!*haja ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - telefoni:   uredništvo 24-75.
Tajništvo in uprava 21-90 " tekoči račun pri komunalni banki v kranju ,07-70-1-135 - letna naročnina 900 din. mesečna 75 din. ^samezna   stev.   10 din
LETO XIV
KRANJ, la. MARCA 1961
ST. 31
-ML
ASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE DELOVNEGA
L J U Jjtf^T
VA    ZA GORENJ
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE URED-NI§R?^QOTaft - GLAVNI UREDNIK:   SlEA^O BEZNIK
s % o
S sejne dvorane okr. ljudskega odbora Kranj f
Kam let zakaj investiramo
Odborniki so sprejeli družbeni načrt, ki je usmerjevalec nadaljnjega razvoja
Okrajnega Najvažnejša toč-
,    KRANJ. 14. marca — Danes so  se  sestali odborniki ■""dskega odbora Kranj na skupni in ločeni seji a zasedanja je bila razprava in sklepanje o predlogu letošnjega ^žbenega plana in proračuna.
Na ločenih sejah sla oba zbora  ponovno  sklepala  o predlogu 0<Hoka o družbenem planu in proračunu, nadalje še o predlogu od-0,ca o določitvi udeležbe občin v skupnih virih dohodkov, o ustanovitvi zavoda za gospodarski razvoj v Kranju in o ustanovitvi za-^0(Ja za izgradnjo Velega polja, razpravljala o nekaterih spremem-« in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi   Pokrajinskega  muzeja v rj»nju, 0 prenosu varstva Prešernove hiše v Vrbi na občinski Ijud-1 odbor Jesenice ter še nekatere organizacijske zadeve.
Po
ročilo o družbenem načrtu in ačunu okraja Kranj za lctoš-'e leto je odbornikom obrazložil , easednik sveta za družbeni plan £ finance  OLO,   tovariš Dušan 0rJak. (Nekatere izvlečke iz nje-tfV?5a  ekspozeja  prinašamo na .. *jt strani.) Po prebranem eks-
obeh
sta   gospodarski komisiji zborov predlagali ljudskemu .^ooru.
j^—da sprejme predlog druž-n^ga plana in proračuna s pri-j^^^^i sveta za družbeni plan finance.
^ razpravi o predlogu družbe-Va8a Plana se je kot prvi javil to-^ris TONE HAFNER. Dotaknil jje; nekaterih težav s področja je *«}ske proizvodnje. Predvsem je Poudaril, da še nimamo vskla-stjV? ^katerih elementov v inve-k ClJski politiki v kreditiranju maetijstva. Se vedno nam pridi xjlcu^c denarnih sredstev, zarate vSar se pojavlja bojazen, da p0st° mogočo uspešno realizirati to je^oni PJan v kmetijstvu. Za-^.istv mnenja, da je treba kme-sticij zagotoviti potrebne inve-s p0 2 združevanjem sredstev in skfw Ovno udeležbo na investicij-
natečaju, j^rugr problem, ki ga je nakazal v- Hafner, je investiranje v sta-
novanjsko izgradnjo za kmetijske delavce. Vse to smo do sedaj zanemarjali, kar se nam danes že maščuje. Upoštevati moramo, je še posebej naglasil tov. Hafner, da bomo dobre strokovnjake privabili v kmetijstvo samo tedaj, če jim bomo nudili tudi primerno stanovanje.
Tovariš PETERNEL.I se je omejil na vprašanje krčenja gozdov na relativnih gozdnih površinah. Poudaril je, da se moramo za vse tiste gozdne površine, ki dajejo slabe letne prirastke, točno opredeliti, ali bomo te površine še nadalje uporabljali za proizvodnjo lesa, ali jih bomo spremenili v kmetijske površine. Ako smo se odločili za prvo varianto, moramo poskrbeti, da se gozdna proizvodnja izboljša. V te namene je treba izdelati posebne programe in se opredeliti ali za proizvodnjo lesa ali pa za proizvodnjo poljščin (kmetijskih pridelkov).
K razpravi se je javil tudi podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, tov. SVETO KOBAL. Naglasil je, da sprejemamo ta družbeni plan v času, ko še niso popolnoma jasne nekatere orientacije v gospodarstvu. Prav zato je pričakovati,  da bodo marsikateri
sedaj navedeni odnosi in procenti že v bližnji prihodnosti postali nerealni in da" bo treba družbeni plan, ki ga danes sprejemamo, zelo verjetno dopolniti oziroma spremeniti. Vendar vse to ne zmanjšuje pomena, ki ga ima letošnji družbeni plan. Ta je v prvi vrsti usmerjevalec nadaljnjega razvoja in ne samo registrator predvidenih planskih številk.
Ko je govoril tov. Kobal o investicijskih vlaganjih je izrecno poudaril, da si moramo biti vnaprej popolnoma na jasnem, kam in zakaj investiramo. Pri vseh investicijah je treba gledati perspektivno, ker se lahko zgodi, da se nam bo danes težko žrtvovana investicija čez leta hudo maščevala.
Z razpravo tov. Kobala je bila zaključena razprava o družbenem planu in proračunu na skupni seji obeh zborov.
NA LOČENIH SEJAH
Na ločenih sejah sta zatem Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev člen po členu izglasovala odlok o družbenem planu in proračunu za 1961. leto. Prav tako so odborniki potrdili sestavo 6 svetov OLO, 4 odborniške komisije in muzejski svet v Kranju. Pod posebno točko dnevnega reda je bil Franc Cerne izvoljen za sodnika okrajnega sodišča na Jesenicah.
Namesto sedanjega Zavoda za plan in finance pri OLO so na današnjih ločenih sejah potrdili ustanovitev samostojnega Zavoda za gospodarski razvoj in Zavoda za izgradnjo zimsko športnega centra Velo polje ter sprejeli pravila teh zavodov. Prav tako so sprejeli dopolnila odločbe o Pokrajinskem muzeju NOB v Kra-
Z zbora volivcev v Šenčurju
UPRAVIČENE ZAHTEVE
bodo uresničene
LETOS ZAČETEK GRADNJE NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA
*bo°- SO P° nekaterih občinah s- ri volivcev. Na njih državljani Vg. 0c^rito izražajb svoje zahte-tjij'.p°trebo po novogradnjah, uresu.,1 komunalnih objektov, pre-prj 1 *n podobnem. Vendar pa so pr teh svojih zahtevah ponekod s9m °dločni, ponekod vidijo Žei° Sv°j kraj, drugod pa svoje
^e Pomanjkljivo utemeljujejo. *Wed  dnevi  C?-  marca)  je bil g6    v°livcev tudi za prebivalce Va  UrJa m gre(jnje vasi. Razprave bila  živahna in odločna.
Ob,
cmskc razen
s:b0običajnega zapisnika o ter.ru Poslali tudi resolucijo, v ka-tey /^ntevajo sredstva za uredi-treh najpomemnejših gradenj,
čeprav so govorili o več zadevah.
Osrednja tema razprave je bila gradnja nove šole. Podobne razprave so bile že nekaj let. Vsekakor pa je zahteva v zvezi s tem upravičena, saj Senčurjani sedaj sploh nimajo šole. Brez okoliških otrok, obiskuje 288 učencev pouk v treh poslopjih, kjer je 5 učilnic. Vse te učilnice pa so za pouk bolj ali manj neprimerne in za zdravje otrok škodljive. Tri izmed petih učilnic so v poslopju, ki je staro že nad 250 let!
Hkrati s to šolo so v Šenčurju pereč problem tudi stanovanja za učitelje. Le-teh skoraj ni, saj se morajo nekateri učitelji voziti v Šenčur iz drugih krajev.
Razen zahteve za sredstva, ki so potrebna za gradnjo omenjenih objektov, volivci z resolucijo zahtevajo tudi sredstva za vzdrževanje cest in ureditev središča Šenčurja (ceste in kanalizacija). Tudi to zahtevo so volivci dobro utemeljili in računajo, da bo ObLO upošteval njihove želje.
Takšen zaključek zbora volivcev je vsekakor pozitiven, saj kaže, da Senčurjani vedo, kakšna je pravilna pot za uresničitev njihovih želja.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Povišanje pokojnin
S spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem zavarovanju nismo v celoti spremenili pokojninski sistem. Ublažili smo le nekatera najbolj kričeča vprašanja, kakor izravnava pokojnin, ki so bile priznane med samim razvojem oziroma med spremembami pokojninskega zakona, izboljšali razmerje med družinskimi in osebnimi pokojninami ter še nekatera bolj ali manj pereča nasprotja.
Ob razpravah o predvidenih spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo iznešenih več predlogov. Nekateri izmed teh so se omejili le na dopolnitve, medtem ko so se drugi »avzemall za popolno preureditev pokojninskega sistema.
Zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine je prispevalo nekaj dopolnitev za rešitev najbolj perečih vprašanj sedaj veljavnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da pokojnine zaostajajo za našim splošnim razvojem življenjske ravni, prinašajo nove spremembe in dopolnitve povišanje pokojninskih osnov. To povišanje znaša v povprečju 15 odstotkov; v najnižjem zavarovalnem razredu (XX.) 24,3 odstotke, v najvišjem (L a) pa 7,48 odstotka. Vzporedno s tem se bodo ustrezno zvišali tac okviri povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaradi ugotovit^ pokojninske osnove.
Obsojamo
NEZAKONITO DEJANJE
GROŽNJE DA BO VSE POBIL — MATI IN SIN
ZATEČI Kt*ReATEfc^E*r~~
nju, ki se preimenuje Muzej revolucije v Kranju.
Ker se s sedanjo rebfganizacijo mnoge pristojnosti prenašajo na občinske odbore in je predvideno, da bodo tudi seje OkraWga ljudskega odbora v prihodbosti bolj poredko, so sprejeli pred»g, da bo posebna komisija reševala manjše toda nujnejše primere gVancij skih izjav posameznim goatoodar-skim organizacijam.
"SE MORALA
Vsem je znano, da ne samo v Kranju, ampak povsod orimanj-kuje stanovanj. Tudi v Kranju je še precej IJndi M bi radi prišli do stanovanja, nekaj pa je tudi takih lastnikov stanovanj ki bi se radi znebili svojih podnajemnikov. Tu gredo celo tako daleč, da v nHhovi odsotnosti vdirajo v ta stanovanja. Najbolj zgovorno nam to priča primer, ki se Je zgodil v torek 7. marca v hiši na Jezerski cesti št. 5 v Kranju.
V tej hiši, last Franca Nika, po poklicu čevljarja, poleg ostalih dveh družin, živi že več kot deset let FrančiSka Rogelj s sinovoma Francetom in Ivanom. Po zadnji odločbi ObLO Kranj je omenjena družina plačevala za enosobno stanovanje s skupno uporabo vode stranišča in drvarnice 942 dinarjev najemnine. Do leta 1959 je v tem stanovanju živelo 6 ljudi. Razumljivo je bilo, da so bili zelo na tesnem. Predlanskim pa sta se hčerka z možem in otrokom izselila v svoje stanovanje. Tako se je stanje toliko izboljšalo, da je bilo vsaj znosno.
V zadnjih treh, štirih letih pa je hotel lastnik hiše v stanovanju Rogljevih narediti zase kopalnico. Vendar mu sodišče zaradi prevelike stanovanjsko krize v Kranju tega ni dovolilo. Zato je bil Franc Nik v stalnih sporih z omenjeno družino in jim je stalno grozil, da jih bo vse pobil in podobno. Spor se je vedno bolj stopnjeval in je lastnik stanovanja svojim najemnikom prerezal vrvi, med tem časom, ko se je perilo sušilo, snemal vrata z drvarnice in podobno. Sosedje in vsi najemniki so živeli v stalnem strahu. Zaradi samovolje je bil Franc Nik že trikrat kaznovan, vendar kot kaže, ga kazen doslej še ni izučila.
Do viška pa je prišlo v ponedeljek, 6. marca, ko je Franc Nik vpričo starejšega sina Franca na stanovanjski upravi ObLO Kranj zahteval, da se mora družina do naslednjega dne do IG. ure izseliti. Seveda se družina ni mogla izseliti iz razumljivih vzrokov, ker ni imela na razpolago drugega stanovanja.
Zato je Franc Nik v torek, 7. marca, nekaj pred 10. uro, ko ni bilo nikogar doma, samovoljno vlomil v Rogljevo stanovanje. Popolnoma je razbil vrata in s štedilnika pobral vsa vratca in vse, kar se je dalo pobrati.
V sredo, 8. marca, je bil doma starejši sin France. Ko je lastnik to opazil, je prišel za njim v stanovanje in ga hotel napasti. Na vso srečo mu je napadeni tedaj ušel. Drugi dan je spet prišel v stanovanje, kjer je dobil starejšega sina in mu zagrozil, če takoj ne odide, da bo ubil njega, mater in nazadnje še sebe. Ker starejši sin ni hotel oditi, je Franc Nik odšel v drvarnico po sekiro, se čez nekaj trenutkov vrnil in hotel napasti Franca Roglja, vendar mu je ta spet ušel v sobo. Nik je začel razbijati po vratih in na vso srečo je v tem Času lastnikova hčerka preprečila, da ni storil gnusnega dejanja. Istega dne ponoči je v stanovanju razbil vsa okenska stekla. Kot so povedali ostali sostanovalci in sosedje, že nekaj dni nimajo mirnih noči.
Podobne grožnje, da jih bo vse
pobil, so se vrstile še ves teden. Sedaj se mati in sin (mlajši sin je v dijaškem domu v Postojni), ne upata več spati doma in se je mati zatekla k svoji sestri, starejši sin pa prenočuje pri svojih prijateljih.
To nezakonito dejanje, ki ga je storil Franc Nik je vredno javne obsodbe in če, se taki primeri ne bodo ostro kaznovali, lahko pričakujemo, da so še ljudje, ki bi Nika posnemali, na kar pa pomisliti ne smemo, saj vsi dobro vemo, kako je težko s stanovanji. Take odnose bo treba začeti urejevati drugače. Tu bi morali /.o prej reči svojo besedo tudi poravnalni svet, stanovanjska skupnost in osnovna organizacija SZDL na Primskovem. Ne smejno dopustiti, da bi se Lo kjerkoli primerilo. Ni važno, kakšno kazen bo Niku za to dejanje izreklo sodišče, ljudje moramo bili tinti, ki bomo znali presoditi težak položaj tega ali onega posameznika, ali družine.
In nazadnje se lahko šo vprašamo, ali sodijo takšni ljudje, kot je Nik in morda njemu podobni še v našo družbo, če pomislimo, da je v kranjski občini še 5000 najemnikov v privatnih hišah. Kakšen bi bil rezultat, če bi vsi počeli tako kot je Nik?
M. Zivkovič
Kako preprečiti?
OPOZARJATI IN POUČEVATI NA NEVARNOSTI TER PREPREČEVATI NESREČE — GLAVNI CILJ LETOŠNJEGA DNEVA ZDRAVJA  7. APRILA
11. III. je bil v Kranju enodnevni seminar o boju proti alkoholizmu. O tem sta govorila dr. Marjan
PO SEJI UO GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE
Več pozornosti mladinskemu turizmu
2A BOLJŠO PROPAGANDO »OBISK 61« IN TURISTIČNI KOLEDAR
Pretekli četrtek so člani UO GTZ na svoji redni seji govorili 0 Predlogu predračuna za leto 1961, o pripravah za gradnjo smučar-sJ^eea centra Velo polje in še o nekaterih važnejših zadevah tajništva . TZ, med drugim tudi o predlogu za propagandno akcijo »Obisk 61« 1? ° predlogu za ureditev mladinskega turističnega središča v Ra-««vijici
Wto turistični zvezi je bil
30 '
Glavna cesta zaprta
Potrjen predračun v višini niili jonov dinarjev. Člani Kr *Vn«gH odbora so se strinjali s faaš aom za ak('iJ° »Obisk 61« ton G *01klorne skupine bi v pro-Woandn° namene obiskale noka-von-l Zanod!n°evrop3ke države), vs. ar sr-> bili mnenja, da naj se dob Pred!aSani .ansambli v sezoni donf0 priPravijo z gostovanji po ^ači:i krajih. Na '
Se ? "L'i' so sprejeli predlog, da Wh ^l °'°ilice naravnih in dru-^Uj^irnivosti in lepot v Radoy-pr ' tnjeni okolici organizira si^jj s,cm spomladi, v času šol-Ur0 4. teletov, več priredite^ in 1 Vfč novih objektov, ki bi
to°niii
skovalcev. Skrb za poživitev mladinskega turizma v tem delu Gorenjske bi prevzelo predvsem radovljiško turistično društvo, vendar bi zaradi razsežnosti te akcije pritegnili k sodelovanju tudi ckoliška TD. Na seji so tudi sklenili, da bo GTZ izdala majhen ko-ledarček vseh turističnih prireditev na Gorenjskem. Ta bo vseboval naslov prireditve, datum in kraj ter prireditelja in bo tiskan v slovenskem, srbohrvatskem, an--leskem in francoskem jeziku.
Oočni zbor Gorenjske turistične zveze bo 21. aprila .Člani upravnega pdbora so bili mnenja, da v prihodnje turistična zveza in turistična društva ne bi več imela letnih  občnih  zborov  in bi tudi
lili v Ul      USJJl iv vj v ,      Ivi j   .—•.■••.»      w—---—--------
zanimanie mladih obi- i odbornike volili za daljšo dobo.
JESEM1CE — Dela na železniškem podvozu na Jesenicah so napredovala že v toliko, da je podvoz pod železnico v glavnem gotov in so v minulem tednu že pričeli s podaljškom podvoza pod glavno cesto.
Zaradi teh del je cesta I. reda, ki pelje skozi Jesenice zaprta in se morajo vozači motornih volil posluževati obvoza preko Stare Save. Za pešce pa je speljana začasna pot, tako da v tem pogledu promet skoraj ne trpi. Predvidoma ho podvoz
pod glavno cesto gotov v dveh mesecih, tedaj pa ho tudi odprt promet na glavni cesti. Podvoz s tem seveda še ne ho dograjen. Ker je treba podvozno cesto speljati na glavno cesto, ho namreč treba porušiti nekaj hiš.
Ogrizek in dr. Jože Bežck. Hkrati pa so na seminarju govorili tudi o letošnjem Svetovnem dnevu zdravja - 7. aprilu. Po predavanju zdravstvenega tehnika — Ivanke Sorli, bo letos glavni poudarek v tem, kako preprečevati nesreče, ki so, začenši od prometa na cesti pa do delovnega mesta v tovarni, vse hujše zlo.
Seminarju so prisostvovali predstavniki občinskih odborov RK ter predstavniki raznih okrajnih zavodov in organizacij. I. c
Mladi zadružniki na Bledu
Ribno — Mladi zadružniki v Rib-nem pri Bledu so ze pričeli z delom. Na površini kakih 500 kvadratnih metrov so zasadili nad dve sto sadik ribeza-. Pričeli so pa tudi z urejanjem šolskega vrta, na katerem bodo gojili zelenjavo za šolsko mlečno kuhinjo. Ker so lani pridelali blizu pet tisoč ribezovih sadik, jih bodo lahko dajali tudi drugim šolam in tudi posameznikom, Če bodo želeli na svojih njivah ali vrtovih zasaditi te dragocene sadike. V riben-skem in blejskem koncu so nasadi ribeza sploh precej razširjeni.
Tudi v drugih šolah so se mladi zadružniki že zganili. Na Bledu so pričeli s čiščenjem mestnih parkov. Pri tem sodelujejo tudi ostali pionirji. Tako pomagajo blejski vrtnariji, ki spričo pomanjkanja delovne sile težko zmore vsa čiščenja v zgodnji pomladi. Obenem pa se pri tem mladi ljudje privajajo na čistost: in urejenost okoli hiš in v parkih ter vrtovih.
t
2
STRAN
NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA
mn mm wmm
SLOVO PRI SATANU
Bilo je prav n. ?.ko v tem času pred 20. leti. Tudi vreme je bilo tiste dni marca že prav tako vabljivo toplo kot letos. Tako pravijo nekateri udeleženci sestanka SKO.I, ki je bil takrat na Planini nad Jesenicami. Tisti sestanek jeseniških skojevcev je bil zadn'i pred dogodki okrog pristopa k trojnemu paktu in demonstracijami 27. marca. Zadnji pred vojno. Sestanka se je udeležil tudi mali študent Zidar (Boris Kraigher) iz LjTibljane. Toda bili so izdani. Orožniki so vse prijeli in zaprli. Toda mladinci so tudi zapor, strahovanje in zasliševanje vzdržali kakor je bilo pričakovati od mladih komunistov.
O delu takratnih skojevcev na Jesenicah in o tistem sestanku sta
ondan pripovedovala Tine Slivnik
UPRAVIČENE ZAHTEVE BODO URESNIČENE
(Nadaljevanje s 1 str.)
O tem, kaj so na osnovi te resolucije ukrenili na ObLO Kranj, smo se razgovarjali s podpredsednikom ObLO Lojzetom Založnikom in tajnikom, Rudijem Bal-dermanom. Zvedeli smo, da letošnji družbeni načrt predvideva 45 milijonov dinarjev za gradnjo nove šole v Šenčurju. S tem bi bilo novo poslopje pod streho, vendar pa bo potrebnih v prihodnjih dveh letih še okoli 100 milijonov dinarjev za dokončno ureditev nove šole. Predvidenih je tudi nekaj sredstev — kolikor jih je pač na razpolago — za komunalno ureditev, medtem ko gradnja učiteljskega stanovanjskega bloka letos ni v načrtu. Tajnik, Rudi Balderman pa nam je rekel: »Prepričan sem, da bodo tudi stanovanja dograjena, brž ko bo novo šolsko poslopje uporabno za pouk.«
Torej upravičene zahteve volivcev bodo letos bolj ali manj upravičene.
B. F.
£e o požaru v Bitnjem
*Od Marije Jekovcc iz Bitnja smo dobili pismo, v katerem sc zahvaljuje vsem, ki so ji ob hudi nesreči pomagali reševati premoženje. Zlasti se zahvaljuje gasilcem za uspešno intervencijo, še posebej pa prostovoljni gasilski četi iz Bitnja, ki je sodelovala pri gašenju požara od 7. ure zvečer do 11. ure naslednjega dne in storila vse, da bi bila škoda čimmanjša. Član gasilskega društva iz Bitnja, Janez Golob, je tudi rešil iz goreče hiše njenega vnuka Silva.
Kolesarka poškodovana
B. marca ob 16. uri se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda Skofja Loka—Jeperca, in sicer v vasi Reteče pri Skofji Loki. Motorist J. S. je z motornim kolesom S-17015 vozil iz Škofje Loke prc': Jeperci in v Retečah prehiteval kolesarko A. A., doma iz Retcč. Ta pa je nenadoma zavila preko ceste, ne da bi z roko nakazala smer vožnje. Ob trčenju je kolesarkapadla in se teže poškodovala, tako da so jo morali,prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Na motorju je nastalo za okrog 5000 dinarjev , na kolesu pa za 2000 dinarjev škode.
Trčenje na nepreglednem ovinku
Istega dne ob 15.10. uri se je zgodila prometna nesreča na cesti III. reda pri železniški postaji v Radovljici. Iz mesta je z veliko hitrostjo privozil kolesar M. K. iz Spodnje Lipnice. Na nepreglednem ovinku mu je na mostu privozil nasproti osebni avtomobil S-19131, ki ga je upravljal voznik B. D. z Bleda. Ker je prišlo do trčenja, je bil kolesar lažje poškodovan, tako da je bil takoj prepeljan v ambulanto. Na kolesu je bilo škode za okrog 5000 dinarjev, na avtomobilu pa le za 1000 dinarjev.
Ni nakazal smeri vožnje
9. marca je na cesti II. reda Lesce-Bled prišlo do trčenja med voznikom osebnega avtomobila S-19139, ki ga je vozil Z. M. iz Žirovnice in kolesarjem T. N. iz Nove vasi. Slednji je nameraval zaviti na levo, ne da bi pri tem nakazal smer vožnje. V tem je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila in hotel kolesarja prehiteti. Kolesar pa je prav t.edaj pripeljal pred vozilo, tako da je T. N. padel na tla in bil teie Um. tesno poškodovan. Materialne škode M M bik).
in Rado Faganel. Dejavnost sko-jevske organizacije je postajala takrat vse živahnejša. Treba je bilo pridobiti čimveč mladine za odpor proti tiraniji, proti vojni nevarnosti, v zaščito pravic delovnemu človeku.
Obveščeni so bili za sestanek v gostilni pri Satanu na Poljanah. — Določeno jutro pa so zvedeli, da je okrog Planine neko sumljivo šumenje po grmovju itd. Toda mali Zidar z baretko na glavi in aktovko pod pazduho, pa tudi drugi mla dinci so menili, da se pač morajo zbrati, kajti pogovirtti so se imeli važne stvari. Zidar je prinašal nova navodila. Tako so vsaj slutili.
Po dva in dva so odšli proti Planini. Toda bili so zmenjeni, de bodo vsakomur rekli, da gredo slavit odhodmeo k vojakom. Ko so prišli v gostilno, so si izbrali zadnjo sobo, naročili nekaj litrov vina in nategnili harmoniko. — Bili so tam: Ferdo Koren, sekretar organizacije, Tonček Ceme, Sandi Kelih, Zvone Labura, Franci Papler, brata Jože in Peter Rupar, Rado Faganel in menda štiri dekleta: Mirni Zupanova, Kozamemikova, Močni-kova in še neka druga.
Kaj kmalu so se pojavili orožniki iz Gorij. Obkolili so gostilno in prišli z naperjenimi puškami v sobo. Mladincem so ukazali, naj odhajajo ven eden po eden. Po dva skupaj so zvezali, jih preiskovali in ugotovili generalije. Ko pa je mandir pregledoval Zidarjeve dokumente, je nenadoma ves srečen vzkliknil: »A ti si tisti, ki ga tako iščemo!« Na njega so posebej pazili in ga samega zvezali.
Po naključju pa se je rešil Koren. Zbežal je domov na Jesenice, poskril ilegalno literaturo na njegovem domu in še pri nekaterih drugih, ter tako preprečil večje zlo.
Iz Planine so odpeljali mladinec v Gorje. Tam so jih zasliševali pozno v noč. Naslednji dan so jih prepeljali v Ljubljano. Hkrati pa so aretirali še Jožeta Gregorčiča, Tineta Slivnika in menda še nekega drugega.
Mladinci so se trdno držali. Deseti dan so jih izpustili. Faganel se spominja, da je to bilo točno na cvetno nedeljo, Slivnik pa pravi, da so tisti dan že krožila letala nad Ljubljano.
Večina teh mladincev, takratnih članov SKOJ, je potem šla v partizane in so tam tudi padli.
-1.0.
SREDA* 15. MARCA g
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniimnM^
Ljudje in dogodki
mumHtuinnHTfnfniHHmffHftmiiniffmimtmn
mm iiiimiiiiiiiniiitiiiiiiiifiii!
Nova
Po tajnih stikih med De Gau-lovim predstavnikom In predstavnikom začasne alžirske vlade v Svicl, kaže, da bo v kratkem prišlo do uradnih francosko-alžirskih pogovorov na ravni ministrov. Sestanek naj bt bil nekje ob švicarski meji tako, da bi al/.irska delegacija lahko bivala v Švici in bi ne bila izpostavljena kakršnemukoli pritisku s strani franc. oblasti.
Obe vladi sedaj intenzivno proučujeta zaključke preMmlnar-nih pogovorov, ki pa se žal precej mršavi. Iz skopih poročil, ki so Jih o sestanku v Svtel objavile svetovne agencije, se vidi, da niso rešili niti vseh proceduralnih vprašanj glede sestanka med najvišjimi predstavniki Francije In Alžirije. Francija nadalje še vedno trmasto vztraja,   da   je   treba najprej
ustaviti ogenj v Alžiriji in da se je šele potem moč pogajati o nadaljni usodi te dežele. Prav tako se gledišča razlikujejo tudi glede bodočnosti Sahare in glede statusa alžirske luke Mer-se EI Kebira.
Kar zadeva bodoči status Sahare je povsem razumljivo, da Francozi niso zainteresirani, da bi spustili kar tako to pomembno surovinsko področje iz rok. Posebno v zadnjem času so v Sahari odkrili nove bogate vrelce nafte in ogromne zalege železne rade in drugih metaiov. — Prav tako bi Francija želela, da se pristanišče Merse El Kebira spremeni v kakšen francoski Gibraltar, s čemer bi Francija dobila kontrolo nad tem delom Sredozemlja.
Kljub temu zapletu, do kate-
rega je prišlo še pred uradnim začetkom razgovorov, pa so politični opazovalci prepričani, da se bodo razgovori med Francijo In Alžirijo nadaljevali, kajti ovire, ki so se pokazale na tajnih razgovorih v Svicl, so takšnega značaja, da je o njih mogoče samo neposredno razpravljati. Pariz tudi ne bi hotel izpustiti iz rok priložnost za te razgovore, ki bi morda končno le privedli do mira v tem delu sveta In s tem olajšali Francijo za težko breme, ki ga nosi že dolgih šest let, kar traja vojna v Alžiriji.
Kaže torej, da bo kljub velikim oviram prišlo de uradnih stikov med Alžirijo in Francijo na ravni ministrov. Sele na tem sestanku, nekje ob francoske-švicarski meji, bi razpravljati o pogojih za eventuelno ustavitev
ognja in o možnostih za sestanek med francoskim predsednikom de Gaullom in predsednikom začasne alžirske vlade Fer-hatom A basom.
Vsekakor je to ugodna priložnost, da pride do ureditve alžirskega vprašanja, ki je Francija | ne bi smela zamuditi. Prav te dni zaseda v Tunisu začasna alžirska vlada in razpravlja o stališčih, ki jih bodo njeni predstavniki   zastopali   ne bližnjih uradnih razgovorih. Ze doslej J* s svojimi akcijami alžirska vlada dokazala, da želi urediti svoje odr*oce s Francije in prispevati kar se največ da k potni- I ritvi v tem delu sveta. Seveda § ne s kapitulacijo  in   popušča- i njem,  marveč z enakopravnimi | razgovc-i, ki naj zagotove AlŽi- g riji    neodvisnost   in svoboden razvoj.
imimHHMHHtlHtHM
S skupščine Občinske gasilske zveze Kranj
Združevanje društev ■ doseglo svoj namen
Kranj — V nedeljo dopoldne je bila v 7,g. dvorani Delavskega doma v Kranju VI. redna letna skupščina Občinske gasilske zveze Kranj, ki Ji Je prisostvovalo 80 delegatov iz gasilskih društev in več predstavnikov, med katerimi so bili tudi zastomtiki Občinskega odbora RK, občinskega komiteja mladine, zastopnik Okrajne gasilske zveze Kranj, Viktor Pogačar In drugi. — Poročila o dosedanjem delu zveze sta podala predsednik Občinske gasilske zveze Kranj, Franc Skoflc in komandir štaba odreda Maks Bla-žič.
Iz poročila je bilo razvidno, da so bila društva v minulem letu dokaj aktivna, sej so skupaj s poklicno gasilsko četo, sodelovala na 34 požarih in obvarovala ogromno premoženie. Vsa društva imajo 3040 članov. K razpravi se je prijavilo okoli 20 govornikov. Največ govora je bilo o združevanju gasilskih društev. Do nedavnega je bilo na področju občine 40 društev, razen teh še 9 industrijskih, po reorgan za-ciji. ki je bila v glavnem izvedena letos, pa obstaja 29 društev s 40 operativnimi enotami in še 9 industrijskih društev, kot jih je če bilo. Združevanje društev je. kot so ugotovili, doseglo svoj namen. — Društva oziroma operativne enote se bodo laže posvetile operativnemu delu in pa strokovnem dvigu članstva. Nadalje so razpravljali o gradnji osrednjega doma gasilcev. Letos bo dom že toliko dograjen,
CLA
Ali ni nikogar?
V teh, fe toplih dnevih znova žalostno gledam mlade jablane, kako so uničene od ameriškega ka-parja. Imam mali sadovnjak. Jablane sem zasadil in gojil toliko let z upanjem, da mi bodo dale svoi tod. Danes pa jih gledam, kako jih bolezen uničuje. Sam sem brez moči. Ne najdem škropilnice, in končno, kaj mi koristi, ko v vsej okolici nihče ne 'škropi.
Nekaj let so škropili, menda iz KZ Primskovo. Lani ni bilo nikogar. Vse sadje naokoli je ostalo brez škropljenja. Letos ko verjetno prav isto. Nihče se ne zmeni »a to. Ali res ni nikogar, ki hi M odgovoren ta škodo, ki se dela? Menim, da bi moral ljudski odbor nekaj reči
o tem in obvezati tiste, ki imajo možnost (morda kmetijska posestva ali zadruge), da bi morali na določenem območju skrbeti za vse sadovnjake ne glede na lastnino. Le s tako splošno akcijo bi bilo morda še moč obraniti to, kar se ohraniti da.
Franc Opera Orehek pri Kranju
OPOMBA UREDNIŠTVA: V zadnjem času smo za rubriko •►Glas bralcev« prejeli nek^j nepodpisanih pisem. Vse, ki se nem že pisali ali nam še želijo pisati, pa obveščamo, de dopisov, ki niso podpisani s potnim Imenom in naslovom, ne bomo objavljali.
Praznovanje Dneva žena
S. marca je bil v rubriki »Kulturni razgledi* v Vašem listu članek iz Škofje Loke, hi je objavljal program za proslavo ob Dnevu lena — S. marcu. Omenjeno je tudi bilo, da je program sestavila komisija za žene pri Občinskem odboru SZDL. Ker sem članica omenjene komisije č»tim dolžnost, da javnost izve resnico, kakšen program j* bil postavljen m sprejet od naše komisije.
V prvem predlogu smo predlagale, da bi del programa prevzeli člani »Doma slepih* v škof ji Loki. Ti namreč prirejajo širom po Gorenjski koncerte, s katerimi so poslušalci zelo zadovoljni. Vendar so nekateri člani komisije ta predlog ovrgli, češ da bi to slabo vplivalo na lene.
Drugi predlog pa je bil sprejet. Zmenili smo se xd akademijo, na kateri na} bi nastopil pevski zbor društva DPD Svoboda Sv. Duh ter dijaki s plesnim orkestrom ter učenci osnovne šole z nekaj recitacijami.
Ko smo žene brale program proslave v vašem listu in ko so se zadnji dan pred 8. marcem pojavili po škofjeloških ulicah plakati, ki so naznanjali, da bodo v počastitev Dneva žena uprizorili komedijo »Tripče de Uto&e*, smo bile pre-
senečene, razburjene m užaljene.
Naše zavedne žene zahtevajo, da se jim pove, kdo je postavil tretji predlog proslave, s kakšno odobritvijo, zahtevamo tudi, da se tega človeka moralno kaznuje. Ne dovolimo, da bi kdorkoli naš praznik poniževal in to celo s predpustnimi burkami ter s tem smešil nase zavedne poltene iene.
Dopis je poslan v imenu žena in članic ženske komisije pri SZDL.
Urška Kovač
Glede ne vaš dopis, ▼ katerem sprašujete, oziroma upravičeno zahtevate, naj se vem pojasni, kdo Je postavil in sprejel zadnji predlog v zvezi s praznovanjem Dneva žena — 8. marcem, smo se obrnili za pojasnilo na Občinski odbor SZDL v Skofji Loki. - Tu sni« izvedelft da se program praznovanja spremenili v zadnjem času, to Je tedaj, ko so člani pevskega zbere Is Duha odpovedali sodelovanje. Ker ni bilo mogoče dobiti podobnega nadomestila, so se kar sami edločiH za omenjeno predstavo. Zakaj friso ponovno sklicali Komisijo ze žene pri Občinskem odboru SZDL, nam niso ved en pojasniti. Uredništvo
da se bo vanj lahko vselila poklicne gasilska četa iz Kranja. — Na osnovi poročil in razprave so bili sprejeti naslednji sklepi: tradicionalno gasilsko športno tekmovanje bodo letos nekoliko spremenili in popestrili. Praznovali bodo Teden gasilstva, ki bo v maju in v tem času posvetili največ pozornosti operativni kontroli iz požarno-var-nostnega vidika. Sklenili so tudi, da je treba po društvih poživiti klubsko delo in kar največ mladine pritegniti v gasilska društva. — Govora je bilo tudi o investicijskih gradnjah. Sklenili so, da bodo morali na Stefanji gori, na Joštu in Podblici zgraditi primerna orodi-86a,, ker imajo gasilsko opremo kar po privatnih stanovanjih.
-an
Številne mladinske delovne akcije
Skofja Loka - Na zadnji seji štaba MDB pri Občinskem komiteju LM v Skofji Loki so govorili o praznovanju MDB in o letošnjih delovnih akcijah. Sklenili so, da bodo Dan mladinskih delovnih brigad praznovali en teden in to od 27. marca do 2. aprila. V tem času bodo prirejali razne prireditve. Nadalje so sklenili, da bo 60 mladincev in mladink sodelovalo v zvezni mladinski delovni akciji v 16, srednješolski gorenjski brigadi, ki jo bodo sestavljali loški in jeseniški mladinci. Sodelovali pa bodo tudi na večjih lokalnih delovnih akcijah. Prva loška lokalna delovna brigada bo pomagala stanovanjski skupnosti Trata kolodvor pri gradnji tamkajšnjega vodovoda. Sodelovalo bo okoli 120 mladincev. Druga MDB bo pomagala pri dokončni izgradnji šolskega športnega igrišča. Računajo, da ga bodo dogradili do 1. maja letos, ko se bo pričel mladinski festival in na katerem bodo razne športne prireditve. Tretja MDB pa bo pomagala pri gradnji spomenika za Kamnitnikom, kjer so Nemci v februarju 1943. leta ustrelili 50 talcev. Spomenik bo odkrit za občinski praznik.
Tito prispel v Liberijo
V ponedeljek, 13. marca, je predsednik republike Josip Broz-^J s soprogo in člani jugoslovanske državne delegacije prispel na ts*T ni obisk v Monrovio, glavno mesto Liberije. V slavnostno okra&* luki ga je pričakala vzradoščena množica prebivalstva glavn^* mosta Liberije. Predsednika Tita so sprejeli predisedindlk repub^j^ Tubman s soprogo in jugoslovanski veleposlanik v Monroviji Zvot»* Perišić ter ostali ugledni liberijski državniki in tuji diplomaiti.
Položaj v Laosu
Včeraj so se v Pnom Penhu nadaljevali razgovori med predS^" nikom zakonite vlade Suvano Fumo in uporniško viado Buna U*** Po poročilih tujih časopisnih agencij se je teh razgovorov, ki so zaoeii že prejšnji teden, udeležila 3-<9anska delegacija uporni*^ vlade. Uporniški general, kd je pred nekaj dnevi dosegel spora^ s premierom Fumo, se ten razgovorov ni udeležil. Predsednik vlaP Suvana F uma pa je ocenil sporočilo o razgovorih, ki jih je s podpredsednikom uporniške vlade Fumijem Nos^vanom, J*^ -predhoden stik, ki je omogočil srečanje predstavnikov uporni«0"' gibanja Patet Lao in zakonito vlado«.
Ameriško-ki taj s ki odnosi v novi fazi?
Amerifiko-kitajski stiki v Varšavi, ki so se bili začeli pred P«**^ loti, se nadaljujejo z občasnimi srečanji veleposlanikov obeh ^f*8^ Tako sta se oba veleposlanika sestala minuli torek. To srečanje^ pomenilo prvi uradni stik nove ameriške vlade s kitajsko vte^ Kakor so pričakovali, tudi ta sestanek ni obrodil korderetnih s3f\L vendar je predsednik Kennedy izjavil, da ZDA želijo zbodjša«^ odnosov z LR Kitajsko, -toda ne za ceno kapitulacije«.
Prvi sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje med FLRJ in ZAR
V Kairu je bil v nedeljo zvečer skupni sestanek skupnega rn*^ strskega odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo^, ZAR. Na sestanku, ki je traja! dobri dve ur!, m na katerem j*JZj) prijateljsko in prisrčno vzdušje, so proučili več vprašanj s potf** gospodarskih odnosov in sodelovanja med obema državama.
Razbitje Konga?
V poročilu iz Tananarive poroča »AsBociaited Press«, da so đe. gati na konferenci za -okroglo mizo« Rjavili, da so pripravijo začeti skupno vojaško akcijo proti zakoniti vlada republike Ko** če ne bi pripoznela sklepa o razcepitvi te afriške države, ki jo . sprejeli C orobe, Kaeavubu, Kalondži in drugi nasprotniki enoto Konga. Sodeč po poročilu te agencije je zbor v glavnem m« Madagaskarja potekel v znamenju protikomunastionih izjav, v ka ^ rib so al glavni govorniki prizadevali prikriti bistvo svojega ci«a razbiti enotnost republike Konga, ki jo je za vse Kongožane if jeval umorjeni premier Patrice Lurmimba.
Priprave za praznovanje
V okrajnem merilu bo v okviru praznovanja 20-letnice vstaje od 28. junija pa do 4. julija na Poljanah nad Jesenicami proslava v počastitev te pomembne obletnice. To je sklenil prejšnji teden na svoji seji Pripravljalni odbor za
V nedelje Je bila v kranjski Ekonom i'-vrtnariji otvoritev treh novih rastlinjakov. Ker so le-ti oprendjer t z najsodobnejšimi napravami, bode Kranjčani tudi v Marinih daob t obro založeni z zelenjem
praznovanje 20-letnice vstaje. ^ bor je sprejel dokončen progr*^ poteka prireditve. Proslava bo neposredni bližini prvih bojev P3^ tizanov z okupatorjem. ProgX^ praznovanja je zelo obširen. * predvideva, da bodo sodelovalU*g borniki, pevski zbor iz Zele«^ Kapic na Koroškem in tri m°v^ ne kolone. V okvir prireditev ^ do spadali tudi partizanski Pol1\l, in razne vaje padalcev, ™rsXl}?JL se bo tudi več godb na piha**
PRVI DF.L V JULI JU w KAMNIK — Do 27. julija *j rgrajen le del poslopja SZDU bo stal v bHžini gimnazije. Spo^ nik bodo odkrili do 29. ■oven**., in ne v juliju kot so prvotno r slili.
B9LGŽHP
Pred domom kulture' nekulturna dejanja
V Delavskem domu na Jese,lv eah In pred nJim se zbiraj« ,( glavnem ljudje, ki se na t* oni način udejstvujejo na k«1^. nem  področju.  Tistim,  ki P**jj! vozilo pred domom pač ne P ^ na misel, da bodo tu tudi si zažele tuje lastnine. Pa je t** Dogodi se, da Je tisti, ki je za večerom na vaji in pusti P* domom kolo ati moped *n*KT*%M z odvzemom tega aH onega 6 na vozilu. Tako Je izpred kjer  je  prostor  sicer  osvetli* f zmanjkalo  pr< 1   dnevi  orodJe ^ pokrovom bencinskega kotičk** petek zvečer pa svečlna kapa- ** . da   pred   domom   ni   parki r^J^j prostora niti čuvaja, ki bi P*jjj(
*rW
^ivr.iiuia     niti     » u*aj«,     na - j
na vozila, vendar kdo bi si da se še vedno najdejo brez*r ljudje, ki se prilaščajo tujo lunino. Vse kaže, da bodo n,0Lf» naša   kulturno-prosvetna đrlfj|ii resneje  pričeti  tudi z nt6*11 delom.
gpEPA, 15. MARCA 1961
GOSPODARSTVO
STKAN «**
IZ DOMOVINE ... Zanimanje za spomladanski Zagrebški velesejem. Za letošnji Zagrebški velesejem ^ je že do sedaj prijavilo 12 tujih držav. To je največje število držav, ki so kdaj sodelovale na tej spomladanski gospoda rsk i m an i f c-staci j i. — Udeležbo na bližnjem Zagrebškem velesejmu so že Prijavile Sovj. zveza, ZDA, Velika Britanija, Nizozemska, Sviea, Italija, Lichten-stein, Madžarska, obe Nemčiji, Avstrija in Danska.
Posebne izdaje »Privrednog Pregleda«. Edini jugoslovanski gospodarski dnevnik -Privredni   pregled«  bo izdajal letošnje leto v angleščini posebne številke za čas traja-nJa mednarodnih velesejmov. Te izdaje bodo služile obiskovalcem  teh  sejmov kot Propagandni material v cilju, da se razširijo naši poslovni j) stiki s tujino. (I    Nadaljevanje del na avto-I cesti Zagreb-Spllt. V začetku aipriia bodo nadaljevali z I deli pri graditvi ceste Split— jI Sinj, ki je del moderne avto-» ceste, kd bo povezovala Zagreb s Splitom skozi Liko.
Jugoslovanski mlini v In-°iji. — Zagrebško podjetje ^Ventilator« je sklenilo pogodbo za gradnjo tovarne ntiiosfeih strojev v Indija nedaleč od Bomba j a. Jugoslovanski delež pri gradnji te tovarne bo znašal več kot 300 tisoč dolarjev.
Vse večji izvoz tovarne *Ivo Lola Ribar«. Tovarna strojev »Ivo Lola Rft*ar« iz Železnikov pri Beogradu izvaža opremo in stroje v številne tuje države. Letošnji izvoz bo znašal po planu vrednost 3,7 milijona dolarjev.
Metalurški inštitut v Zenici. - Železarna Zenica bo v kratkem ustanovila metaiur-Ski inštitut, za kar so že za-gotovijema materialna sredstva. Za delo tega instituta vlada med žeiezarjd v Zenici izredno zanimanje. ... IN TUJINE Izredno dobra letina, pšenice v Avstraliji. Po vesteh avstralskega  ministrstva za i kmetijstvo velja letošnja le-I *io*a pšenice za rekordno, i Pridelek pšenice v tej sezoni t ^eriijo na 238 n^jonov buš- {1
^ i
Strokovni seminar v Portorožu
Spoznavali tehničnih dosežkov
Znanstveniki raziskovalci odkrivajo vedno nove pojave in zakone, tehniki in konstruktorji pa vedno nove možnosti za njihovo praktično uporabo. Strokovnih seminarjev, na katerih bi ljudje lahko dobili pregled novih dognanj na nekem ozkem področju, doslej pri nas še nismo imeli.
Nuklearni inštitut -Jožef Štefan« iz Ljubljane je na primer pri obravnavanju dolgoročne politike znanstvenega razvoja zadel na problem naraščaja. Naši raziskovalni inštituti in razvojni laboratoriji pri tovarnah nujno potrebujejo sposobne in navdušene fizike. Zato je treba vzbuditi zanimanje in navdušenje za to stroko prav pri mladini. Kdo drug bi lahko to dosegel kot profesor fizike na gimnaziji. Imeti moramo dobre profesorje. Zato je svet inštituta »Jožef Štefan« sklenil, da bo pomagal organizirati strokovne seminarje, na katerih se bodo profesorji lahko seznanili z najnovej-
šimi področji fizike.
Prvi tak seminar sedaj organizira z velikim razumevanjem Zavod za napredek šolstva ob sodelovanju Društva matematikov in fizikov. Na letošnjem seminarju, ki bo v Portorožu 17. in 18. marca, bosta obravnavani dve izredno važni področji sodobne fizike, ki sta zadnja leta v ospredju zanimanja raziskovalcev. Prva serija predavanj bo obravnavala polprevodnike, druga pa razpad beta. O teh področjih se je doslej pri pouku fizike bore n\alo slišalo. Zato je treba omogočiti profesorjem, da se seznanijo tudi s temi novimi področji znanosti.
Pred popisom prebivalstva v kranjskem okraja
Velike priprave
eh C za f
Prve korake mehanizacije in avtomatizacije že zasledimo v nekaterih podjetjih našega okraja. Pri tem je morda najbolj napredovala kranjska Iskra, ki je že izdelala posamezne elemente za avtomatizacijo nekaterih delovnih mest in pri tem nekatere delovne postopke že avtomatizirala. Z elementi za avtomatizacijo naše proizvodnje se na Gorenjskem ukvarja tudi Tovarna industrijske opreme v Lescah, ki v zadnjem času nič dosti ne zaostaja za Iskro in podobnimi tovrstnimi podjetji. Z izdelavo industrijske opreme so sistematično ukvarjajo že od 1956. leta dalje. Doslej so opremili v naši državi že 150 podjetij. Izdelujojo razne merilne instrumente za hidravlično in pnevmatično regulacijo, potem servomotorje in instrumente za regulacijo parnih kotlov, industrijskih peči in plinske generatorje. Prav sedaj sodelujejo tudi z zahodnonemško tvrdko »Aksanaja VVerke« pri hidravlični regulaciji hidroelektrarne v Brestanici.
Razen tega pri izdelavi bojler-jev sodelujejo s švicarskim podjetjem F. R. Sauter. Nedvomno je mlademu kolektivu v Lescah veliko priznanje tudi to, da precej svojih izdelkov izvozijo v Zahodno Nemčijo.
Ce bi imeli primerne in dovolj velike  prostore,   bi proizvodnjo
OBZORNIK NAPREDKA V TEHNIKI IN GOSPODARSTVU
kani je praznovala revija Nova Proizvodnja - glasilo Zveze Inže-I^iev in tehnikov LRS 10-letnico dajanja. Potrebo, da tudi naša ^Publika dobi tako strokovno re-V'J°. je narekoval naš gospodarji sistem in želja, da bi pospešili [;e,oten razvoj gospodarskih in S0«iali stičnih odnosov.
Ker skuša dajati Nova prolz-°^nja eim več strokovne literature valn
Va v dan potrebnejša tudi delav-
z znanstvenega in razisko-ega področja, postaja iz dne-
skim svetom in upravnim odborom gospodarskih organizacij -sploh vsem organom, ki so posredno ali neposredno vključeni v gospodarski razvoj. Glede na navedeno želi Nova proizvodnja navezati tesnejše sodelovanje z organi delavskega samoupravljanja in tudi posameznimi člani delovnih kolektivov. S takim sodelovanjem se bo strokovna raven te revije še bolj dvignila in bo tako postala res neobhodni svetovalec in informator naših poslovnih krogov. np
industrijske opreme še povečali. Prav zaradi tega bodo podjetje tudi rekonstruirali.
Z ozirom na vse večje potrebe po avtomatizaciji in mehanizaciji proizvodnih postopkov po naših podjetjih, so proizvodni plan v TIO podjetju povečali kar za 81 %. Podjetja so z industrijsko opremo, ki jo je izdelalo TTO zelo zadovoljna. Kot dokaz za to naj nam služi zahteva -Jugoko-ma« iz Jugunovcev, da TIO opremi vse njegove obrate. Omenimo naj še opremo živilskega kombi-
nata v Zrenj ankmu in skoraj vseh
naših cementarn.
Skratka, še pred nedavnim majhno, skoraj neopazno podjetje pod Karavankami, se danes razvija v pomembno gospodarsko enoto, ki že sedaj prispeva precej k izpopolnitvi proizvodnih postopkov in k večjemu uspehu našega gospodarstva. M. 2.
Kot v vsej državi bo tudi v kranjskem okraju popis prebivalstva od 1. do 8. aprila in to po stanju, kakršno bo 31. marca 1961. leta opolnoči. Okrajna popisna komisija je bila imenovana na skupni seji obeh zborov OLO. Na osnovi Zakona o popisu sodelujejo v okraju okrajni m občinski inštruktorji ter popisovalci kot neposredni izvrševalci popisa. Po dosedanjem stanju bo v okraju okrog 10 okrajnih inštruktorjev, 30 občinskih in pa preko 400 popisovalcev. Popisali bodo vse prebivalce in to prisotne v kraju stalnega stanovanja, začasno odsotne in začasno prisotne, nadalje gospodinjstva in v izbranih krajih tudi
vsa stanovanja. Med pomembnejšimi podatki, ki jih ho treba popi-, sati bodo: kraj zaposlitve, poklic, panoge dejavnosti v poklicu, kvalifikacija, način pridobitve kvalifikacije, pri Čemer bodo pomagale in 90* delovale vse gospodarske organizacije.
Priprave so že v polnem teku. Od 20. do 24. marca bo v Kranju tako imenovana instruktaža vseh občinskih inštruktorjev in članov obeh popisnih komisij, kjer bodo ti dobili vsa potrebna navodila za delo. Od 27. do 30. marca, to je tik pred popisom, pa bodo po občinah in-struktaže s popisova*
Z občnega zbora Turističnega društva Rateče-Planica
USPELA SE.
ŠTEVILO NOČITEV NARAŠČA — POMOČ OSTALIM DRUŠTVOM —
V četrtek, 9. marca, so se člani Turističnega društva Rateče-Planica polnoštevilno udeležili rednega letnega občnega zbora. Med gosti sta zboru prisostvovala tudi zastopnik Turistične zveze Slovenije, tovariš Bruno Talar in pa tajnik Gorenjske turistične zveze, tovariš Božo Cerne. Razprava je bila živahna in konkretna. Razen turizma so razpravljali tudi o kanalizaciji, Vodovoda, elektriki, čistoči vasi, o trgovini, o gostinstva itd.
Število noentn se je lani'dvignilo od 18379 predlanskih na 21796 «li za 19 °fo. Nočnine rastejo iz lota v leto in je gradnja večjega gostinskega objekta nujno potrebna. Tudi vprašanje prehrane go-
Tudi v Železarni Društvo izumiteljev
Veliko število jeseniških žele-zarjev raznih kvalifikacij se intenzivno bavi z izboljšavami, izumiteljskimi, novatorskimi in raciona-lizatorskimi predlogi.
V letih po osvoboditvi so jeseniški železarji izvedli že preko 1500 uspešnih raznolikih izboljševalnih predlogov, ki prinašajo kolektivu vsako leto večmrlijonsko korist in prihranke. Pravkar sprejeti zakon o patentih in tehničnih izboljšavah
daje avtorjem izboljševalnih predlogov še več možnosti, da uveljavijo svoje zmogljivosti in znanje. V" jeseniški železarni bodo po vzgledu drugih ustanovili svojo organizacijo Društva izumiteljev — ki bo podpiralo in poživljalo to dejavnost ne samo med izumitelji, novatorji in racionalizatorji, temveč tudi med preprostimi, nižje kvalificiranimi člani kolektiva, ki prijavljajo male izboljšave.
stov je pereče. Menjalna služba je zelo dobra, saj je društvo zamenjalo 6 milijonov dinarjev dinarjev in to v prvem letu poslovanja. Razen tradicionalne turistične prireditve -Pastirski rej«, ki ga prireja društvo, je tesno povezano v zimski sezoni z domačim smučarskim klubom ter je izvedlo dvoje tekmovanj za goste, eno mednarodno prireditev in več meddruštvendh in društvenih tekmovanj. V -Tednu Planica 1960« je društvo nabavilo pri parkiranju vozil v vasi nekaj sredstev, tako da je dalo Krajevnemu odboru 50.000 dinarjev. Znatno podporo nudi tudi Ljudski knjižnici, organizaciji SZDL za ureditev dvorane in nakup magnetofona, društvu prijateljev mladine, smučarskemu društvu in še nekaterim drugim organizacijam.
Program dela za leto 1961. se nanaša predvsem na praznovanje 20-letnice vstaje. Naj omenimo le nekaj pomembnejših prireditev: razen tradicionalnega -Pastirskega reja-<, bodo za 1. maj izvv lli -Rateško ohcct-<. Smučarsko društvo Rateče-Planica praznuje prav letos 40-obletnico obstoja, zato bodo člani društva sodelovali pri izvedbi državnega smučarskega prvenstva, izvedli bodo več kvalitetnih tekmovanj in postavili pod skakalnico spominsko obeležje rateškemu častnemu vaščanu — konstruktorju smučarskih skakalnic ing. Bloudku. Organizaciji SZDL bodo pomagali z delom in denarjem, sodelovali bodo pri razvitju prapora in postavili spominsko ploščo na kraju, kjer so ustanovili OF za Rateče. Poskusili bodo dobiti pisarno in telefon nekje v centru vasi in napisati nov pravilnik za nagrajevanje čistoče hiš, urejanje dvorišč, vrtov in oken z rožami. Predvsem pa bo društvo stalni iniciator za lopše in srečnejše življenje vseh Rate-čanov.
*z ekspozeja predsednika Sveta za družbeni plan in finance tov. Dušana Horjaka na včerajšnji seji Okrajnega ljudskega odbora
Letošnji družbeni plan sloni zlasti na kvalitativnih spremembah
Včeraj, 14. marca, je Okrajni ljudski odbor Kranj na svoji seji ta*pr.avljal o predlogu družbenega plana in proračuna okraja Kranj za ^tošnje leto. Poročilo k obrazložitvi in utemeljitvi družbenega plana m Poračuna je podal predsednik sveta za družbeni plan in finance OLO %ranj tovariš Dušan Horjak, ki je v uvodu dejal:
usmeritev gospodarskega m "družbenega udejstvovanja na našem območju.
Nadalje je tovariš Horjak dejal, da v letošnjem letu postavljene naloge predstavljajo za vse izreden napor, ker se moramo čimprej prilagoditi postavljenim smernicam gospodarskega razvoja na ^ podlagi novih instrumentov v našem gospodarskem sistemu. Tovariš Horjak jc tudi izrecno poudaril, da sloni letošnji družbeni plan zlasti na kvalitativnih spremembah v načinu proizvodnje, vzporedno pa tudi na povečanju proizvedenih dobrin. — K slednjemu nas v vse večji meri sili domače tržišče, ki ga označuje stalno visoko povpraševanje po vseh vrstah blaga.
Ko je tovariš Horjak podajal osnovne naloge, ki jih ima družbeni plan za letošnje leto je dejal, da je treba večati obseg in sortiment proizvodnje ter storitev, za kar so dani pri dosedanjih  dosežkih vsi
y obdobju, ko so že znane te-e'ine smernice našega gospodarske-q? ra*voja v naslednjem 5-letnem v dobju in ko so iz dneva v dan Se bolj očitna prizadevanja orga-°v temeljnih politično-teritorialnih y ot» da bi čimprej in čimbolj kon-\retno izdelali smernice gospodarja razvoja za letošnje leto za . °ie območje, ki morajo biti vskla-^     načeli zveznega perspektiv-Ut^* družbenega plana, pri tem pa Pjevati predvsem konkrc
pred)
m
ln°. ekonomskih
^ebe in možnosti komun kot druž-
retne po nt
skupnosti, pred-
la V'ja Predlog okrajnega družbene-S, 1 na za ,ct0 1961 'sodišče, ki rorn občinskim ljudskim odboji
za dokončno konkretiziranjc »51% v. njihovih planih. Zaradi te-
Ja JL'na letosnu družbeni plan okra-^\ranj v orimerjavi z družbenimi
Plan-Fanj
Saj 1 zadnjih let drugačen pomen,
skladu
. P Qakazu)e
,  s smernicami zvez->a lr> republiškega družbenega pla-
predvsem načelno
(pogoji. Zagotoviti je treba radi hitrejšo rast osebne potrošnje in družbenega standarda. Le z navedeno orientacijo gospodarstva, z relativno močnejšo rastjo storilnosti in narodnega dohodka, bo mogoče izvršiti vse postavfjehe naloge. Razen tega moramo zagotoviti nadaljnji razvoj socialističnih drnžocnih odnosov v okvira splošne gospodarske politike in gospodarskega sistema ter utrjevati 'komunalni sistem. Razvijati je treba, delavsko samoupravljanje in krepki pobudo gospodarskih organizacij za čim boljše gospodarjenje.
Družbeni plan predvideva, da bomo v letošnjem letu ustvarili v gospodarstvu 68.954 milijard družbenega proizvoda oziroma 65.058 milijard narodnega dohodka. Investicije v družbeni sektor se bodo povečale od lanskih 6,368 milijard na 7,012 milijard letos, število zaposlenih pa se bo dvignilo na 45,169.
Družbeni proizvod in narodni dohodek bosta v letu 1961 naraščala nekoliko počasneje kot v letu 1960 iz razloga, ker je gospodarstvo v našem okraju doseglo že tako visoko raven, da tempo nadaljnjega razvoja nc more biti isti kakor v prejšnjih letih. Značilnost bodočega
razvoja pa je v tem, da predvideva relativno hitrejšo rast narodnega dohodka kot pa družbenega proizvoda, kar ustreza osnovni orientaciji gospodarstva v kranjskem okraju.
Investicijska dejavnost v družbenem sektorja gospodarstva bo v letu 1961 za deset odstotkov večja kakor lani. Pri tem pa moramo upoštevati, da so bile investicije že v letu 1960 spričo ugodnih pogojev zelo visoke. Tako bo realizacija predvidenih investicijskih sredstev v letošnjem letu terjala velike napore in skrajno racionalno uporabo razpoložljivih sredstev. Težišče finansi-ranja bo moralo biti na lastnih sredstvih gospodarskih organizacij, pri čemer bo združevanje sredstev zlasti preko bančnega in kreditnega sistema odigralo izredno važno vlogo, tako na področju gospodarskih kot rudi negospodarskih investicij. Pri združevanju in razporejanju sredstev v okviru komune bodo le-te dobile možnost vpliva na razvoj gospodarstva na svojem teritoriju. Investicijsko dejavnost bodo podprli tudi investicijski skladi okraja in občin s tem, da bodo morali občinski investicijski skladi predvidevati sredstva za trgovino, obrt in gostinstvo, ker bo okrajni investicijski sklad v prihodnje načeloma fi-nansiral le industrijo, kmetijstvo, promet in turizem.
V nadaljevanju se je tovariš Horjak omejil tudi na zaposlovanje. Ko je obrazložil temeljna načela politike zaposlovanja v letošnjem družbenem planil, je dejal, da je treba upoštevati, da so v kranjskem okraju le mestoma manjši viški delovne sile in to predvsem ženske. Zato bi vsako zaposlovanje preko
naravnega prirastka terjalo dovajanje delovne sile od drugod. To pa bi povečalo že tako močan pritisk na stanovanjsko komunalno izgradnjo.
V pogledu osebne potrošnje in družbenega standarda je tov. Horjak dejal, da bodo znašali neto osebni dohodki v gospodarstvu v letošnjem letu 12,526 milijard dinarjev in da bo vloženo v stanovanjsko komunalno dejavnost 3,782 milijonov dinarjev, v kulturno prosvetno in sociamo zdravstveno dejavnost 674 milijonov dinarjev, v državno upravo in ostalo 194 milijonov dinarjev.
. V padal jeva nju svojega ekspozeja je tovariš Horjak govoril o predlogu okrajnega proračuna, ki znaša 985,087.000 dinarjev. Vsebinsko se letošnji proračun razlikuje od proračuna za lansko leto. Zaradi prenosa pristojnosti so izpadle namreč iz okrajnega proračuna dotacije šolam, nasprotno pa so vnesene letos v proračunu nove postavke. Slično kakor pri občinah so se tudi v okrajnem proračunu povečale obveznosti iz preteklih let zaradi plačila posojil. Na povečanje posameznih postavk okrajnega proračuna so v glavnem vplivali naslednji momenti:
Dosedanji administrativni izdatki so se povečali za 15 %. Novo nastalo obveznost predstavlja okrajno sodišče na Jesenicah v zneska preko 11,5 milijona dinarjev. Za 33% so se povišali tudi izdatki oddelka za notranje zadeve. To povišanje je nastalo zaradi povečanja osebnih izdatkov in zaradi stroškov v zvezi z ureditvijo postaj ljudske milice. Pri dotacijah zavodom so letos zajete tadi kmetijske šole, ki so se
prejšnja leta finansirale iz presežkov. Na novo pa je bil ustanovljen Zavod za spomeniško varstvo. Prav Itako so se povečale dotacije družbenim in političnim organizacijam, na novo pa je vnesena postavka za dotacijo odboru za proslavo 20-letnice vstaje.
Iz postavke obveznosti bodo poravnana posolila, ki jih je najel okrajni ljudski odbor v letu 1960 in sicer za maloobmejni promet v višini nad 24 milijonov dinarjev, za elektrifikacijo v Selški in Poljanski dolini v višini 22 milijonov dinarjev in za mostova v Selški dolini 3,7 milijona dinarjev.
Pri negospodarskih investicijah se predvideva udeležba okraja pri naslednjih delih:
Za splošno bolnico na Jesenicah je določenih 15 milijonov dinarjev, za izdelavo načrtov za gradnjo nove bolnišnice v Kraniu pol milijona dinarjev, za počitniški dom zdravstveno ogroženih otrok 26 mili ionov dinarjev*, za adaptacijo okrajnega sodišča na Jesenicah 22 milijonov dinarjev, za gradnjo nove sodne stavbe v Kranju 10 milijonov dinarjev, za gradnjo stanovanj za uslužbence državne uprave 22 milijonov dinarjev, za gradnjo postaje Ljudske milice v Ratečah in za nadzidavo stavbe LM v Kranju 20 milijonov dinarjev, nadalje jc zapopadena postavka za gradnjo Zdravstvenega doma v Tržiču v višini nad 12 milijonov dinarjev in postavka za gradnjo šole na Trati v višini 20 milijonov dinarjev.
Ob koncu svojega ekspozeja je tovariš Horjak navedel tudi stališča do pripomb občinskih ljudskih' odborov v zvezi s predlogom družbenega plana in proračuna.
STRAN
OBVEŠČEVALEC
SREDA, 15. MARCAjJj
ITI H L I OGLASI
PRODAM
Prodam odlično ohranjeno Lam
bretto tip 57 LD 150 - in avto »Opel Olimpia* tip 1952, odlično ohranjen, drap barve. Vse informacije dobite v gostišču pod Planino Trebija, Gor. vag. 948
5000 kg belega krompirja za seme ali jelo prodam. Janhar, Brezje 949
Prodam nekaj tisoč sadik črnega ribeza vrste Welington in Goliat - po nizki ceni. Ljubno 2, Podna rt
950
Prodam grahoro za seme, Britof Št. 78 . 951
Fiat 1100, tip 49 C, v brezhibnem stanju, prodam. Informacije na Sempetrski cesti 42, Kranj 952
Pave — stare in mlade prodam po ugodni ceni. Zalog 62 953
Prodam lepo klavirsko harmoniko za 35.000 din. Avguštin, Britof 63 954
Stiristanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami prodam v Kranju. — Informacije: Slavko Gros, Zcje Št. 9, Duplje 955
Čevljarski levoročni šivalni stroj in prešivalni stroj z motorjem ali brez — prodam. Ponudbe pod »Singer« oddati v oglasni oddelek. 956>
Prodam 1000 kg krmilne repe iz
podsipnice. Kralj, Šenčur 275
957
Prodam Fiat 1100, letnik 55-56. Poizve se v ogl. oddelku 958
Prodam Opel Olimpio, model 52. Knap, Labore, Nartnikova 9. — Ogled popoldne 959
Prodam 90 kg težkega prašiča. Nasovče 10, Komenda 960
Prodam 15 kub. metrov kamna za beton in 5 kub. metrov apna. Naslov v ogl. oddelku 961
Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 962
Topolino, dobro ohranjen, z generalno obnovljenim strojem, poceni prodam. Okrepčevalnica nasproti železniške postaje Radovljica 963
Prodam večjo količino suhega sladkega sena. Ivana Bogataj, pošta Gorenja vas 21 nad Sk. Loko
964
KUPIM
Kupim italijanske kavbojke — »Supper Rifle«. Naslov v oglasnem oddelku 793
Kupim kravo s teletom ali po teletu. Naslov v ogl. oddelku 965
Kupim malo rabljen kavč. Naslov v oglasnem oddelku 966
Kupim 800 kosov rabljene strešne opeke (folc). Janez Drešar, Nasovče 19, Komenda 967
OSTALO
Kemična čistilnica stanovanjske skupnosti v Skofji Loki, Spodnji trg 12. sprejema v kemično čiščenje vse vrste obleke, plašče, volnene jopice, bunde, volnene in prešite odeje, krzno, kravate itd. Cene nizke. Čiščenje izvršimo hitro in solidno 798
Plesni venček v Šenčurju bo v soboto, dne 18. marca ob 19. uri. Vljudno vabljeni! 944
Dva avtomehanika z večletno prakso, vojaščine prosta, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. -Franc Rozman, Ljubljanska c. 5. Kranj 968
Dam hrano In stanovanje upokojenki ali tovarniški delavki, ki dela popoldne, za varstvo 2 fantov, starih 3 leta od 7. do 11. ure. Naslov v ogl. oddelku 969
Preklicu jem. kar sem neresničnega govoril o Jožetu Kalanu, oo-sestnlku na Bukovici št. 26. ker sem se prenričal. da «em b'l od drugih napačno informiran. Tw Potočnik 970
Iščemo natakarico, pridno In samostojno. Nastop takoj ali pa dogovoru. Gostilna »-Pri kolodvoru«. Kranj 971
Ušel Je črno-bel koštrunček. -
Vrniti ga proti nagradi v Pra-protno polico 28 972
V Kranju sem 13. marea Izgubil usnjene rokavice. - Prosim proti nagradi vrniti Vombergerju, Pšenična polica 17, Cerklje 973
V najem dam mizarsko delavnico s stroji. Naslov v oglasnem
oddelku. 974
OBJBUe
18. marca ob 20. uri bo v dvorani Delavskega doma v Kranju
DRUŽABNI VEČER
igra:
plesni ansambel Vita Ahačiča poje: Jelka Cvetežar
Vstopnice s posebnimi kuponi za žrebanje dobite v predprodaji na Obč. sindikalnem svetu Kranj (Delavski dom) ali jih rezervirajte na telefon 22-25 in 22-30.
Vse, ki so dobili vabila, pa prosimo, da dvignejo vstopnice čimprej, ker jih bomo v nasprotnem primeru razprodali.
Hortikultumo društvo Slovenije Kranj
PREDAVANJE O NOVIH VRTNIH RASTLINAH
Vabimo vas na predavanje »O novih vrtnih rastlinah«, ki bo v četrtek, dne 19. marca 1961 ob 19. uri v Sindikalnem domu Kranj,
klubska dvorana nad knjižnico.
Predavala bo ing. A. Vinšek.
Predavanje   bo   spremljano z barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni!
Upravni odbor
OBVESTILO CEPLJENJE  PROTI DAVICI, TETANISU  IN OSLOVSKEMU KAŠLJU
Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok, rojenih od 1. januarja do 31. decembra 1960 in za revakcinacijo (t. j. četrte injekcije) letnika 1958 in 1959 ter zamudnike starejših letnikov, da bo obvezno cepljenje proti davlci, tetanusu in oslovskemu kašlju po naslednjem razporedu:
Občinski dispanzer Kranj — dne
20. marca 1961 od 8. do 12. in od 13. do 17. ure
Zadružni dom Mavčiče — dne
21. marca ob 8. uri
Drulovka pri Fajfar — dne 21. marca ob 9. uri
Osnovna Šola Zabnira, dne 21. marca ob 9.45 uri
Otroška poslovalnica Stražlšče - dne 21. marca od 10.30 do 12. ure in od 13.30 do 18. ure
Splošna ambulanta Preddvor — dne 22. marca ob 14. uri
Osnovna šola Trstenik — dne
22. marca ob 16. uri
Osnovna šola Gorice - dne 22. marca ob 16.30 uri
Otroški vrtec Golnik - dne 22. marca ob 17. url
Osnovna Šola Velesovo - dne
23. marca ob 8. uri Zdravstvena postaja Cerklje —
dne 23. marca od 8.30 do 11. ure Osnovna šola Zalog - dne 23.
marca ob 12. url Osnovna šola Pševo - dne 23.
marca ob 15. uri Osnovna šola  P odbile* — dne
23. marca ob 16. uri
Gostilna Nemilje - dne 23. III. ob 16.30 uri
Osnovna šola Resnica - dne 23. marca ob 17.30 uri
Gostilna Rakovica - dne 23. III. ob 18. uri
Zadružni  dom Kokrica - dne
24. marca ob 7.30 uri
Osnovna šola PredesIJe — dne 24. marca ob 9. uri
kT^ turistična izletnik agencija
obvešča Javnost, da pričnejo s svojim rodnim poslovanjem naslednje turistične poslovalnice:
12. marca  IZLETNIK, Skofja Loka, Kidričeva 2
13. marca  IZLETNIK, Celje, Titov trg 3
15. marca  IZLETNIK, Kranj, Koroška cesta 4 18. marca IZLETNIK, Radovljica, Avtobusna postaja 20. marca  IZLETNIK, Kamnik, Titov trg Izletnikove poslovalnice bodo nudile naslednje usluge: prodajo železniških vozovnic za potovanje doma in v inozemstvo, prodajo avtobusnih vozovnic, informacijsko službo, službo potnih listov, nabavo tujih vizumov, menjavo valut, organizacijo izletov, ekskurzij in potovanj doma in v inozemstvo, oddajo avtobusov za posebne vožnje naslednjih avtobusnih podjetij:
Ljubljana transport, Ljubljana Transturist Skofja Loka Avtopromet Kranj Avtopromet Gorica Avtobusno podjetje Celje Avtoservls Jesenice
Poslužujte se naših uslugi IZLETNIK, turistična agencija, LJubljana, Celovška ltl, III. nadstropje — telefon 32-011
Zadružni dom Visoko - dne 24,
marca ob 10.30 uri
Osnovna šola Olševek - dne 24. marca ob 11.30 uri
Osnovna šola Kokra — dne 24.
marca ob 12. uri
Zdravstvena postaja Jezersko -
dne 24. marca ob 12.30 uri
Osnovna šola Voklo - dne 25. marca ob 7.30 uri
Osnovna šola Trbeje - dne 25. marca ob 8.30 uri
Kmetijsko posestvo Hrastje —
dne 25. marca ob 9. uri
Osnovna šola Podbrezje — dne
25. marca ob 10.30 uri
Otroška posvetovalnica Žeje —
dne 25. marca ob 11.uri
Zadružni dom Naklo - dne 25.
marca ob 12. uri
Senturska gora - Osnovna šola
— dne 30. marca ob 15. uri
Otroška posvetovalnica Šenčur dne 30. marca ob 17. uri
Starše obveščamo, da popolno cepljenje zajema letos 3 injekcije, ki jih bodo otroci dobili v razdobju šestih tednov; še eno injekcijo pa bodo dobili prihodnje leto.
S seboj je prinesti vabilo in izkaznico o cepljenju.
Cepljenje je strogo obvezno!
Tuste starše, ki imajo bolne otroke, opozarjamo, da pravočasno preskrbe potrdila in jih predlože na cepišču, ker se bo sicer izostanek smatral kot neopravičen. Prav tako opozarjamo starše, ki ne bodo pripeljali otrok brez opravičljivega vzroka na eepišče, da so kazensko odgovorni po določilih Splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 13-50).
Starši, ki iz katerega koli vzroka niso prejeli poziva za cepljenje za otroke, rojene leta 1960, 1959 in 1958, naj jih kljub temu pripeljejo na eepišče po gornjem razporedu.
Ponovno prosimo, da se starši strogo drže javljenega datuma in ure zaradi nemotenega poteka cepljenja.
Zdravstveni dom Kranj
mno
Jesenice »RADIO«: 15. marca itaiij«nski film MLADI M02JE; 16. in 17. marca japonski film POSLEDNJE 2ENE SAJPANA.
Jesenice »PLAVZ«: 16. in 17. marca ameriški barvni cm. film TEH TISOČ PLANIN.
Žirovnica: 15. marca ameriški barv. c in. film TEH TISOČ PLANIN.
Dovje: 16. marca jugoslovanski film PARTIZANSKE ZGODBE.
Kropa: 16. marca nemški film LISI ob 19.30 uri
Radovljica: 15. in 17. marca jugoslovanski   film ŠTIRINAJSTI
DAN ob 20. uri; 16. marca ameriški barvni vojni film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI ob 20. uri; dne 15. marca francoski film RDECELASA JULIJA ob 17.30 uri
Bled: 17. maTca angleški barvni fiilm NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN; 14. do 16. marca italijanski film KRIK.
Skofja Loka: 14. in 15. marca italijanski film VOLARE.
Kranj »STORZlC«: 15. marca ameriški barvni film BELO PERO ob 10. uri; domači film IZGUBLJENI SVINČNIK ob 15. uri; nemški barvni film LJUBAVNA ZMEŠNJAVA ob 17., 19. in 21. uri; 16. marca nemški barvni film LJUBAVNA ZMEŠNJAVA - matineja ob 10. uri; italijanski cin. film VELIKA VOJNA ob 15.30,
18. in 20.30 uri; 17. marca isti film ob 15.30, 18. in 20.30 uri in matineja ob 10. uri.
Stražlšče »SVOBODA«: 15. marca ameriški firm RAZKOŠNA LADJA ob 18. in 20. uri; 18. marca doma« film IZGUBLJENI SVINČNIK ob 18. in 20. uri.
Primskovo »TRIGLAV«: 16. III. ameriški barvni vestem film BELO PERO ob 19.30 uri.
Naklo: 15. marca italijanski cin. film VELIKA VOJNA ob 20. uri.
Cerklje »KRVAVEC«: 15. marca ameriški barvni vestem film BELO PERO ob 20. uri.
Duplica: 15. marca angl. barvni film GLOBOKO SINJE MORJE ob 17. uri; 16. marca isti film ob
19. uri.
Kamnik: 14. do 16. marca nemški film OTETA SREČA; 14. marca ob 20. uri; 15. marca ob 20. uri; 16. marca ob 17.15; 17. marca japonski film 2RTVOVANA DEKLETA ob 17. in 20. uri.
Okrajna revija
Danes popoldne bo v Kranju v Delavskem domu okrajna revija komornih ansamblov in orkestrov glasbenih šol. Revija bo vsekakor zanimiva koncertna prireditev, saj se bodo v koncertni dvorani razvrstili komorni ansambli naslednjih šol: Lesce - Radovljica, Tržič, Skofja Loka, Jesenice in Kranj. Medtem ko bodo v prvem delu nastopili komorni ansambli, bodo po odmoru, v drugem delu, nastopili orkestri glasbenih šol, in sicer: Lesce - Radovljica, Tržič, Jesenice in Kranj.
Gostovanje
Dijaki kranjske glasbene šole bodo v soboto, 18. marca, gostovali v Trbovljah. Tamkajšnji koncertni publiki se bodo predstavili z orkestrom, komornimi ansambli in solisti. Trboveljčani bodo gostovanje Kranjčanom vrnili, tako kot je bdlo to že lani.
Koncert
V ponedeljek zvečer se obeta Kranjčanom zanimiva glasbena prireditev: solistični koncert profesorjev kranjske glasbene šole. — Poslušalcem se bodo predstavili Franjo Bregar (oboa), Gorazd Grafenarier (violončelo), Anton Grčar (trobenta). Igor Karlin (klarinet), Marija Mihelčič (klavir) in Fedja Rupel (flavta). — Koncert bo v koncertni dvorani Delavskega doma ob 20. uri.
Štiri gostovanja Jeseničanov
Ansambel jeseniškega gledališča »Tone Cufar« ima za letošnjo sezono v načrtu 8 premier in več gostovanj na podeželskih odrih. — Sprejeti sklep pa izvaja na veliko zadovoljstvo ljubiteljev gledališča. Medtem ko je ansambel preteklo nedeljo gostoval z Machia-velijevo »Mandragolo« v Breznici in na Dovjem, je zadnjo nedeljo gostoval z isto uprizoritvijo v Begunjah in v Zg. Gorjah pri Bledu.
Takšnih prireditev si še želijo
V soboto, 11. marca, so na Bledu s posebno prireditvijo v dvorani Park hotela slovesno zaključili praznovanje, ki so jih prirejali v počastitev praznika Dneva žena. Na slovesnosti, ki je bila zelo dobro obiskana, je o pomenu in vlogi žena nekdaj in danes govorila tovarišica Marija Stare. Ob tej priložnosti je na Bledu gostoval tudi zbor France Prešern iz Kranja pod vodstvom Petra Li-parja. Svoj celovečerni koncert je izvajal v Mreh sestavah: ženski, moški in mešani zbor. Povsem novo naštudirani spored pesmi je bil vsebinsko zelo pester, saj je obsegal številne domače umetne pesmi in skladbe drugih narodov. Najbolj so razvnele občinstvo: črnske duhovne pesmi. Težki čas, vrni se,, pokrajinski narodni pesmi in zbor iz 5. slike opere Na-buco, vse v izvedbi mešanega zbora. S prisrčnim in toplim sprejemom je občinstvo dokazalo, da si takšnih prireditev še želi.
Nocoj »Novosti na knjižnem trgu«
Jesenice — V Delavskem domu bo danes zvečer priredila Svoboda »Tone Cufar« Jesenice kulturni večer pod naslovom »Novosti na knjižnem trgu«, ki ga je pripravila tovarišica Hudnikova, upravnica jeseniške ljudske knjižnice. Na večeru bodo sodelovali člani Cufarjevega gledališča in gojenci jeseniške glasbene šole, ki bodo z literarnimi in glasbenimi vložki dopolnjevali večer. Prihodnji teden bo priredila jeseniška Svoboda kulturni veečr pod naslovom »Književnost in glasba v pri-četku XX. stoletja«, ki ga pripravlja prof. Jože Sifrer.
Po proslavi otvoritev kluba
Olševek - KUD Straža Olševek in družbeno politične organizacije tega kraja so tudi v Olševku pripravile svečano proslavo ob Dnevu žena, 8. marca. Po uspelem kulturnem programu je sledila tudi svečana otvoritev klubske sobe in televizorja. V klubskem prostoru se sedaj zbira staro in mlado, posebno živahno je bilo minulo soboto in nedeljo.
Tretje predavanje
V letošnji sezoni bo gostoval na Jesenicah v Cufarjevem gledališču že tretji ansambel RTV Ljubljana. Koncertu plesnega orkestra pod vodstvom Uroša Prevorška bo sledil v ponedeljek zvečer koncert mladinskega in pionirskega zbora RTV Ljubljana. Koncert bo
Kvalificirano ali polkvalificlrano kuharico sprejmemo takoj za Dom v Kamniški Bistrici.
Za Dom na Komnl sprejmemo takoj kurirja.
Javite se pri Planinskem društvu Ljubljana - matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.
popoldne ob 16. uri za šolsko mladino, zvečer ob 20. uri pa za ostalo občinstvo. Za koncert pričakujejo zanimanja s strani vodstev šol in s strani šolske mladine, saj je gostovanje namenjeno predvsem njim.
U.
»Drevesa umirajo stoje« v Klubu kulturnih delavcev
Tako kot je že v navadi, bo tudi ta petek (17. marca ob 19. uri) v klubu proizvajalcev v kranjskem Delavskem domu kulturni večer, ki ga prireja klub kulturnih delavcev. Tokrat se bodo kranjski kulturni delavci razgovarjali o zadnji premieri v Prešernovem Gledališču »Drevesa umirajo stoje«, španskega avtorja Aljandra Casona. Ker bo tokrat prvič razprava o gledališki temi, bi bilo priporočljivo, da bi se jo udeležili tudi režiserji in ostali igralci podeželskih dramskih družin.
Tretja premiera — Divji lovec
PREDOSIJE — Član! Dramske sekcije pri Mladinski organizaciji v Predosljah so v soboto, 11. februarja, uprizorili na domačem odru J.e tretje dramsko delo v letošnji sezoni, in sicer tokrat Finžgarjevo dramo v 4 dejanjih »Divji lovec«. Igro so v nedeljo popoldne ponovi-
O. B. Skofja Loka
VPRAŠANJE: Kot visokošolec vas zanima, ali bi sprejemali nadalje otroški dodatek v primeru, da ne bi napravili izpitov.
ODGOVOR: V skladu z 1. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 2/59) vam pripada otroški dodatek za tisti semester, za katerega dokažete, da ste izvršili reden vpis.
B. Z. Kranj
VPRAŠANJE: Zanima vas, ali terjatev ne zastara nasproti razvezanemu zakoncu.
ODGOVOR: V skladu s 24. členom 1. točke Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ, številka 40/53) zastaranje ne teče med zakonci, v primeru razveze pa nastopi zastaranje.
O. R. Tržič
VPRAŠANJE: Zanima vas višina nadomestila, ki vam pripada, če ste bili pred boleznijo zaposleni 4 mesece.
ODGOVOR: V skladu s 24. členom točke 2. Zakona o socialnem zavarovanju delavcev In uslužbencev (Uradni Ust FLRJ, št. 51/54) vam pripada za prvih 7 dni 60 odstotkov, nadalje po 70 odstotkov osnove za nadomestilo.
M. P. Kranj
VPRAŠANJE: Dokončali ste srednjo strokovno šolo. Zanima vas, v kolikem času zaposlitve ste upravičeni do otroškega dodatka.
ODGOVOR: V skladu s 27. členom Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 36/55) pridobite pravico do otroškega dodatka z dnem nastopa službe.
O. L. Jesenice
VPRAŠANJE: S sodno odločbo vam je bila priznana odškodnina. Zanima vas v kolikem času morate zahtevati izvršitev plačila.
ODGOVOR: V skladu s 1. členom Zakona o zastaranju terjatev (Uradni list FLRJ, št. 40/53) zastara terjatev v 10 letih, ko je ugotovljena s pravnomočno sodbo.
J. P., Kranj
VPRAŠANJE - Zanima vas ali lahko čas med odmorom izkoristite za privatni opravek izven podjetja.
ODGOVOR - V skladu z 42. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, številka 8-61) ne morete izkoristiti odmora za privatno opravilo, ker se šteje v redni delovni čas.
O. M., Radovljica
VPRAŠANJE - Zaposleni ste 4 ure dnevno, zanima vas, ali se vam ta čas šteje v pokojnino.
ODGOVOR - Kolikor vam je ta zaposlitev edina in glavni poklic se vam v skladu s 26. členom zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ. št. 51-57) ta čas šte'e v delovno dobo polovično.
G. L., Jesenice
VPRAŠANJE - Kot vajenec ste po dveh letih radi bolezni prekinili učenje. Zanima vas. ali se vam ta čas šteje za pridobitev kvalifikacije.
ODGOVOR - V skladu z 21. členom uredbe o vajencih (Uradni list FLRJ, št. 39-52) ker je bilo brez vaše krivde prekinjeno učenje, se vam omenjeni čas štele v učno dobo, če boste nadaljevali z učenjem najpozneje v dveh letih.
M. B., Skofja Loka
VPRAŠANJE - Zanima vas, ali se lahko invalid premesti na drugo delovno mesto.
li. Predstavi sta bili obakrat P^jJ polno zasedeno dvorano zadovoip poslušalcev.
Lep uspeh dramskega društva
Jesenice
V režiji in sceni umetniS vodje jeseniškega gledališča Boj na  Čebul j a  so  naštudirali **" dramskega krožka jeseniške P nazije   Shakespearovo kome«1^ »Beneški trgovec«. Uprizorili 0 r prvič za dijake višje gimnazij nato za jeseniško občinstvo, P°*ekg pa za učence Metalurške in dij3* Tehniške srednje šole. Mladi igr* ci so z uprizoritvijo vsakokrat činstvo navdušili in zaslužijo priznanje. ^'
Uspešno delo tudi brez prostorov
Da se lahko širi kulturno ti tudi v krajih, kjer ni za to jj trebnih domov, so potrdili v 0'' ševku. Letos so imeli že 6 P1*^ vanj v sklopu Delavske univ^ Predavanj se je udeležilo 465 P0] slušalcev, od teh kar 189 mla*1' cev. V osnovni šoli so ustan^V. kktb, kjer nameravajo name*' tudi televizijski aparat. V se   bodo   zbirali, razpravljali važnih gospodarskih in pd&t1* oddajah, ki jih bodo gledali se tako izobraževali. Za mladji nameravajo   organizirati r^pt vaje.
ODGOVOR - V skladaš M.*J no m zakona o đelovnih razfflef* (Uradni list FLRJ, št. 53-57) se & posleni Invalid lahko dodelijo drugo delov, mesto, če je u'*^l no v smislu predpisov o inv*^ skem zavarovanju.
V. J., Kranj
■v ai: »raien
_ oU**
doma več dni. <j, ODGOVOR - V skladu z J*j uredbe  o  vajencih (Uradni FLRJ, št. 39-52) vajencu Pfe% učenje, če se preneha učiti ne vrne na delo v 8 dneh. S. V.. Skofja Loka ^
VPRAŠANJE   -   Ali vaj^. preneha   delovno razmerje, brez upravičenega razloga
sta'
F7
VPRAŠANJE  — Zanim* koliko mora biti zavarovani ra, da si pridobi nepopoln0 kojnino. fl.
ODGOVOR - V skladu r v>\jV zakona o pokojninskem zav»r jj) nju (Uradni list FLRJ, št. *1'# pridobi zavarovanka Pravic^0iiil nepopolne pokojnine, ko d°P^ 55. leto starosti.
V. R., Tržič J
VPRAŠANJE - Kot deJovn'^ valid   delate skrajšani čas, zanima vas, ali se vam .]Po. šteje kot poln čas za pokojJV %\
ODGOVOR - V skladu s P*J zakona o pokojninskem MVt?! $ nju (Uradni list FLRJ, št. 5r $ se vam ta čas šteje, kot <»* delali poln redni delovni e*8'
Z. A., Jesenice ^
VPRAŠANJE - Zanima ^ koliko ur praktičnega dela "j^ vajenec  opraviti v drugem učenja.
ODGOVOR - V skladu s B**^ uredbe o vajencih (Uradni 4 FLRJ, št. 39-52) mora vaje«* . drugem letu učenja opravit« r ^ viloma 30 ur praktičnega de** teden.
V. R.. Kranl
VPRAŠANJE - Ali se za P*^ kusno dobo mora skleniti P1 na delovna pogodba. ^*\-, ODGOVOR - V skladu B*jpt. zakona o delovnih razmerji" 0 list FLRJ, št. 53-57) se za *J* ^ razmerje, sklenjeno na PrClL,r»' njo, mora skleniti pismeni zum.
eiBnnje
V KRANJU ^
Poročili so se: Janezj ^^j^ltC zar in Ana Prosen, delavka; „i-slav Borovnica, tapetnik in J, £r ka Tkalec, živinorejka; J°zC ietsC< mažar, tapetnik in Katarina J namescenka; Marko Vehovc^.^, dent ekonomije in Tatiana "Student prava; Anton Ozeb1 > zdarski term;* in Marija Afi' lavka: Peter Ho«, uslužbenk 1 dira Rak, učiteljica. ^fcli'
Rodile so: Marija Kerec «— p{y co, Cilka Berce — dečka, An»Vrtj* protnik — deklico, OtCU/r M
— deklico, Marjeta Jagodic   x-ju ka, Jožefa Drinovec — dcčk*<> mila Čabraja — deklico, 1-J Stupar — dečka, Marta
— deklico, Ana Draksler — dCferr Martina Benedičič — deJi?. Q{y zi»a Razpet — deklico, Mani* pr šič — deklico, Lavrencija N & star — dečka, Ivana AhaucJ^ilj ka, Ivana Oblak — dečka, ' Smid — dečka, Bernarda *
dečka, Karolina Jenko
co.
^^:2$/:D
sreda, u. marca i9si
ZANIMIVOSTI
STRAN
..Najprej dva odgovora na phmi, ** sta mi jih poslala moja zvesta bralca.
, A Franc Švan iz Šenčurja, Tvo-I* pismo mc je prijetno razveselilo. Duhovito je. Uredil sem vse, kar te bilo v mojih močeh in upam, da boš noben ponedeljek več ostal brez »Glasa*. Zaupam pa Ti še to, d*^ sem tistemu, ki je bil kriv, da našega čosopisa nisi redno dobival, Precej globoko zarinil svoje bodice. Kar mene je zabolelo in kako je n)*ga, si lahko predstavljaš.
Tovariš Anton Lužar iz Mengša, tedi Tebi hvala za dopisnico. Škoda )e Je, da mi nisi napisal še tistega, 0 čemer bi se rad z menoj pogovori- Prosim Te pa, če mi bos kmalu Poslal novo pisemce m mi v njem Povedal, kar Te boli. Veš, dvomim, c* bom lahko kaj kmalu okrog Kamnika kolovratil, ker načrta, ki Za imam še za precej časa, ne morem spremeniti.
A Zdaj pa ena z Bleda, pravzaprav iz Spodnjih Gorij. Tam je brnela pred dnevi neka vojaška enota vaje m je imela s seboj celo tan-Za večino vaščanov, zlasti za rnlajše, je bilo to prijetno doživetje. ^e neki »fini* gospe v krznenem plašču je šla ta zadeva precej na Zlvce, kot pravimo. Menda se zaradi »kravala* po trudapolnem delu sploh ni mogla od poči ti. Sosedje pa Sf> k sreči slišali njeno godrnjanje in "** jo zatožili. In gospa, sedaj mi oprostite, če se zaradi mojega pisa-nfa še dlje ne boste spočili. — Teh *ekaj besedi sem res moral zapisati, boste drugič vsaj vedeli, kako se je treba v prihodnje v takšnih prime-obnašati. Za zgled so vam lahko **» sosedje.
Dejavnost Ljudske tehnike
Morda nekakšna novost na področju dejavnosti Ljudske tehnike, je v zadnjem času ustanavljanje društev po naših delovnih kolektivih. Kot osamljen primer, je v Kranju doslej delalo eno tako društvo, in sicer v kranjskem komunalnem podjetju »Vodovod«. Ustanovili so ga že pred letom dni z namenom, da bodo v njem tehnično vzgajali svoje delavce in hkrati skrbeli za razne izboljšave delovnih postopkov in podobno.
lovnih kolektivih, saj se bo prav preko njih dalo v proizvodnji marsikaj izboljšata. Omenimo naj še, da so v »Vodovodu« organizirali tudi poseben varilski in avto moto tečaj. M. Z.
A   Tisto, kar se mi je pa zadnjič dogodilo v Spodnjih Bitnjah, se menda zgodi lahko le še vsakih sto let. Slučajno sem šel mimo prodajalne mesa (poslovalnice Mesnina Skofja  Loka)  in skozi okno videli lepe  kose  obešenega  mesa. Stopili sem v prodajalno  in  naročil kilo-4 gram telečjega stegna. Toda proda-i^ jalka mi ga ni hotela dati. »Kar tam\ kupite meso, kjer ste ga doslej kupovali,* mi jo jc zabrusila. Vendar pa se nisem pustil tako hitro odpraviti. Po daljšem prerekanju se me je »usmilila* in mi odrezala pol kilograma.  Nekaj je le .bilo.  In ko sem šel, sem seveda obljubil, da me nikoli več ne bo. Prodajalka pa mi je namesto, pozdrava rekla: »Kaj pa potlej. Meso kupujte tam, kjer ste ga doslej!* — Komentar res ni potreben, prepričan pa sem, da bodo drugi kmalu z njo obračunali.
A Za danes še ena iz škofje Loke. Zadnjič sva šla s prijateljem na malico v restavracijo na avtobusni postati. Naročila sva vsak po eno hrenovko. Seveda pa tudi žemlje. Toda hočeš nočeš, pojedla sva samo hrenovke brez kruha. Namreč zemlje so bile trde kot kamen in sva jih vrnila. Skoraj nemogoče pa4 je, čeprav jc bilo res, da v restavra-p ciji drugega kruha — svežega —* sploh niso imeli!
Do prihodnjič na svidenje
Vaš Bodičar!
Lahko že danes zapišemo, da so prvi uspehi društva Ljudske tehnike v »Vodovodu« že tu in hkrati govorijo o upravičenosti obstoja te organizacije v podjetju. Prav v okviru Ljudske tehnike so po grobih načrtih, ki so jih dobili iz Cementarno v Anhovem, izdelaj i posebno pripravo za struženje in rezanje vodovodnih salonitnih cevi. Doslej so morali vse cevi s terena vez'rl v tV^Vtlico
•s
Priprava za rezanje ...
Termiti požiralo Hali)
podjetja in jih tam dokončno obdelati, sedaj pa s to napravo ves posel opravijo na kraju samem. Priprava je prenosljiva. 7 njo prihranijo precej časa pri delu, brez dvoma pa se tudi precej pozna v blagajn'. Odpadlo je revno žaganje in piljenje prav s prizadevnostjo članov ljud. tehnike ki so si omislili to napravo. Prodali smo jo tudi že vodovodnemu podjetju v Mengšu. Kot nam jo povedal mladi strojni tehnik, tovariš Viktor Zupan, bodo to pripravo še izboljšali, tako da bo možno z njo rezati kar v jarku ne da bi jo potegnili ven kot so delali to doslej. Razen tega se bodo potrudili, da ne bodo z njo obdelovali samo salonitnih cevi, ampak tudi cevi iz litegažej
Ta, sicer dTob^^f«ftmer kaže, da velja ustanovi« društva Ljudske tehnik«?1 tudi po drupejh de-
in struženje cevi
Pred kratkim je v »New York Timesu« izšel članek, ki ga je njegov avtor Arnoldo Cortcsi podprl s številnimi dokazi in v katerem popisuje pustošenje termitov v Italiji. Ta vrsta mravelj se jc na Apeninskem polotoku pojavila po drugi Svetovni vojni in sedaj uničuje in spodkopava palače, muzeje in knjižnice od Alp do Sicilije. Termiti niso prav nič izbirčni in z enakim zado-
voljstvom načenjajo stare kmečke bajte kot moderna stanovanja v velikih mestih. V Rimu sp se najprej pojavili v neki moderni stavbi, od tam pa so se preselili v Vatikansko knjižnico, v vrtove Borghese, v galerijo Villo Corsini in v Državno biblioteko. V Benetkah so jih s težavo spodili iz katedrale sv. Marka, a so se takoj naselili v Doževi
palači. Iz vati Oriago blizu Benel pa so pregnali prebivalstvo.
Vojna proti njim se nadaljuje z vso ostrostjo, vendar je bodočnost vse prej kot rožnata. Kemičnih sredstev, čeprav so učinkovita, ne morejo uporabiti v vsakem primeru. Nekateri strokovnjaki so jih hoteli pregnati z rdečimi mravljami, vendar je trenutno prednost na strani termitov.
Sovjetski človek prvi v vesolju
V Sovjetski zvezi so v četrtek, 9. marca, uspešno izstrelili! na krožno pot okrog zemlje četrto sovjetsko kozmično ladjo, težko 4,7 tone brez zadnje stopnje rakete. Kozmična ladja se je nato vrnila na zemljo. V neprodušno zaprti kabini na ladji so bili pes Cei ška in drugi živi organizmi. — Živali so se po vrnitvi na zeml|o normalno počutile.
Ob tej priložnosti je član sovjetske akademije medicinskih vel, profesor Parin izjavil, da breztežno stanje ne bo pomenilo nevarni -sti za človeka, ko bo poletel v vesolje.
Ukrajinski znanstvenik Ivančenko pa je dopisniku agencije TAS S dejal, da bo sovjetski človek prvi potnik, ki bo odpotoval v vesolj i. Znanstvenik meni, da so že izpolnili tehniko vračanja vesoljsk h ladij na Zemljo. Razen tega so v ladjah ustvarili pogoje, ki lahio preprečijo nevarno delovanje kozmičnih žarkov na žive organizme.
Tovarna Agar-agar ja
Za agar-agar še najbolj vemo,
da *IHl uporabijajo v raziskovalnih laboratorijih, kjer služi kot hranljiva podla^Šs^a gojenje bakterijskih kultur. PrrT*e4aiv<amo ga iz dveh vrst morskih alj;, 111 jih }•< še posebej v tropskih morjih v izobilju.
Ralph Urban
Telefonski pogovor
Gospa Karla je hotela poklicati svojega moža, ki jc delal popoldne v pisarni. Ko jc šestkrat zaman klicala in je vedno slišala znak, da jc telefon zaseden, jc končno pri sedmem poskusu zaslišala moški glas.
»Si ti, dragi!* je vprašala Karla.
»Seveda sem,* se je oglasilo z druge strani. »Kaj je že spet! Žarim od dela.*
»To rečeš vedno, kadar te pokličem. Za vse drugo imaš čas. Na hitro ti moram povedati, da je klobuk odličen. Stane komaj nekaj  več,  toda  zato je bila tudi
Irena čisto zelena od jeze, ko me je okoli poldne videla v njem.*
»Irena!*
»Da, seveda, Irena. Hudobna, kot je, je rekla, da bi bil klobuk še kar dober, toda frizura ne pristaja k njemu. To je seveda ne-
voščljivost, v nekem oziru pa je imela popolnoma prav. Lase bi morala nositi krajše in tudi boli na čelu. In ker je že tako in tako skrajni čas, da bi si morala dati napraviti novo trajno, sem šla takoj k frizerki. Na vrsto pridem ob štirih, nato sem zmenjena z Mileno in pridem šele ob pol sed-
mih domov. — Za večerjo se boš ne narobe, kot si napravil zadnjič,
moral danes sam pobrigati.   Pri- Ne pozabi na jajca, točno čez pet
skrbi si nekaj šunke, toda ne pre- minut vzameš lonec s kuhalnika,
mastne, saj veš, da imaš pokvar- kuhalnik ugasneš, vročo vodo iz
jen   želodec,   četrt   masla,   štiri lonca zli ješ ven in vzameš jajca
majhne kisle kumarice in kilo be- Iz lončka, napravi vse natančno,
lega kruha. Črn se pokvari v tej kot sem ti naročila, ker sem, kot
vročini. Kupi v naši ulici in takoj veš, s svojimi živci čisto na koncu,
plačaj, nekaj računov je še tam in ne pozabi pokriti s prtom klet-
od prtih
•V naši ulici!*
»Jasno. Vzemi še glavo solate in, če je tam nimajo, pojdi v zelenjavo poleg. Jajca najdeš doma v hladilniku . . . Majhen aluminijast lonček stoji na štedilniku.*
»Na štedilniku!*
»Da, na štedilniku. Lonec na-
?>olniš do polovice z vodo in po-ožiš vanj dve jajci, toda šele, ko voda vre. In sicer z žlico, da ne
ko z Bobijem. Tako, in zdaj me, prosim, ne zadržuj več, ker imam se ogromno opravkov. Hočeš še kaj, Rudi!*
»Da,* se je oglasilo lakonično, »reči ti hočem, da sem neizmerno srečen.*
»Oh, resnično! rada sliši, Rudi. -pride   prav zdaj misel!*
»Ker sem vesel
ženska to zelo — Toda kako ti kaj takega na
ne samo,
da 1
počiio. Nato pogledaš na uro in nisem Rudi, ampak tudi, da nisem pustiš jajca vreti točno pet minut, poročen s teboj. Moje ime je Pepi Medtem lahko pogrneš mizo, toda in vi, gospa, ste napačno zvezani.*
Algam so že pred leti/napove-dali bodočnost v živilsin industriji. — Prizadevanja jjrfanst veni kov, da bi iz njih jnjwK3 obi vali užitne in hranljive».«efiovi, zato nikakor niso rvevn. Nekaj novejšega pa je zato industrija, ki se veliko ukvarja s predelavo morskih alg. Zato velja napisati, da je v Surabaji na otoku Java začela obratovati nova tovarna agar-agarja. Proizvodni proces je naslednji:
Alge najprej odcedijo in očistijo, nato pa jih v velikih bobnih izpirajo z vodo. Ko so popolnoma očiščene, jih nekaj dni suše na soncu. Dobro presušene alge še prekuhajo v velikih kotlih, dokler ne nastane iz njih bela zdruzasta masa, ki jo strdijo v kalupih. — Proizvodni proces je enostaven. Povpraševanje po agar-agarju na svetovnem trgu je vse večje.
Led na Antarktiki
Po najnovejših ugotovitvah sovjetskih znanstvenikov pokriva Antarktiko povprečno nekaj nad 2000 metrov debela ledena odeja. Največja debelina ledu, ki so jo doslej izmerili nad antarktično kopni-no, pa je 4200 m. Na osnovi mnogih meritev so mimo tega sovjetski raziskovalci še izračunali, da meri celotna ledena gmota nad Antarktiko okoli 28 milijonov kubičnih metrov .
Tovarna na sonce
V Izraelu posluje tovarna umetnih gnojil, ki ji približno 80 % pogonske energije posredujejo sončne peči. Tovarna je nedvomno edinstven primer na področju praktičnega izkoriščanja sončne energije in kaže možnosti, ki jih bomo v bodoče na tem tehničnem področju še dosegli. Nasploh velja, da se izraelski strokovnjaki precej ukvarjajo z ukrotitvijo sonca. Poročajo, da so izdelali tudi majhno parno turbino, ki jo poganja sončna toplota, mimo tega pa so na sončno energijo zgradili še nekaj vrst hladilnikov.
Diamanti za tehniko
Zadnja leta nekateri znanstveniki iščejo možnosti, da bi diamante praktično uporabili, in sicer kot sestavne dele zelo občutljivih zdravniških instrumentov, denimo termometrov, pa za majhne naprave, ki merijo radioaktivno sevanje in podobno. Ako diamant bombardirajo s snopom elektronov, postane namreč polprevodnik, to lastnost pa že lahko izkoriščajo pri omenjenih P0 pravah.
Zemlja raste
Geofizik Dicke pravi, da se obseg nagega planeta na leto poveča za pol milimetra. Kot vzrok omenja Širjenje Zemljinega jedra, ki ima za posledico, da se polagoma spreminja tudi površina kopnih tal in morskega dna. Račun nam poka-"e, da se bo naša Zemlja povečala 4,5 % šele v 3,5 milijarde letih, daj lahko postavimo, da je na? anet še zelo mlad!?
g   V.. K  H M
# Švedski komponist Gcstra Mt-strem je skomponiral glasbo za libreto po povesti znane skandinavske pisateljice Selme Lagerlof. To je že druga opera po motivih velike umetnice.
<f» Na letni skupščini Združenja književnikov Srbije so sprejeli 11 novih članov: Mitra Mitroviča, dr. Vojislava Djuriča, Vukašina Miču-noviča, Marka Vujači<fa, Mica Po-poviča, Nada Mrinkoviča, Dragana Kolundžija, Jovo Vulajiča, Voja šo-lanoviča, Blagoja Kojiča in Ljubo-mira Simoviča.
0 Konec januarja je bila v Beogradu skupščina Združenja književnikov Srbije. Poročilo o delu je imel sekretar Združenja Stevan Raičko-vič. Poudaril je, da je bilo preteklo leto eno najbolj plodnih, kar dokazuje tudi to, da je 13 srbskih književnikov prejelo najvišje nagrade za svoje delo.
© V teh dneh jc pri založbi N1P v Zagrebu izšel »Medjunarodni politički leksikon«. Izdaja tega dela je pomembna predvsem, ker je to eno prvih del s tega področja in ker vsebina leksikona govori o aktual-n'h mednarodnih in političnih problemih.
• Veliki slikar Bernard Buffet, katerega dela danes v svetu izredno cenijo, se je letos v januarju sprehajal po Parizu. V neki trgovini, kjer prodajajo slike, je zagledal sliko, ki je bila podobna nekemu njegovemu delu; približal se je izložbi in opazil, da je na sliki tudi njegov podpis. Buffet je zoper lastnika prodajalne vložil tožbo zaradi falsifikata. Policija je v omenjeni prodajalni našla še druge številne falsifikate velikih mojstrov: Utrilja, Modigliania, Van Gogha, Vlamincka in drugih.
9% John Lcwis, znani pianist in vodja »Modern Jazz Quarreta« pripravlja muziko za balet, ki ga bo izvajal baletni ansambel iz San Francisca.
UJ
S1
12
Kakor hitro Je bomba zletela z rampe in začela le*eti z lastnim pogonskim sredstvom, sta se od nje *đPela bat in sani ter v loku padla v razdalji 250 do 3°0 m na tla. Tam so ju pobrali in namestili spet za odstrel.
Odstrelili pa so bombo s pomočjo »topa na paro«. *a »top« je bil vzidan v močan betonski blok. Mcd-te*n. ko se je za batom zbirala para in se je pritisk v*Čal, je dr2ala bombo zaklopka, ki je bila pritrjena rampo z zapahom. Ko se je pritisk tako povečal, * Je lahko odrinil zaklopko, Je para z veliko silo Do*isnila bat po cevi naprej, bat pa Je povlekel s Seb°J bombo.
. Med odstrelitvljo se Je moštvo, ki Je streglo •^Ubl, umaknilo v bunker, zavarovan proti bombam, ?■ *od so potem Upravljali ves odstrelilni mehanizem ^Pomočjo električnega sprožilca. Skozi ozko špranjo, ^krito z močnim steklom, so lahko opazovali odstrel, j/jjtob vsem tem varnostnim ukrepom so bile, jj^ebno spočetka, izgube izredno velike. Sodi se, .* *o bile izgube Nemcev od lastnega orožja ravno *ko velike kot so jih jim prizadejale bombe zaivez-n,k°v, ki so bombardirali zgradbe.
XXXIV
ZADNJI DOKAZ
, M'chelovl sestanki z njegovim angleškim pove-v*lcem  v  Lausanni  niso  bili  nikdar določeni tw*freJ' °b sv°J,h prehodih prek meje ga Je vedno
*el*f   lino obvestn' da ^e na P°tl k nJemu> Za te ^J^nične pozive sta na zadnjem sestanku vedno ^^^*«la šifre«
Tokrat je dejal po telefonu, da je preskrbel vstopnice za gledališče, predstava pa da se začne ob drugi uri. Potem pa je še pristavil: »Zelo dobre prostore sem dobil!«
»O. P.« je bil zaradi te zadnje pripombe že pripravljen na nekaj Izrednega. Toda to, kar je zagledal ob sestanku, mu je zaprlo sapo. Detajlni načrti in pa celotna skica, ki jih je Hollard razprostrl po mizi, so pomenili skupaj popoln gradbeni načrt za od strel no bazo VI, kakor bi ga potreboval gradbeni Inženir, če bi hotel zgraditi tako zgradbo.
Michel je naglo povedal, kako so dobili material v svoje roke. »O. P.« je bil ves iz sebe. »Saj to je fantastično,« je vzklikal venomer. »To je največ, kar smo kdaj dosegli! Odposlali bomo vse skupaj v diplomatski vreči.« Pogledal je na svojo uro na roki. »Vraga, ob štirih bodo zaprli!«
Stekel je iz sobe ln se čez nekaj minut vrnil. Vse je bilo v najlepšem redu. Diplomatsko vrečo, v kateri so bili dokumenti za Anglijo in ki jo je prišel na mejo iskat nevtralni kurir, da jo prenese prek sovražne dežele, bo treba za nekaj ur zadržati, da bo možno prenesti dragoceni zavojček v Rern. »Takega primera še nI bilo!« je navdušeno pripomnil »O. P.«
»Zdaj pa moram sestaviti brzojavko,« je dejal, »ln vi mi morate pri tem pomagati!«
Celo uro sta kovala brzojavko. Trudila sta se, da bi nešteto tehničnih detajlov v Michelovi skici in opombah prestavila v normalno angleščino. Ko Jc bil končno »O. P.« zadovoljen in je oddal brzojavko, da so jo šifrirali, je vprašal Michela, kaj zdaj namerava. •
XXXV
PLEN NEPOKVARJEN
»Kako dolgo bo vreča potovala v London?« je vprašal Michel.
»Računati moramo s štirimi dnevi.« »Pa boste takoj prejeli potrdile?«
»Mislim, da bo tako.«
»Potem čez štiri dni spet pridem. Dokler nisem popolnoma prepričan, da je vreča srečno prišla v London, ne da bi jo med potjo kdo odpiral, ne morem dovoliti, da bi Andre odšel v Blois Carre nazaj. Poslal bi ga v neizbežno smrt - najbrž pa še v kaj hujšega. Zdaj čaka v Parizu, da prejme tak glas od mene.
»Okay! Pričakujem vas!«
p
Stirl dni nato je bil Michel spet v Lausani. Sprejel ga je »O. P.«, sijoč od veselja. Brez besede mu jc pomolil pod nos brzojavko. »Plen nepokvarjen prejeli! Prisrčno čestitamo!« je bral Michel. »Ce bi ne bili nikdar storili nič drugega,« je dejal »O. P.« in bi v bodoče sploh nič več ne delali, je s tem, kar ste dobili zdaj, opravičena eksistenca nas vseh.«
Nikakor ni bilo pretirano, kar je rekel! Odkritje nevarnosti VI v vseh njenih podrobnostih dolgo pred odstrelom prve leteče bombe je bil ogromen, kompliciran podvig, ki je zanj angleška vlada zastavila vse svoje pomožne vire.
Nekaj tednov nato so po fotografiji, ki jo je napravilo letalo nad Peenemiinde, spoznali zgradbo, ki je bila tisti v Bois Carre popolnoma enaka. Sele tedaj Je bila dokazana enakost zgradb v Peenemiinde in tistih po Franciji, vzdolž kanalske obale in sum, da te zgradbe niso nič drugega kot trdna oporišča za odstrel novega čudežnega orožja - sum, ki ga je okrepila Andrejeva skica poševne rampe - ta sum se je razrastel v gotovost.
Zadnji dokaz so prejeli Angleži nekaj dni nato, 28. novembra. Na novi sliki Iz zraka nad Peenemiinde se je jasno odražalo »letalo brez vodstva«, ki je ravno ležalo na odstrelni rampi. To je bil zadnji ud v verigi dokazov.
Nemci v izgradnji priprav za čudežno orožje nikakor niso bili malenkostni, to jim je vsekakor treba priznati. Pripravili so se temeljito in povsem upravičeno računali, da bodo spravili Angleže aa
kolena. Ce bi se jim bil njihov načrt v vsem posrečil, kdove, če bi Anglija strahotni pritisk izdržala. Nedvomno pa je, da bi London, kakor je obširen, ostal v popolnih ruševinah in žrtev bi bilo na sto in stotisoče.
Veriga zgradb, ki so jih zgradili Nemci, se je vlekla od Bornholma v Peenemiinde, dalje v Bonne-tot le Fauborg. od tam v Bois Carre in odtod spet nazaj v Peenemiinde. In vsa ta dolga veriga je bila zdaj odkrita. Odkrivali so jo iz zraka in s tal in vloga, ki jo je pri tem odigrala mreža »Agir«, je bila po odkritem priznanju Churchilla med najvažnejšimi in najodločnejšimi.
Naslednjega dne je spet prekoračil mejo in se odpeljal v Pariz. Telefoniral je. da prihaja in našel Andreja in Roberta v Robertovem stanovanju. Na zahtevo Roberta so odprli steklenico šampanjca. Potem pa je Andre moral iti, njegov dopust je potekel.
»Brzojavne čestitke Angležev so namenjene tebi,« je dejal Michel, »vendar to ne sme biti razlog, da bi popustil. Pričakujem od tebe, da me boš nemudoma obvestil o vseh novostih v Bois Carre.«
Andre se je nasmehnil. Michel in on sta se zdaj povsem razumela.
»Kaj bodo Angleži storili z našimi načrti?« je vprašal.
»Treba bo počakati,« je odvrnil Michel. To so ga venomer spraševali agenti. Potem, ko so tvegali svojo kožo, da bi kaj izvohali, so razumljivo hoteli videti rezultate. In če je bil to hud bombni napad R. A. F., tem bolje.
V tem primeru pa je on sam zastavil tako vprašanje »O. P.«
»Mnenja sem, da bodo lzstrelilue baze bombardirali,« se je oglasil odgovor. »Toda, kdove. kdaj! Tega nam nikoli ne povedo.«
Za sedaj so se morali Michel, Robert, Andre hi dragi člani skupine zadovoljit* » fcetn
847994
69
H STRAN
G LAS
SREDA, 15. MARCA 1961
TELESNA KULTURA
Nogometni komentar
Uspešen začetek
137. No, res lep kažipot. Takoj smo se odpravili naprej. Roparji so bili nekam potlačeni in so le malo govorili. Na vrhu smo posedli, da bi si Siiver in bolniki malo odpočili. Siiver je takoj nekaj meril s kompasom in zrl v zemljevid in kmalu nato pokazal proti kraju, kjer leži zaklad. Mornarji so ga opazovali z odprtimi usti. Siiver je predlagal, da bi se malo pokrepčali, vendar mornarjem ni bilo do jedi. Bližina zaklada in okostnjak sta jih vrgla iz tira. Tedaj je zadonel pred nami trepetajoč glas in zapel »Petnajst mož na zaboju mrtvega moža - Ju-hu-hu!«...
138. Svoj živ dan nisem videl bolj prestrašenih ljudi, kot so bili ta trenutek roparji. Vsi so prebledeli. Eni so planili na noge, drugi so se oklenili tovarišev. Stari Morgan se je vrgel na tla in ječal: »To je Flint...!« Pesem je iznenada utihnila. Nekdo je še zaklical: »Bežimo!« Siiver pa se še ni uklonil; slišal sem, kako so mu zobje šklepetali, vendar še vedno nI hotel odnehati: »Tovariši!, Prišel sem po zaklad in od tega me ne odvrne niti sam hudič ne!« Toda nikogar ni ohrabril. Ko so slišali njegove drzne be-k sede, jih je bilo še bolj groza.
Na Jesenicah 1150 planincev
Planinsko društvo na Jesenicah vključuje  1150  članov,  od tega nad 400 mladino. Trenutno oskrbuje na  Vršiču Erjavčevo kočo in Tičarjev dom, kočo pri izviru Soče, kočo pod S pičko in štiri bivake.  Organizira pa tudi stalna predavanja in izlete v gore. Med mladino razširja ljubezen do pla-. ninstva in v ta namen organizira' vsako  zimsko  sezono  smučarski i tečaj na Vršiču in taborjenje v,| Dolenjskih Toplicah. Na minulem -i občnem zboru, ki je v marsičem J
nošRRZGOUOR
skem, so sklenili povečati število članstva, privabiti v svoje vrste več mladine, organizirati več izletov in kvalitetnih predavanj, zgolj planinskega značaja. Društvo kot celota se bo vključilo v proslavljanje 20-letnice ljudsko vstaje in bo tudi svoj delovni program temu primerno vskladilo. V razpravi so kaj živahno razpravljali o obnovitvi koče na Golici, vendar zaradi še neurejenih obmejnih odnosov z Avstrijo občni zbor o tem ni sprejel kakih dokončnih sklepov, četudi sta Golica in Rožca najbolj privlačni točki za ljubitelje planin. U.
Občni zbori kmetijskih zadrug po Gorenjskem te dni razpravljajo o osnutkih novih pravil KZ, ki jih bodo posamezne zadruge lahko prilagodile svojim pogojem.. O bistvenih razlikah, ki jih predvidevajo ti osnutki, sem se pogovarjala s tajnikom Okrajne zveze kmetijskih zadrug, TONETOM SILAR.TEM.
»Katere so osnovne značilnosti
mnogo doprinesel k nadaljnemu|lnove zadruge?« razvoju   planinstva   na   Gorenj-(I   »Osnutki pravil predvidevajo za
zadrugo nov gospodarski, politični in organizacijski položaj. Nov gospodarski zato, ker bo odslej zadruga enakovredna ostalim gospodarskim organizacijam in ne bo več le kmet garant za njeno dobro poslovanje. Nov politični zato, ker se tudi v zadrugo uvaja delavsko samoupravljanje, organizacijski pa zato, ker bodo imele zadruge svoje poslovne enote, ki bodo skrbele za organizacijo lastne proizvodnje in za kooperacijo z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci.«
»Dejavnost KZ se bo zato verjetno močno razširila?«
»Kmetijske zadruge so se ukvarjale predvsem s kmetijsko dejavnostjo in z odkupovanjem lesa, sedaj bodo prevzele tudi organizacijo gozdarske proizvodnje v zasebnih gozdovih. Zato bo nujno, da bodo us£ scrbile tudi kader za gozdarsko stroko. Poleg tega bo KZ po pogodbi z ObLO na primer opravljala v gozdovih vsa javna dela, ki so plačana iz gozdnega sklada.«
»V našem časopisu smo že pisali o pogojih za članstvo v novih KZ. Ste mogoče določili tudi minimalno mero sodelovanja?«
»Po pripravljenem predlogu naj
Za nami je prva nogometna nedelja letošnje pomladi. Dobiti smo prve rezultate z vseh jugoslovanskih zelenih poljan. V prvi zvezni ligi je triurnfira! beograjski Partizan, ki je odpravil Split kar s petimi goli. Državni prvak — Crvena zvezda — je imel več opravka, da je premagal nasprotnika in se približal vodećemu na 2 točki. Hajduk si je z zmago nad Beogradom precej opomogel, tako da se sedaj na drugem mestu »drenjajo« tri ligaška moštva.
Vrstni red I. zvezne lige po 12. kolu: 1. Partizan (Beograd) 18, 2. Crvena zvezda (Beograd) 16, 3. Hajduk (Split) 16, 4. Dinamo (Zagreb) 16, 5. Rijeka 15, 6. Beograd 14, 7. Vojvodina (Novi Sad) 11, 8. Sarajevo 10, 9. Split 10, 10. Velež 8, 11. Radnički 6 in 12. Vardar 5 točk.
V drugi zvezni ligi (zah. skupina) je slovenski predstavnik — ljubljanski Triglav izvlekel že peti remi v letošnjem prvenstvu ter tako ostal na zadnjem mestu s 5 točkami. Pred njim sta Karlovac s 6 in Šibenik z 10 točkami.
Za prvenstvene točke v slovenski conski nogometni ligi je šlo tokrat brez večjih presenečenj. — Ugajali so Maribor, Ljubljana in seveda kranjski Triglav, ki je uspešno prebrodil začetek dcugega
bi bilo pogoj za članstvo 20 % kooperiranje člana z zadrugo v okviru njegovega posestva ali 60 % sodelovanje s prodajo tržnih viškov. Clami bodo lahko tudi delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug. Upravni odbor KZ bo sproti pregledoval, če posamezni elani izpolnjujejo pogoje za članstvo, če jih me bodo, jih bodo lahko izključili.«
»Kateri bodo torej organi kmetijske zadruge?«
»Ti bodo: občni zbor, zadružni svet, upravni odbor, direktor zadruge in krajevni zadružni sveti. Do sedaj je bil najvišji organ občni zbor, vendar bo ta z novimi predpisi izgubil nekatere pristojnosti, ki jih bo prevzel zadružni svet. Krajevni zadružni sveti bodo sestavljeni iz članov centralnega ZS iz tistega kraja in iz ostalih članov KZ. Krajevni zadružni sveti ne bodo imeli ekonomske osnove. Predlagali bodo ukrepe za izboljšanje dela in bodo tako lahko v veliko pomoč centralnemu ZS.«
»Poslovna enota je nova organizacijska oblika v zadrugi. Kako bo urejena?«
»Ustanavljal jo bo zadružni svet, ki ji bo tudi dodeljeval osnovna in obratna sredstva in ob potr j e-
dejanja. Triglavani so pred velikim pohodom za točke, ki so potrebne za obstanek v ligi. Z nedeljsko zmago nad Nafto so si svoj položaj že precej izboljšali. Ce bo šlo tudi v nedeljo na domačem igrišču po sreči, se prav lahko zgodi, da prehitijo celjskega Olimpa, ki bo doma sprejel enajst ori co Maribora. Triglavu za to zadostuje le neodločen izid s Kladi var jem, kajti malo je verjetno, da bo Olimp v tekmi z Mariborom zmagal. Letošnje igre Kla-divarja še ne poznamo, ker je bila nedeljska tekma z Rudarjem zaradi tragične nesreče v Zagorju ob Savi preložena in jo bodo verjetno odigrali danes.
Ostali pari so še: Nafta : Nova Gorica, Rudar : Sobota, Slovan : Ljubljana in Ilirija
V republiški mladinski ligi 80 bili v nedeljo doseženi tile rezul" tati: Sobota : Slovan 5:0, Kovinar : Triglav (Kranj) 3:1, Krim : Olimp 0:2, Triglav (Ljubljana) : Maribor 1:4, in Ljubljana : Ilirija 1:1- t Vodi Maribor pred Kovinarjem, Olimpom, Soboto, ljubljanskim Triglavom, Rudarjem, Ljubljano, Triglavom iz Kranja, Slovanom, Ilirijo in Krimom. J. 2.
NEUPRAVIČENO IZSILJEVANJE
V bohinjskem kotu je bilo Že dlje veliko zanimanje za kegljanje. Številnim ljubiteljem tega športa pa se jc pred kratkim le uresničila želja — ustanovili so kcgljaški klub Polje — Bohinj, ki je lahko uporabljal privatno dvo-stezno kegljišče Rajka Pristavca. Toda minilo je komaj dva meseca, že je prišlo do neupravičenega nesoglasja med lastnikom kegljišč* in ostalimi člani kluba in komaj ustanovljen športni kolektiv Je moral prenehati z delom.
Zakaj je do tega prišlo, je nerazumljivo, čeprav je kegljišče last privatnika, ki pa je pred ustanovitvijo kluba pristal na to. da bo nov klub kegljišče lahko uporabljal.
Približno  30   članov   kluba J« vsak teden dvakrat redno treniralo in ni šlo mimo športnih prin-icipov, čeprav je kegljišče v go* 11 stilni. To pa ni bilo prav lastniku »Koliko poslovnih enot bo imela IkcrA j išta, čeprav je bil v klubu
Lestvica po prvem skem kolu:
Krim. spomladan-
Maribor	12	8	2	2	30:11	18
Sobota	12	7	3	2	22:12	17
Ljubljana	12	6	4	2	31:14	
Rudar	11	7	2	2	28:17	16
Krim	12	6	2	4	24:13	14
KlarBvar	11	5	2	4	33:21	12
Ilirija	12	4	3	5	18:17	11
Slovan	12	3	4	5	27:21	10
N. Gorica	12	3	4	5	20:30	10
Olimp	12	4	1	7	19:37	9
Triglav	12	3	2	7	22:29	n
Nafta	12	0	1	11	5:58	1
vonju zaključnih računov dodeljeval potrebna sredstva za plače in sredstva za razširjeno reprodukcijo,«
posamezna zadruga?«
»V osnutku pravil je dopuščena možnost ustanovitve več enot, tako na primer- kmetijske, predelo-
valne, gozdarske itd. Vendar je .(zamotala, da je bil sklican Izre
bilo predsedstvo naše zveze kme tijskih zadrug mnenja, da bi imele gorenjske KZ le po eno poslovno enoto, ki bi združevala kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo in tiste predelovalne enote, ki nimajo osnove za osamosvojitev. V nasprotnem primeru bi imela gozdarska poslovna enota velik dohodek, kmetijska pa bd bila pasivna. Z eno poslovno enoto pa bo dosežena možnost prelivanja sredstev.«
»Bodo poslovne enote imele tudi svoje delavske svete?«
»Osnutek pravil predvideva delavske svete, vendar bodo imeli nekoliko manjše pravice kot organi samoupravljanja v industrijskih podjetjih. Toda precejšnja gospodarska osnova, s katero bodo ti delavski sveti razpolagali, jim bo dajala možnost, da se v okviru KZ dobro uveljavijo.«
M. Sosič
I »tudi član upravnega odbora -tehnični referent. Premajhen z*' pitek članov mu ni bil po godu. Zadeva pa se je kaj kmalu tako
edni
V nedeljo skoki na 80-metrski skakalnici
Ker je bilo republiško prvenstvo v smučarskih skokih v Crni zaradi vetra preloženo, bo to izvedeno v nedeljo, 19. marca, na BO-metrski skakalnici v Planici. Organizatorji so mislili to prvenstvo najprej organizirali na 120-metrski skakalnici z udeležbo nekaterih  tujih  tekmovalcev, ven-
dar jim pomanjkanje snega to ne dopušča. Vendar bodo ljubitelji skakalnega športa prišli prav tako na račun, saj bodo tekmovali naši najboljši, med njimi tudi svetovni rekorder iz Oberstdorfa, Jo-
Z občnega zbora PO Bled
Vidni uspehi mladih
Pred kratkim je bil občni zbor
že Slibar in drugi. Tekmovanje se Planinskega društva Bled, ki je bil bo pričelo ob 10. uri dopoldne.      skrbno pripravljen in se ga je med ' -č   I drugim udeležil tudi veteran slo-
Strelci brez strelišč
Skofja Loka
V sejni dvorani ObLO v Skofji Loki je bila v nedeljo dopoldne II. redna letna skupščina Občinskega strelskega odbora Sk. Loka, na kateri so ugotovili, da je bilo
nizacije v občini nimajo primernega zaprtega prostora. Sklenili so, da bodo sklioali širši sestanek obč. odborov ZROP, ZB, ZVVI, Občinskega strelskega odbora in odreda predvojaške vzgoje in se
njihovo delo v preteklem letu do- na njem pogovorili o vseh proble
kaj pestro kljub številnim objektivnim oviram in težkočam. Ugotovili so namreč, da strelske orga-
mih, ki jih ima strelska organizacija v občini ter zaključke posredovali Svetu za šport in telesno
IHIIIIIIIIllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllM
ga H
i    Skupščina Gorenjske atletske podzveze |
V soboto, 18. marca, se bodo zbrali na II. redni letni I
P      skupščini Gorenjske atletske podzveze predstavniki vseh f|
II      gorenjskih atletskih klubov. Med drugim bodo pregledali g
I      dejavnost v pretekli atletski sezoni, razen tega pa se bodo g
p      delegati seznanili tudi s koledarjem in programom dela za g
I      letošnjo sezono. Sprejeli bodo tudi nova pravila bodočega s*
g      atletskega odbora pri Okrajni zvezi za telesno kulturo i
m      v Kranju.                                                                  -* jg
Uspeh naših skakalcev
Vsi najboljši smučarski skakalci sveta, razen res najboljšega Recknagla, so v nedeljo skakali na 65-metrski skakalnici v Hol-menkollnu blizu Osla. Tekmovalo je 112 skakalcev iz 14 držav, med njimi tudi, kot smo že poročali, Jugoslovani: Pečar, Slibar, Jemc in Zaje. Najboljši med našimi je bil spet Božo Jemc z Bleda, ki se
je uvrstil na odlično 11. mesto. — Zmagal je Samov (SZ) pred Sil-venoinenom (Finska). Presenetljivo sta se na tretje, oziroma četrto mesto uvrstila Rusa Ramenski in Cakadze. Pečar je bil 24., Slibar 31., medtem ko je Ludvik Zaje v prvem skoku padel. Danes prispejo naši skakalci z opoldanskim vlakom na jeseniško železniško postajo.
vzgojo pri ObLO. Na skupščini je bilo sprejetih še več drugih sklepov, tako glede gradnje malokali-brskih strelišč, kakor tudi sklepov organizacijskega značaja. Izvolili so nov 13-članski odbor, za predsednika pa tovariša Janeza Platiša.
venskega planinstva, Jože Čop z Jesenic. Odborniki so poročali o delu društva v minulem letu in poudarili, da so imeli največ urpeha pri vzgoji mladega naraščaja. Njihov mladinski odsek šteje 350 pionirjev in 60 mladincev in je prav gotovo eden najagilnejših v Sloveniji. Ko so ti poročali o svojem delu, so dejali, da so se še bolj povezali s pripadniki JLA na Bohinjski Beli in na Rudnem polju. Vojaki so jih spremljali na izletih, na tekmovanjih, med poletnimi počitnicami pa so jim celo pomagali postaviti tabor. Mladi planinci so se nadalje udeležili ocenjevalne vožnje v Vratih in orientacijskega pohoda v Završnici. Ra-
Tudi letos republiške hitrostne dirke
Športna komisija pri AMD v Sk. Loki se je že pričela pripravljati na izvedbo letošnjih cestno-hitrostnih avto-moto dirk za prvenstvo Slovenije, ki bodo na že znani krožni cestni relaciji, 18. junij, letos. Številni udeležc-.nci tega pr venstva so progo ocenili kot idealno, zato pričakujejo, da bo le tošnja udeležba tekmovalcev šc večja, sama prireditev pa zato tudi bolj pestra in zanimiva. Start in cilj sta vsako leto pri vhodu v podjetje Gradiš. Proga vodi mimo železniške postaje, proti Gorenjski predilnici in se priključi avtomobilski cesti II. reda ob odcepu lokalne poti proti Lipici. Od tu zaokroži proti Skofji Loki skozi vat Suho in Plevno in tu v desnen ostrem zavoju zavije na cesto II reda proti cilju. Proga je dolg; 4500 m. Ker pričakujejo na letošnji dirki večje število udeležencev, oziroma gledalcev, bodo vzdolž tekmovalne proge postavili paviljone za postrežbo, da bo ta brezhibno delovala, 2e lani so na tem
tekmovanju nastopili 3 domači tekmovalci, za letos pa pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo še več članov domačega društva.
zen tega so imeli več sestankov in predavanj. Z vsem tem bodo še nadaljevali, vključili pa so se tudi v Pionirske igre blejske občine.
Tudi iz poročil ostalih odsekov tega društva je bilo razvidno, da so vsi pridno, delali, posebno gospodarski odsek. V minulem letu jc društvo odprlo prehodno postojanko v lastni zgradbi. Postojanki so dali ime Murka, kar sestavlja začetnice gesla: Mladino učimo revolucionarnosti, kolektivnosti, aktivnosti.
Novi prostori, ki jih bo treba še urediti, bodo lahko služili za družabno življenje planincev. Postojanka bo imela tudi več sob z ležišči.
Markacijski odsek vodi znani planinec Oskar Dclkin, ki bo v prihodnje skušal pritegniti k delu več mladih članov.
Propagandni odsek bo še naprej skrbel za predavanja, filme itd., člani odseka bodo sami izdelovali lepake in drugo.
Na občnem zboru so govorili tudi o reševalni službi v gorah. To bo trr:ba poživiti in poslati člane na se-
občni zbor, ki pa ni dal pozitiv nih zaključkov, temveč so razpustili komaj ustanovljeni klub.
Vsekakor neupravičeno izsiljevanje lastnika kegljišča, ki ga je treba najstrožje obsojati. Keglja' nje je šport, ne pa igra za alkohol! ZatoK smo lahko prepričani« da v prihodnje ne bo ostalo kegljišče zaprto, temveč da bodo po& njegovo streho še našli proste* športniki - kegljači!
n. n.
Ocenjevalne vožnje gorskih reševalcev
Gorska reševalna služba P*1 Planinski zvezi Slovenije je organizirala minulo nedeljo, t. j. 1^ marca, na Vitrancu ocenjevali16 vožnje z gorskimi reševalnim* čolni Akija. Tekmovalni komisij* se je prijavilo 32 dvočlanskih ekiP» ^^.ki so se pomerile v smučanju in pokazale spretnosti reševanja z Akija čolni ter nuđenjem prv® J pomoči v gorah. Doseženi uspeh1 I so bili nepričakovani, saj je Pre" jelo 8 ekip zlata priznanja, 18 srebrna, 6 bronasta in le 5 ekip je bilo zaradi premalo doseženih točk neocenjenih. Prvo mesto je dosegla ekipa Tržič I (Stefe - Salbef gar), ki je imela le dve kazen**' točki. Drugo mesto je dosegla e'c'' pa Kranj I (Kreačič — Kotnik), ki je dobila 6 kazenskih točk, H*-•mesto pa je dosegla ekipa Jesenice II, (Makovec — Burnik) z 8 kazenskimi točkami itd. Tri elcip6' ki jih bodo še izbrali, se bodo udeležile mednarodnega tekmovanja gorskih reševalcev v Zakopanih. Po izvedbi ocenjevalnih voženj in objavi rezultatov, je načelnik G RS pri PZS, dr. Miha P°-točnik, razdelil udeležencem praktična darila, ki so jih daroval3 podjetja, ki se zavedajo pomembnosti gorske reševalne službe.
U.
Planinka šola skakalcev
V zadnjih letih imamo spet vse več kvalitetnih smučarskih sekalcev. To je rezultat vse večjega prizadevanja strokovnjakov, K predvsem vzgajajo mladino in Pl0' nirje. Vsekakor pa bomo imeli ^ prihodnje lahko še večjo izbir11 med skakalci, kar pa nam bo ova<r, počila planiška skakalna šol*' , je bila ustanovljena letos. V iOjf, ;e lahko prijavi vsak, ki ima veselje za ta šport. Teoretični * praktični pouk je vsak teden wf krat, in sicer od petka do nedelj6' ko  so običajno zaključni
skoki-
Zadnjega trodnevnega tečaja so
se
kranjskogorski Soli se
te-
Na Jesenicah so te dni zabeli z gi&unjo otroškega bazena ob sedanjem velikem kopalnem letnem bazenu. S tem pa ta objekt še ne bo dograjen, saj bodo morali v prihodnje dograditi še restavracijo, kabino ln parkirne prostore
udeležili učenci osnovne šole. V skakalni jih je zbralo kar 48, ki pa so čaj zaključili tudi s prvenstvom-
Pionirji so tekmovali v o^6!1 skupinah: do 14 let in od 14-16 W* V prvi skupini je zmagal ^ ,e\ /idan s 196 točkami (14 in pred Petrom Kosmačem 194 0$ 1 j 16,5) in Slavkom Ferakorn 183 j in 13), v drugi skupini pa je ' prvi Jože Dolžan 220,5 (17,5 in ''.j pred Janezom Koširjem 207 0-' in 16) in Andrejem Pečarjem 20-'' (15,5 in 16).
1DU