Razno: Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet vez. Din 1Ž0'— Andrej Gabršček: Goriški Sloyenci vež. Din 120'— Dr. I. Matko: Perkušija in avskultacija vez. Din 150'— Pomen trgovinskega registra broš. Din 4'— ženevske menične konvencije broš. Din 6'— Dnevnik za babice broš. Din 4 — Porodni izkazi broš. Din 1'— Razne tiskovine po obrtnem zakonn. Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. - Zakoni in uredbe V. zvezek ' , \\00 c •" V X L Zakon o občem upravnem postopku Prevedel in priredil dr. Rudolf Andrejka Druga, pregledana izdaja V Ljubljani 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) 73605 (M CO lO Vsebina Stran Zakon o občem upravnem postopku. Uvodne določbe.1 I. razdelek. Splošne določbe. I. poglavje. O b l a št v a. 1. Pristojnost .2 2. Teritorialna omejitev pristojnosti.4 3. Poverjanje uradnega poslovanja drugim oblastvom in vzajemna pravna pomoč . 5 4. Izključitev in odklonitev upravnih organov ..... 6 5. Tolmači.v. . . ..7 II. poglavje. Stranka in njeno zastopstvo 8 III. poglavje. Občevanje oblast e v in strank. 1. Vloge. 10 . Pozivanje..12 . Zapisnik.14 . Zabeležba v spisu. 16 . Vpogled v spise in obveščanje o teku postopanja ... 16 IV. poglavje. Vročanje. 1. Način vročanja.17 2. Posredno vročanje.18 3. Osebno vročanje.19 4. Posebni primeri : Pooblaščenec in zakoniti zastopnik.20 Pooblaščenec za sprejemanje vročitev.20 Pravne osebe.21 Odklonitev sprejema.22 Izprememiba stanovanja.22 Neposredna predaja.22 Vročanje z javno objavo.23 Vojaške in podobne osebe.23 Vročanje v inozemstvu.24 Stran 5. Pomote pri vročanju. .24 6. Vročilnice.24 V. poglavje. Roki .25 VI. poglavje. Vzdrževanje reda. Kazni za¬ radi kršitve reda in zaradi objesti (nagajivosti).26 II. razdelek. Postopanje do glavne odločbe prve stopnje. I. poglavje. Splošna načela. 1. Uvedba postopanja.27 2. Splošna načela poizvedovalnega postopanja.28 3. Predhodno (prejudicialno vprašanje).28 4. Ustna razprava.29 5. Poravnava.32 II. poglavje. Dokazi. 1. Splošna načela o dokazu.33 2. Verjetnost.33 3. Dokaz z listinami.34 4. Dokaz s pričami.36 5. Dokaz z izvedenci. 39 6. Dokaz z ogledom.41 7. Zavarovanje dokazov.42 8. Posredno izvajanje dokazov.42 III. razdelek. Odločba.42 IV. razdelek. Pritožba.45 V. razdelek. Razveljavljenje in izprememba odločbe izven pritožbe. I. poglavje. Postavitev v prejšnji stan.49 II. poglavje. Obnova postopanja.50 III. poglavje. Posebni primeri razveljavljanja in izpremi- njanja odločbe.52 VI. razdelek. Izvršba. Stran I. poglavje. Splošne določbe .54 II. poglavje. Izvršba denarnih terjatev. 1. Administrativna izvršba.56 a) Splošne določbe.56 b) Rubež.57 c) Prodaja.60 2. Sodna izvršba.64 III. poglavje. Izvršba nedenarnih dolžnosti. 1. Izvršba po drugih osebah.64 2. Posredna sila.65 3. Neposredna sila.65 VII. razdelek. Zavarovanje. 1. Izvršba v zavarovanje.66 2. Začasna odločba ..66 VIII. razdelek. Stroški. 1. Stroški oblastva.68 2. Stroški stranke. 68 3. Pristojbine prič in izvedencev.69 IX. razdelek. Prehodne in končne določbe.69 Register k zakonu o občem upravnem postopku .... 72 Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle zakon o občem upravnem postopku (z. u. p .). * 1 Uvodne določbe. § 1. Ta zakon se uporablja za postopanje: 1. vseh oblastev v organizacijskem sestavu obče uprave [čl. 20., odst. ( 2 ), zakona o notranji upravi], njih nadzornih ministrstev in ustanov; 2. banovin in občin, kadar poslujejo kot nosilci oblasti, in sicer po pristojnosti tako iz lastnega kakor tudi iz prenesenega področja. § 2 . ( J ) Ta zakon se ne uporablja: 1. v upravnokazenskem postopanju; 2. kadar so oblastva in organi javne varnosti upra¬ vičeni izdajati za obvarovanje javnega miru, varnosti in 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. no¬ vembra 1930, št. 271/XCIII/571. — »Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931. — Pripomba: V prevodu so upoštevani tudi popravki tiskovnih pogreškov, objavljeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 20. decembra 1930, št. 292/C/624. 2 reda kakor tudi za odvračanje neposredne nevarnosti nujne ukrepe brez predhodnega postopanja. ( 2 ) Oblastva javne uprave, ki jih ne obsega § 1., po¬ stopajo, kolikor ne veljajo za njih postopanje posebni predpisi, kjer treba, smiselno (analogno) po določbah tega zakona. I. razdelek. Splošne določbe. I. POGLAVJE. Oblastva. 1. Pristojnost. § 3. Stvarna in krajevna pristojnost posameznih oblastev se določa s splošnimi predpisi o njih področju in območ¬ ju kakor tudi s posameznimi upravnimi predpisi. § 4. Kadar ni dovolj osnove za določitev stvarne pristoj¬ nosti državnega upravnega oblastva, velja v vseh uprav¬ nih predmetih, kolikor niso izključeni iz obče uprave [čl. 20., odst. ( 2 ), in čl. 64. zakona o notranji upravi], pod¬ mena, da ije pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. § 5. 2 Kolikor ni dovolj osnove za določitev krajevne pri¬ stojnosti oblastev ene vrste, se določa pristojnost: 1. v stvareh, ki se nanašajo na nepremičnino, po kraju, kjer leži ta nepremičnina; 2. v stvareh, ki se nanašajo na poslovanje kakšnega podjetja ali na drugo stalno delovanje, po kralju tega po¬ slovanja ali delovanja; § 62. cpp. 3 3. v ostalih stvareh po domovališču (domicilu) stran¬ ke, to je po kraju, kjer se je ta oseba nastanila z na¬ mero, da tam stalno prebiva. Če je več strank, se pri¬ stojnost določa po toženi stranki oziroma po stranki, zo¬ per katero se je postopanje uvedlo. Če stranka nima do- movališča v kraljevini, se pristojnost določa najprvo po kraju bivališča, naposled pa po kraju poslednjega domo- vališča ali bivanja v kraljevini. Kadar se na ta način ne da določiti pristojnost ali pa je nevarno odlašati, se določi pristojnost po kraju, kjer je povod za voditev postopanja. § 6 . Kadar se ne da določiti krajevna pristojnost niti po prednjih načelih, odloči neposredno višje nadzorno obla- stvo, katero stvarno pristojno oblastvo naj bo tudi kra¬ jevno pristojno. Glede poslovanja, ki se ne da odlašati, je uporabljati § 7., odst. ( 2 ). § 7 . ( J ) Kadar je za razpravljanje enega predmeta pri¬ stojnih več sovrstnih oblastev, se morajo kar najhitreje sporazumeti o tem, katero izmed njih naj uvede poslo¬ vanje. Če se ne sporazumejo, je postopati po § 6. ( 2 ) V obeh primerih mora opravljati ono oblastvo, ki je prvo pričelo postopati, vse, kar se ne da odlašati. To oblastvo mora obvestiti o takem poslovanju tudi ostala oblastva, za katerih krajevno pristojnost gre, kakor tudi svoje nadrejeno oblastvo. § 8 . Oblastvo, ki je bilo izpooetka krajevno pristojno, ob¬ drži pristojnost, čeprav se med postopanjem izpremene okolnosti, ki so Izpočetka določevale njega pristojnost. § 9. j 1 ) 0 sporih več državnih oblastev glede stvarne ali krajevne pristojnosti odloča njih neposredno višije ob- 4 lastvo. Če jim to oblastvo ni obenem tudi skupno, odloča njih višje skupno oblastvo. ( 2 ) Tudi tu je smiselno uporabljati § 7., odstavek ( 2 ). ( 3 ) V ostalem veljajo določbe zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. § 10. ( 1 ) Vsako oblastvo mora uradoma presojati svojo stvarno in krajevno pristojnost. 3 ( 2 ) Oblastvo, ki prejme vlogo, ki za nje reševa¬ nje ni pristojno, mora izdati nemudoma odločbo o svoji nepristojnosti in jo čimprej vročiti stranki. Če pa je brez dvoma jasno, katero oblastvo je pristojno za reše¬ vanje sprejete vloge, jo mora odstopiti oblastvo, ki jo je prejelo, nemudoma oblastvu, ki je pristojno za pre¬ jem in za nadaljnje poslovanje ter o tem obvestiti stran¬ ko; v tem primeru je računati pravočasnost, če je vloga vezana na rok, po času, ko je vloga dospela na oblastvo, ki je pristojno, da jo prejme. ( 3 ) Z dogovorom strank se ne more izpreminjati niti stvarna niti krajevna pristojnost. 4 5 2. Teritorialna omejitev pristojnosti. § 11 .* ( x ) Vsako oblastvo vrši uradne posle v mejah svo¬ jega območja. ( 2 ) Poslovanje oblastva v zgradbah ali na plovnih objektih, ki so v posesti vojske, se mora vršiti po pred¬ hodni prijavi poveljniku zgradbe ali plovnega objekta in po sporazumu z njim. ( 3 ) Poslovanje oblastva, ki se tiče izdeželnih oseb ali se opravlja na izdeželnem prostoru, se vrši s posredova¬ njem ministrstva za zunanje posle. 3 cf. §§ 39., 40. epp. 4 cf. § 101. opp. 5 cf. § 30. cpp. 5 ( 4 ) Poslovanje oblastva v območju kraljevskega dvora se vrši s posredovanjem dvornega maršalata. § 12. 0 Če bi bilo nevarno odlašati ter bi se moralo kakšno poslovanje oblastva opraviti tudi preko meje oblastve¬ nega območja, sme oblastvo prestopiti meje svojega območja na ozemlju kraljevine; o tem pa mora takoj obvestiti ono oblastvo, v čigar območju je opravilo to poslovanje, kakor tudi svoije neposredno nadzorno oblastvo. B. Poverjanje uradnega poslovanja drugim oblastvom in vzajemna pravna pomoč. § 13č Da se posel laže izvrši ali da se prihranijo nepotreb¬ ni stroški, sme poveriti višje oblastvo posamezne posle iz svoje pristojnosti nižjemu oblastvu. S tem se ne izpre- meni pristojnost glede izdajanja odločbe, določena z za¬ konom. Med nižija oblastva je šteti tudi občinska oblastva. § 14. * 7 8 j 1 ) Vsa upravna oblastva morajo dajati v uradnih poslih drugo drugemu pomoč. Ta pomoč se zahteva s posebnim zaprosilom. Zaprošeno oblastvo mora posto¬ pati na zaprosilo v mejah svojega območja in po veljav¬ nih predpisih. ( 2 ) Sodiščem se sme pošiljati tako zaprosilo samo v okviru veljavnih predpisov. Na zaprosbo državnih obla- stev morajo sodišča izročati oblastvom svoje spise, kolikor bi to ne oviralo dotičnega sodnega postopanja. ( 3 ) Glede pravne pomoči z inozemskimi oblastvi ve¬ ljajo določbe državnih pogodb in konvencij o pravni po¬ moči, oziroma načelo vzajemnosti. 0 cf. § 31. cpp. 7 of. z. n. u. čl. 17., odst. 3. 8 cf. z. n. u. čl. 31. in 79.; §§ 35.—38. cpp. 6 4. Izključitev in odklonitev upravnih organov. § 15. 9 Upravni organ je izključen poslovati v stvareh: 1. v katerih je stranka ali sam ali njega žena (mož), čeprav je zakon razvezan ali ločen, ali je stranka zaro¬ čenka (zaročenec) ali sorodnik po krvi v premi vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena ali po zakonu (braku) do drugega kolena, čeprav zakona več ni; 2. v katerih je stranka njegov posinovitelj, pohče- ritelijica, posvojenec, rednik ali rejenec; 3. v katerih je stranka njemu ali njegovim otrokom krstni boter ali narobe; 4. v katerih je bil ali je še pooblaščenec, poslovodja, varuh ali skrbnik, varovanec ali oskrbovanec ali pa je bil v stvari za pričo ali za izvedenca; 5. v katerih je pooblaščenec oseba, s katero je po krvi soroden v premi vrsti, v stranski vrsti ali po zakonu (braku) do drugega kolena; 6. v katerih izpodnašajo drugi važni razlogi očividno njegovo popolno nepristranost; 7. v katerih je izdal v nižji stop raji odločbo, ki je v pritožbi. § 16. 10 ( 1 ) Če velja kateri izmed razlogov, navedenih v § 15., mora upravni organ sam uradoma o tem poročati starešini oblastva, ki v tej zadevi ali sam uvede poslo¬ vanje ali pa jo odda drugemu organu v poslovanje. ( 2 ) Če je tak razlog pri starešini urada, mora pre¬ dati to stvar svojemu zakonitemu namestniku, obenem pa o tem poročati svojemu neposredno mu nadrejenemu oblastvu. ( 3 ) Če starešina nima takega namestnika ali če bi bili tudi ostali organi istega oblastva izključeni ali je sploh nekazno, da bi se uporabljali organi, podrejeni iz- 9 cf. § 15. cpp. 10 cf. § 16. opp., 51. 109. z. n. u. 7 ključeni osebi, opravi nadrejeno oblastvo potrebno poslo¬ vanje s pomočjo posebnega organa, ali pa pooblasti za to poslovanje drugo so vrstno oblastvo, ki je v njegovem območju. Taka odločba nadrejenega oblastva ne more biti predmet pritožbe. Odločbe, izdane na ta način, ve¬ ljajo kakor bi jih bilo izdalo pristojno oblastvo. § 17. u j 1 ) Zaradi razlogov, navedenih v § 15., sme stranka zahtevati, da se organ odkloni, in sicer brž ko zve, kateri organ bo opravljal pravdni posel. Pozneje sme stranka zahtevati odklonitev samo, če zve za razlog kasneje ali če nastopi razlog kasneje. ( 2 ) Stranka mora pri tem verjetno izkazati one okol- nosti, zaradi katerih zahteva, da se organ odkloni. ( 3 ) 0 tem strankinem predlogu odloča starešina oblastva, kadar pa gre za njega samega, nadrejeno oblastvo. ( 4 ) Odločba o tem, ali naj se ugodi predlogu, ne more biti predmet pritožbe. ( 5 ) Kadar odločujoči organ spozna, da namerja stranka s pokrenitvijo tega predloga samo zavlačevati postopanje, zavrne predlog ter vrh tega stranko kaznuje radi objesti (§ 67.), kjer bi bilo to potrebno. § 18. Upravni organ, za katerega velja kateri izmed raz¬ logov, navedenih v § 15., mora opraviti, kolikor bi se ne dalo takoj najti nadomestilo, samo najnujnejše posle, ki se ne dado nikakor odložiti. 5. Tolmači. § 19. Za tolmače veljajo smiselno določbe o izvedencih. 11 of. § 17. cpp. s II. POGLAVJE. Stranka in njeno zastopstvo. § 20. 12 C) Sposobnost, biti stranka, in sposobnost, samostojno opravljati pravdna dejanja kot stranka, se presojata, kjer ni posebnega predpisa, po načelih državljanskega prava. ( 2 ) Po posebnih pravnih predpisih in kjer takih ni, po predpisih državljanskega prava je presojati, kdo je zakoniti zastopnik posamezne stranke (n. pr. pravdno ne¬ sposobne stranke ali pravnih oseb in raznih društev) in ali morajo imeti ti zakoniti zastopniki za pravdno deja¬ nje posebno pooblastilo. § 21. 13 0) Kolikor ne zahteva oblastvo po upravnih pred¬ pisih ali po bistvu stvari izrečno osebne navzočnosti, sme pooblastiti stranka ali njen zakoniti zastopnik po¬ oblaščenca za zastopanje. ( 2 ) Poleg pooblaščenca sme tudi pooblastilec sam v lastnem imenu podajati izjave, a tudi oblastvo si sme priskrbeti potrebne izjave neposredno od pooblastilca. Kadar so izjave različne, obvelja izjava pooblastilčeva. ( 3 ) Tudi če stranka za kakšen predmet ni določila pooblaščenca, sme nastopiti pred oblastvom v spremstvu svojega pomočnika, ki sme edino njej dajati obvestila in nasvete. Tudi dolžnost osebne navzočnosti sama ne jem¬ lje še stranki pravice, da se posluži tega pomočnika. § 22. 14 (*) Za pooblaščenca se sme postaviti vsaka svoje- pravna oseba. 12 cf. § 102. cpp. 13 cf. § 127. cpp. 11 cf. § 130. cpp. 9 ( 2 ) Osebe, ki so znane oblastvu kot zakotni pisači, se ne smejo sprejemati niti za pooblaščence niti za po¬ močnike. § 23. 15 ( 1 ) Pooblastilo se sme izdajati pismeno ali ustno, podano na zapisnik pri oblastvu samem. Pismeno po¬ oblastilo pridrži oblastvo v izvirniku ali v prepisu. ( 2 ) Če se je izdalo pooblastilo z zasebno listino (§ 84.) in če nastane dvom o nijega pristnosti, sme oblastvo odrediti, da se predloži overjeno pooblastilo. ( 3 ) Izjemoma, v stvareh manjše važnosti, oblastvu ni treba zahtevati posebnega pooblastila, če so poobla¬ ščenci znani oblastvu kot člani rodbine, hišnega gospo¬ darstva, delodajalci, nameščenci in vrh tega kot zanes¬ ljivi ljudje ter ni posebnega dvorna o obstoju in obsegu pooblastila. To se mora z zapisnikom izrečno ugotoviti. ( 4 ) Obseg pooblastila se presoja po določbah po¬ oblastila in državljanskega prava. ( 5 ) Glede pravdnih dejanj ne prestane pooblastilo niti s smrtjo pooblastilca niti z izpremembo nijego-ve spo¬ sobnosti za opravljanje pravdnih dejanj niti z izpre¬ membo njegovega zakonitega zastopstva. Vendar pa sme pooblastilčev pravni naslednik ali novi zakoniti zastop¬ nik vsak čas preklicati staro pooblastilo. § 24. 16 Oblastvo mora uradoma paziti v vsakem stanju po¬ stopanja, ali ima tisti, ki nastopa kot stranka, sposobnost za samostojno opravljanje pravdnih dejanj, kakor tudi na upravičenost- zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Nedostatke pooblastila mora odpraviti po določbah § 29., odstavka ( 2 ). § 25. 17 (*) Če pravdno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali če se naj opravi kako dejanje zoper 15 ©f. §§ 135., odst. 2., 137. cpp. 16 cf. §§ 107., 139. cpp. 17 cf. § 109. cpp. 10 osebo, katere bivališče ni znano, sme postaviti oblastvo, kadar to zahteva važnost in nujnost stvari, za ta primer skrbnika ob strankinih stroških. Za stvari iz pristojnosti selskih občin postavlja te skrbnike pristojni sreski na¬ čelnik. O tej postavitvi mora oblastvo obvestiti pristojno skrbstveno' oblastvo. ( 2 ) Na isti način se postavlja skrbnik tudi takrat, kadar naj se opravi posel, ki se nikakor ne more odložiti, pa ni moči dotične osebe o pravem času poklicati. Ta postavitev velja, dokler se ne pojavi stranka, ki jo je treba obvestiti o opravljenem poslu. ( 3 ) Postavljena oseba mora prevzeti skrbstvo, kolikor po veljavnih predpisih o skrbstvu ni upravičena odkloniti to dolžnost. Skrbnik ima v dotični stvari pravni položaj zakonitega zastopnika. Ta skrbnik se mora udeleževati postopanja, dokler se ne prijavi zakoniti zastopnik ozi¬ roma stranka sama ali njen pooblaščenec. § 26. 18 Kar določa ta zakon za stranke, velja smiselno tudi za njih zakonite zastopnike in pooblaščence. III. POGLAVJE. Občevanje oblastev in strank. 1. Vloge. § 27 . Vloge (predlogi, prošnje, prijave, pritožbe in druga naznanila) se smejo predlagati oblastvom pismeno ali brzojavno in kolikor je to po bistvu stvari mogoče, tudi ustno. § 28 . ( 1 ) Iz vloge mora biti razvidno, kateremu oblastvu je namenjena, zakaj gre, kaij se zahteva, kdo jo predlaga in kdo je zastopnik ali pooblaščenec, če je tak postavljen, stanovanje teh oseb ter datum vloge. 18 cf. § 106. cpp. 11 ( 2 ) Pismeno vlogo mora vložitelj oziroma njegov pooblaščenec svojeročno podpisati. Oseba, ki se ne zna ali se ne more podpisati, postavi svoj ročni znak, njeno ime pa zapiše pisanju vešča oseba z označbo svoijega imena, poklica in domovališča. § 29. ( 1 ) Oblastvo je dolžno sprejemati vloge samo med uradnimi urami; če so vloge ustne in niso neodložne (kakor vloge, vezane na rok), samo ob določenih dneh. Ti slednji, kakor tudi splošne uradne ure se objavljajo pri vsakem oblastvu na vidnem mestu. ( 2 ) Zgolj zaradi formalnega nedostatka vloge, pri- števši sem tudi primer, ko ni vložiteljevega podpisa, ne sme oblastvo vloge kar naravnost zavrniti, marveč mora po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se ti nedostatki odpravijo. Zato mora po potrebi predpisati vloži telju, kolikor za njega ve, potreben rok za popravo. Če se poprava ne izvrši, velja kakor da vloge ni bilo. Na to posledico je treba vložitelja posebej opozoriti. Če se ne- dostatek v določenem roku odpravi, velja vloga od prve ure za pravilno vloženo. Tako je postopati tudi, kadar je dvomno, ali je pismeno ali brzojavno vlogo v resnici podpisal določni vložitelj. Po tu navedenem je postopati tudi takrat, kadar je treba, da pripozna vložitelj na za¬ pisnik pred oblastvom vsebino vloge. § 30. Če obsega vloga več predmetov, ki jih je treba reše¬ vati vsakega zase, se mora lotiti oblastvo reševanja one¬ ga, ki je najprvo omenjen, glede ostalih pa mora naročiti vložitelju, naj vloži posebne vloge. Tudi tukaj je uporab¬ ljati, če treba, smiselno § 29., odstavek ( 2 ). § 31. Oblastvo mora na ustno zahtevo vložitelja potrditi prejem vloge. 2 12 2. Pozivanje. § 32. Oblastvo je upravičeno, izdajati pozive na osebe, ki prebivajo ali stanujejo (§ 3., točka 5.) v njegovem uprav¬ nem območju ali tam stalno vrše kakšno pridobitno delo¬ vanje ter je njih navzočnost potrebna. Na ustno razpravo se smejo izjemoma pozvati tudi take osebe, ki stanujejo v drugem upravnem območju, če se da s tem brez večje škode za tako pozvano osebo postopanje pospešiti in poenostaviti. § 33.* j 1 ) V pozivu je označiti razen točnega naslova po¬ zvane osebe in poživljajočega oblastva kraj, čas in pred¬ met poslovanja, v kakšni lastnosti se oseba pozivlje (kot stranka, priča, izvedenec itd.), in katere pripomočke in dokazila mora prinesti s seboj. Nadalje je označiti, ali je * K § 33. je bdi v »Službenih novinah« z dne 16. febru¬ arja 1931, št. 35/X/54 (»Službeni list« št. 221/36 iz 1. 1931.) objavljen kot navodilo (I.) naslednji obrazec: Obrazec k § 33. zak. o obč. upr. post. Osebna vročitev po § 48. zak. o obe. upr. post. je obvezna — ni obvezna. Urad ... POZIV .. poklic . iz . ulica .:....:..:. št . se poziva, da pride kot stranka, priča, izvedenec, zastopnik v zadevi ...;. s tem pozivom v ta urad, sobo št . na dan .. meseca 19 . ob . uri osebno ali da pošlje svojega pooblaščenca. 13 treba priti pozvani osebni osebno in da jo zadenejo zakon¬ ske posledice, če se ne odzove pozivu. Na posledice po § 34., odstavku ( 2 ), je treba le takrat opozarjati, kadar je to umestno po bistvu predmeta. ( 2 ) Čas je treba kolikor mogoče natančno določiti ne samo po dnevu, marveč tudi po uri. Koder in kolikor to dopušča značaj predmeta, sme dati oblastvo pozvani osebi na izvoljo, da poda do določenega dneva namesto osebne zglasitve potrebno pismeno izjavo. ( 3 ) Če je pozvana oseba v taki javni službi, da se ji mora postaviti zaradi ijavne varnosti ali drugih javnih pridov namestnik za čas, dokler je zadržana, je treba o tem hkratu obvestiti njenega nadrejenega starešino. Ta predpis velja tudi takrat, kadar se pozivlje uslužbenec ali delavec, ki službuje v zasebnem podjetju občnega javnega značaja (kakor večjega prevoznega, vodovod- Pozvani mora prinesti s seboj . Ge je pozvani zadržan, da se odzove temu pozivu, mora ob¬ vestiti o tem ta urad po odstavku P) § 3U. zak. o obč. upr. post. Ge bi bilo zbog neprihoda pozvane osebe potrebno ponovno poslovanje z novimi pravdnimi stroški, jih trpi pozvani po odstavku ( 2 ) § 3U. zak. o obč. upr. post. Ge se pozvani neopravičeno ne odzove pozivu, se izvrši zoper njega po odst. ( 2 ) § 3J,i. in § 162. zak. o obč. upr. post. takoj prisilna kazen .. se po odstavku ( 2 ) § 3A. in § 163. zak. o obč. upr. post. privede s silo. V ... 19 . ; št ... (M. P.) Pripomba: Osebna vročitev po § 48. zak. o obč. upr. post. je obvezna, če so pozvani osebi zapretena prisilna sredstva po odstavku ( 2 ) § 34. ali če vobče gre za poziv na razpravo po odstavku ( 2 ) § 74. zak. o obč. upr. post. 2 * 14 nega, razsvetljevalnega, rudniškega ali podobnega pod¬ jetja). 19 § 34. ( 1 ) Kdor ni zadržan po bolezni ali po drugih opra¬ vičenih vzrokih, se mora odzvati pozivu. Če je ukazano, da mu je priti osebno, mora obvestiti oblastvo v 24 urah po vročitvi poziva ali ko preneha nemožnost za obvesti¬ tev, o zaprekah, ki mu branijo, da pride osebno. Če se taka zapreka pojavi kasneje, jo mora naznaniti takoj po tem. ( 2 ) Kdor se neopravičeno ne odzove pozivu, ki mu je bil osebno vročen (§ 48.), se sme k temu prisiliti s prisilnimi sredstvi (§§ 162. in 163.), ki so se mu za¬ pretila v pozivu. Če povzroči tako neprihajanje ponovno poslovanje z novimi pravdnimi stroški, trpi dotična oseba tudi vse one stroške, ki so nastali po' njeni krivdi. Zoper osebo, ki ni stranka, se izreče v posebni odločbi, da mora trpeti te stroške; zoper to odločbo smejo vložiti ta oseba kakor tudi prizadete stranke samostojno pri¬ tožbo. ( 3 ) Če se ne odzove pozivu oseba, ki je v aktivni službi vojske, mornarice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže, kakor tudi uniformirana oseba javne varnosti, se mora obrniti oblastvo do nadrejenega stare¬ šine te osebe z zaprosbo, naj to osebo kaznuje in odredi, da se privede. 20 3. Zapisnik. § 35. 0 ustni izjavi pred oblastvom kakor tudi o uradnem poslovanju se sestavi zapisnik (protokol). § 36. (*) Vsak zapisnik mora obsegati: 1. kraj, čas in predmet poslovanja in, kjer je to potrebno, tudi kratek opis stanja stvari; 18 cf. § 427. cpp. 20 of. 429., odst. 1. in 2. cpp. 15 2. označbo oblastva, imena uslužbenca, ki vodi poslo¬ vanje in sodelujočih uradnih organov, navzočnih strank ter ostalih oseb, ki se udeležujejo poslovanja; 3. svojeročni podpis organa, ki vodi poslovanje in podpis zapisnikarja, če je bil privzet; 4. podpis strank in drugih oseb, sodelujočih pri po¬ slovanju; če so nepismene, jih podpiše pisanju vešča oseba (ne voditelj poslovanja). ( 2 ) V zapisnik o ustni izjavi je sprejeti njeno bistve¬ no vsebino. ( 3 ) V zapisnik o uradnem poslovanju se vpiše točen in kratek potek in vsebina poslovanja. V zapisnik se uvrste vse odločbe, izdane med poslovanjem. Važne iz¬ jave strank, prič ali izvedencev se uvrste kar najtočneje, če treba, z njih lastnimi besedami. ( 4 ) Če se vrši zaslišanje s pomočjo tolmača, je treba označiti, v katerem jeziku se je podala izjava in kdo je bil za tolmača. § 37. Č) Vsak zapisnik oziroma njegov del [odstavek ( 2 )] se mora prečitati zaslišanim ali pa onim osebam, ki dru¬ gače sodelujejo pri poslovanju, nato se mora podpisati. Kadar obseza zapisnik več posebnih listov, jih mora voditelj poslovanja parafirati. ( 2 ) Če kdo noče podpisati ali če odide, preden se sklene zapisnik oziroma oni del zapisnika, v katerem je njegova izjava, mora voditelj to izrečno ugotoviti v zapisniku ter navesti vzrok, zakaj se je podpis odrekel. To se posvedoči na način, določen v § 36., odstavku (*), točki 4. ( 3 ) Če se poslovanje ne more dovršiti istega dne, se vpisuje vsak dan posebej v isti zapisnik to, kar se je ta dan izvršilo in se po predpisih podpiše. § 38. V že podpisanem zapisniku se ne sme nič zbrisati, dodajati ali izpreminjati. Mesta, ki so se črtala še med 16 sestavljanjem zapisnika, morajo ostati čitljiva. Poprave in prečrtana mesta se morajo v -zapisniku označiti ali pa jih mora voditelj poslovanja parafirati. Bistvene dopol¬ nitve se postavljajo v isti zapisnik s podpisom dotičnili oseb. § 39. Če kdo ugovarja, da se ije vpisala kakšna izjava v zapisniku nepopolno' ali netočno, ali da se sploh opis vsebine poslovanja ne ujema z njega pravilnim potekom, se mora zabeležiti tak ugovor z navedenimi razlogi vred v zapisniku. § 40. Zapisnik je javna listina in popoln dokaz o poteku in vsebini poslovanja ali izjav, kolikor je sestavljen po pričujočih določbah in kolikor se izrečno ni podala pro- tivna izjava (§ 39.). Nasprotni dokaz ni izključen. 4. Zabeležba v spisu. § 41. j 1 ) Službena opazovanja, obvestila, ki so se oblastvu sporočila po' telefonu, potem ustna navodila in odredbe, ki se ne izdado pismeno, kakor tudi okolnosti, ki se tičejo samo notranje službe oblastva, se ugotavljajo po potrebi s kratko zabeležbo na spisu samem, kolikor ne bi bilo ipovoda sestaviti zapisnik. ( 2 ) Uradni organ mora to zabeležbo datirati in svoje¬ ročno podpisati. 5. Vpogled v spise in obveščanje o teku postopanja. § 42. ( 1 ) Oblastvo mora strankam dovoliti, da vpogledajo dotične spise, kakor tudi, da jemljejo ob svojih stroških njih prepise. Vpogled ali prepisovanje se vrši pod nad¬ zorstvom uradnega organa v času, ki je določen za sprejemanje ustnih vlog [§ 29., odst j 1 )]. 17 ( 2 ) Od tega je načeloma izključen zapisnik o posve¬ tovanju; osnutki za rešitve in razni drugi spisi zaupnega značaja pa so izključeni, če to nasprotuje javnemu inte¬ resu ali opravičenemu interesu ene stranke ali drugih oseb, kakor tudi tedaj, če se s tem utegne obrezuspešiti namen postopanja. ( 3 ) Prav to se mora dovoliti ob pričujočih pogojih tudi osebi, ki ni v dotični stvari stranka, če verjetno iz¬ kaže svoj pravni interes na tem. Take osebe je dopustno ob času, določenem za sprejemanje ustnih vlog pri ob- lastvu, obveščati o teku postopanja. IV. POGLAVJE. Vročanje. 1. Način vročanja. § 43. 21 p) Vročanje se vrši praviloma po pošti, če pa se zdi oblastvu pripravneje, po lastnih organih, po občini ali po državnih krajevnih policijskih oblastvih. Državna policijska oblastva niso dolžna opravljati vročitve spisov občinskih oblastev. ( 2 ) Oblastveni uslužbenci smejo opravljati vročitve samo v območju svoje pristojnosti. ( 3 ) Način vročitve določi oblastvo, čigar odločbo je treba vročiti. § 44. 22 p) V kraju, kjer je treba opraviti vročitev, se oprav¬ ljajo vročitve redoma v naslovljenčevem stanovanju, po¬ slovnem prostoru, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravnoveljavna, kjerkoli in kadarkoli se je opra¬ vila naslovljencu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Kadar naslovljenec nima 21 cf. § 288. epp. 22 cf. § 298. cpp. 18 navedenih prostorov, se mu sme opraviti vročitev, kjer¬ koli ga najdejo. ( 2 ) Vročitve zunaj prostorov, navedenih v odstavku ( 1 ), prav tako tudi vročitve ob nedeljah in praznikih ali ponoči se smeijo opravljati samo po izrečnem dovoljenju oblastva, ki je odredilo vročitev. To se daje samo zbog posebno važnih razlogov. Dovoljenje mora biti zabele¬ ženo na spisu samem, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu. Če takega dovoljenja ni, naslovljenec ni dolžan sprejeti spis. Omejitev vroča¬ nja ob nedeljah in praznikih ne velja za vročanje po pošti. ( 3 ) Če je naslovljenec samo začasno opustil svoje domovališče in pustil naslov svojega novega stanova¬ nja, ki je v kraljevini, se sme poslati spis za njim. § 45. Če je naslovljenec pooblastil osebo, da sprejema na pošti njegove pošiljke, velja vročitev, opravljena tej osebi po pošti, kakor bi bila opravljena naslovljencu samemu. 2. Posredno vročanje. § 46. 23 ( x ) Kadar onega, ki mu je kaj vročiti, ni najti v sta¬ novanju, se sme opraviti vročitev pravnoveljavno vsake¬ mu odraslemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini, hišnemu gospodarstvu ali da tam služi. ( 2 ) Kadar ni najti niti takih oseb, se sme opraviti vročitev zakupodavcu (najemodavcu) ali čuvarju hiše, ki tam stanuje, ako pristanejo na to. ( 3 ) Kadar je treba opraviti vročitev v delavnici, po¬ slovnem prostoru ali v pisarni, pa naslovljenca ni tam¬ kaj, se sme opraviti vročitev kateri izmed navzočih odraslih oseb, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini ali da je tam nameščena. 23 cf. § 299. cpp. 19 § 47. 24 ( 4 ) Kadar se vročitev ne da opraviti niti neposredno osebi, ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 46., položi vro¬ čevalec spis, če je bilo treba opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve [§ 44., odst. j 1 )], v ostalih primerih pa pri občini v kraju vročitve. Pismeno naznanilo o tem nabije vročevalec na vrata stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali pisarne vpričo polno¬ letne osebe, ki se mora na naznanilu podpisati. ( 2 ) Vročevalec mora označiti na naznanilu z bese¬ dami dan, ko je naznanilo nabil. ( 3 ) Vročitev velja za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in spis položil. ( 4 ) 0 tem, da se je opravila vročitev na ta način, se mora poročati oblastvu, ki je odredilo vročitev. ( 5 ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. 8. Osebno vročanje. § 48. (’) Vročitev se mora opraviti v naslovljenčeve roke: 1. če to določa posamezni upravni predpis; 2. če je dan vročitve odločilen za računanje ne¬ odločnih rokov; 3. če to odredi oblastvo zbog posebnih razlogov. ( 2 ) Tak način vročanja označi oblastvo na spisu sa¬ mem, kadar se pa spis vroči v omotu, tudi na omotu. ( 3 ) Kadar se vročitev ne da opraviti na ta način, se pozove oseba, ki ji je spis vročiti, s pismenim nazna¬ nilom, naj bo radi sprejema spisa v svojem stanova¬ nju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določen dan in ob določeni uri, ki se ji morata obenem navesti. To naznanilo se pusti v tem prostoru; če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata pod- 24 ct. § 300. cpp. 20 pisati na njem. Če se stranka temu pozivu ne odzove, je postopati po § 47. 25 ( 4 ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. ( 5 ) Vročitev osebam, navedenim v §§ 49. in 50., velja za opravljeno stranki sami. 4. Posebni primeri. Pooblaščenec in zakoniti zastopnik. § 49. (*) Kadar zastopa stranko pooblaščenec (§ 21.) z domovališčem (§ 5., točka 3.) v kraljevini, je opravljati vročitve, dokler pooblastilo ne prestane, temu poobla¬ ščencu. 26 ( 2 ) Kadar ima več strank za isti predmet skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, velja vročitev za opravljeno vsem, če se je izročil njemu en izvod onega, kar je bilo treba vročiti. ( 3 ) Kadar ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, velja vročitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed njih izvod onega, kar je bilo treba vročiti. 27 Pooblaščenec za sprejemanje vročitev. § 50. 28 j 1 ) Kadar je bila oseba, ki stanuje v kraju oblastva, pooblaščena, da sprejema vročitve za drugo osebo, se opravljajo 1 vročitve temu pooblaščencu. ( 2 ) Kadar bi se z neposrednim vročanjem stranki ali njenemu zastopniku — pooblaščencu znatno zavlačevalo postopanje, sme oblastvo naročiti stranki, naj navede za takšen predmet v določenem roku pooblaščenca za spre¬ jemanje vročitev, ki stanuje na sedežu tega oblastva. Če 25 cf. § 302., odst. 2. cpp. 26 cf. § 292. cpp. 27 cf. § 289. cpp. 28 cf. §§ 292.-297. cpp. 21 stranka ne ugodi temu naročilu, sme oblastvo postopati po § 25. ( 3 ) Več strank, ki nastopajo skupno z istovetnimi interesi, a nimajo skupnega pooblaščenca, mora prijaviti ob prvem pravdnem dejanju oblastvu skupnega poobla¬ ščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje na sedežu ob- lastva. Ce postavijo enega izmed sebe za skupnega po¬ oblaščenca za sprejemanje vročitev, ni treba, da bi ta stanoval v kraju oblastva, kolikor to ne nasprotuje od¬ stavku ( 2 ) tega paragrafa. Sicer pa velja za pooblaščenca tisti izmed njih, ki je na prvi skupni vlogi prvi podpisan ali naveden. Kadar se ta morda ne da tako določiti ali kadar je treba uporabljati odstavek ( 2 ) tega paragrafa, sme oblastvo določiti za pooblaščenca katerokoli izmed teh strank, ki jo ima za najpripravnejšo, ali pa postopati po odstavku ( 2 ). Če je število strank veliko ali če so iz raznih krajev, smejo stranke prijaviti, a oblastvo tudi samo določiti več takih pooblaščencev z navedbo, koga zastopajo. ( 4 ) Pooblaščenec za sprejemanje vročitev, postavljen za posamezno osebo, ji mora vsakokrat brez odloga po¬ slati vročeni spis. Prav tako mora obvestiti skupni po¬ oblaščenec o tem nemudoma tudi posamezne osebe ter ijim dovoliti, da vpogledajo, prepišejo in overovijo spis, ki ga mora praviloma čuvati on. ( 5 ) Določbe § 49., odst. ( 2 ), veljajo tudi glede poobla¬ ščenca za sprejemanje vročitev. ( 6 ) V spisu, ki se vroča, je treba navesti vse osebe, katerim se spis vroči in po katerem pooblaščencu. Pravne osebe. § 51. 2& j 1 ) Vročitve javnim organom, ki zastopajo državo, ali drugim oblastvom, občinam, korporacijam, zavodom in drugim pravnim osebam, ki niso fizične osebe, se oprav¬ ljajo, kolikor ni predpisano za posamezne primere kaj 28 cf. § 301. cp.p. 22 drugega, uradniku ali uslužbencu, ki je določen za spre¬ jemanje pisem, namenjenih kateremu izmed omenjenih naslovljencev. ( 2 ) Če vročevalec takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti vročitev vsakemu naslovljenčevemu nameščencu, ki ga najde v dotičnem uradu, pisarni ali poslovnem prostoru. Odklonitev sprejema. § 52. Kadar oseba, ki se ji mora izročiti spis, odkloni sprejem, ije postopati v smislu § 47. I z p r e m e m b a stanovanja. § 53. 30 ( 1 ) Če stranka med postopanjem premeni svoje domovališče ali stanovanje, mora o tem obvestiti oblast- vo. Prav to velja za strankinega zastopnika-pooblaščenca, kakor tudi za pooblaščenca za sprejemanje vročitev. ( 2 ) Če tega ne store in če teh oseb ni moči najti, ker so premenile stanovanje, se opravljajo vse nadaljnje vročitve, ki se tičejo istega predmeta, na dosedanjem kraju vročitve po predpisih § 47., toda tako, da se nado¬ mesti pismeno naznanilo, določeno po § 47., odst. j 1 ), z ustnim obvestilom najemodavcu, ki stanuje v isti hiši ali hišnemu čuvarju, ki stanuje v njej. Neposredna p r e d a ij a. § 54. 31 (*) Kadar je spis, ki naj se vroči, še v pisarni oblastva ali urada, po katerem ga je vročiti, ga sme naslovljenec neposredno prevzeti tam, če dokaže svojo istovetnost kakor je treba. 30 cf. § 307. cpp. 31 cf. § 308. cpp. 23 ( 2 ) Tudi oblastvo samo sme zbog važnih razlogov po¬ zvati naslovljenca, naj prevzame spis osebno pri njem. Vročanje z javno objavo. § 55. 32 ( 1 ) Če je ostalo bivališče osebe, ki iji je vročiti kakšen spis, vzlic poizvedbam neznano ali če gre sploh za osebe, ki oblastvu niso znane, niti jim ni postavljen zastopnik ali pooblaščenec, pa tudi ni posebne potrebe postaviti skrbnika v smislu § 25., se sme opraviti vro¬ čitev z javno objavo na oglasni deski oblastva, ki je od¬ redilo vročitev. ( 2 ) Če ne določi oblastvo daljšega roka ali če se oseba, ki naj se ji opravi vročitev, ne javi radi sprejema spisa, velja vročitev za opravljeno po poteku 30 dni od dne, ko ije bila objava nabita. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če je bila objava še pred tem časom sneta z oglasne deske ali poškodovana. ( 3 ) Oblastvo sme vrh tega to objavo oklicati v občini z javnim razglasom, kakor tudi na drug način, ki je v dotičnem kraju običajen, po potrebi tudi v služ¬ benih listih, eventualno tudi v drugih časopisih. Vojaške in podobne osebe. § 56. 33 (>) Osebi, ki je v aktivni službi vojske, mornarice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže in straže za vzdrževanje javne varnosti, se opravlja vročanje po neposredno nadrejenem starešini. Samostojnim povelj¬ nikom (komandantom) se opravljajo vročitve neposredno. ( 2 ) Če je sicer treba opraviti vročanje v vojaških objektih ali v objektih, ki jih ije zasedla vojska, se opravlja vročitev neposredno po predhodnem obvestilu vojaškega zapovednika te zgradbe. 32 cf. § 309. cpp. 33 cf. §§ 290., 426., tudi § 34., odet. 3. cpp. 24 Vročanje v inozemstvu. § 57. 34 Vročanje osebam v inozemstvu se opravlja po mi¬ nistrstvu za zunanje posle. 5. Pomote pri vročanju. § 58 . Če se pripetijo pri vročanju pogreški, pa se ne dado zlahka odpraviti, velja, da ije spis vročen tisti dan, o katerem je dognano, da je imel naslovljenec spis dejan¬ ski v rokah. 6. Vročilnice. § 59. 35 (*) Spis, s katerim potrjuje oseba, ki ji je bilo po¬ verjeno vročanje, da je vročitev opravila, je vročilnica. ( 2 ) Tisti, ki se mu ije karkoli izročilo, mora podpisati vročilnico; ako se ne more podpisati, postavi nanjo svoj ročni znak, podpiše pa ga vročevalec vpričo polnoletne osebe, ki se tudi podpiše na vročilnici. Prav tako se tudi postopa, kadar naslovljenec noče podpisati vročilnice. Vsako vročilnico mora podpisati tudi vročevalec, ki mora napisati z besedami dan, mesec in kraj vročitve, če tega ni storil naslovljenec sam. ( 3 ) Vročilnica se takoj vrne oblastvu, ki je odredilo vročitev. § 60 . j 1 ) Brez vročilnice se smejo opravljati vročitve ta¬ krat, kadar se oblastvu ne zdi potrebno ugotavljati vročitve. ( 2 ) Če se je vročilnica izgubila, se vročitev lahko dokaže na druge načine. 34 cf. §§ 314., 315. cpp. 35 cf. § 306. cpp. 25 V. POGLAVJE. Roki. § 61. 36 C 1 ) Ko se izračunava rok, določen po dnevih, ni vračunati v rok tistega dne, ki pade nanj trenutek ali dogodek, po katerem je treba računati začetek roka. ( 2 ) Roki, določeni po tednih, mesecih ali letih, se končujejo s potekom onega dne v poslednjem tednu ali mesecu, ki se ujema po imenu ali številu z dnem, ko se je rok začel. Če tega dne ni v poslednjem mesecu, se konča rok, ko poteče zadnji dan tega meseca. ( 3 ) Konec roka se sme označiti tudi z določenim ko¬ ledarskim dnem. § 62. 37 (‘) Začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki. Če se pa konča rok na nedeljo ali praznik, se šteje za zadnji dan roka prvi prihodnji delavnik. ( 2 ) Kateri dnevi naij veljajo po tem zakonu za praz¬ nike, predpiše z uredbo minister za notranje posle. § 68. 33 (‘) Rokov, določenih z zakonom ali uredbo, oblastvo ne sme izpreminjati. ( 2 ) Oblastvo sme izpreminjati roke, ki jih samo do¬ loča. § 64. 39 (>) Dan, ko se odda vloga za oblastvo priporočeno na pošto, velja za dan izročitve pri oblastvu samem. ( 2 ) Od tega se izvzema primer, ko oblastvo zbog važ¬ nih vzrokov izrečno odredi, da je za rok odločilen dan, ko dospe vloga na kraj namembe. To sme oblastvo od¬ rediti le takrat, kadar samo ustanavlja roke. 36 cf. § 180. cpp. 37 cf. § 190. cpp. 38 cf. § 192. cpp. 39 cf. § 193. cpp. 26 VI. POGLAVJE. Vzdrževanje reda. Kazen zaradi kršitve reda in zaradi objesti (nagajivosti). § 65. 40 p) Voditelj poslovanja vzdržuje red. ( 2 ) Upravičen je opominjati na red osebe, ki z ne¬ dostojnim ponašanjem motijo razpravo, ter odrejati če¬ sar je treba, da se vzdržuje red. § 66. 41 p) Kdor vzlic opominom moti red ali zagreši nedo- stojnost, tega je dopustno odstraniti. Osebo, ki se udeleži postopanja, je odstraniti šele tedaj, ko je bila poprej posvarjena, da bo odstranjena. Če je bila na ta način odstranjena stranka, ki nima pooblaščenega zastopnika ali če ije bil odstranjen pooblaščenec, čigar pooblastilec ni navzočem, mora voditelj poslovanja, če treba, pozvati osebo, ki se odstranjuje, naj si postavi pooblaščenca; če ta oseba tega ne stori, ga postavi voditelj poslovanja sam. Pooblastilo takega pooblaščenca velja samo za ono poslovanje, od katerega je bila stranka odstranjena. ( 2 ) Kdor zagreši med poslovanjem večjo nedostop¬ nost ali huje krši red, se sme kaznovati, ne glede na pričujoče določbe [odstavka p)], zaradi kršitve reda z de¬ narno kaznijo od 10—500 din v prid državni blagajni; v prid občinski blagajni pa takrat, kadar izreče kazen občinsko oblastvo. ( 3 ) Če kaznovana oseba ne plača denarne kazni v določenem roku, se ji izpremeni kazen v zapor, kar je treba izreči z istim odlokom. Zapor ne sme trajati nad 10 dni. Ta kazen ne izključuje druge kazenske in disci¬ plinske odgovornosti. Z isto kaznijo se smejo kaznovati tudi osebe, ki v svojih pismenih vlogah kršijo dolžno 40 cf. § 261. cpp. 41 cf. §§ 262., 263., 268. cpp. 27 spoštovanje do javnega oblastva, njegovih organov ali sploh do oseh, ki se udeležujejo v kakršnikoli lastnosti dotične zadeve. § 67. Na način, naveden v § 66., odst. ( 2 ), je postopati tudi zoper osebe, ki dz očividne objesti tudi po posvaritvi povzroče poslovanje oblastva ali pa skušajo zavlačevati postopanje. § 68 . p) Zoper kazen zaradi kršitve reda ali kazen zaradi objesti je dopustno vložiti ob splošnih zakonitih pogojih samostojno pritožbo. Pritožba zoper kazen zaradi kršitve reda nima odložne moči. ( 2 ) Kazni zaradi kršitve reda ali zaradi objesti izreka pri poslovanju selskih občin občinski kapetan [§ 63., odst. ( 2 ) zakona o notranji upravi], kijer pa tega ni, sreski načelnik, v čigar območju je dotična selska občina. ( 3 ) Če zagreši tako dejanje vojaška oseba, ki je v kazenskih stvareh pod vojaško sodno oblastjo, ni izreči kazni, marveč se zadeva odstopi vojaškemu oblastvu zaradi izrekanja kazni po §§ 66. in 67. II. razdelek. Postopanje do glavne odločbe prve stopnje. I. POGLAVJE. Splošna načela. 1. Uvedba postopanja. § 69. 42 Upravno oblastvo uvede postopanje uradoma, kolikor ni potreben po bistvu stvari in po pravnih predpisih izrečen strankin predlog. 3 42 cf. § 321. cpp. 28 2. Splošna načela poizvedovalnega postopanja. § 70. j 1 ) Poizvedovalno postopanje ugotavlja stanje stvari, ki je podstava za reševanje predmeta ter daje strankam priliko, da ostvarijo ali zaščitijo svoje pravice in prav¬ ne interese. ( 2 ) Oblastvo sme opustiti izvedbo ločenega poizve¬ dovalnega postopanja ter rešiti stvar neposredno na osno¬ vi strankinih predlogov in predloženih njenih dokazil ali na osnovi dejstev, ki so mu znana: 1. če je stanje stvari že dovolj dognano in če ni treba posebej zasliševati strank zaradi zaščite njih pra¬ vic, odnosno pravnih interesov; 2. če gre za ukrepe, ki jih zaradi javnih pridov ni tmoči odlašati. § 71. Oblastvo določa uradoma tek in obseg poizvedoval¬ nega postopanja, držeč se določb tega razdelka; pri tem se mora stalno ozirati na njegov poglavitni namen [§ 70., odst. ( 1 )] ter skrbeti za to, da bodi vse postopanje kar najbolj smotrno, hitro, enostavno in poceni. 3. Predhodno (prejudicialno) vprašanje. § 72.« j 1 ) Če naleti oblastvo, ko ugotavlja celokupno stanije stvari, na vprašanje, ki je sestavni del tega stanja stvari in brez katerega ni moči reševati glavne stvari, pa je to vprašanje zase samostojna pravna celota ter bi spadalo, kot ločena glavna stvar, v pristojnost kakega drugega upravnega ali sodnega oblastva, ga sme, kolikor mu tega ne brani kak pravni predpis, predhodno (prejudicialno) vzeti v pretres kot sestavni del celokupnega stanja stvari ter na tej podstavi rešiti glavno stvar. 43 cf. § 254. cpp. 29 ( 2 ) Oblastvo sme tudi prekiniti postopanje dotlej, da pristojno upravno ali sodno oblastvo pravnomočno reši predhodno vprašanje, ako je postopanje glede tega vpra¬ šanja kot ločene glavne stvari že v teku ali pa se od tedaj pokrene pri teh oblastvih. Oblastvo sme tudi pre¬ kiniti postopanje ter z odločbo naročiti eni stranki, naj pokrene v določenem roku po izvršnosti odločbe posto¬ panje o tem zanjo prejudicialnem vprašanju pri onem upravnem ali sodnem oblastvu, ki je pristojno za rešitev tega vprašanja kot glavne stvari, in naj predloži oblastvu potrdilo, da se je stvar pokrenila. Zoper to odločbo gre stranki pravica do samostojne pritožbe. Po preteku roka mora oblastvo, kakor pač nanesejo prilike, ali prekiniti postopanje dotlej, da se dosodi o prejudicialnem vpraša¬ nju ali pa nadaljevati svoje postopanje, če mu ni bilo izročeno omenjeno potrdilo. 4. Ustna razprava. § 73. j 1 ) Oblastvo razpiše ustno razpravo bodisi uradoma, bodisi na predlog strank, kadar je to potrebno po do¬ ločbah § 71. ( 2 ) Ustna razprava se vrši ob navzočnosti znanih strank; priče in izvedenci morajo biti navzočni, dokler je njih navzočnost potrebna. ( 3 ) Izprevidnosti oblastva je prepuščeno, ali smejo biti navzočne pri ustni razpravi tudi osebe, ki se ne udeležujejo postopanja. ( 4 ) Če se izvaja na razpravi dokaz z ogledom, pa se mora izvršiti ta ogled na posebnem mestu, se vrši raz¬ prava praviloma na mestu ogleda, sicer pa na sedežu oblastva ali pa na mestu, ki je za posamezno stvar naj- pripravnejše. § 74« j 1 ) Ustno razpravo mora odrediti oblastvo tako, da lahko vse osebe, ki se je udeležujejo, o pravem času pri- 44 cf. § 362. cpp. 30 speijo tja ter se pripravijo, kjer je to potrebno, za raz¬ pravo. V tem drugem primeru, ako ni potrebno hitrejše postopanje, se mora razprava razpisati tako, da ostane pozvani osebi od vročitve poziva do razprave najmanj rok 8 dni na razpolago. ( 2 ) Pozivi na razpravo se vročajo onim osebam, ki so udeležene, v smislu določb § 48. osebno, s pripombo, da jih zadenejo, če bi ne prišle, posledice § 75. ( 3 ) Poleg osebnega pozivljanja znanih strank sme oblastvo, kjer se mu zdi to potrebno ali primerno, javno razglasiti ustno razpravo na svoji oglasni deski in po krajevnem običaju v dotični občini, če treba, tudi v služ¬ benih listih, eventualno tudi po drugih časopisih. ( 4 ) Če se zaradi ustne razprave razgrnejo javno na vpogled načrti ali drugi spisi, je treba obenem navesti v pozivu (razglasu) kraj in čas, kje in kdaj se morejo pred ustno razpravo vpogledati. § 75. (*) Če stranka, ki se ji je vročil poziv v smislu določb § 48., ne poda pripomb glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, najkasneje na razpravi sami, velja podmena, da soglaša s tem poslovanjem; njen poznejši ugovor se sme upoštevati samo, če temeljito in zadostno opraviči svojo zakasnitev. Prav tako je postopati tudi v primeru javnega razglasa [§ 74., odst. ( 3 )] glede ugovor- nikov, ki niso dobili osebno poziva, kolikor ne bi ver¬ jetno izkazali, da niso mogli zvedeti za ta javni razglas. ( 2 ) če oseba, ki se je na njen predlog uvedlo posto¬ panje, ne pride na ustno razpravo ter se da domnevati, da je predlog umaknjen, ustavi oblastvo postopanje. Če pa tega ni moči domnevati, ali če bi se morala razprava o predmetu nadaljevati uradoma zaradi javnih pridov, mora oblastvo, kakršne so pač okolnosti, ali izvesti raz¬ pravo brez te osebe ali pa jo preložiti. ( 3 ) Če oseba, zoper katero se je postopanje uvedlo, ne pride na ustno razpravo, sme oblastvo, kakršne so 31 pač okolnosti, ali izvesti razpravo brez te osebe ali pa jo preložiti. § 76 . ( 1 ) Upravni organ, ki vodi razpravo, mora uradoma skrbeti za to, da se posamezni predmet kolikor treba korenito preišče, da se obenem strogo prepreči vsako nepotrebno zavlačevanje razprave in da se ne načenjajo vprašanja, ki niso bistvena. Pri tem si mora prizadevati, da se dokonča predmet po možnosti brez prekinitve z eno samo razpravo. ( 2 ) Po otvoritvi razprave mora voditelj najprej ugo¬ toviti, katere osebe so navzočne in v kateri lastnosti (stranka, priča, izvedenec in podobno), preizkusiti even¬ tualne pooblastitve za zastopanje (pooblastila), dognati, katere osebe so o pravem času prejele poziv, a niso prišle, potem pa navzočnim osebam jasno in kratko raz¬ ložiti razpravni predmet. Kadar gre za nadaljevanje ustne razprave, ki se je že vodila, mora voditelj v bistve¬ nih in kratkih potezah ponoviti potek in postopek do¬ tedanje razprave. ( 3 ) Voditelj razprave določa red cele razprave, zlasti po katerem redu naj se zaslišujejo stranke, izvedejo do¬ kazni in pretehta njih uspeh, oziroma predeči ali pretehta že prej izvedeni dokaz. On odloča o vseh predlogih in zavrača očitno nepotrebne predloge. ( 4 ) Vsaka stranka ima pravico, da je pri razpravi na- vzočna in da se zasliši, kadar je pri razpravi navzočna, natančno o svoji stvari. Upravičena je, da podaja in obrazlaga predloge, ki se nanašajo na presojo njene stvari, ter da se izjavi o vseh bistvenih vprašanjih. Zlasti ima stranka pravico, da se izjavi o trditvah, pravni raz¬ lagi, predlogih in ponudenih dokazih druge stranke, o Izvedenih dokazih in njih posledku, bodisi da so se izvedli na razpravi sami ali izven nije. Stranka sme zastavljati po voditelju razprave ali z njegovo dovolitvijo neposredno drugim strankam, pričam in izvedencem vprašanja, o katerih meni, da so potrebna zaradi pojasnila ali dopol- 32 nitve. Voditelj ne sme dopustiti vprašanja, ki ni v zvezi s predmetom razprave ali ne bi pripomoglo k razjasnitvi predmeta. ( 5 ) Voditelj sme po potrebi razpravo prekiniti ali preložiti. Če jo preloži, mora po možnosti takoj sporočiti navzočnim osebam čas in kraj, kdaj in kje se bo nada¬ ljevala. Glede oseb, katerih nenavzočnost ob času te priobčitve je opravičljiva, ki pa so za nadaljevanje raz¬ prave potrebne, mora poskrbeti, da se o tem nadalje¬ vanju o pravem času obveste. § 77. j 1 ) 0 vsaki ustni razpravi ije sestaviti zapisnik po določbah §§ 36.—39. 45 ( 2 ) Razpravnemu zapisniku se prilože: pismene izjave in sporočila strank, zapisniki o izvedbi dokazov izven razprave in pred njo, poročila, izvedeniška mnenja in podobno. V razpravnem zapisniku samem je navesti na¬ tančen izkaz teh prilog. Udeleženci ustne razprave po¬ dajajo praviloma samo ustne izjave. 5. Poravnava. § 78. 46 ( 4 ) Kadar nastopa v kakšni stvari dvoje ali več strank z nasprotnimi zahtevki, mora skrbeti oblastvo v vsakem stanju postopanja za to, da se stranke poravnajo popolnoma ali vsaj v posameznih spornih točkah; pri tem pa mora paziti, da se s to poravnavo ne oškodujejo javni ali privatni pridi, ki jih je treba ščititi uradoma. ( 2 ) Če je postala s poravnavo nadaljnja voditev po¬ stopanja brezpredmetna in ni niti treba izdati glavne odločbe, se napravi o tej poravnavi poseben zapisnik ter se njega overjen prepis vroči strankam. 45 cf. § 269. in sl. cpp. 40 cf. §§ 282.-284. cpp. 33 II. POGLAVJE. Dokazi. 1. Splošna načela o dokazu. § 79. ( 1 ) Dejstev, ki so oblastvu obče znana, ni treba dokazovati. 47 ( 2 ) Dejstev, o katerih zakon domneva, da obstoje, ni treba dokazovati. Dokaz o nasprotnem ije dopusten, kolikor ga zakon ne izključuje. 48 ( 3 ) Skrbno oziraje se na posledek celotnega poizvedo¬ valnega postopanja, mora oblastvo presojati po svobodnem prepričanju, ali je jemati navedbo kakšnega dejstva za resnično ali ne. 49 ( 4 ) Strankam se mora dati prilika, da izvedo za posledek dokazovanja in da se o tem izjavijo. ( 5 ) Stranke morajo svoje trditve po možnosti doka¬ zati ter v ta namen oblastvu predložiti dokaze ali pa jih vsaj navesti. § 80 . Za dokazilo je uporabljati vse, kar pripomore do tega, da se dožene stanje stvari in kar je po posameznem primeru prikladno. 2. Verjetnost. § 81. 50 j 1 ) Kdor mora verjetno izkazati kakšno okolnost, se sme za to posluževati vseh pripravnih dokazil. ( 2 ) Izvajanje dokazov, ki se vrši v nameri, da se izkaže verjetnost kakšne okolnosti, ni vezano na posebne predpise o dokaznem postopanju. 47 cf. § 365. cpp. 48 cf. § 366. epp. 48 cf. § 368. cpp. 60 cf. § 370. epp. 34 8. Dokaz z listinami. § 82. 51 (*) Listine, ki ijih izda v državi v predpisani obliki in v mejah svojega službenega področja javno oblastvo ali ki jih izda v svojem poslovnem področju oseba, uži¬ vajoča po zakonu samem javno zaupanje (javne listine), dokazujejo vse to, kar v nijih oblastvo ali oseba javnega zaupanja službeno odreja ali izjavlja ali posvedoča. Prav to velja tudi za listine, ki so se izdale zunaj naše države, a jih izdajajo v mejah svojega področja javni organi, ki so podrejeni oblastvu s sedežem v naši državi. ( 2 ) Dopustno je dokazati, da je v listini neresnično ugotovljen dogodek ali da je v njej neresnično ugotovlje¬ no dejstvo ali da je listina sama nepravilno sestavljena. § 88. 52 j 1 ) Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so pripoznane s posebnimi zakonskimi predpisi za javne listine. ( 2 ) Listine, izdane zunaj kraljevine, ki veljajo v kra¬ ju, kjer so bile izdane, za javne listine, imajo ob pogoju vzajemnosti tudi v naši državi dokazno moč javnih listin, če so po predpisih overjene. Za dokaz pristnosti take listine zadostuje, kjer ni posebnega drugega predpisa, da jo overi ministrstvo za zunanje posle ali kakšen poslanik ali konzul kraljevine. § 84. 53 Zasebne listine dokazujejo, če jih je podpisal izda¬ jatelj ali če je overjen na nijih njegov ročni znak po pristojnem oblastvu, da je podal izdajatelj listine izjave, ki jih vsebujejo. 51 cf. § 388. cpp. 62 cf. § 389. cpp. 63 cf. § 390. cpp. 35 § 85. 64 ( 1 ) Splošne pogoje za dokazno moč trgovskih knjig kakor tudi dnevnikov in sklepnih listov trgovskih posred¬ nikov (mešetarjev) je presojati po veljavnih zakonih; koliko dokazne moči imajo te listine, pa je presojati po § 79., odst. ( 3 ). ( 2 ) Enako se presoja tudi dokazna moč trgovskih knjig, ki se vodijo v kakšni tuji državi, po predpisih, ki tam veljaijo. ( 3 ) Po § 79., odst. ( 3 ), mora oblastvo presojati, koliko dokazne moči daje knjiga, ki se vodi o poslih kakšnega gospodarstva, obrta ali kakšnega drugega poslovnega podjetja, glede svoje vsebine in glede poslov in dejanj, na katerih slone vpisi. § 86. 55 Kadar je na listini kaj prečrtanega, izradiranega ali drugače izbrisanega, vrinjenega ali kadar so na listini drugi zunanji nedostatki, mora oblastvo po §79., odst. ( 3 ), presoditi, ali in v koliki meri ije zmanjšana ali uničena dokazna moč listine. § 87. 66 ( 4 ) Če ne gre za predmet, ki ga je mogoče pokreniti izključno na predlog zasebne stranke, sme naročiti oblast¬ vo z odlokom tretji osebi, v katere rokah je listina, po¬ trebna za dokazovanje, da mu to listino pokaže. ( 2 ) Tretja oseba sme to odreči zbog istih razlogov, zbog katerih se sme odreči tudi pričanje (§ 90.), razen tega pa tudi zategadelj, ker ima listino pri sebi v imenu kakšne druge osebe, ki se ne udeležuje posto¬ panja. Če brez razlogov neče pokazati listine, je posto¬ pati po § 92., odst. ( 2 ). 54 cf. § 391. cpp. 55 cf. § 392. cpp. 58 cf. §§ 404., 405. cpp. 36 ( 3 ) Zoper odločbo oblastva, naj se predloži listina na vpogled, ima tretja oseba pravico do samostojne pri¬ tožbe. § 88. 57 Skrbno pretehtaje vse okolnosti, mora oblastvo pre¬ soditi, koliko dokaza dajejo spomeniki, mejni znaki in podobna znamenja. 4. Dokaz s pričami. § 89. 58 Za priče se ne smejo zaslišati: 1. osebe, ki niso sposobne priobčiti tega, kar so opazile, ali ki niso bile ob času, na katerega bi se na¬ našala njih izpovedba, sposobne opaziti dejstvo, ki ga je treba dokazati; 2. duhovniki o tem, kar jim je bilo zaupano pri spovedi ali sicer kot tajnost duhovske službe; 3. državni, banovinski in občinski uslužbenci, čeprav so že izstopili iz te službe, če bi s svojo izpovedbo pre¬ kršili uradno tajnost, dokler jih njih starešina ne razreši dolžnosti, da varujejo to tajnost. § 90. 59 Priča sme odreči pričevanje: 1. na vprašanje, na katero bi ji bil odgovor v sramoto ali pa bi povzročil kazenski pregon zoper pričo ali osebe, ki so s pričo v razmerju, označenem v § 15., točkah 1., 2. in 3.; 2. na vprašanje, ki bi odgovor nanje prinesel nepo¬ sredno in veliko imovinsko škodo priči ali kateri izmed oseb pod točko 1.; 57 cf. § 414. cpp. 58 § 416. cpp. 59 cf. § 417. cpp. 37 3. o dejstvih, o katerih priča ne bi mogla pričati, ne da bi prekršila svojo dolžnost molčečnosti, priznane z zakonom, kolikor ni veljavno razrešena te dolžnosti; 4. o tem, kar je bilo zaupano priči kot zastopniku- pooblaščencu; 5. na vprašanje, na katero priča ne bi mogla odgo¬ voriti, ne da bi izdala kakšno umetniško ali poslovno tajnost. § 91. 60 0 napravi ali vsebini pravnih poslov, pri katerih je bila priča navzoča kot pozvana priča; o porodih, ženitvah ali smrti svojcev, označenih v § 90., točki 1., se ne sme odreči pričevanje. § 92. 61 Č) Priča, ki sploh noče pričati ali noče pričati na posamezna vprašanja, mora za to navesti razloge bodisi na razpravi sami, ki je bila razpisana za njeno zaslišanje, ali pa pred razpravo. Če treba, mora izkazati verjetnost teh razlogov. ( 2 ) Če se priča neopravičeno brani pričevanja, je postopati po § 162. Pravdni stroški, povzročeni z neopra¬ vičenim odrekanjem pričevanja, zadenejo pričo po § 34., odst. ( 2 ). § 93. 62 Zaslišanje priče se začne s tem, da se priča vpraša za ime, starost po letih, veroizpoved, opravilo in domo- vališče oziroma kraj bivanja. Če treba, jo je poprašati tudii za take okolnosti, ki se tičejo njene verodostojnosti v dotičnem predmetu, zlasti pa za njene odnošaje do strank. Pričo je treba poučiti, na katera vprašanja sme odreči pričevanje (§§ 90. in 91.). Nato je opozoriti na dolžnost, da govori resnico, na kazenskopravne posledice 60 cf. § 418. cpp. 01 cf. §§ 419., 421. cpp. 62 cf. §§ 434., 435., 436. cpp. §§ 144.-148. kaz. zak. 38 lažne izpovedbe in, če ji je treba opraviti prisego, na njeno svetost in pomen. § 94. 63 Č) Priča se zapriseže samo, kjer to izrečno 1 določa posamezni zakon ali uredba z močjo zakona, in sicer po zaslišanju. Ne smejo pa se zaprisegati priče, ki so bile obsojene zaradi krivega pričevanja ali krive prisege ali ki v času zaslišanja niso še šestnajst let stare, kakor tudi one osebe, ki zbog nedostatnega razuma ne pojmi jo dovolj vsebine in pomena prisege. Javnih organov, ki se zaslišujejo kot priče o svojih službenih opazovanjih in so že prej opravili svojo uslužbensko’ prisego, ni treba posebej zaprisegati, marveč jih je pred zaslišanjem samo opozoriti na opravljeno prisego. Neopravičeno odrekanje prisege ima iste posledice kakor neopravičeno odrekanje pričevanja. ( 2 ) Kadar je predpisano, da se priča zapriseže, je opraviti prisego z nastopnimi besedami: »Prisegam pred Bogom vsemogočnim in vsevednim, da sem o vsem, kar me je oblastvo vprašalo, povedal čisto in popolno resnico in nič drugega kot resnico. Tako mi Bog pomagaj!« Kolikor je po razmerah dopust¬ no, se opravlja prisega tako, kakor se opravlja v pravd¬ nem postopanju. ( 3 ) Ce ne pripada priča nobeni veroizpovedi, poda namesto prisege slovesno obljubo, da je po svoji vesti povedala resnico. ( 4 ) Neme priče, ki znajo brati in pisati, se zaprise¬ ženo tako, da podpišejo besedilo prisege, gluhe priče pa preberejo besedilo prisege. Če gluhe in neme priče ne znajo ne brati ne pisati, se zaprisežejo po zapriseženem tolmaču, ki se zna sporazumeti s pričo. ( 5 ) Prisega se opravlja pred voditeljem poslovanja in se ugotovi z zapisnikom. 63 cf. § 432. cpp. 39 § 95. 64 (‘) Voditelj razprave določi, po kakšnem redu je zaslišati priče. Praviloma jih je treba zaslišati posamič, brez navzočnosti onih prič, ki naj se zaslišijo pozneje. Dokler se ne konča zaslišanje vseh pozvanih prič, ne sme oditi nobena priča brez dovolitve voditelja razprave. Priče, katerih izpovedbe se ne ujemajo druga z drugo, se smejo soočiti. ( 2 ) Priče se praviloma zaslišujejo na ustni razpra¬ vi. Vendar jih sme oblastvo zaslišati izjemoma izven ustne razprave ali pa prevzeti od njih pismeno izjavo [§ 33., odst. (*)]. S tem se ne sme kršiti pravica za¬ sliševanja strank [§ 76., odst. ( 4 ), in § 79., odst. ( 4 )]. 5. Dokaz z izvedenci. § 96. 05 ( 4 ) Če je treba za presojanje dejstva, važnega za od¬ ločbo ali za to, da se opravi ogled, strokovnega znanja, s katerim oblastvo ne razpolaga, se izvede dokaz z izve¬ denci. ( 2 ) Oblastvo mora uporabljati za izvedence v prvi vrsti one strokovnjake, ki služijo pri njem. Če ne razpo¬ laga s takimi strokovnjaki ali če je to v posebnem pri¬ meru izrečno potrebno, privzame za izvedence tudi dru¬ ge osebe, in sicer predvsem one, ki so javno postavljene za to, da oddajo mnenje dotične vrste. Oblastvo dolo¬ ča, kakor je pač v posameznem primeru potrebno, ene¬ ga ali več izvedencev. Kadar se izvedenec ne jemlje iz kroga uradnih oseb, je praviloma treba zaslišati stran¬ ke o njegovi postavitvi. § 97. 66 ( 4 ) Kdor je javno postavljen za oddajanje mnenj do¬ ločne vrste ali kdor se javno bavi z znanostjo, umet- 64 cf. § 435. cpp. 65 cf. § 447. cpp. 06 cf. § 449. cpp. 40 nostjo, spretnostjo ali obrtom, ki jih ije treba poznati, da se more oddajati potrebno mnenje, ali kdor je javno na¬ meščen ali pooblaščen, da se bavi z mjimi, se mora od¬ zvati, kadar ga oblastvo postavi za izvedenca. ( 2 ) Izvedenec sme odreči oddajanje izvedeniškega mnenja zaradi istih razlogov, zaradi katerih sme tudi priča odreči pričevanje (§ 90.). ( 3 ) Javni nameščenec se mora razen tega razrešiti te dolžnosti tudi takrat, kadar mu starešina zbog službe¬ nih ozirov prepove opravljati izvedeniški posel ali ka¬ dar je s posebno odločbo oproščen te dolžnosti. ( 4 ) Če se postavljeni izvedenec neopravičeno brani oddati mnenije, je uporabiti določbe § 92., odst. ( 2 ). § 98. Za izključitev im odklonitev od dolžnosti oddajati iz¬ vedeniško mnenje, je smiselno uporabljati določbe o iz¬ ključitvi in odklonitvi upravnih organov. 67 Razen tega sme stranka zahtevati odklonitev izvedenca, ki ni urad¬ na oseba, če verjetno izkaže okolnosti, ki izpodnašajo izvedenčevo strokovno znanje. § 99. 68 j 1 ) Vsak izvedenec, ki ni uradna oseba [§ 96., odst. ( 2 )], mora opraviti prisego, predpisano za izvedence, pre¬ den se prične izvajanje dokazov. Če je izvedenec zaprise¬ žen za stalno oddajanje mnenj dotične vrste, zadostuje, da se opozori na opravljeno prisego. ( 2 ) Prisega se glasi: »Prisegam pred Bogom vsemo¬ gočnim in vsevednim, da bom oddal izvid in svoje mnenje po svoji najboljši vednosti in vesti ter po pravilih zna¬ nosti (umetnosti, obrta). Tako mi Bog pomagaj!« ( 3 ) Način, kako se opravlja prisega za izvedence, je isti kakor za priče. 67 cf. §§ 16. do 18. z. u. p. 68 cf. § 461. cpp. 41 § 100 . (*) Dokaz z izvedenci se izvaja praviloma na ustni razpravi v navzočnosti strank. Vendar pa se sme izveden¬ cu naročiti, da posluje kot izvedenec tudi izven ustne razprave. V tem primeru mora podati izvedenec, če se to zahteva, ustno pojasnilo o svojem pismenem mnenju. ( 2 ) Kadar je postavljenih več izvedencev, smejo od¬ dati svoje mnenje skupaj, če se njih mnenja ujemajo. Če so različnega mnenja, mora vsak izvedenec posebej razlo¬ žiti svoje mnenje in razloge zanj. 6. Dokaz z ogledom. § 101. 69 č) Da se stvar razjasni, sme odrediti oblastvo ogled na predlog ali pa uradoma. Če treba, pozove na ogled enega ali več izvedencev. ( 2 ) Ogled stvari, ki se da lahko donesti pred oblastvo, se vrši pri oblastvu samem, sicer pa na mestu, kijer je stvar. § 102 . (*) Vsak lastnik ali posestnik stvari, prostorov ali zemljišč, ki jih je ogledati ali v katerih oziroma na ka¬ terih so stvari, določene za ogled, ali čez katere je treba iti, mora dopustiti, da se opravi ogled. Lastnik ali po¬ sestnik, ki bi se brez razloga branil izpolniti te dolžno¬ sti, se sme primorati k tej dolžnosti s prisilnimi sredstvi. ( 2 ) O povračilu škode, ki bi se s tem ravnanjem napravila lastniku ali posestniku, odločuje oblastvo, ki je odredilo ogled, s posebno odločbo, zoper katero je do¬ pustna samostojna pritožba. Ta zahtevek je priglasiti pri tem oblastvu v enem mesecu. § 10B. Oblastvo mora uradoma paziti na to, da se ogled ne zlorabi, oziroma da se komu ne dela škoda glede njego¬ ve umetniške, poslovne ali poklicne tajnosti. cf. § 464. cpp. 42 7. Zavarovanje dokazov. § 104.™ Če se je bati, da se bo kakšno dokazilo izgubilo ali otežkočila njega uporaba, sme stranka oziroma pravni interesent zahtevati, oblastvo pa, bodisi na ta predlog ali uradoma, v vsakem stanju postopanja, celo preden se je postopanje začelo, skleniti, da se izvrši zaradi zavarovanja dokazov ogled ali oddaja izvedeniškega mnenja ali da se zaslišijo priče. Zoper zavrnitev predloga se sme vložiti samostojna pritožba, ki pa ne ustavi teka postopanja. 8. Posredno izvajanje dokazov. § 105. ( 1 ) Oblastvo sme izvajati dokaze tudi po drugih upravnih oblastvih ali po posameznih, za to določenih službenih organih. Zlasti se smejo poveriti uradni izve¬ denci, da samostojno izvrše ogled, ki se vrši izven ustne razprave. ( 2 ) Sodna oblastva se smejo zaprositi za izvajanje dokazov samo v primerih, kjer to posamezni predpisi izrečno določajo. III. razdelek. Odločba. § 106. 71 j 1 ) Odločba je vsaka rešitev ali odredba, ki jo izda oblastvo v postopanju. ( 2 ) Z glavno odločbo se odloča o glavnem pravdnem predmetu, s postransko odločbo pa o posameznih vpra¬ šanjih, ki se pojavljajo kot postranska v postopanju sa¬ mem. 70 cf. § 480. cpp. 71 cf. § 500. cpp. 48 § 107. ( 1 ) Odločba mora obsegati označbo strank, razloži- tev predmeta postopanja, izrek (dispozitiv) in obrazlo¬ žitev kakor tudi pouk o pravnem sredstvu (IV. razdelek in § 111.), kolikor ne izda odločbe centralno upravno oblastvo, kadar zoper njega odločbo ni dopustno pravno sredstvo. ( 2 ) Odločba v pismenem odpravku mora obsegati tudi označbo oblastva, ki jo je izdalo, datum in podpis upravičenega organa. Odpravek se sme izvršiti tudi s prepisom, overjenim po pisarni. § 108. 0) Izrek rešuje predmet postopanja, vse predloge strank, ki se nanašajo na glavno vprašanje in vpraša¬ nje stroškov postopanja — jasno, izčrpno in kratko — s pozivom na pravne predpise. ( 2 ) Z glavno odločbo se mora predmet postopanja praviloma rešiti v celoti. Kjer pa se da razdeliti tak pred¬ met na več točk, se sme izdati, če je to primerno, o vsaki točki posebna glavna odločba. ( 3 ) Izrek o stroških obsega načelno rešitev, kdo mo¬ ra trpeti stroške postopanja in v kateri višini. Če oblast¬ vo zbog kakšnih razlogov ne odloči o tem v glavni od¬ ločbi sami, mora izrecno izjaviti, da bo izdalo o tem vprašanju poznejšo odločbo. ( 4 ) Če se naloži z odločbo kakšna storitev, se določi obenem rok, v katerem jo je izvršiti. Če se rok ne do¬ loči, velja, da znaša ta rok 15 dni. § 109. (*) V obrazložitvi je navesti stanje stvari, pravno presojanje, po potrebi pa tudi okolnosti, ki so bile odlo¬ čilne za ocenjanje dokazov. ( 2 ) Posebne obrazložitve ni treba, kadar se stranki¬ nemu predlogu popolnoma ugodi ter ni nobenega ugo¬ vora kakšne druge stranke. 4 44 § 110 * (‘) Pouk obvešča stranko, ali je zoper odločbo do¬ pustno pravno sredstvo, v katerem roku, pri katerem oblastvu ga je priglasiti in pri katerem vložiti, ali pis¬ meno ali ustno in s kolikšno takso. ( 2 ) Če nima odločba nikakega pouka, ali če je bil pouk izdan nezadostno' ali napačno, sme postopati stran¬ ka, ne da bi izgubila svojo pravico, ali po pouku ali po veljavnih predpisih. ( 3 ) Razen tega sme zahtevati stranka, če nima od¬ ločba nikakega pouka ali če ima le nezadosten pouk, v roku 5 dni, da se odločba dopolni s poukom; tedaj se računi rok za pravno sredstvo (oziroma za tožbo na upravno sodišče) od dne prejema dopolnjene odločbe. ( 4 ) Če se je stranka v odločbi napačno napotila na pravno sredstvo, čeprav je nedopustno, pa ga po tem pouku vloži, začne teči rok za tožbo na upravno sodišče z dnem prejema odločbe, s katero se pravno sredstvo zavrne, kolikor ne bi že stranka sama vložila pred tem časom tožbo na upravno sodišče. § 111 . ( J ) Kadar se izda odločba v smislu § 70., odst. ( 2 ), točka 2., gre stranki pravica do ugovora v petnajstih dneh po vročitvi odločbe pri onem oblastvu, ki je izdalo odločbo samo. Tudi za tako odločbo veljajo prednje do- * K § 110., odst. P), je bil v '»Službenih novdnah« z dne 16. februarja 1931, št. 35/X/54 (»Službeni list« št. 221/36 i' 1. 1931.) objavljen kot navodilo (II.) naslednji obrazec: Obrazec k odst. (*) § 110. zak. o obč. upr. post., po katerem je vnesti v besedilo odločbe pouk o pritožbi: Zoper to odločbo ima nezadovoljna stranka pravico pri¬ tožbe na ... v . dneh; pritožba se vlaga pri tem uradu pismeno ali ustno med uradnimi urami [odst. ( * l ) § 29. zak. o obč. upr. post.'] s takso . dinarjev. 45 ločbe o odločbi. Sicer pa je uporabljati glede tega ugo¬ vora smiselno §§ 116. do 119. ( 2 ) Oblastvo mora uvesti v 15 dneh, ko je prispel k njemu ta ugovor, poizvedovalno postopanje. Če tega ne stori, izgubi napadena odločba pravno moč, o čemer mora izdati oblastvo na strankino zahtevo potrdilo. § 112 . Č) Glavna odločba se izda strankam pismeno. Obla¬ stvo sme na koncu ustne razprave tudi ustno proglasiti glavno odločbo, vendar pa jo mora strankam vročiti tudi pismeno. ( 2 ) Postranska odločba se priobči stranki ustno*, kar se ugotovi v zapisniku ali pa se izda po izprevidnosti oblastva stranki pismeno, kakorkoli in kadarkoli zahteva stranka ob priobčitvi pismeno odločbo, če ji gre pravica do samostojne pritožbe. ( 3 ) Ako se postopanje ustavi, je izdati stranki pisme¬ no odločbo, če se zdi to oblastvu potrebno ali če stran¬ ka to izrečno zahteva. § 113. 72 Oblastvo, ki je izdalo odločbo, sme uradoma ali na strankin predlog vsak čas popraviti pogreške v pisanju ali računanju in druge očitne netočnosti v odločbi ali v njenih odpravkih. IV. razdelek. Pritožba. § 114. 73 Zoper odločbo prve stopnje ima stranka pravico pri¬ tožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. To* velja 72 cf. § 518. cpp. 73 cf. čl. 76. z. n. u., § 555. cpp. (Gl. tudi prdp. pri § 133. z. u. p.) 4 * 46 tudi, kadar izdaja ban v prvi stopnji odločbe v banskih poslih kakor tudi v banovinskih poslih. § 115 - Pritožba ije dopustna zoper glavno odločbo. Postran¬ ska odločba se izpodbija praviloma s pritožbo zoper glavno odločbo, s samostojno pritožbo pa le, če je bila ta odločba izdana pozneje ko glavna odločba ali če to zakon izrecno zahteva. § H6. Za pritožbo je uporabljati določbe tega zakona o vlogah (§§ 27. do 31.). Ni treba, da bi bila pritožba po¬ sebej obrazložena; zadostuje, da se navede, v čem je stranka nezadovoljna z izdano odločbo. § 117. 74 (* *) Pritožba se vlaga v roku 15 dni. ( 2 ) Rok se začne z dnem [§ 61., odst j 1 )], ko je bila vročena stranki odločba, oziroma pri odločbi, ki se pri¬ obči stranki samo ustno [§ 112., odst. ( 2 )], z dnem, ko se je priobčitev izvršila. § 118. 75 Pritožba se izroči onemu oblastvu, ki je izdalo od¬ ločbo v prvi stopniji. § 119. 7e ( 4 ) Pritožba, priglašena po predpisih, zavre izvršitev odločbe. ( 2 ) Izjemoma sme oblastvo, brez ozira na pritožbo, izvršiti odločbo, če je to neizogibno potrebno v javnem interesu ali če hi prizadelo zavlačevanje izvršbe kakšni stranki škodo, ki bi se ne dala popraviti. V poslednjem primeru sme zahtevati oblastvo primerno varnost od 74 sf. § 558. cpp. 75 cf. § 559. cpp. * cl ,§ 560, rpp. 47 stranke, kateri v prid se izvaja izvršba, in na to nave¬ zati izvršitev. ( 3 ) 0 tem, da se izvrši odločba ne glede na pri¬ tožbo, je odločiti v glavni odločbi; posebej pa je treba odločiti tedaj, ko se ugotovi potreba izvršbe šele po iz¬ daji odločbe. § 120. ( 1 ) Prepozno vloženo ali sploh nedopustno pritožbo zavrne oblastvo, ki mu je bila pritožba izročena (§ 118.). Zoper zavrnitev je dopustna posebna pritožba; če spo¬ zna višje oblastvo to pritožbo za umestno, izda o tem od¬ ločbo obenem z odločbo v glavnem predmetu. 77 ( 2 ) Če spozna oblastvo, ki je izdalo izpodbijano od¬ ločbo, pritožbo za umestno, sme samo izpremeniti svojo odločbo, kolikor se ta tiče samo pritožilca. ( 3 ) Če je oblastvo izdalo odločbo v smislu § 70., od¬ stavka ( 2 ), točke 1. ali izvedlo razpravo v odsotnosti kak¬ šne stranke, pa se pozneje pokaže, da je bila stranka od¬ sotna brez svoje krivde, in če navaja pritožilec v obeh primerih taka nova dejstva in dokaze, ki bi utegnili po¬ vzročiti drugačno odločbo, mora oblastvo to posebej pre¬ iskati ter po uspehu poizvedb ali ostati pri svoji prejšnji odločbi ali pa jo 1 nadomestiti z novo. V prvem primeru ne izda nove odločbe, ampak pošlje ves spis o tem pred¬ metu s pritožbo vred višjemu oblastvu; v drugem pri¬ meru kakor tudi v primeru prednjega odstavka ( 2 ) pa velja, kakor bi se bila izdala nova odločba. ( 4 ) Sicer pa razsoja o pritožbi samo ono višje obla¬ stvo, na katero je naslovljena. Oblastvo, pri katerem je pritožba vložena, jo mora poslati čimprej z vsemi spisi pristojnemu oblastvu. § 121 . 7 * Če navaja pritožilec v pritožbi nova dejstva in do¬ kaze, mora oblastvo, kateremu se izroči pritožba, o tem 77 cf. §§ 564. do 570. cpp. 78 cf. §§ 575., 582., 583. cpp. 48 takoj obvestiti — kolikor ne bi bilo to naknadno nava¬ janje sploh izključeno — pritožilčeve nasprotnike, jim določiti potreben rok, da se izjavijo o tem, ter jih opo¬ zoriti, da se zakasnele izjave ne bodo upoštevale. § 122. 79 ( 1 ) Višje oblastvo mora zavrniti prepozno vloženo ali nedopustno pritožbo, če ije ni odbilo nižje oblastvo. ( 2 ) Če je treba dopolniti poizvedovalno postopanje, izvede to oblastvo, na katero je pritožba naslovljena, po oblastvu prve stopnje, pa tudi samo, če se mu zdi to primerno. ( 3 ) Če je stanje stvari, po katerem bi bilo rešiti pri¬ tožbo, tako nezadostno dognano, da je potrebna nova raz¬ prava, mora oblastvo, kateremu je bila pritožba prigla¬ šena, napadeno odločbo razveljaviti ter predmet vrniti nižjemu oblastvu z nalogom, da predmet iznova obrav¬ nava in izda novo odločbo. ( 4 ) V obeh prednjih primerih [odstavka ( 2 ) in ( 3 )] so pripombe višjega oblastva obvezne za nižje oblastvo. ( 3 ) V ostalih primerih razsodi višje oblastvo o pred¬ metu samem (meritorno) ter izpodbijano odločbo ali odobri ali pa jo v vsakem pogledu izpremeni ali dopolni, pa najsi tudi na škodo pritožilca, če gre za javne pride. ( 6 ) Višje oblastvo pošilja svojo odločbo oblastvu prve stopnje. § 123. Določbe III. razdelka tega zakona je smiselno upo¬ rabljati tudi na odločbe višjega oblastva. Vse navedbe v pritožbi se morajo oceniti in obrazložiti v odločbi viš¬ jega oblastva, kolikor niso pravilno ocenjene in obraz¬ ložene v odločbi oblastva prve stopnje; sicer pa zado¬ stuje, da se višje oblastvo samo sklicuje na te razloge. 79 cf. §§ 588. do 594. opp. 49 V. razdelek. Razveljavljenje in izprememba odločbe izven pritožbe. I. POGLAVJE. Postavitev v prejšnji stan. § 124.s° Ako trpi stranka škodljive pravne posledice, ker je zamudila kakšno pravdno dejanje, je dovoliti na njen predlog postavitev v prejšnji stan: 1. če stranka verjetno izkaže, da je bila po kakšnem nenadejanem ali neizogibnem dogodku zadržana pra¬ vočasno priti na razpravo ali opraviti pravdno deja¬ nje, ali 2. če zamudi stranka rok za pravno sredstvo zavoljo tega, ker je bil izdan v odločbi napačen pouk, da zoper njo ni dopustno pravno sredstvo. § 125. 81 p) Predlog za primer § 124., točke 1., se mora po¬ dati v 15 dneh od dne, ko je prenehala zapreka, ki je povzročila zamudo, najkasneje pa v 3 mesecih od dneva zamude, v primeru točke 2. istega paragrafa pa naj¬ kasneje v 3 mesecih od dneva, ko se je opustilo pravno sredstvo, oziroma v roku 15 dni po prejemu pravno¬ močne razsodbe upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe, ki je bila pravočasno vložena ob priliki napačnega pouka o pravnem sredstvu. ( 2 ) Predlog se poda pri pristojnem prvostopnem oblastvu, o njem pa odločuje oblastvo, pri katerem je bilo treba opraviti zamujeno pravdno dejanje, ali ki je odredilo zamujeno razpravo ali izdalo nepravilni pouk. ( 3 ) Ce je bil zamujen kakšen rok, mora predlaga¬ telj izvršiti s predlogom vred dotično pravdno dejanje. 80 cf. § 210. cpp. § 54. i. z. 81 ct. § 212. cpp. 50 ( 4 ) Če se zamudi rok za vlaganje predloga o posta¬ vitvi v prejšnji stan, se ne more zaradi tako zamujene¬ ga roka zahtevati tudi še postavitev v prejšnji stan. § 126. 82 ( L ) S predlogom se ne zaustavi tek postopanja. Ven¬ dar pa sme oblastvo na predlog začasno prekiniti po¬ stopanje, če se pokaže zaenkrat to za potrebno, da se zavaruje popoln uspeh postavitve v prejšnji stan, ki se bo verjetno dovolila. ( 2 ) Če zahteva stranka postavitev v prejšnji stan za¬ radi zamujene ustne razprave ter priglasi tudi pritožbo zoper glavno odločbo, je odločiti o tej pritožbi, ako se ne ugodi predlogu za postavitev v prejšnji stan. § 127. (>) Z dovolitvijo postavitve v prejšnji stan se vrne postopanje v stanje, v katerem je bilo pred zamudo. ( 2 ) Zoper odločbo, izdano na predlog za postavitev v prejšnji stan, se sme priglasiti pritožba samo, če izda to odločbo oblastvo prve stopnje ter predlogu ne ugodi. II. POGLAVJE. Obnova postopanja. § 128. 83 p) Postopanje, dokončano z odločbo upravnega oblastva, zoper katero ni pravnega sredstva (IV. razde¬ lek in § 111.), se mora obnoviti na strankin predlog: 1. če je listina, na katero se odločba opira, lažna; 2. če sta podala priča ali izvedenec lažno izpovedbo, odločba pa se opira na to izpovedbo, ali če je bila sploh odločba izposlovana z dejanjem, kaznivim po kazenskem zakonu; 82 cf. § 216. epp. 83 cf. § 624. epp. 51 3. če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pri¬ dobi možnost, da uporabi dokazila, ki bi verjetno uteg¬ nila povzročiti drugačno odločbo v glavnem predmetu, ki pa ijih stranka/ brez svoje krivde ni mogla navesti prej; 4. če je rešilo oblastvo kot predhodno kakšno vpra¬ šanje iz pristojnosti drugega upravnega ali sodnega obla- stva [§ 72., odst. ( 1 )], pristojno upravno ali sodno obla¬ stvo pa reši pozneje isto vprašanje v bistvenih točkah drugače. ( 2 ) Kadar gre za javni prid, sme tudi oblastvo sa¬ mo zbog istih razlogov uradoma obnoviti postopanje. § 129. 84 ( 4 ) Stranka mora zahtevati obnovo v roku 15 dni od dne, ko je zvedela za razlog obnove; če pa ije zvedela zanj, preden je bilo končano postopanje, toda potem, ko je potekel rok za pritožbo, od dne, ko je bilo posto¬ panje dokončano. Vse to pa najkasneje v 5 letih po do¬ končanem postopanju upravnega oblastva. ( 2 ) Oblastvo sme obnoviti postopanje uradoma v 5 letih po izdani odločbi. ( 3 ) Na strankino zahtevo ali uradoma se sme obno¬ viti postopanje tudi po 5 letih zbog razlogov § 128., odst.. ( :l ), točk 1. in 2. § 130. 85 ( 4 ) Predlog za obnovo se poda pri oblastvu, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji. Stranka mora v svojem predlogu za verjetne izkazati okolnosti, na katere opira predlog, kakor tudi okolnosti, da je bil predlog podan v zakonitem roku. ( 2 ) O predlogu odloča oblastvo, ki je izdalo odločbo, na zadnji stopnji. 84 of. § 628. cpp. 85 cf. § 626. cpp. 52 § 131 . P) V odločbi o obnovi postopanja je treba izreči, v kakšnem obsegu in pred katerim oblastveni naj se ob¬ novi postopanje. ( 2 ) Prejšnjih poizvedb in dokaznega izvajanja, na ka¬ tere ne vplivajo razlogi obnove, ni ponavljati. § 132 . (*) Zoper odločbo o obnovi postopka se more prija¬ viti pritožba samo, če izda to odločbo oblastvo prve stopnje. ( 2 ) Odločba, s katero se odobri obnova postopanja, zavre izvršitev izdane odločbe. III. POGLAVJE. Posebni primeri razveljavljanja in izpreminjanja odločbe. § 133 . Oblastvo, ki je izdalo pravnomočno odločbo, jo sme s pristankom oseb, ki so pridobile s to odločbo pravico, ob splošnih zakonskih pogojih razveljaviti ali izpre- meniti.* § 134 . p) Najvišje oblastvo, ki je pristojno odločati v do- tičnem predmetu (instanca), je upravičeno, da zaradi zaščite javnih pridov v potrebnem obsegu razveljavi ali izpremeni pravnomočno odločbo, kolikor je to neizogibno potrebno, da se odvrne silna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in moralo ali za narodno gospodarstvo. * O razumevanju §§ 133. i. nasl. z. u. p. je izdal državni svet v svoji občni seji dne 24. in 25. aprila 1934 pod štev. 11.536/34 (»Služb, nov.« z dne 6. VII. 1934, št. 152/XL/387 — »Služb, list« št. 459/57 iz 1. 1934., pod III.) tole odločbo: 1 . Upravnemu oblastvu po zakonu o občem upravnem postopku ni prepovedano, da ne bi svoje pravnomočne odločbe popravilo. 2. Takšnemu popravku se prizna lahko učinek od dne izdaje odločbe, ki se popravlja, če je z njo kršena kakšna subjektivna pravica posameznika. 53 ( 2 ) Kadar se izda taka odločba, je treba kar naj¬ bolj obvarovati pridobljene pravice. O povračilu škode zbog uničenja pridobljene pravice razsojajo po svobod¬ nem prepričanju upravna sodišča na prvi stopnji, državni svet pa na drugi stopnji. Pravica do povračila škode zastara čez leto dni po prejemu končne odločbe uprav¬ nega oblastva ali pa upravnega sodišča ali državnega sveta, če je stranka vložila tožbo. § 13 5. 86 j 1 ) Izvrševaje pravico nadzora, proglasi nadzorno oblastvo za nično odločbo, zoper katero ni pravnega sredstva: 1. če jo je izdalo oblastvo, ki za dotični predmet ni stvarno pristojno, ali ijo je izdal organ, ki v nobenem primeru ni mogel biti upravičen izdati tak akt; 2. če utegne povzročiti s svojo izvršbo zločin ali pregrešek; 3. če vsebuje pogrešek, ki povzroča ničnost po kakšni izrečni zakoniti določbi.* * * * § 80 cf. § 623. opp. * K t. 3. odst. (*) § 135. z. u. p. je izdal državni svet v svoji občni seji dne 30. IX. 1932 pod Štev. 30.253/32 (»Služb, nov.« z dne 8. XI. 1932, št. 260/XCix/698 — »siužb, list« St. 760/96 iz 1. 1932., pod I.) tole odločbo: Točko 3. § 135. zakona o občem upravnem postopku je uporabiti, če se da komu pravica ali pooblastitev v domnevi, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se izrečno zahtevajo za prido¬ bitev te pravice ali pooblastitve, pa se naknadno ugotovi, da teh po zakonu določenih pogojev ni. Ta nedostatek izrečno predpisanih pogojev je treba smatrati za pogrešek, ki povzro¬ ča ničnost po tej zakonski določbi. K isti t. 3. odst. (') § 135. z. u. p. je izdal državni svet v svoji občni seji dne 27. in 28. XI. 1935 pod Štev. 32.633/35 (»Služb, nov.« z dne 14. II. 1936, St. 35/VI/71 — »Služb, list« St. 99/15 iz 1. 1936., pod III.) tole odločbo: Odločbe upravnega oblastva, izdane v izvrševanju raz¬ sodb državnega sveta, se ne morejo izrekati za nične po točki 3. § 135. zakona o občem upravnem postopku; prav tako ne morejo biti razlogi, določeni za obnovo postopka, kakor tudi nepravilno tolmačenje zakonskih norm podstava za uporabo točke 3. § 135. tega zakona. 54 ( 2 ) Posamezna ministrstva smejo ob pričujočih po¬ gojih proglasiti za nične tudi lastne pravnomočne od¬ ločbe. ( 3 ) Odločba, izdana po tem paragrafu kakor tudi po §§ 133. in 134., velja glede pravnih sredstev za nov predmet. VI. razdelek, I. POGLAVJE. Izvršba. Splošne določbe. § 136. j 1 ) Izvršna je ona odločba, zoper katero ni več prav¬ nega sredstva (IV. razdelek in § 111.) ali je le-to brez odložne moči. ( 2 ) Odločbo proglasi za izvršno ono oblastvo, ki ijo je izdalo v prvi stopnji. ( 3 ) Če je izvršitev odločbe v javnem interesu, jo je izvesti uradoma, uvede pa jo ono oblastvo, ki je izdalo odločbo v prvi stopnji, — sicer pa na strankin predlog. ( 4 ) Tudi na osnovi poravnav po § 78. se sme izvesti izvršba, kolikor se nanašajo poravnave na predmete, o katerih so pristojna odločati ona oblastva, pred katerimi so se poravnave sklenile. ( 5 ) Da se uvede prisilna izvršba, je treba, da je v primeru § 108., odstavek 4. že potekel rok za prosto¬ voljno izpolnitev storitve. § 137. p) Administrativno izvršbo po tem zakonu opravlja prvostopno občeupravno oblastvo. Kolikor ni določeno v posameznih predpisih kaij drugega, mora opravljati to oblastvo tudi izvršitev odločb drugih oblastev in javno¬ pravnih oseb, ki se izvršujejo administrativno, če jim samim ne gre pravica za to izvršbo. Omenjena oblastva in javnopravne osebe se obračajo zaradi tega s poseb- 55 nimi vlogami na izvršilno oblastvo. Glede pristojnosti izvršilnega oblastva je smiselno uporabljati določbe tega zakona o pristojnosti. 87 ( 2 ) Državna krajevna policijska oblastva in občine izvršujejo odločbe svojega področja same. § 138. Kadar se opravljajo administrativne izvršbe, je upo¬ rabljati po možnosti ono sredstvo, ki je za zavezanca najmilejše, ki pa vendarle privede do končnega uspeha. § 139. 88 Ob nedeljah, ob državnih praznikih, ob verskih praz¬ nikih zavezanca kakor tudi ponoči se smejo opravljati izvršilna dejanja samo, če je izvršbo nevarno odlašati, in sicer po pismenem nalogu oblastva. § 140. j 1 ) V postopanju po tem (VI.) razdelku se sme vlo¬ žiti pritožba samo: 1. če je izvršba nedopustna; 2. če se odločba o izvršbi ne krije z odločbo, ki jo je izvršiti; 3. če naročena ali uporabljiva prisilna sredstva niso osnovana v zakonu ali če so v nasprotju z določbami § 138.; 4. v primerih, navedenih v § 148., razen primera, ko se tretja oseba napoti na tožbo pri sodišču; 5. če se v primeru § 156., odst. ( 3 ), odloča o višini razlike zaradi manj dosežene cene; 6. zoper odmero izvršilnih stroškov po § 161. ( 2 ) Pritožba zoper odločbe izvršilnega oblastva se naslavlja na neposredno višje oblastvo (§ 114.) ter nima odložne moči, razen v primerih, navedenih pod točka¬ ma 4. in 5. 87 cf. §§ 3. do 9. z. u. p. in 51. 77. z. n. u. 88 cf. §29. i. z. 56 § 141 . (*) Izvršbo je ustaviti in hkratu razveljaviti vsa že opravljena dejanja, če je postala izvršba brezpredmetna, zlasti če je dokazano, da se je obvezna dolžnost izpolnila ali da je upravičena stranka odstopila od dovoljene iz¬ vršbe, nadalje če je dognano, da izvršba sploh ni bila dopustna ali da se je uvedla zoper nezavezano osebo. ( * 1 2 3 ) Izvršbo je odložiti, če se dokaže, da je bil glede obvezne dolžnosti dovoljen odlog. Oblastvo ali javno¬ pravna oseba, ki je uvedla izvršbo uradoma, odobri odlo¬ žitev izvršbe. II. POGLAVJE. Izvršba denarnih terjatev. 1. Administrativna izvršba. a) Splošne določbe. § 142 . p) Administrativna izvršba se opravlja z rubežnim popisom (rubežem) in s prodajo telesnih premičnih stvari zavezančevih. 89 ( 2 ) Pojem premičnih telesnih stvari se presoja po državljanskem pravu. 90 § 143 . Stvari, izvzete iz sodne izvršbe, so izvzete tudi iz administrativne izvršbe. 91 89 cf. § 208. i. z. 90 cf. § 293. o. d. z. 91 cf. §§ 209. do 211. i. z. § 209. ... ne smejo biti predmet izvršbe: 1. obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor je vse to neizogibno potrebno zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 2. živež in kurivo, ki sta za štiri tedne potrebna zavezancu, članom nje¬ gove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 3. če je zavezancu kmetijstvo glavni vir za vzdrževanje samega sebe in njegove rodbine [kmet]: en plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rovnica, ena kosa, dva vola ali bivola ali dva vprežna konja ali dva osla, ena krava ali bivolica s teletom ali bivolčetom do enega leta, deset ovac ali pet svinj ali pet koz in toliko živeža ali krme 57 b) Rubež. § 144 . Rubež odredi izvršilno oblastvo s posebno pismeno odločbo, ki jo sme vročiti zavezancu tudi izvršilni organ sam ob začetku rubeža. in stelje, kolikor je tega treba zanj, za njegovo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme; to velja tudi za one kmete, ki nimajo lastne zemlje za obdelovanje, ampak obdelujejo tujo zemljo; 4. če zavezanec ni kmet: po njegovem izboru ena molzna krava ali bivolica ali tri ovce ali tri koze, če so te živali potrebne za prehrano zavezancu in članom njegove rodbine, živečim z njim v skupnem hiš¬ nem gospodarstvu, kakor tudi krma, ki je do nove krme potrebna za vzdr¬ ževanje teh živali, in stelja, ki je potrebna za isti čas; 5. podpora v gotovini, živežu, obleki ali drugih stvareh, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda; 6. če je zavezanec javen uslužbenec, duhovnik, učitelj, advokat, zdrav¬ nik ali oseba, ki opravlja znanstven ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so taki osebi potrebni za opravljanje javne službe, zvanja ali znanstvenega ali umetniškega poklica, kakor tudi spodobna obleka, pri vojaških osebah ali orožnikih pa predmeti, ki so jim potrebni za opravljanje te službe; 7. priprave, posode in blagovne zaloge, ki so neizogibno potrebne za poslovanje lekarn; s tem se ne izključuje, da se postavi lekarna sama z vsemi svojimi pripravami, posodami in blagovnimi zalogami pod pri¬ silno upravo; 8. orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu neizogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, malega obrta ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih ne bi mogel pridobivati za najnujnejše vzdrževanje samega sebe in rodbine, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; semkaj spadajo tudi ribiške ladje z opremo kakor tudi orodje, potrebno za ribji lov; pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje tega zvanja; 9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po zakonu celoma ali deloma izvzeti od izvršbe, oni delni znesek gotovine, najdene pri njih, ki ustreza dohodku za čas od rubeža do prvega plačilnega roka teh prejemkov; 10. seme, potrebno za obdelovanje zavezančevega zemljišča, po nje¬ govi velikosti in vrsti kulture; 11. umetni udje [proteze], naočniki in drugi pripomočki, potrebni zaradi telesnih hib, kolikor jih je treba za osebno rabo zavezancu in čla¬ nom njegove rodbine; J2. predmeti, ki služijo za opravljanje službe božje in za opravljanje verskih obredov pripoznanih ver, kakor tudi relikvije, nadalje stvari, ki so potrebne v prostorih, določenih za opravljanje verskih obredov; 13. zavezančev poročni prstan, dolžnikova osebna pisma in njega osebni spisi kakor tudi rodbinske slike, razen okvirov; 14. predmeti, neposredno namenjeni za pogreb zavezančev in članov njegove rodbine; 15. redi in drugi znaki odlikovanja. § 210. C 1 ) Od izvršbe so izvzeti predmeti, ki služijo neposredno za opravljanje poštne, telegrafske ali telefonske službe. ( 2 ) Na pošiljke, oddane na pošto, in na denar, ki se pošlje po pošti ali telegrafski, ni dopustno posezati z izvršbo, preden se predado onemu, ki je upravičen za sprejem. § 211. Na pritiklino zemljišč in rudnikov, na opremo ladij, splavov, brodov in zrakoplovov ni dopustno, ločeno od glavne stvari, posezati z izvršbo. Predmeti, omenjeni v § 209., št. 3., so izvzeti od izvršbe, tudi če sestavljajo del pritikline zemljišča, na katero se opravlja izvršba. 58 § 145. 92 (*) Rubež se opravi na ta način, da izvršilni organ na kratko zabeleži in posamič popiše v zapisniku vse tiste stvari, na katere se nanaša rubež (rubežni zapis¬ nik). Te stvari se zarubijo do one vrednosti, s katero ije moči pokriti obvezno dolžnost in izvršilne stroške. Iz¬ vršilni organ odloči, katere stvari bo zarubil, upoštevaje v prvi vrsti take stvari, ki jih zavezanec sam označi in katere se dado lahko spraviti v denar. ( 2 ) Če se pri izvršencu niso našle nobene zarubne stvari ali ne v zadostni vrednosti, mora to izvršilni organ ugotoviti v rubežnem zapisniku in po možnosti navesti, ali ima zavezanec kakšno drugo premično ali nepremično imovino, na katero bi se dala raztegniti izvršba. ( 3 ) Zavezančeve stvari, ki so pri drugi osebi, se smejo zarubiti (z administrativno izvršbo) samo, če jih je ta druga oseba voljna izročiti. ( 4 ) Izvršilni organ vpošlje rubežni zapisnik po izvr¬ šenem poslovanju izvršilnemu oblastvu. § 146. (*) Rubež se opravlja ob zavezančevi navzočnosti. Iz¬ vršilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršbo ali se pri tej nedostojno vedeijo. Če je zavezanec odsoten ter ni nobenega polnoletnega člana njegove rodbine oziroma nameščenca, zastopnika-pooblaščenca, mora pozvati iz¬ vršilni organ dve polnoletni osebi za priči, in sicer v prvi vrsti zavezančeve sorodnike ali sosede. ( 2 ) Če se opravlja rubež v zavezančevi odsotnosti in brez njegovega zastopnika-pooblaščenca, mora izvršilno oblastvo o tem zavezanca obvestiti pismeno s tem, da mu vroči prepis rubežnega zapisnika. § 147. (*) Z rubežem se pridobi zastavna pravica na stva¬ reh, popisanih v rubežnem zapisniku, za dolžno obvez- cf. §§ 212. do 214. (tudi § 28.) i. z. 59 nost in vse izvršilne stroške. O tem mora izvršilni organ po opravljenem popisu posebej obvestiti zavezanca ali osebe, ki so bile navzočne namesto njega pri popisu ter jih opozoriti na zakonske posledice. 03 (-) Zarubljeni denar, zarubljene dragocenosti in vrednostne papirje preda izvršilni organ izvršilnemu oblastvu, ostale stvari pa pusti praviloma v hrambi pri zavezancu samem, ko ga je opozoril, da ijih mora hraniti in da jih ne sme odsvojiti, ker bi bil sicer kazensko od¬ govoren. Po potrebi pritrdi izvršilni organ na te zarub¬ ljene stvari posebno označbo, s katero se ne sme oško¬ dovati vrednost stvari. ( 3 ) Če je po pravici sumiti, da zarubljene stvari pri za¬ vezancu niso varne, ali da zavezanec ne daje zadostnega jamstva, da bo izpolnjeval dolžnost hrambe, jih sme izvr¬ šilni organ ob zavezančevih stroških, kakršne so pač raz¬ mere, ali zakleniti pri zavezancu v posebnem prostoru in dohod k temu zapečatiti ali pa jih predati v hrambo ob¬ čini ali pa imovinsko zanesljivi osebi. § 148. (*) Če zavezanec ugovarja, da so. stvari izvzete od izvršbe (§ 143.), ali da se ije opravil rubež v prevelikem obsegu (§ 145.), ali če trdi, da te stvari niso v njegovi popolni lasti, ali če ugovarjajo druge osebe izvršbi, češ da imajo določene pravice na zarubljenih stvareh, je vse to zapisati v rubežni zapisnik. ( 2 ) Če se ugovori ne sprejmejo v zapisnik, jih je dopustno priglasiti izvršilnemu oblastvu samemu. Prav to velja tudi za osebe, ki niso bile navzočne pri rubežu. ( 3 ) Če izvršilno oblastvo nedvomno dožene, da gre drugi osebi na zarubljenih stvareh pravica, ki izključuje izvršbo ter bi se ta pravica ne osporavala, razveljavi rubež dotičnih stvari. V nasprotnem primeru pa odloži izvršbo glede teh stvari, dokler se pravnomočno ne reši cf. 215. i. z. 60 sporno vprašanje pri pristojnem sodišču, če je tožba že vložena; če pa tožba še ni vložena, pozove z odlokom ono drugo osebo, naj vloži v določenem roku pri so¬ dišču izločitveno tožbo in naj o tem predloži potrdilo. Če oni, ki je bil napoten na sodišče, izvršilnemu oblastvu ne predloži potrdila ali ne uspe s tožbo, se izvršba na¬ daljuje. c) Prodaja. § 149. 94 Dan za prodajo zarubljenih stvari določi izvršilno oblastvo tako, da je med rubežem in prodajo presledek enega meseca. Če so bili zoper rubež vloženi ugovori (§ 148.), se sme izvesti prodaja samo, če so bili ti ugovori pravnomočno odbiti. Vendar pa sme izvršilno oblastvo izjemoma odrediti prodajo tudi pred omenjenimi roki, če pristanejo na to prizadete osebe ali če so se zarubile stvari, ki bi se utegnile ob daljši hrambi po svoji naravi lahko pokvariti ali ki bi se jim utegnila, če se prodaja odloži, znatno zmanjšati njih vrednost in naposled, če bi utegnili nastati zbog daljše shrambe zarubljenih stvari nerazmerno veliki stroški. § 150. 95 ( 1 ) Zarubljeni vrednostni papirji in druge stvari, ki imajo borzno ali tržno ceno, se prodajo pod roko, če treba s posredovanjem borznega ali trgovinskega posred¬ nika, po možnosti za borzno ali tržno ceno, ki jo imajo ob času prodaje. ( 2 ) Izvršilno oblastvo sme po zaslišanju zavezanca odrediti, da se pošljejo zarubljene stvari omenjene vrste radi prodaje v drug kraj, če se morejo v tem drugem kraju ugodneje prodati. 84 of. §§ 220., 221. i. z. 85 cf. §§ 222., 223. i. z. 61 ( 3 ) Če odredi izvršilno oblastvo prodajo pod roko, mora določiti tudi ceno, pod katero se ne sme prodati, kakor tudi rok, v katerem ije izvesti prodajo. ( 4 ) Če se glasi vrednostni papir na ime, sme zalite-- vati izvršilno oblastvo prepis na kupčevo ime. ( 5 ) Prodaja pod roko ima za poštenega pridobitelja isti pravni učinek kakor dražba. § 161 . (*) Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, ome¬ njene v § 150., je prodati na dražbi. ( 2 ) Tudi stvari, za katere se je odredila po § 150. prodaja pod roko, je prodati na dražbi, če jih ni bilo moči prodati v določenem roku pod roko. § 152. 96 (*) Izvršilno oblastvo objavi dražbo z oklicem, ki vsebuje: 1. kraj, dan in uro dražbe; 2. natančno označbo zarubljenih stvari, po potrebi tudi njih cenilno vrednost; 3. kraj in čas, ko se morejo pred dražbenim dnem ogledati; 4. podrobnejše dražbene pogoje, kolikor se zdi to izvršilnemu oblastvu primerno. ( 2 ) Po en odpravek družbenega oklica je vročiti za¬ vezancu in stranki (če je taka stranka), ki se na njen predlog opravlja izvršba. Poleg tega se nabiije po en izvod tega oklica na razglasni deski izvršilnega obla- stva kakor tudi na razglasni deski občine, v kateri je dražbo opraviti, in občine, v kateri so zarubljene stvari, po potrebi pa tudi v sosednih občinah. Vrh tega sme izvršilno oblastvo, če se mu zdi primerno, ta oklic ijavno razglasiti na način, ki je običajen v dotičnih krajih. Stranke in drugi udeleženci smejo zahtevati, da se raz¬ glasi oklic ob njih stroških ne samo na način, ki ga je odredilo oblastvo, ampak tudi kako drugače. 5 ’ 98 cf. § 225. i. z. 62 § 153." Dražbo je opraviti v kraiju, kjer »o zarubljene stvari, razen če je jasno, da se da doseči v drugem kraju ugod¬ nejši uspeh. § 154. 98 ( 1 ) Zarubljene stvari je spraviti za dan dražbe pra¬ viloma na mesto, kjer je dražba napovedana. ( 2 ) Dražbo mora opraviti izvršilni organ, ki se mora o pravem času prepričati, ali je bil dražbeni oklic vro¬ čen udeležencem in ali je bila dražba veljavno oklicana: če opazi v tem pogledu kakšen nedostatek, poroča o tem izvršilnemu oblastvu, ki mora ukreniti nadalje, česar ije treba. § 155. j 1 ) Zarubljene stvari se prodajajo posamezno ali v večjih ali manjših partijah, kakor je najkoristneje, da se doseže čim boljša cena. 09 ( 2 ) Izvršilni organ določa red, po katerem naj se ■dražijo posamezne stvari, upoštevaje pri tem po možnosti zavezančeve želje. ( 3 ) Izvršilni organ in njegovi sorodniki (§ 15., točke 1. do 3.) ne smejo podajati ponudb niti v svojem niti v tujem imenu. § 156. ■d 1 ) Dražba se nadaljuje, dokler podajajo ponudniki večje ponudbe. Posameznemu izmed njih je dovoliti, če to zahteva, tudi krajši čas za premislek. Ce se tudi po tretjem pozivu ne doseže večja ponudba, mora izvršilni organ zadnjo ponudbo še enkrat jasno izklicati in stvari predati najboljšemu ponudniku. 100 ,( 2 ) Prodana stvar se sme predati kupcu samo proti -plačilu v gotovini. Kupec mora stvar takoj prevzeti in 97 Cf. §§ 223. ( 3 ) in 228. (*) i. z. 98 cf. '§§ 227. in 228. i. z. 99 cf. § 228. P) i. z. 100 cf. § 23Q. i. z. X 63 nima pravice zahtevati jamstva zaradi kakšnih nedo- statkov prodane stvari. 101 ( 3 ) Če kupec ne položi kupnine do sklepa dražbe, se mora stvar takoj iznova prodajati. Prvi kupec se ne sme pripustiti za ponudnika na ponovni dražbi. Od¬ govoren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe; nima pa pravice do prebitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo. Višino razlike zaradi manj dosežene cene ugotovi izvršilno oblastvo. 102 § 157. Č) Kadar se dražbeno prodaja več stvari, se dražba zaključi, brž ko se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatve, zaradi katere se opravlja izvršba, in vseh po¬ stranskih pristojbin, kakor tudi izvršilnih stroškov. Prav to velja, če položi zavezanec znesek, ki popolnoma krije navedene vsote. 103 ( 2 ) V dražbeni zapisnik ije izrečno zapisati zdra- žene stvari, ime in domovališče najboljšega ponudnika in ceno, za katero je bila vsaka stvar prodana, odločbe, izdane med dražbo in druge važne okolnosti. § 158. Izvršilni organ mora ustaviti dražbo, če se ponuja zaradi malega števila ponudnikov ali kakšne druge okol¬ nosti taka najvišja cena, ki je očitno daleč od prave vrednosti. V tem primeru se mora za te stvari po po¬ novnem oklicu (§ 152.) določiti nova dražba. § 159. j 1 ) Iz zarubljene gotovine in zdraženega izkupička se poravnajo najprej izvršilni stroški, potem pa obvezna terjatev sama. 101 cf. § 230. ( 6 ) i. z. 102 cf. § 230. ( 7 ) i. z. 103 cf. § 231, 'i. z. 64 ( 2 ) Če je kaj ostankov in ni na zarubljenih stvareh nobene druge zastavne pravice, izroči izvršilno oblastvo ta ostanek zavezancu. ( 3 ) Če pa bremeni na zarubljenih stvareh več za¬ stavnih pravic, pa ima zastavna pravica, osnovana po tem zakonu, neizpodbitno prvenstvo, položi izvršilno oblastvo ta ostanek pri sodišču, v čigar območju se je rubež opravil. Če takega prvenstva ni, položi izvršilno oblastvo pri sodišču ves denar. Sodišče razdeli ostanek ali vso vsoto po predpisih sodnega izvršilnega posto¬ panja. 2. Sodna izvršba. § 160. p) Izvršne odločbe oblastva [§ 2., odst. j 1 )]* * so iz¬ vršilni naslovi za sodno izvršbo. Ugovore zoper izvršilni naslov je priglasiti oblastvu, ki je izdalo izvršilni naslov. ( 2 ) Izvršilno oblastvo pokrene pri pristojnem so¬ dišču izvršbo po predpisih sodnega izvršilnega posto¬ panja: 1. če zve, da bi bilo treba zoper isto osebo hkratu postopati s sodno in administrativno izvršbo, ali 2. če bi se izvršba ne dala omejiti samo na pre¬ mične telesne stvari, ki so v zavezančevi posesti ali na stvari po § 145., odst. ( 3 ). III. POGLAVJE. Izvršba nedenarnih dolžnosti. 1. Izvršba po drugih osebah. § 161. 104 (‘) Če mora zavezanec izvršiti dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drugi, pa ga sploh ne opravi ali opravi le deloma, ije izvršiti to dejanje po opominu ob zavezan- čevih stroških. 104 ct. § 307. i. z. * Prav: (§ 1.) 65 ( 2 ) V takem primeru sme naročiti izvršilno oblastvo zavezancu, da vnaprej plača znesek, ki je potreben za poravnavo stroškov te izvršbe in ki se obračuna pozneje. Odlok o vplačilu tega zneska je izvršen. 2. Posredna sila. § 162. 103 ( 1 ) Če je zavezanec dolžan kaj opustiti (ali dopu¬ stiti), ali je dolžan opraviti dejanje, ki ga namesto njega ne more opraviti nihče drugi, prisili izvršilno oblastvo zavezanca do te dolžnosti z denarnimi kaznimi ali s priporom. ( 2 ) Izvršba se začne s tem, da se zaprete prisilna sredstva, če bi se dolžnost ne izpolnila. Zažugano pri¬ silno sredstvo se izvede takoj ob prvem protipravnem dejanju ali ko brez uspeha poteče rok, določen za izvr¬ šitev dejanja. Obenem je zapretiti za primer ponovitve ali daljšega oklevanja vedno strožja prisilna sredstva, po potrebi pa ponovitev najstrožjih ukrepov. ( 3 ) Prisilna denarna kazen, izrečena v posameznem odloku, ne sme presegati 4000 dinarjev, pripor pa ne 10 dni. Denarna kazen gre v prid državni blagajni; v prid občinski blagajni pa takrat, kadar izreče kazen mestna občina. Če zavezanec ne plača te denarne kazni v določenem roku, se mu izpremeni v zapor do največ 20 dni, kar se izreče z istim odlokom. Odstavek ( 3 ) § 34. je smiselno uporabljati tudi tukaj glede tam navede¬ nih oseb. ( 4 ) Odločbo iz področja selskih občin izvršuje po po¬ sredni sili izvršilno oblastvo. 3. Neposredna sila. § 163. Kolikor pravni predpisi ne določajo kaj drugega, se sme stanje, ki je v skladu z izvršno odločbo, upostaviti 103 cf. §§ 308., 309. i. z. 66 z neposredno silo, če se to stanje sploh ne da ali če se ne da pravočasno izvesti na drug način. VII. razdelek. Zavarovanje. 1. Izvršba v zavarovanje. § 164. 106 (*) V zavarovanje denarne terjatve se sme dovoliti izvršba po odločbi, še preden je postala izvršna oziroma preden je potekel rok za izpolnitev, če bi se brez nje obrezuspešilo ali znatno otežkočilo izterjanje obveznosti. Pri obveznostih, ki se izterjujejo samo na strankin pred¬ log, mora predlagatelj to nevarnost verjetno izkazati, oblastvo pa sme navezati to izvršbo na dajatev varnosti v smislu § 119., odst. ( 2 ). Zoper odločbo, s katero se je zavarovanje dovolilo oziroma zahtevek odbil, je dopust¬ na pritožba, ki pa za prvi primer nima odložne moči. ( 2 ) Glede tega zavarovanja je smiselno uporabljati določbe II. poglavja v VI. razdelku, in sicer se sme izva¬ jati to po administrativni ali po sodni poti. Kadar se izvaja administrativno, se sme praviloma dovoliti samo rubež, ne pa tudi prodaja stvari. Prodaja se sme dovo¬ liti samo izjemoma, če bi se brez nje stvari pokvarile ali bi se njih vrednost znatno zmanjšala. V tem primeru je hraniti izkupiček v depozitu, dokler ne postane od¬ ločba izvršna. 2. Začasna odločba. § 165. 107 0) Če obstoji ali pa je tudi le verjetna strankina ob¬ veznost, sme izdati oblastvo, pristojno za izrek, preden 106 pf s 7 107 cf! § 552! cpp, § 323. i. z. 67 odloča o tej obveznosti ali pa tudi potem, ko je o njej odločilo, začasno primerno odločbo (§ 138.) v zavaro¬ vanje te obveznosti; to pa le tedaj, če preti nevarnost, da bi se zavezana stranka, če bi razpolagala z imovino, dogovorila z drugimi osebami ali na kakšen drug način obrezuspešila ali znatno otežkočila izvršbo dotične ob¬ veznosti. Te razloge je treba natančno navesti v začasni odločbi, ki jo je izvršiti po administrativni ali po sod¬ ni poti. ( 2 ) Trajanje začasne odločbe je vezano na rok, od¬ rejen po razmerah; pristojno oblastvo ga sme podaljšati samo izjemoma zbog tehtnih razlogov. ( 3 ) Zoper odločbo po odstavku (‘) o zavarovanju in zoper odločbo po odstavku ( 2 ) je dopustna samostojna pritožba, če gre za izdajo ali za zavrnitev, in sicer če gre za izdajo, brez odložile moči. § 166. (‘) Začasna odločba, izdana na strankin predlog, se sme navezati na to, da se poda varnost za škodo, ki bi utegnila nastati za nasprotnika, če bi se končno ne ugo¬ dilo osnovnemu zahtevku predlagatelja. ( 2 ) Ce se pravnomočno dožene, da pravno ne obstoji strankin zahtevek, v čigar zavarovanje se ije izdala za¬ časna odločba, ali če ta stranka opusti vložiti tožbo ali zahtevati izvršbo ali če se sicer pokaže, da je dovo¬ ljena začasna odločba neopravičena, mora oni, ki je pred¬ lagal začasno odločbo, povrniti svojemu nasprotniku škodo, ki se mu je prizadela z začasno odločbo. 0 tem odločajo oblastva, pristojna za izdajanje začasne odločbe. Če bi bilo vrh tega očitno, da je bila začasna odločba izposlovana iz objesti, je kaznovati stranko zaradi obje¬ sti (§ 67.) , 108 108 of. § 343. i. z. 68 VIII. razdelek. Stroški. 1. Stroški oblastva. § 167. Splošni stroški postopanja, združeni s poslovanjem oblastva (kakor: redni osebni prejemki uradnih orga¬ nov, splošni stvarni izdatki urada), gredo v breme obla¬ stva, stranke pa jih trpe samo na osnovi posebnih pred¬ pisov (kakor v primeru členov 80. in 82. zakona o no¬ tranji upravi). S tem se ne posega v taksne predpise. 2. Stroški stranke. § 168. 100 j 1 ) Posebne izdatke oblastva v gotovini, k;i jih po¬ vzroča postopanje o kakšnem predmetu (kakor: potni stroški uradnih organov in uradnih izvedencev, pristoj¬ bine prič in izvedencev, stroški ogleda, pristojbine za razglase), trpi praviloma stranka, ki je v lastnem inte¬ resu zahtevala postopanje oblastva, ali stranka, kateri v prid se vrši postopanje oziroma stranka, zaradi katere je oblastvo samo uvedlo postopanje. ( 2 ) Če se je povzročilo celotno postopanje ali kakšen njegov del po krivdi ali iz objesti posamezne osebe, ki se udeležuje postopanja, mora ta oseba trpeti te stroške. ( 3 ) Stroške izvršbe trpi zavezanec. Če so neizterljivi, jih trpi stranka, na katere predlog se je opravila izvršba. ( 4 ) Če trpi stroške kakšnega postopanja več oseb, jih je med nje sorazmerno razdeliti. ( 5 ) Stranki, ki pokrene v lastnem interesu kakšno postopanje ali kakšno poslovanje v tem postopanju, se sme naročiti, da položi za to primeren predujem, ki ga je obračunati v glavni odločbi (§ 108.). 109 cf. §§ 142. do 157. cpp. 69 § 169. Vsaka stranka trpi sama svoje osebne stroške, po¬ vzročene s postopanjem, kakršni so: stroški za prihaja¬ nje, za zamudo časa in za plačevanje zastopnika - po¬ oblaščenca. ■ 3. Pristojbine prič in izvedencev. § 170. j 1 ) Vsaka priča ima pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj zaslišanja, z bivanjem v tem kraju in z vrnitvijo. Za zamudo časa sme zahtevati povračilo samo, če je zaradi tega občutno oškodovana v svojem dnevnem zaslužku . 110 ( 2 ) Izvedenec, ki ne opravlja izvedenskega posla v lastnosti uradne osebe, ima pravico do povračila njemu povzročenih stroškov in izdatkov, do odškodnine za za¬ mudo časa in do nagrade za trud. Zahtevati sme, da se mu da primeren predujem . * 111 ( 3 ) Treba pa je, da zahteva priča ali izvedenec pred¬ nje zneske tedaj, ko ga zaslišujejo, oziroma ko oddaja izvedensko mnenje; sicer izgubi pravico. ( 4 ) Oblastvo odloča o teh pristojbinah bodisi s po¬ sebno odločbo bodisi v glavni odločbi. Zoper to se smejo pritožiti priča, izvedenec ali oseba, ki mora plačati, in sicer, če se izda posebna odločba, s samostojno pritožbo. IX. razdelek. Prehodne in končne določbe. § 171. j 1 ) Vsi roki, ki že teko, ko zadobi ta zakon obvezno moč, teko še nadalje po dosedanjih predpisih, če so ti za dotično stranko ugodnejši. 110 cf. § 442. cpp. 111 cf. § 461. cpp. 70 ( 2 ) Zoper odločbe, ki so bile izdane preden je zadobil ta zakon obvezno moč, je upoštevati pravna sredstva po prejšnjih predpisih, ako bi ne bila ta pravna sredstva več dopustna po novih določbah. ( 3 ) Vse ostale določbe tega zakona veljajo tudi za one 'predmete, ki so še v delu pri oblastvih. Določbe V. raz¬ delka tega zakona je uporabljati na že dovršene pred¬ mete. § 172. Za kraje, kjer se vročanje še ne vrši po pošti, od¬ redi minister za notranje posle dogovorno z ministrom za gradbe, 112 s katerim dnem naij se začne to opravljati. § 173. j 1 ) Z dnem, ko zadobi ta zakon obvezno- moč, pre¬ nehajo- veljati vse določbe splošnega značaja, ki se na¬ našajo na upravno postopanje, urejeno s tem zakonom. Dokler ne izide zakon o upravnokazenskem postopanju, veljajo nadalje vsi dosedanji predpisi o tem. ( 2 ) Pravdne določbe, ustanovljene s posebnimi prav¬ nimi predpisi o posameznih upravnih stvareh, veljajo še nadalje, razen v primerih, kjer nasprotujejo določbam IV. poglavja v I. razdelku o vročanju. § 174. Za zahtevanje in potrditev prejema vlog (§ 31.) ni pobirati nobene takse. § 175. Da se poenostavi in izenači upravno postopanje v posameznih upravnih stvareh, sme predsednik ministr¬ skega sveta v roku 5 let, odkar je zadobil ta zakon ob¬ vezno moč, na soglasen predlog resornega ministra in ministra za notranje posle po uredbi z močjo zakona 112 zdaj z ministrom za pošto, telegraf in telefon. 71 razveljaviti posamezne pravdne določbe veljavnih po¬ sebnih upravnih zakonov in uredb, spravljaje jih v sklad z načeli in določbami tega zakona. § 176. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službe¬ nih novinah«, obvezno moč pa dobi 3 mesece potem. V Beogradu, dne 9. novembra 1930. Aleksander s. r. (Sledijo podpisi gg. ministrov.) Register k zakonu o občem upravnem postopku. (Številke označujejo paragrafe zakona.) B. Ban, odločbe, pritožba 114. Banovine 1. Banovinski posli, pritožbe 114 Banovinski uslužbenci, pričanje 89. Bivališče neznano, postopanje 25, 47, 55. Borzni posredniki, posredovanje 150. Brzojavno predlaganje vlog 27. D. Delegacije poslov 13. Denarne terjatve, zavarovanje z izvršbo 164. Dogovori strank glede oblast¬ vene pristojnosti neveljav¬ ni 10. Dokazi 79—105, načela, splošna 79—81, novi, v predlogu za ob¬ novo postopka 128, novi, v pritožbi 120, 121, po drugih oblastvih 105, posredno izvajanje 105, pravica doznavanja 79, s pričami 89—95. Dokazi ■ s spomeniki 88, s trgovskimi knjigami 85, svobodno ocenjevanje 79, verjetnost 81, zavarovanje 104, z izvedenci 96—100, z listinami 82—88, z listinami, dokazna moč 82, 83, 84, 85, 86, z mejnimi znaki 88, z ogledom 101, 102. Domovališče (domicil) 5, 28. Doznavanje, pravica, v dokaznem po¬ stopku 79, pravica v pritožbi 121. Dražba 152—159, jamčevanje zaradi nedo- statkov izključeno 156, kupnina 156, način 155, na drugem kraju 153, najboljši ponudnik 156, nedostatki oklica 154, obvestilo zavezanca 152, 154, oklic 152, 154, plača v gotovini 156, pogoji 152, ponudbe 156. 73 Dražba: premajhne ponudbe 158, razlika v ceni pri ponov¬ ni dražbi 156, spored 155, stroški 157, 159, stroški ponovne dražbe 156, tretji poziv 156, ustavitev 158, zapisnik 157. Društva 20. Državljansko pravo 20, 23. Državna blagajna, kazni v prid 66, 67, 68. Državne pogodbe o pravni pomoči 14. Državni svet 9, 134. Državni uslužbenci, pozivljanje 33, 34, pričanje 89, vročitve 51, zaprisega 94. Duhovniki, kot priče 89. Dvor, kraljevski 11. Dvorni maršalat 11. F. Finančna kontrola, pozivanje 34, vročanje 56. I. Inozemska oblastva 14. Inozemstvo, vročanje 57. Izdeželne osebe 11. Izključitev upravnih orga¬ nov 15—18. Izločitvena tožba, o zarubljenih predmetih 148. Izvedenci, dokaz z 96—100, izključeni 98, javni 96, 97. Izvedenci: lažne izpovedbe vzrok za obnovo postopanja 128, navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, 97, odkloni oddaje mnenja 97, odklonjeni 98, poslovanje izven ustne razprave 100, prisega 99, pristojbine 168, 170, samostojna izvršitev ogle¬ da 105, skupna oddaja mnenj 100, stalni 96. Izvršba 136—163, administrativna 137, 142 do 159, brezpredmetna 141, dogovarjanje zavezančevo 165, dražba 152—159, hramba zarubljenih stva¬ ri 147, izvzete stvari 143, manj dosežena cena 140, 156, motenje 146, na tuje predmete 148, nedenarnih dolžnosti 161 do 163, nedopustna 140, 141, nedostojno vedenje 146, ob nedeljah in praznikih 139, obrezuspešenje 164, 165, obvestitev zavezanca 146, 147, odločb drugih oblastev 137, odlok o 141, odložitev 148, odsotnost zavezančeva 146, po drugih osebah 161, ponoči 139, pod pretnjo denarnih kaz¬ ni 162, pod pretnjo pripora 162. 74 Izvršba: prepoved odsvojitve zarub¬ ljenih stvari 147, pritožba 140, prodaja 149—159, sodna 160, splošne določbe 136—141, s posredno silo 162, sredstva 138, stroški 140, 145, 147, 157, 159, ugovori 148, uradoma uvedena 136,141, ustavitev 141, v zavarovanje 164—166, z neposredno silo 163, z rubežem 142, 144, začasna odločba 165, zarubnih stvari 145, zavlačevanje 119, zoper nezavezano osebo 141. Izvršilna oblastva 137, 147 do 150, 152, 154, 156, 159, 164. Izvršilni organ 145, 147, 154, 155, 168. izključen od ponudb pri dražbi 155. J. Javni interes 2, 42, 70, 119, 128, 134, 136. Javni organi, pozivanje 33, vročitve 51, zaprisega 94. K. Kazni, denarne v izvršilnem po¬ stopku 162, redovne, zaradi kršitve reda 66—68, v prid državni blagajni 66, 67. Kazni: zaradi nedostojnih vlog na oblastva 66—68, zaradi objesti 17, 67, 68. Krajevna pristojnost 3, 5 do 10 . Kraljevski dvor 11. Krstni botri 15. K varljivo blago, izvršna prodaja 149, 164. L. Listine, inozemske 83, javne 82, 83, javne, oblika 82, 83, 86, lažne, vzrok za obnovo po¬ stopanja 128, neresnične 82, v posesti tretjih oseb 87, zasebne 23, 84, 85, zasebne, dokazna moč 84, 85, zasebne, oblika 84—86. M. Mejni znaki, dokazna moč 88. Ministrstva 1, 135, 172, 175, pristojnost za razveljavlje¬ nja lastnih pravnomoč¬ nih odločb 136. Ministrstvo za notranje po¬ sle 172, 175. Ministrstvo za zunanje posle 11 . Molčečnost 90. N. .Nadrejena oblastva 16, Nadzorna oblastva 1, 6, 12. Nagajivost 6, 7, 17, 68, kazni 67, 68. Narodno gospodarstvo, nevarnost za 134. Navzočnost potrebna 21. 75 Nedelje, izvršba ob 139, vročanje ob 44, zaračunavanje rokov 62. Nedostojno vedenje pri po¬ stopanju 66, pri izvršbi 146. Neodložni posli 7, 18, 25. Nepismene osebe 28. Nepremičnine 5. Nepristojnost oblastva 10. Nepristranost upravnih or¬ ganov 15. Nevarnost, neposredna 2, odlašanja 5, 6, 12, pri izterjanju obveznosti 164, za javni mir in red 2, 134, za moralo 134, za življenje in zdravje ljudi 134. Ničnost odločbe 135. Nujnii posli 7, 18. Nujni ukrepi 2. O. Občeupravna oblastva 1, 4. Občine, kot nosilci oblasti 1, selske, kršitve reda pri postopku, kazni 68, selske, postavljanje skrb¬ nika za stvari iz njih pristojnosti 25, sodelovanje pri posred¬ nem vročanju 47, vročitve 51. Občinska oblastva 13. Občinski uslužbenci, pričanje 89. Objest 17, 67, 68, 168, kazen zaradi 67, 68, 166. Oblastva, državna upravna 4, javne uprave 2, nadrejena 16, 17. Oblastva: nepristojna 10, 135, občinska 13, sovrstna 5, 7, 16, stroški 167, višja 1, 6, 12, 13, 16, 114, 120 , 122 , vročitve 51. Obmejna straža, pozivanje 34, vročanje 56. Območje oblastva 11, 12, 14. Obnova postopanja 128 do 132, izrek o obnovi 131, na strankin predlog 128, oblastvo pristojno za od¬ ločanje 130, oblastvo pristojno za pre¬ jem predloga 130, pritožba 132, rok za uradno obnovo 129, roki za predlog 129, uradoma 128, vzroki 128. Obrezuspešenje namena po¬ stopanja 42. Obvarovanje javnega miru 2. Obveščanje o stanju posto¬ panja 42. Odklonitev upravnih orga¬ nov 15—18. Odlašanje, nevarno 5, 12. Odločba 106—113, brez poizvedovalnega po¬ stopanja 70, 111, glavna 106, 108, 112, 115, 119, 126, izdana po nepristojnem oblastvu 135, izposlovana s kaznivim de¬ janjem 128, izprememba 122, 133, 134, izrek 107, 108, izvršna 136, izvršna, vzlic pritožbi 119, javnopravnih oseb 137. e 76 Odločba : •ki utegne povzročiti zlo¬ činstvo 136, netočnosti 113, ničnost 135, ob uveljavljenju z. u. p. 171, obrazložitev 107, 109, obrazložitev, nepotrebna 109, odpravek 107, pismena. 112, pogreške 113, postranska 106, 112, 115, pristojnost višjega oblast- va ob delegaciji nižjega 13, razveljavljenje 122, 124 do 127, 133, 134, rok za izvršitev 108, rok za odgovor 111, 116 do 119, ustna 112, višjih oblastev 13, 16, vsebina 107. Odložna moč, pritožbe 119. Odsotne osebe, postavitev skrbnika 25. Odvračanje neposredne ne¬ varnosti 2. Ogled, dokaz z 101, 102, 103, dolžnost lastnikov 102, na mestu samem 73, škoda 102, stroški 168. Orožništvo, pozivanje 34, vročanje 56, zaprisega 94. Osebna navzočnost 21. Oskrbovanci 15. Osnutki rešitev 42. P. Pisači, zakotni 21. Pismene izjave pozvanega 33. Plovni objekti 11. Podjetja 5. Poizvedovalno postopanje 70- do 105, dopolnitev zaradi pritožbe 122 , načela 70, 71. Poklicna tajnost 103. Policijska oblast va državna, vročanje po 43. Policijske straže, pozivanje 34, vročanje 56. Pomočniki strank 21. Pomote, pri vročanju 58, v odločbi 113. Pooblastila 23, 76, nedostatki 24, 29. Pooblastilci 21. Pooblaščenci 15, 21, 22, 24, 26, 28, 49, nedostojno vedenje 66, pričanje 90, uradoma postavljeni 66, za sprejemanje vročitev 50. Poravnava 78, naslov za izvršbo 136, Porodi, pričanje 91. Poseganje čez mejo območja 12 " Posinovitelji 15. Posli, neodložni 6, 7, 18, 25. Poslovna tajnost 90, škoda 103. Poslovodje 15. Postavitev v prejšnji stan 124—127, oblastvo pristojno za pre¬ jemanje predloga 125. 77 Postavitev v prejšnji stan: pritožba zoper odločbo 127, rok za predlog 125, zamuditev rokov 124, 125, zaradi zamujene razprave 124, 126. Postopanje, obnova 128—162, prekinitev radi prejudiei- alnega vprašanja 72, radi predloga za upostavi- tev v prejšnji stan 126, stroški 168, 167—170, uradoma 10, 16, 24, 69, 71, 103, 128, 136, ustavitev 112, voditelj 65, 66, 67, vzdrževanje reda 65, zavlačevanje 17, 48, 67. Posvaritev 65—67. Posvojenci 15. Pošta, priporočene vloge na po¬ što 64, vročanje po 43—45, 47. Pouk o pravnih sredstvih 107, 110, 124, napačen 110, 124, nezadosten 110, ob uveljavljenju z. u. p. 171. Poveljniki vojaških zgradb 11 . ' Poverjanje poslovanja dru¬ gim oblastvom 13, 14. Pozivanje 32—34, na ustno razpravo 74. Pozivnice 33. Pozvane osebe, pismene izjave 33, v javni službi 33, 34. Pravdna dejanja, pooblastilo za 23, sposobnost za 20, 24. Pravna pomoč 14. Pravna sredstva, manjkajoči pouk 110, napačen pouk 110, 124, pouk 107, 110. Pravne osebe 20, vročanje 51. Pravni posli, pričanje o vsebini 91. Pravnomočna odločba 133, 134, izpremembe, vezane na pristanek strank 133, 134, razveljavljenje 133, 134, razveljavljenje po mini¬ strstvih 135. Pravočasnost vlog 10. Prazniki, izvršba ob 139, vročanje ob 44, zaračunavanje rokov 62. Predhodno (prejudicialno) vprašanje 72, drugačna rešitev pristoj¬ nega oblastva vzrok za obnovo postopanja 128. Prepisovanje spisov 42. Pričanje, nedopustno 89, odklonitev 90, postopek 93, škoda 90. Priče 15, brez konfeeije, zaprisega 94 dolžnost navzočnosti 95, gluhe 94, izključene 89, kazenski pregon 90, lažne izpovedbe vzrok za obnovo postopanja 128, navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, neme 94, neopravičeni odre.k priče¬ vanja 34, 92, 162, odklonitev pričevanja 90. 78 Priče: pristojbine 168, 170, zaprisega 94, zasliševanje izven ustne razprave 95. Pridobljene pravice, oziri na 133, 134, Prisilna sredstva, pri pozivanju 34. Pristojbine, odločbe o 170, prič in izvedencev 168, 170. Pristojnost 3—14, je treba uradoma presojati 10 , krajevna 3, 5—10, obče upravnega oblastva prve stopnje 4, omejitev 11, se ne more izpreminjati z dogovori strank 10, stvarna, 3, 4, 7, 9, 10, višjega oblastva za odloč¬ bo ob delegaciji 13. Pritožba 114—123, izključena 16, 17, meritorna odločba 122, 123, nedopustna 120, nima odložne moči 68, 104, 119, 140, 164, nova dejstva in dokazi 120 , 121 , oblastvo za vložitev 118, obrazložitev 116, odložna moč 119, prepozno vložena 120, pristojnost višjega oblast¬ va 120, 122, reševanje po oblastvu, ki je izdalo izpodbijano odločbo 120, ■rok 117, samo na eno višje oblast- vo 114, v izvršilnem postopku 140. Pritožba: zavrnitev 120, zoper banove odločbe 114, zoper glavno odločbo 115, 126, zoper obnovo postopka 132, zoper postransko odločbo 115, zoper upostavitev v prej¬ šnji etan 127. Pritožba, samostojna, dopustnost 115, nima odložne moči 68, 104, pri redovnih kaznih 68, pri rešitvi prejudicialnega vprašanja 72, zaradi predložitve listine 87, zaradi škode pri ogledu 102 , zaradi zavarovanja doka¬ zov 104, zoper naložitev stroškov zbog neprihajanja 34, zoper odločbo o pristojbi¬ nah prič in izvedencev 170, zoper začasno odločbo v prisilnem postopku 165. Prodaja zarubljenih pred¬ metov 149—159, kvarljivega blaga 149, 164, na dražbi 151—159, pod roko 150, v drugem kraju 150, pred določenim rokom 149, presledek med rubežem 149, pri izvršbi v zavarovanje nedopustna 164, vrednostnih papirjev 150, vzlic ugovorom 149. 79 R. Radiranje, -v listinah 86. Razglas, ustne razprave 74, dražbe 152, stroški 168. Razprava, izostanek strank 75, 124, 'izvedena v odsotnosti stranke 120, javni razglas 74, motenje 65—66, nenadejani zadržki 124, otvoritev 76, pozivi 74, predlogi strank 76, predmet 74, 76, preložitev 75, 76, ugovori strank 75, ustna 73—77, vodstvo 65, 66, 76, 94, 95, zapisnik 77, zavlačevanje 67, 76. Red pri postopanju, vzdrževanje 65—68. Redniki in rejenci 15. Ročni znak 28. Roki 61—64, izračunavanje 61, nespremenljivi 63, ob uveljavljenju z. u. p. 171, pri postavitvi v prejšnji stan 125, razpis ustne razprave 74, za pokrenitev prejudicial- nega vprašanja 72, za pritožbo 117, za trajanje začasne odloč¬ be v izvršilnem postop¬ ku 165, za ugovor 111, 116—119. Rubež 142, 144, 145, 146, kvarlijvega blaga 149, meje 145, prepoved odtujitve zarub¬ ljenih stvari 147. Rubež: pridobitev zastavne pravi¬ ce 147, razveljavljenje 148, tujih stvari 148, ugovori 148, 149, v prevelikem obsegu 148, zapečatenje zarubljenih predmetov 147, zastavne pravice na za¬ rubljenih predmetih 159. Rubežni zapisnik 145—148. S. Samostojne pritožbe 34, 68, 72, 87, 102, 104, 115, 166, 170. Skrbnik, za opravljanje pravdnih dejanj 25. Skrbniki 15. Skrbstveno oblastvo 25. Smrt svojcev, pričanje o 91. Sodišča 14, 72, 105, 128, 148, 160, drugačna rešitev predhod¬ nega vprašanja vzrok za obnovo postopanja pri upravnem oblastvu 128, izvajanje dokazov 106, pravna pomoč 14, prejudicialno vprašanje 72, sodne izvršbe upravnih od¬ ločb 160, spori zaradi tujih pravic na zarubljenih predme¬ tih 148. Sorodstvo, razlog za izključi¬ tev upravnega organa 15. Sovretna oblastva 5, 7, 16. Spomeniki, dokazna moč 88. Sposobnost, biti stranka 20. Sreeki načelnik, kaznovalna oblast v uprav¬ nem postopku pri sel- skih občinah 68. 80 Sreski načelnik: postavlja skrbnika za o- pravljanje pravdnih po¬ slov 25. Sresko načelstvo, podmena generalne pri¬ stojnosti 4. Stališče v pozivnem postop¬ ku 34. Stanje stvari 70, 80, 122, - izprememba 8. Starešina oblaetva 16, 17, 89, 97, izključen ali odklonjen 16. Stranka, dolžnost dokazovanja trdi¬ tev 79, kaznovanje zaradi kršitve reda in zaradi objesti 66 — 68 , navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, nepismena 28, obvestilo o odstopanju vlo¬ ge drugemu oblastvu 10, odsotna, postavitev skrb¬ nika 25, odstranitev zaradi nedo¬ stojnega vedenja 66, opozoritev na nedostatke vloge 29, 30, pravdno nesposobna 20, 25, pravica do vpogleda v spi¬ se 42, - pravica doznavanja 121, pravica zahtevati odkloni¬ tev upravnih organov 17, pravica zaslišanja 76, 96, predlogi 69, 76, pripombe za ustno razpra¬ vo 75, pristanek za izpremembo pravnomočne odločbe 133, stroški 168, tožena 5. Stranka: ugovori, glede ustne raz¬ prave 75, ugovori glede zapisnika 39, upravičena odkloniti izve¬ denca 98, varstvo pridobljenih pra¬ vic 133, 134, zastopstvo 20, zaščita pravic 70, 76, 79, 133, 134. Stroški postopanja 34, 108, 167, 170, neizterljivi 168, osebni 169, potni stroški uradnih or¬ ganov 168, v breme oblastva 167, v breme strank 168. 169, zaradi neprihajanja 34, zaradi objesti 168, za zastopnika pooblaščen¬ ca 169. Stvarna pristojnost 3, 7, 8, 9, 10. Svaštvo, razlog za izključi¬ tev in odklonitev uprav¬ nega organa 15. Svojeročni podpisi na vlo¬ gah 28. S. Škoda, povračilo zaradi uničenja pridobljenih pravic 134, pravica do povračila, za¬ staranje 134, pri ogledu 102, zaradi pričanja 90, zaradi zamude pravdnih dejanj 124, zaradi zavlačevanja izvrš¬ be 119. T. Teritorialna omejitev pri¬ stojnosti 11, 12. Tolmači 19, 36, 94. 81 Trgovske knjige, dokazna moč 85. Trgovski posredniki, posredovanje pri prodaji zarubljenih vrednostnih papirjev in predmetov s tržno ceno 150, sklepni listi, dokazna moč 85. U. Umetniška tajnost 90, škoda 103. Upravna sodišča 9, 125, 134, odločanje o povračilu ško¬ de zbog uničenja pridob¬ ljenih pravic 134. Upravni organi, delegacija 16, izključenje in odklonitev 15-18, nepristranost 15, zavzetost starešine 16. Upravno kazensko postopa¬ nje 2. Uradna tajnost, razrešitev pri pričanju 89. Uradne ure 29. Uradne zabeležke 41. Uradni dnevi za stranke 29. Uradni spisi, zaupni 42. Ustna pooblastila 23, predlaganje vlog 27. Uvedba postopanja 69. V. Varnost, javna 2, 164, zaradi izvršbe vzlic pri¬ tožbi 119, za škodo zbog začasne od¬ ločbe v izvršilnem po¬ stopku 166. Varovanci in varuhi 15. Verjetnost, dokazov 81. Višje oblaetvo 1, 6, 12, 13, 16, 114, 120, 122, odločbe 122, 123, pripombe obvezne za niž¬ je oblastvo 122. Vloge 27—31, brzojavne 27, 29, dan izročitve, izračunava¬ nje 64, nedostatki, 29, 30, neodložne 29, nepodpisane 29, oblika 28, podpis 28, 29, poprava 29, potrdilo o prejemu 31, 174, potrdilo o prejemu, takse prosto 174, pravočasnost 64, priporočene na pošti 64, ustne 27, vsebina 28, 29, 30, zavrnitev 29. Vojaške osebe, kaznovanje zaradi kršitve reda in zaradi objesti 68 , kaznovanje zaradi nepri- hajanja 34, pozivanje 34, vročanje 56. Vojska, zgradbe v posesti vojske 11, 56. Vpogled v spise 42. Vprašanje, prejudicialno 72, 128. Vrednostni papirji, izvršna prodaja 150. Vročanje 43—60, brez vročilnice 60, izprememba stanovanja 53, javnim, organom 51, neposredna predaja 54, ob nedeljah in praznikih 44, ob neznanem bivališču 47, 53, 55. 82 Vročanje: odklanjanje sprejema 47, 52, odsotnost strank 46, 47, 53, orožništvu 56, osebno 48, pismena naznanila 47, 48. 53, policijski straži 56, pomote 58, ponoči 44, pooblaščencu 45, 49, 50, pooblaščencu za sprejema¬ nje vročitev 50, po pošti, v krajih, kjer se doslej ni vršilo 172, posredno 46, 47, pravnim osebam 51, v inozemstvo 57, v stanovanju 44, v uradu samem 54, vojaškim osebam 56, z javno objavo 55, zakonitemu zastopniku 49, 50, zakupodavcu ali čuvarju hiše 46. Vročilnica 59, 60, izguba 60, oblika 59. Vzajemna pravna pomoč 13. Vzdrževanje reda pri posto¬ panju 65—68. Z. Zakoniti zastopniki 20, 21, 24, 25, 26, 28. Zakotni pisači 22. Zamuda, pravdnih dejanj 124. Zapisnik 35—40, dokazna moč 40, o pooblastilu 23, o poravnavi 78, o posvetovanju 42, o ustni razpravi 77, oblika 36, 37, poprave in črtanja 38, ugovori zoper vsebino 39. Zapor, prisilno sredstvo v izvršil¬ nem postopku 162, zaradi kršitve reda in za¬ radi objesti 66, 67. Zaprisega, javnih organov 94> prič 94. Zaprosila za pravno pomoč 14. Zasebne listine 23. Zastopniki, zakoniti 20, 21, 24, 25, 26, 28, pričanje 90. Zaupni spisi 42. Zavarovanje, denarnih terjatev z izvrš¬ bo 164, dokazov 104, pritožba zoper izvršbo v zavarovanje 164, varnost za začasno odloč- Zabeležke o spisih 41. Začasna odločba, neopravičena 166, povrnitev nastale škode 166, v izvršilnem postopku 165. Zakon (brak), razlog za iz- ključenje in odklonitev upravnih organov 15. bo v zavarovanje obvez¬ nosti 166. Zavlačevanje postopanja 17, 48, 67, 76. Zgradbe v posesti vojske 11. Ž. Ženitev svojcev, pričanje o 91. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige: Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6—. 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8-—. 3. zv.: Zakon o javnih beležiiikih (notarjih), broš. Din 12—. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana izdaja. Bros. Din 20'—, vez. Din 25'—. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18—, vez. Din 25—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije, broš. Din 8'—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Bros. Din 6'—. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8-—. Glej tudi 43. zvezek. 16. zv r : Zakpn o obrtih, Razprodano. NOvo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15—. Razprodano. 18. Zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5- 19. zv,: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6-—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojb. pravilnik, broš. Din 30—, vez. Din 35. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30-—, vez. Din 36—. 28. zv.; Zakon o občinah, Druga, z izpr. in dop. Izpopolnjena izdaja. Bros, Din 8'—, vez. Din 15'—. 29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18—, vez. Din 24-—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan Din 8—. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10—. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24—, vez.32-—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga, pregledana, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broš. Din 40—, vez. Din 48—. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča, broš. Din 16—, vez. Din 24 —. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din 16—. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih, broš. Din 10-—. Raz¬ prodano. 37. zv.: Naredba o mrliško-pregiednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5-—. 38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš. Din 6—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8—. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60‘—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬ nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3—. Raz¬ prodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10—. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—. 45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, broš. Din 6—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8'—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnHi izdelkov itd., broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4'—. 40 n« • PnnTrSl^Jl. H ■MHHB ~m poslovanju v občinah, broširan NARODNA IN UNIVERZITETNA knjilnica adaljnji zvezki. 00000465103 s