LETO (AÑO) XLVH (41) Štev. (No.) 25 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7. julija 1988 Dr. jbLIJ SAVELLI Povej mi, kaj bereš... V Sloveniji vre JANŠA — TASIČ — BORŠTNER K NEDELJI NAŠEGA VERSKEGA TISKA V vrvežu današnjih razburkanih časov se dnevni dogodki v svetu z bliskovito naglico širijo po vseh kontinentih. Sredstva javnega obveščanja (dnevno časopisje, radio, TV, ilustrirane, največkrat le senzacijo iščoče revije itd.) vsiljivo tekmujejo med seboj, da bi obrnila nase našo pozornost. V hlastanju za novicami in senzacijami človeku poleg rednega dnevnega dela preostaja kaj malo ali nič časa, ki bi ga mogel posvetiti sebi, svoji izobrazbi, izgrajevanju samega sebe. Zato je dan, posvečen dobremu tisku, tisti, ki naj bi nas vsaj enkrat v letu resno opomnil, da se ob njem zamislimo in napravimo primerne sklepe. Ned tehničnimi iznajdbami in kulturnimi pridobitvami novega veka je tisk tisti, ki ga povsod imenujejo na prvem mestu. Je sredstvo, ki ga človek uporablja, da z njim po mrtvi črki na trajen način posreduje ideje svojega duha. Prav zaradi te svoje lastnosti —■ trajnosti (napisano ostane!) vrši tisk v nasprotju z drugimi javnimi občili (radio, TV ali navadna govorjena beseda) v življenju posameznika in naroda odločilno vlogo. Ob njem se vzgajajo rodovi. Ob tiskani besedi smo v boju za obstoj izpričali svojo narodno in kulturno individualnost, z njim izražamo svojo vero v bodočnost. Ta „utelešena človeška misel“ (Franc Vodnik), ki išče luč, neskončnost, zaklade kulture in svobodo, pa je človeku tudi vez s človekom, ker mu premaguje osamljenost, da se ob branju čuti ob prijatelju. Dviga mu duha, išče poti navzgor do virov resnice in lepote. Po tisku spoznavamo smisel življenja, ob njem se duhovno poglabljamo, duhovrp rastemo in postajamo boljši. Ob taki vlogi v življenju posameznikov in narodov je tisku upravičeno prizna- © NAČRTU USTAVE: Načrt ustave za Republiko Slovenijo, kot so jo pripravili v Slovenskem pisateljskem društvu, je imenitno delo slovenske domače opozicije. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, je v glavnem taka, da bi jo mogli sprejeti vsi dobromisleči Slovenci doma in v diaspori. Na političnem polju predvideva tiste bistvene svoboščine, katere je odvzela revolucija od leta 1941 naprej. Malo je šibka na gospodarskem polju, tam odločni premik proč od kolektivizma ni dosti jasen. Je pač očivid-no, da so jo izdelali sociologi ne pa ekonomisti, ki so že davno napravili križ nad kardeljevščino. Analiza- te predložene ustave in primerjava z različnimi programi slovenskih strank v diaspori človeka navdaja z zadovoljstvom; podobnost načrtov je očividna. Po 40 in več letih tako teža političnega dela v demokratizacijo prehaja tja, kamor spada, to je v domovino. Slovenska opozicija je v zadnjih petih letih doma oživela. Le malo je važnih, bolečih, konfrontacijskih tem, ki jih ne bi vrgla v javnost. Sedaj pa nezadržno prihaja moment, ko je treba besedno demokracijo spraviti v dejanja. Partija se močno trudi z neko novo obliko OF, SZDL je v rezervi. Ponovitev takega razvoja pomeni nedogledno padaljševa-nje agonije. V Moskvi so že ustanovili novo stranko, opozicijsko demokratsko unijo. Na Poljskem Solidarnost samo čaka pravega momenta. Vrsta je na Sloveniji: za neodvisno demokratsko pot brez partije in brez njenih kamuflaž se približuje edinstvena in mogoče zadnja prilika. dr. Peter Urbanc na stopnja in moč velesile. Iz tega pa nujno izvirajoča skrb za dober tisk. Naš čas ni naklonjen duhovnim vrednotam. Vse, kar človeka plemeniti, je potisnjeno v stran ali zanemarjeno. Porabniška miselnost, ki se je povsod razbohotila, le redko daje priložnosti za bogatitev notranjosti in mnogim je uživanje najvišji smoter in cilj življenja. S tem pa človeštvu preti nevarnost vedno večjega duhovnega obubožanja, ker skoro ne loči več kiča od umetnosti; zabave, uživanje in igre mu pomenijo vse več kakor kultura. Branje je vedno redkejši pojav, zlasti med mladino. Kjer pa ga še srečujemo, se dostikrat omejuje na „zanimivejše“ malovredne revije, medtem ko dobra in lepa knjiga le redko najde bralca. Le to, kar je „moderno“, sodobno, to je zanimivo, vse drugo je zastarelo. Mnoge od branja odvrača pretirano ali preveč enostransko poudarjanje športa, druge preveliko zanimanje za razna praktična, zlasti tehnična področja — kar sicer ni slabo, a utegne postati, če je enostransko in podira v človeku ravnotežje, ki ga človek potrebuje za svoj skladni .razvoj kot telesno-duhovno bitje. Človeku je namreč poleg vsega „sodobnega“ potrebno tudi oblikovanje značaja, izborazba duha, srčna omika in iskanje globljega smisla življenja. Prav tu pa je dobra tiskana beseda ena od učinkovitih opor, ob kateri se lahko duhovno poglabljamo, rastemo in postajamo boljši. Po teh mislih o pomenu dobre tiskane besede še nekoliko o verskem tisku, katerega nedelja je pred nami. Pred leti smo to nedeljo obhajali pod geslom: Naš tisk - božji dar. Besede, ki nas najprej opomnijo, naj ne pozabimo vrednosti in pomena tiska, ker je božji dar, a nas prav zato tudi svarijo pred njega zanemarjanjem, ker bi s tem malomarno odklanjali božjo roko, ki nam po tisku, sadu človeškega umskega dela, ponuja v dar pomembno sredstvo za hojo po pravi poti do ciljev časne in večne sreče. Potrebo skrbi za verski tisk nam naroča koncilski odlok, ki pravi: „Da se bodo bralci navzeli res krščanskega duha, je treba ustanavljati in vzdrževati resnično katoliški tisk in ga širiti. Izdaja naj se z namenom oblikovati, utrjevati in ši- Združeno V Sloveniji je skoraj obsedno stanje. Ljudje so se ob aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča zgrozili, še bolj pa so zgroženi v teh dneh, ko poslušajo in prebirajo izjave policijskega ministra Ertla in vojaškega tožilca Maziča. Pretresen si nad dejstvom, da slovenske politične institucije operirajo z izjavami, v katerih so sama načelna zavzemanja, ki so pa ob teh konkretnih primerih (o-menjanje vojaškega udara, aretacije) razumljena le kot kapitulacija pred vojaško pošastjo. Med ljudmi so komunisti začeli zgubljati še tisto nekaj zaupanja, ki so si ga spretno pridobili v zadnjih letih. Medtem pa je vojska postala najbolj osovražen element. Gre seveda za pretresljivo situacijo. Poznavalci pravijo, da pri Janši, Borštnerja in Tasiču gre za tekste, v katerih se omenjajo vojaške operacije v Sloveniji. Pretresijivost je seveda v tem, da so ti trije zaprti, medtem ko bi jih morali častiti, ker so delali za slovensko stvar s tem, da so hoteli opozoriti slovensko jav- riti javno mnenje, ki bo v skladu z naravnim pravom ter s katoliškim naukom in načeli...“ Z omenjeno pomembno splošno nalogo vrši verski tisk svojo prvenstveno nalogo pri vsakem bralcu posebej, ko ga u-smerja, uči, oblikuje, vodi in utrjuje. To je veliki apostolat verskega tiska v vedno težji tekmi s tiskom, ki zasleduje druge cilje. Tri velike dolžnosti: ustanavljanje, vzdrževanje in širjenje katoliškega tiska nalaga koncil vsem. Posebej pa se obrača še na laike, naj po tisku pričajo za Kristusa in s svojim življenjem in znanjem Cerkvi pomagajo pri pastoralnem delu. Dušnim pastirjem naroča, naj vernike opozarjajo na dolžnost branja in širjenja katoliškega tiska, da bodo po njem ocenjevali vse dogodke okrog sebe ne le z naravnega, ampak tudi z nadnaravnega vidika ter se usposabljali ločiti zrno od plev, dobro od zla. Dandanes je za to dostikrat potrebna resnična volja, poglobitev, čas in razpoloženje, a uspeh se bogato poplača in človek, ki zna to doseči, je notranje miren in srečen. V nedeljo slovenskega verskega tiska bomo obnovili- svoj sklep, ki smo ga naredili na zadnjem katoliškem shodu. Ne samo brali in s tem bogatili sebe, ampak tudi podpirali in širili bomo, ta tisk ter s tem posredno vršili dolžnost apostolata. To smo dolžni kot katoličani, a tudi kot Slovenci, ko nam je, daleč od domovine, v materinščini tiskana beseda dvakraten dar, ki ga ne smemo nehvaležno odklanjati ali zanemarjati. Nikdar pa ne bo premalo poudarjena in ponavljana prošnja našim mladim družinam, naj v nove družinske kroge vključijo tudi ljubezen do slovenske tiskane besede. S tem jo bodo pomagali ohranjati in vzdrževati. V skupnem sodelovanju vseh, pisateljev, naročnikov, bralcev in podpirateljev bo zanimanje in ljubezen do tiska rodila sadove, katerih bomo deležni vsi. Kakor velja naš pregovor, da po družbi, s katero se druži, spoznaš človeka, velja v prenesenem smislu tudi za tisk. Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom, kdo si. Ljubimo in podpirajmo torej naš slovenski tisk. Kdor podpira, soustvarja. Z našim dobrim tiskom stopajmo v življenje za setev naše prihodnosti in bogato žetev naše posamične in skupne sreče! proti vojski nost pred katastrofo, ki ji grozi. Vojska je z aretacijami ter s popolnim ignoriranjem civilizacijskih pravnih norm res zastrašila napredno slovensko javnost, vendar se je le-ta začela učinkovito in hitro samoorganizirati, odnos do vojske pa se zakoreninja v sovraštvo. Pa ne le do vojske. Tudi tokrat se je izkazalo, da so institucije, ki bi morale reagirati in delovati (politične organizacije, Rdeči križ), popolnoma odpovedale in da je zato samoorganiziranje napredne javnosti nujno. ; Prišlo je tudi do jasnega razcepa znotraj komunistične partije. Mladi komunisti so množično izrazili svoje napredne poglede in so jasno deklarirali nezaupanje v komunistično partijo, katere člani so in so zato ustanovili neke vrste frakcijo z nazivom „Komunisti za demokracijo.“ Jasno so povedali, da je partija že dolgo razcepljena na dogmatsko in na liberalno strujo in ta razcep sedaj javno razglašajo in ga i-majo za popolnoma normalno stvar. VOJSKA MOLČI Še vedno se ne ve točno, zakaj je vsa trojica bila zaprta. Sicer je splošno mnenje — in po naše resnično —, da je vojska porabila trenutek in skušala kaznovati nekaj oporečnikov, ki so najbolj vrtali v njene ne preveč čiste delovanje, ali pa celo, da je hotela inscenirati proces, da zagrozi Slovencem, naj bodo mirni, če ne... Vojska še'vedno ni dala nobenega jasnega sporočila. Uradno pravi, da so zaprti zaradi „izdaje vojaške tajnosti“. Baje je zastavnik Borštnar iz Škofje Loke izdal neki tajni vojaški dokument Janši in Tasiču, vendar je vojaško sodišče zaslišalo vrsto sodelavcev Mladine, Tribune, Katedre, Radia Študent itd. Jože Smole je izjavil v intervjuju New York Timesu, da dokument vsebuje „lokacijo vojaških enot v primeru tujega napada.“ Kako je to izvedel, ko pa pravijo, da oni ne vedo nič? Mladina trdi, da so te dokumente podtaknili. Sploh je zanimivo, da slovensko partijsko vodstvo kakor tudi predsedstvo republike javno trdita, da o stvari nista nič vedeli in da več ne vesta kakor javnost. Seveda pri tem lahko mislimo ■— in slovenska javnost to tudi misli in celo napiše, da sta možni dve razlagi: da se slovensko vodstvo laže, kar je najbolj verjetno, ali pa da je vojska le orožje v rokah centralne in centralistične vlade in partije v Beogradu, ki tako dejansko postopa s Slovenijo, kot da bi bila okupirana dežela. Pri tem lahko vzporedimo dejstvo, da je bil Janša zaprt točno en dan po končani seji CK ZK Jugoslavije (ki so Se je udeležili tudi slovenski predstavniki) in da se je ZKS potegnila v ozadje ter pravi, da je ves proces priprtja potekal po zakonu. PROTESTI OBČANOV Najvažnejše dejstvo v vretju družbe, ki se je pričelo po zaporu trojice, je ustanovitev Odbora za varstvo Janše, Tasiča in Borštnerja, ki se je kmalu preimenoval v širši Odbor za varstvo človekovih pravic. Važno je, da je ta Odbor nastal izven običajnih okvirov političnega u-dejstvovanja in je dejansko danes ena redkih sil, ki ni pod kontrolo partije, vsaj direktno ne. Vanj je vstopilo že nad 300 organizacij in nad 25.000 posameznih oseb: npr. vsi časopisi in revije, škofijska komisija za< pravičnost in mir predsedstvo SZDL, Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, univerza, Društvo arhitektov, Narodna galerija, delavci železarne Jesenice, instituta Josipa Štefana, Planinsko društvo, Cankarjeva založba, itd. Ta odbor redno pošilja sporočila javnosti, kjer poroča o zadnjih do- V Sloveniji se tako v začetku junija 1988 dogajajo prelomni procesi. Na eni strani smo priča odkritemu nastopu represije, na drugi pa spontanemu množičnemu samoorganizi-ziranju proti tej represivni politiki. Močno upajmo, da se jugoslovanski stalinizem ne bo še bolj razplamtel. V primeru vsesplošne represije nam ostanejo le še prošnje k Bogu. V. Slememsky P. S. Vojska namerava s 1. januarjem 1989 ukiniti Ljubljansko armadno območje ter ga priključiti zagrebškemu. Kaj bo v tem primeru s slovensko teritorialno obrambo in njenim poveljevalnim jezikom, ki je sedaj slovenski? ' Vojska je v Sloveniji popisala tudi vse orožne liste. Komentar menda ni potreben! V. Slemensky godkih v zvezi z afero ter o načrtovanih in izvedenih protestih. Naj navedemo še nekaj o teh: Gotovo je bila največja manifestacija 21. junija na Trgu osvoboditve pred ljubljansko univerzo. Udeležilo se je več kot 30.000 ljudi. Kulturnopolitični potek je vseboval govore predsednika Socialistične mladine Slovenije Anderliča in drugih, ki so pozivali oblast, naj zagotovi „pravno varnost pred samovoljo o-blasti, policije in vojske“. Vrsta literatov kot Zajc, Jančar, Šeligo je brala svoja dela. če je prišel kak odstavek, ki se je morda nanašal na podobne razbmere, podobne današnjim, je ljudstvo ploskalo. Nastopili so še Slovenski in Ribniški oktet, pa Pankrti; vrstile so se pesmi: Zdravljica, Naprej zastava Slave, itd. Drugo: Društvo slovenskih pisateljev prireja vsak dan v svojih prostorih večer, posvečen zaprtim. Te so pripravili npr.: Nova revija; Rupel se je pogovarjal s Kmeclom, Partljičem in Kavčičem; Apih je vodil pogovor s starimi rvolucionarji; Taufer pa z literati, katerih dela so bila cenzurirana; brali so svoja dela bivši zaporniki itd. 17. junija je bila zvečer v polni frančiškanski cerkvi „meditacija in molitve za notranjo moč zaprtih“, kar se je ponovilo še pozneje. Vsa Slovenija je bila prelepljena s plakati: Janšo za predsednika! (socialistične mladine namreč!) 22. junija je imel v Cankarjevem domu koncert za priprte Simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom. Revija Mladina izdaja poseben Bilten Odbora. Radio Študent: Program za osvoboditev: vsak dan ob 14.05 najnovejše novice; ob 17 komentarji najostrejših peres, itd. Informirane so bile mednarodne organizacije kot Amnesty International, Russelovo sodišče, razne organizacije za Helsinške sporazume, NEKATERE IZJAVE Kaj pravi vlada? Zvezna — nič. In vojska? Da je vse v redu, da ne more povedati nič, da se proces nadaljuje. Predsedstvo CK ZKS „ne želi vplivati na potek postopka“, samo da je „vse zakonito“. (Nad. na 3. str.) ZADNJE NOVICE Po zadnjih novicah mednarodnih tiskovnih agencij se je zadnjega junija vsa afera zaobrnila. Vojaški tožilec je objavil obtožnico, v kateri je govora o izdajanju vojaške tajnosti, povezano z objavljanjem kritičnih poročil o vojski. A obtožil je poleg Janeza Janša, Davida Tasiča in Ivana Boirštnerja še Francija Zavrla, odgovornega urednika revije Mladine. Tako da so sedaj štirje pred vojaškim sodiščem. V sredo je Janez Janša pričel gladovno stavko z zahtevo, da ga izpustijo iz ječe, medtem ko je Franci Zavrl bil sprejet v psihiatrično kliniko dan zatem, ko ga je vojaški sodnik izpraševal. Najbolj čudno pri vsej tej posplo-šitvi je to, da se je dan prej v sredo, 29. junija, Centralni komite jugoslovanske partije pobotal s slovensko partijo in soglasno odklonil obdolžitve, da se v Sloveniji odigrava protirevolucija. Kaj se to pravi? Da je zmagala slovenska partija, a je v zameno morala žrtvovati štiri najostrejše kritike armade? Ali da je jugoslovanski CK potolažil ZKS z besedami, a za hrbtom udaril ljudstvo s palico ? In kako bodo reagirali Slovenci, ki so se dozdaj jasno in javno postavili v bran osebnih pravic človeka? Izjave slovenske Cerkve .l' Tone Mizerit j NAŠA SKUPNA SKRB IN NALOGA Slovenska javnost je že več kot dva tedna vznemirjena zaradi aretacije Janeza Janše, Ivana Borštner-ja in Davida Tasiča. Te aretacije so se zgodile v ozračju različnih napetosti, nerazumevanj in neupravičenih napadov dela jugoslovanske javnosti na dogajanja, ki potekajo v Sloveniji v duhu prizadevanj za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin. Nujno potrebno je celovito osvetliti in pojasniti vse, kar se je dogajalo. Zahteve po civilnem branilcu in po sodnem postopku pred civilnim sodiščem so s stališča sodobnih pogledov na jamstvo človekovih pravic in svoboščin prav tako utemeljene. Če nekateri zagotavljajo, da je bilo to, kar se je zgodilo, popolnoma v skladu z našo zakonodajo, se postavlja vprašanje, kakšna je potem ta zakonodaja. Podpirati moramo vse, ki se ob teh aretacijah zavedajo, kaj vse je s tem dejansko postavljeno pod vprašaj. Podpirati moramo tiste, ki si prizadevajo, da bi bili aretirani deležni vseh pravic, ki jih obtožencem zagotavlja pravo, usklajeno z našim civilizacijskim čutom in zavzetostjo za spoštovanje vsakega človeka in njegovih pravic. Od našega političnega vodstva imamo pravico pričakovati, da bo ukrenilo vse, kar je možno in potrebno, da pride do celovite osvetlitve teh dogajanj ter pravno in moralno zadovoljive rešitve sodnega postopka in da se podobne stvari ne bodo več ponavljale. Sredstva družbenega obveščanja pa naj nas celovito in izčrpno obveščajo. Samo tako bo mogoče vzpostaviti medsebojno zaupanje v družbi, ki je v vedno večji krizi. Prav tako je nujno potrebno varovati se vseh nepremišljenih dejanj, ki bi lahko bila pretveza za nove represije ali pa bi kakor koli otežila pot k sporazumevanju in pravilnim humanim in pravno neoporečnim postopkom. • • . / < Dogodki, ki jih doživljamo zadnje čase, lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. Zato zaslužijo vso našo zavzetost. V tej pa ima za nas tudi molitev pomembno mesto. Iz vere, molitve za božjo pomoč in poštenega ter iskrenega prizadevanja in sodelovanja vseh črpamo močno u-panje tudi v sedanjih trenutkih. Alojzij Šuštar nadškof Družina:, Ljubljana, št. 25; 19. jun. PODPORA UPRAVIČENIM ZAHTEVAM Objavljamo večji del intervjuja, ki ga je ljubljanski nadškof dr. A-lojzij Šuštar dal za Radio Študent; objavljen je bil 10. junija ob 17. uri. Radio ŠTUDENT (Tomaž Grden) : Gospod nadškof, komisija Pravičnost in mir v okviru škofovske konference je 2. junija dala izjavo za javnost, v kateri protestira ob zaprtju Janeza Janše. 'Medtem sta se zgodili še dve novi aretaciji in bi vas ob tem prosil za vaše osebno mnenje in tudi vaše mnenje kot metropolita slovenske katoliške Cerkve. NADŠKOF: Najprej bi izjavil svojo popolno solidarnost z izjavo naše komisije Pravičnost in mir, ker sem prepričan, da izraža mnenje vseh poštenih Slovencev, ki se zavzemajo za svobodo, za enakopravnost in za uveljavljanje človekovih pravic. Prav tako podpiram izjavo, ki jo je dala druga naša komisija slovenske škofovske konference, pravna komisija, ki tudi opozarja na nekatere vidike. Sam čutim veliko zaskrbljenost ob takem dogajanju, in posebno mi je skoraj nerazumljivo, da imamo kot informacije samo formalno zagotavljanje, da je vse zakonito, vsebinsko pa ne zvemo skoraj nič, kaj in kako je, in to vzbuja pri ljudeh zares zaskrbljenost in se sprašujejo, kako je mogoče v takem mirnem času, ko ni vojni čas, doživljati take stvari. ŠTUDENT: Verjetno vam je znano delovanje odbora za človekove pravice. Kaj menite o tem odboru? NADŠKOF: Mislim, da je vsako prizadevanje za človekove pravice treba podpirati, ker se končno 'vsi zavzemamo za to, da bi se človeko- ve pravice tudi pri nas čimbolj uveljavile. ŠTUDENT: V sedanjem času dobiva celotna zadeva tudi mednarodne razsežnosti. Ali mislite, da bo uradna katoliška Cerkev reagirala na te mednarodne odmeve s kakšno izjavo ? NADŠKOF: če razumete kot u-radno katoliško Cerkev vrhovno vodstvo Cerkve, Rim, Vatikan, potem ni pričakovati, da bi na to reagiral. če so skupine katoličanov ali posamezne katoliške organizacije v svetu, ki bodo zvedele o teh stvareh, je zelo možno, da bodo izrazile svojo solidarnost, ker sem tudi sam slišal, da stvar mednarodno močno odmeva in želel bi, da bi pri tem ne nastajale nove težave, ampak da bi se stvar res, tudi kar zadeva mednarodni ugled Jugoslavije in Slovenije, čimprej uredila. ŠTUDENT: Kaj menite o tej potezi vojaških oblasti, da kar cel teden ni spustila k zaprtim njihovih svojcev? NADŠKOF: Nerazumljivo mi je. ŠTUDENT: Se pravi, ste verjetno ogorčeni nad takim postopkom. NADŠKOF: Gotovo, ker ne vem, kakšni so razlogi za to. Če smo v mirnem času, ne v vojnem času, potem se mi zdi, da bi bilo res mogoče reševati vprašanje na drugačen način. KOMISIJA PRAVIČNOST IN MIR Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci izraža svojo veliko zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki v Sloveniji, ki predstavljajo nedvoumne grožnje svobodi in spoštovanju človekovih pravic. Aretacija Janeza Janša bo prav gotovo omajala prepričljivost izjav, da so bile govorice o načrtovanem vojaškem udaru v Sloveniji zlonamerna izmišljotina. Skupaj z mnogimi posamezniki in organizacijami Komisija zahteva, naj se J. Janša takoj izpusti iz pripora, morebitni sodni proces pa naj poteka ob polnem upoštevanju vseh obtoženčevih pravic. Kar pa zadeva vse te govorice in dogodke v celoti, imajo vsi naši ljudje pravico do izčrpne in prepričljive osvetlitve in pojasnitve. Za Komisijo Pravičnost in mir prof. dr. Anton Stres Izjavi se pridružujejo: 1. Medškofijski odbor za študente, zanj asistent dr. Janez Gril 2. Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, zanj predsednik Primož Bulc 3. Tretji dan, verski časopis Študentov in izobražencev, zanj odgovorni predsednik dr. Janez Gril Ljubljana, 3. 6. 1988 SVET ZA PRAVNA VPRAŠANJA Svet za pravna vprašanja pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci iskreno pozdravlja plemenita prizadevanja za spoštovanje človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegove svobode, ki jo je pokazala slovenska javnost ob zaskrbljujočem postopku v primeru J. Janše, D. Tašiča in I. Borštnerja. Za uresničevanje svobodnega in celovitega razvoja človekove osebnosti se moramo neprestano prizadevati. Nenehno se moramo truditi za družbene pogoje, ki omogočajo u-resničitev teh visokih idealov. Med pogoji, ki so v naši današnji družbi nujni, bi poudarili naslednje: 1. Pravna država, ki temelji na suverenosti naroda. 2. Legitimnost oblasti, ki sloni na svobodnih volitvah. 3. Delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno oblast. 4. Neodvisnost sodstva. 5. Legitimnost postopka. 6. Dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti. 7. Družbena kontrola oblasti in podrejenost armade legitimni oblasti. Posegi in postopki, ki niso v duhu demokratične samoupravne družbe, rušijo ugled notranji upravi in ljudski armadi in ustvarjajo psihozo izrednega stanja. 8. Ustava, zakoni in postopki mo-' rajo predvsem varovati človeka pred zlorabo oblasti in samovoljo, ki bi jo mogli izvajati državni organi. Omogočajo naj človeku gmotni, družbe- Preteklo nedeljo, 3. julija, so i-meli radikali notranje volitve. Neznanka ni bila, kdo bo zmagal, marveč, koliko članov se bo teh volitev udeležilo. Dejansko je komaj tretjina vpisanih izpolnila svojo dolžnost. To kaže po eni strani nezanimanje za notranji boj, ki je bil že tako odločen. Po drugi stani je v tem opaziti malodušje, ki vlada med radikali po teh letih (ne)vladanja in polomov. Angeloz je sedaj uradno potrjen predsedniški kandidat. A s tem se njegovo delo šele začne. In ne najmanjši napor bo moral vložiti v prepričevanje samih radikalov, da je zmaga še mogoča. Malodušje neke stranke je eden najbolj škodljivih činiteljev za vsakega kandidata. Zlasti še, če jn vzdušje v nasprotnem taboru prav obratno. Pe-ronisti so prepričani v svojo zmago, in to prepričanje sejejio širom države. IN ČE PRIDE RAZKOL? To soboto se bo odločila usoda med peronisti. Vsaka stran si že v naprej pripisuje zmago, a nobeden resnih opazovalcev si ne upa preveč trdno napovedovati izida. Mnogo činiteljev je, ki bodo morda celo v zadnjem trenutku nagnili tehtnico na eno ali na drugo stran. Dejansko je v začetku tekme kazalo, da bo Cafiero lahko zmagal. Prvi alarm je pozvonil, ko si je izbral za podpredsedniškega tovariša kordobčana De la Šota namesto bivšega santafeškega guvernerja Ver-neta. S tem je odbil' število umirjenih skupin starega peronizma. Poznejše poostren je ideoloških činiteljev, ko je Cafierova skupina strogo zavračala vsakršno „ortodoksno“ znamenje, in naglašala idejo „obnove“, je porinilo v naročje Me-nema ostale nezadovoljne, zlasti pa še celotno strukturo stare sindikalne garde. Ko pa je De la Šota še kaj ostro in nediplomatsko kritiziral kovinskega vodjo Lorenza Miguela, se je ločitev kristalizirala. Pridobivanje na času, ki ga je Menem spretno sukal, je dosegel, da je njegov propagandni sistem, precej v povojih v začetku boja, dorasel in dosegel domala vse kotičke države. Dejansko opazovalci smatrajo sledeče: Cafiero ima v rokah strankarski aparat, in to predstavlja samo po sebi določeno število glasov, čim večja pa bo udeležba na volitvah, zlasti tistih članov, ki sicer v stranki niso aktivni, toliko bolj se večajo Menemovi izgledi na uspeh. A naj zmaga eden ali drugi, še vedno ostane v zraku vprašanje razkola, to je, da bi poraženi kandidat potem nastopil samostojno na predsedniških volitvah. Radikali sami računajo s tem dejstvom, a si niso še na jasnem, ali bi bilo to za An-geloza koristno, ali ne. Ker ima končno besedo volilna zbornica, bi tudi ločena peronistična stranka v tej zbornici končno verjetno zedinila glasove in mogla poraziti radikale. Vsi namreč trdijo, da bi ločen nastop peronistov tem dal končno večje število glasov, kot pa če nastopijo z enim samim kandidatom. TO JE NEZNOSNO Protislovja v radikalnem vladanju so bila mnogokrat na dnevnem redu. Tudi sedaj. To pot je usta odprl in nekaj resnic povedal minister za javna dela Rodolfo Terragno. Med drugim je izjavil, da je inflacija „neznosna“. In še, da kadar prebivalstvo dobi račun za elektriko, plin, telefon, itd., je kakor, da bi „dobil klofuto“, Protislovje je v tem, da se minister zaveda žalostnega dejstva, a je sam zadnje čase nenehno pospeševal te neverjetne skoke tarif. Torej, je bil sam kriv nenehnega klofutanja prebivalcev. Res je, da državna podjetja nosijo nenehno izgubo, in da jih minister skuša spraviti v red, ker jih država noče več finančno podpirati. A to potem izzveni kot prizor moža, ki sodržavljana nenehno klofuta, medtem pa se joče, kako težko mu je soliti te klofute. Pa pustimo komedijo, kajti inflacijski skoki ne odmevajo le v tarifah, marveč so se zadnje čase spravili grobo na prehrano. Meso je poskočilo dejansko vsaj za polovico in za seboj potegnilo kokoši, da o jajcih sploh ne govorimo, saj pri njih beležimo 120% poskok. Draginja v prehrani je odmev podražitve argen- tinskih žit in tudi mesa, vsled lepih zunanjih izgledov za prodajo. Suša, ki jo trpijo ZDA, je Argentini ponovno odprla na široko vrata zunanjega trga in obetajo se lepe devize. Treba je torej skrčiti domačo porabo, in nič lažjega kot z zvišanjem cen. To je po eni strani pozitivno, kajti Argentina krvavo potrebuje deviz. A negativno je, po drugi strani, ker imajo te devize že končni cilj, ki je v bankah zunanjih upnikov. Mi jih ne bomo videli. Toda ta podražitev živil najtežje udarja prav najbolj revne sloje, ki so jim plače komaj zadostovale za prehrano. Sedaj pa še tega ne bo. Nižjim slojem se obeta huda zima in nič boljša pomlad. Na rešitev „od zgoraj“ ni upati, minimalna plača je določena na 850 avstralov (en dolar je že 11,5 avstralov) in pred septembrom ne bo spremenjena. O kaki koncertaciji cen in plač ni govoriti, saj je sam delavski minister To-nelli izrazil, da za tak korak sedaj „ni primeren trenutek“. ZA ŽUPANA Pred nekaj časa se je sprožila politična tekma na novi fronti. Gre namreč za županstvo prestolniškega mesta Buenos Aires, čeprav bi prestolnica po prvih vladnih računih dejansko morala že pričeti potovanje na jug, ugotovimo, da je na jugu zaenkrat še sama pampa, in se ni kam seliti. Medtem se je v glavah radikalov, še v trenutkih pijanosti nad preteklimi zmagami, porodila ideja o spremembi statuta o določitvi župana glavnega mesta. Tega je doslej po zakonu imenoval lastnoročno predsednik države. Radikali pa so pogruntali, da bi pravzaprav bilo bolj pošteno, da ga občani sami volijo. Pozitiven korak. A zanj so se hitro navdušili tudi peronisti in ne na zadnjem mestu liberalci. Radikali so prišli v zagato. Ker niso več popolnoma prepričani v zmago, je ideja nekoliko zaspala, toda opozicija jo nenehno budi. In tako že govorijo o kandidatih. Zanimivo je, da radikali organizirajo bolj samostojen nastop. Peronisti pa so že navezali stike z demokristjani in z intransigenti. Na drugi strani je med liberalci prevzela idejo znamenita Adelina de Viola, ki bo sigurno kandidatinja Alsogarayevih (Nad. na 4. str.) Val protestov v Sloveniji Inozemski časopisi, predvsem iz Srednje Evrope, veliko pišejo o zadnjih dogodkih v Sloveniji. Nemški časnikar, V. Meier, z zaskrbljenostjo sledi razmeram v Jugoslaviji in sko-ro vsak dan obvešča zapadno javnost o izrednem razburjenju Slovencev. „Le-ti so —• tako piše — sicer znani po svoji umirjenosti, a izredna gonja zadnjih tednov pa jih je privedla do'takšnega stanja, da se iz Ljubljane sliši, da je mera že polna...“ Celotna zadeva dobiva že mednarodno razsežnost, posebno še, ker vojaške oblasti ves teden niso pustile k zaprtim njihovih svojcev. Ne samo izobraženci, temtfeč tudi široki krogi ljudstva smatrajo aretacije Janšeta, Tasiča in Borštnerja kot poizkus jugoslovanskega vojaškega sodstva za neko vrsto političnega ustrahovanja. Slovensko politično vodstvo pomirjuje ogorčeno ljudstvo, a mu že ni preostajalo drugega, kakor da se je pridružilo skupnemu protestnemu gibanju. Politiki namreč domnevajo, da so napadi naperjeni tudi njim, in trdijo, da tak postopek vojaških o-blasti ne odgovarja zahtevam demokratične družbe, kakršno si zamišljajo. Zato je politik Stanovnik, o- ni in duhovni napredek, naj bodo torej v slubi človeku, ne pa neki ideološko skonstruirani družbi ali razredu. Zato podpiramo in se pridružujemo pobudam in izjavam družbenih organizacija društev, združenj in posameznikov, ki si prizadevajo za-mokratizacijo naše družbe in pravno varnost vsakega občana. Prof. dr. Stanko Ojnik predsednik Ljubljana, 8. junija 1988 sebno obiskal jugoslovanskega državnega predsednika Dizdareviča in v imenu slovenskega političnega vodstva zahteval, da vojaška oblast pojasni slovenski javnosti o vzrokih omenjenih aretacij. Delegacija slovenskih parlamentarcev je imela v istem smislu razgovor z namestnikom obrambnega ministrstva, viceadmi-ralom Brovetom. Skupina 22 slovenskih komunističnih intelektualcev, ki je na zadnjem zasedanju jugoslovanskih komunistov v Beogradu vložila protestno noto zaradi zadržanja jugoslovanske armade do Slovencev, je pred nekaj dnevi objavila, da ne priznava več avtoritete Zvezne partije, ker na svojo vlogo ni dobila zadovoljivega odgovora in ker v omenjeni zvezi prevladujejo „pretežno totalitarne sile“. Zato so se konstituirali kot neke vrste izvršni komite „komunistov za demokracijo“. Val ogorčenja je praktično zajel vse slovenske sloje in protestne note se vrstijo druga za drugo, med njimi tudi Zveze slovenskih juristov, ki dokazujejo, da posedovanje gotovih dokumentov še ni kaznivo dejanje ter da je v mirnem času vojaški sodni postopek proti civilni osebi pravno dvomljiv. Časopis „Delo“ in več slovenskih vladnih osebnosti pa je izrazilo svoje pomisleke o verodostojnosti omenjenih dokumentov in pa svoje začudenje, da so se imenovane aretacije izvršile prav v času, ko so od-nošaji med Slovenci in centralno jugoslovansko vlado precej zaostreni. Nadaljnji razvoj dogodkov zavisi predvsem od ugotovitve, če so bili pri Janši zaseženi dokumenti res vojaško važni. Kot že omenjeno, do-sedaj še ni znanega nič konkretne- ga, najmanj pa dokazano, da so imenovani dokumenti resnično zapiski vojnega sveta z dne 25. marca. Beograjski časopisi — katere verjetno informirajo vojaki — poročajo, da vsebujejo imenovane listine poročilo o pripravljenosti jugoslovanske armade za primer gotovega napada. „Politika Ezpres“ piše, da je priprti Janša že pred leti kritiziral jugoslovansko vojsko ter zahteval, da posamezne republike organizirajo lastne vojaške enote, sestavljene iz domačih vojakov, ki naj služijo vojaški rok v lastni republiki. Glavni urednik ljubljanske „Mladine“ se čudi, kako so se v rokah preiskovalcev delavnega prostora u-rednika Tasiča naenkrat pojavili ti papirji in posebno — kako so oblasti sploh vedele, da se ti papirji nahajajo pri Tašiču? Opozicijsko nastrojeni Slovenci-izobraženci na podlagi takšnih vprašanj že dvomijo o delu slovenske policije in s tem indirektno celotnega slovenskega vodstva, saj bi vojaška policija po vseh pravilih lahko sama izvršila aretacijo, ne pa da je prosila za pomoč slovensko civilno policijo, ki. je aretirance šele za tem izročila vojaškemu sodišču. Oporečniki menijo, da obstajata samo dve možnosti: ali sta bili slovenska policija in slovensko vodstvo prelisičeni — ali pa sta obe že v naprej odobrili to dejanje!! V Sloveniji so namreč še vedno funkcionarji, ki niso naklonjeni’ demokratizaciji sistema. Po mnenju politika Ribičiča je treba kontrolirati tudi gotove vojaške osebe, predvsem pa vojaško protišpijonažno službo KOS. 'Slovenci trdijo, da povzroča molčanje vojaških oblasti nezadovolj-. stvo in ogorčenje v republiki in mnogi se bojijo, da se vse to dogaja z namenom,, da bodo centralne vojaške sile kasneje laže napadle Slovenijo. D-ova. Stran 3 T LJUBLJANA — Alkoholizem ima v Sloveniji približno 80 tisoč privržencev in od teh jih na leto pomrje okoli 1.200. Na njegov račun naj bi pa šlo okoli 10% zdravstvenega denarj. Uipo-, števajoč te podatke, je koordinacijski odbor proti alkoholizmu in arkomani-ji pri RK SZDL predlagal nekatere predloge: žgane pijače naj bi dodatno obdavčili, brezalkoholne pijače pa oprostili davka; odpraviti alkoholne pijače iz družbene prehrane na delovnih mestih, pa dokončno doseči, da se v gostilnah ne toči alkohola pred osmo uro zjutraj. GORNJA RADGONA — Sejem Inpak 180 je predstavi;! najsodobnejšo opremo in embalažo. Sejem je še predvsem bil važen, ker je pokazal, da je že mnogo domačih proizvajalcev, ki konkurirajo tuji embalaži. In pa, da ni več izgovora za vračanje pošiljk zaradi slabega zapakiranja. HANOVER, ZRN — Iskra se je tudi letos predstavila na največjem svetovnem sejmu industrijske opreme. Pokazala je dosežke na področju oblikovanja izdelkov, pa tudi kot poslovni sistem. Sto milijonov dolarjev naj 'bi letos dosegli pri menjavi z ZNR. LJUBLJANA — Strokovno srečanje jugoslovanskih in tujih ginekologov so pripravili kot praznovanje 80-letnice dveh pionirjev te stroke medicine: akad. prof. dr. Franceta Novaka in prof. dr. Vita Lavriča. Simpozij je posvetil precej časa obravnavi o raku na rodilih in perinatološkim temam. LJUBLJANA — Tromostovje je spet prehodno. Po enomesečnem delu so konec aprila asfaltirali in betonirali na novo Prešernov trg, tromostovje in u-lice, ki nanj pripeljejo. LJUBLJANA — Za dobavo telefonskih central sta podpisala predpogodbo slovenska ptt (pošta, telefon, telegraf) in Iskra. Centrale naj bi bile modeja 12-40, po licenci BTM francoske Alca-tel, priključkov ’bi (bilo 180 tisoč. Vred- nost predpogodbe se suče okoli 350 milijard din do leta 1992. ZAGREB, Hrvaška — Na Ferialovi razstavi spjominkov je Slovenija odnesla dve zlati medalji: eno je dobila Turistična zveza Slovenije kot organizator slovenskih spominkov, drugo pa gostilna Pečarič za steklenico metliške črnine z ročno izdelano nalepko. KOPER — Koprska porodnišnica nima zadosti prostora, zato iščejo rešitve. Načrt ali zamisel za novo stavbo že imajo, vendar pa se jim zdi, da ne bo zadosti denarja. Zato nekateri predlagajo, naj bi se presejili v piransko bolnišnico, kjer bodo izselili dva oddelka. A zdravniki iz porodnišnice niso zadovoljni, ker bi tudi piranska stavba bila potrebna temeljitih popravil; predlagajo torej, naj bi se v Kopru le zidala nova stavba, vendar bolj e-nostavna, izvedjjiva. UMRLI SO OD 29. apr. do 6. maja 88: LJUBLJANA — Tončka Karne;l roj. Kranjc; Stane Gabrijel; Žanka Klemenc. roj. Bole, 89; Marija Husar; Angela Škrjanc; Jože Šubic; Franc Pesjak; Ana Košir (Smrajčeva mama), 75; Ljudmila Zupančič roj. Volk; Darinka Auprih roj. Nipič; Marija Tomažič roj. Jaksetič; Marijan Kos; Lucija žvagen; Anton Košak; Edo Šega st. RAZNI KRAJI — dpi. iur. Zlata Ju-rinec roj. Pirkmajer, Maribor; Stanko Kokalj, 66, Domžale; Slavko Zaletel, Kamnik; Pavje Žavbi, Zg. Pirniče; Jakob Pristavec, Preserje pod Krimom; Julijana Urbas, Unec; Tončka Turk roj. Premrl, Izola; Pavla Koprivnik roj. Leskovec, Gor. Logatec; Marija Bengalijo roj. Penko, Zagorje; Antonija Vrhovec roj. Černe (Zanoškarjeva mama), 90, Dragomer; Danilo Gorinšek, 83, Maribor; Janko Kure, 102, Svibnik pri Črnomlju; dipl. inž. Drago Čeh, Celje; Ivana Felicijan, 86, Velenje; Janez Fezdič st., Radovljica; Anton Vodopivec, 80, Stražišče pri Kranju; Jože Pirman st., Loke; Anton Šporar, Slov. Konjice; Peter Vodenik st., 85, Litija; Matija Gruden, Vn. Gorice; Franc Šprajcar, Kranj; ^Vjadimir Ukmar, Piran; Marija Gorišek roj. Vrhovec (Brezovska mama), Stična; Ana Turšič, Vrhnika; Ivan Petkovšek, Log pri Brezovici. V SLOVENIJI VRE (Nad s 1. str.) Tomaž Ertl, sekretar za notranje zadeve: „Povezovanje priprtja z nekakšnim vojaškim udarom nima nobene podlage... ne moremo privoliti, da se pri povsem zakonitem postopku kriterij o pravilni ali nepravilni odločitvi oblikuje na način, kot se dela zdaj...“ Zveza socialistične mladine Slovenije: Janša ostaja med kandidati ¡za predsednka. ( Jože Smole: „Ne se prenagliti... Prenagljene organizirane reakcije bi povzročile samo še večjo škodo... Delovati je treba tako, da ozračje ne bo preraslo v protiarmadno razpoloženje. ..“ Predsedstvo Socialistične republike Slovenije: „...ne more in tudi % ne sme se neposredno vpletati v delo pristojnih pravosodnih in u-pravnih organov... Svet ni ugotovil nikakršlnih nezakonitosti pri delu organov za notranje zadeve... naj se javnost seznani z vsemi dejstvi v zvezi s postopkom...“ Stane Brovet, namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, slovenskima poslancema v Beogradu: „...potekajo vsi postopki v skladu z veljavno zakonodajo... v Sloveniji se je dogodek po nepotrebnem spolitiziral... je treba spoštovati zakone ... “ Zveza društev pravnikov Slovenije: „Nikjer na svetu ne obstajajo takšni predpisi, kot pri nas... po katerih je v pristojnosti ene same institucije (tokrat vojaškega sodišča), da sama toži, sodi in določa, kaj je to vojaška skrivnost... Gola posest vojaške dokumentacije ni kaznivo dejanje... Zveza pisateljev Jugoslavije... se protestu Društva slovenskih pisateljev ni pridružilo. Dr. Ljubo Bavcon, prof. pravne fakultete: „Uporabljati besedo ‘nikoli’ (Ertl je dejal, da organi za notranje zadeve nikoli niso spraševali politike, kako naj ravnajo; n. op.) pa je nemogoče, ker je jasno, da so bili organi za notranje zadeve... in vse pravosodje v realističnem ali stalinističnem konceptu tretirani kot orodje, kot sredstvo... v redkih vendar znanih primerih, ko je šlo za politične obračune.“ SZDL je imenovala 23. junija Iniciativni odbor za ustanovitev sveta za vprašanja uresničevanja človekovih pravic in svoboščin (že iz dolžine naslova se vidi, da je to le zavlačevanje). Vanj je bil določen tudi dr. Anton Stres. Vekoslav Grmič je dejal, „da je treba ljudem predvsem povrniti zaupanje v naše institucije...“ General Jože Tominc: „...Predlagam, da predsedstvo (SZDL) ukrepa v smeri, ki bo onemogočila delovanje nosilcev teh laži in provokacij... vse več provokacij vojakov, anonimnih pisem... lahko pripeljejo do nepredvidljivih posledic... Ta (takoimenovani odbor za varstvo človekovih pravic) in vse tiste, ki provokativno razpihujejo to zadevo, moramo opozoriti na možne hude posledice te neverjetne provokativne akcije.. Stane Dolanc, podpredsednik predsedstva Jugoslavije: „Borštner... je izdal vojaško skrivnost, zaradi tega je bil tudi aretiran... Janša in Tasič sta s tem primerom povezana. ...Mladina... ali ima res pravico provocirati vse nas... Slovenijo, slovenski CK in vso Jugoslavijo?“ Milan Kučan, šef slovenske partije, 27. junija: na seji CK ZKS je podal svoj govor, ki se je prej ilegalno širil po Sloveniji in ki ga je hotela ponatisniti Mladina (Noč dolgih nožev), pa so ji namignili, naj ga umakne. Glavne točke iz tega smo priobčili v prejšnji številki. Sedaj ga je Kučan objavil v občilih, a ne dobesedno, tako da skuša omiliti tiste hude stavke o „vojaški aktivnosti. .. aretacij... narodu na cestah itd...“ češ da je bilo to le nekako akademsko pgovarjanje o možnih ukrepih. 20. seja CK ZKS: „Represija naj bo omejena na skrajno sredstvo družbe za varstvo najpomembnejših družbenih vrednot, kadar so te dejansko ogrožene...“ SLOVENCI V ARGENTINI !fîÆgO[L®©[Hl[ Osebne novice Krsti: Dne 2. julija sta bili krščeni v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Nadja Mihaela Jan, hčerka Jožeta in ge. Marte roj. Vodnik. Botrovala sta Marjana Pire in Dani Vodnik; in Marija Candelaria Dimnik, hčerka dr. Maksa in ge. Eve roj. Schiffrer. Botrovala sta ga. prof. Cvetka Pavlovčič in dr. Celso Arabetti. Oba otroka je krstil delegat dr. Alojzij Starc. Krščena je bila Martina Kokalj, hčerka Janka in ge. Metke roj. Starič. Botrovala sta ga. Rezka Caputo roj. Starič in Tone Kokalj. Krstil je prof. Franc Bergant. Srečnim staršem čestitke! Smrti: Umrla sta ga. Justina Švigelj iz San Justa in Anton Rode iz Ra-mos Mejia. Naj počivata v miru! 1111 q h 1 i^1rJil B CARAPACHAY JOŽE DRAKSLER — umrl Ponovno je smrt posegla v naše vrste. Dne 22. junija je umrl Jože Draksler v starosti 88 let. Pokojni je bil doma iz fare Mavčiče pri Kranju, bil je prava gorenjska grča. V mladosti je vneto sodeloval v prosvetnem društvu in v pevskih zborih. Bil je globoko veren, pošten, deloven in žilav, pravi vzor slovenskega kmeta, ki je bil stoletja podlaga narodovega obstoja. Zaradi svojega prepričanja je bil med vojno preganjan od domačih in tujih sovražnikov, večkrat mu je grozila smrt. Znebiti so se ga hoteli tudi zato, da so se polastili in nato razdejali lepo urejeno domačijo. Da si je rešil življenje, je stopil v domobranske vrste in ob koncu vojne se je podal z drugimi na pot v begunstvo. Preko taborišč v Avstriji je prišel leta 1949 v Argentino. Dolgo vrsto let j'.e delal v veliko zadovoljstvo na vrtovih kartonažne tovarne Schkol-nik. Ko se je upokojil in obnemogel, je živel pri svoji nečakinji Veri, poročeni Žnidar v Carapachayu, kjer je tudi umrl. -— Pokopan je bil naslednji dan na pokopališču v Olivos. Pogrebno mašo in molitve je opravil prelat dr. A. Starc. Pokojni Jože Draksler zapušča tukaj nečakinje in nečake ter svakinjo, v domovini pa sestro in tudi večje število nečakov in nečakinj, katerim izrekamo globoko sožalje. Sožalae pa izreka tudi tednik Svobodna Slovenija, katere naročnik in podpornik je bil pokojni tako dolgo OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA 18. junija smo opravili osmi občni zbor društva odkar posluje SPD kot pravna osebnost. (Od ustanovitve pa je poteklo 37 let.) Najprej Je podal predsednik Dinko Bertoncelj poročilo upravnega odbora in navedel vse važnejše dogodke v društveni zgodovini preteklega leta. Ker smo o njih v „Svobodni Sloveniji“ redno poročali, tega ne bomo ponavljali. Po predsedniškem poročilu je blagajnik javil ugodno gospodarsko stanje društva, ki razpolaga z manjšo gotovino in se bo ta denar po zimski sezoni lahko primerno investiral. — Pri volitvah novih odbornikov so bili znova izvoljeni Dinko Bertoncelj, Jože Možina in Milena Razinger, na novo pa so vstopili v odbor Anton Bergant, Zalka Arn-šek in Andrej Duh. Po daljši razpravi je bila odobrena nova članarina, ki znaša za rezi-denčne člane 120 avstralov letno, za nerezidenčne pa 60 avstralov letno. Prav tako plačajo polovično članarino penzionisti. Upravni odbor je upravičen zvišati članarino po šestih mesecih v skladu z uradnim inflacijskim koeficientom. V bodoči poslovni dobi bo vodil društvo sledeči upravni odbor: predsednik Dinko Bertoncelj, podpredsednik Boris Kambič, tajnica Marjana Reven, namestnica Milena Razinger, blagajnik Marjan Grohar, namestnik blagajnika Dani Pavšer, odborniki: Jože Možina, Ciril Markež, Anton Bergant in Zalka Amšek; namestnik: Andrej Duh. V nadzornem odboru pa so: Vojko Arko, Blaž Razinger in Ivan Amšek. [¡VOEIN]©®^® TELOVO Praznik Telovega smo prav dostojno praznovali in počastili tudi pri nas v Mendozi. Praznično in slovesno so bile odbrane pesmi med slovesno sveto mašo za ljudsko petje, pa tudi zbor je tokrat bogato pomagal. Po sv. maši se je po našem obsežnem dvorišču razvila obilna in častitljiva procesija z Najsvetejšim. Vse obrede je vodil naš dušni pastir g. Jože Horn. Vse štiri blagoslove smo opravili pri oltarjih, kakor so let. Proslava šolskih otrok na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju in v spomin našim junakom je bila v nedeljo 26. junija v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Na sporedu je bila sv maša za žive in mrtve katehete, učitelje in učence, ki jo- je daroval dr. Alojzij Starc. V pridigi je razložil pomen mladinskega zavetnika sv. Alojzija kot vzornika in priprošnjika, čigar ljubezen in zaupanje v Marijo je mladini prelep zgled posebno v Marijinem letu. Cerkvene obrede je vodila Alenka Godec, berilo sta brala Snežna Klemenčič in Janez Mežnar, petje je spremljala Anka Ga-ser. S petjem domobranske himne pred spomenikom naših junakov se je pričel drugi del proslave. Dva učenca Baragove šole iz Slovenske vasi v narodnih nošah sta okrasila spomenik z rožami in svečami. Marjetka Mehle iz iste šole je lepo recitirala pesem „Nazaj jih pa ni“. S petjem domobranske himne je bil ta del proslave končan. Po pozdravu šolskega referenta Zedinjene Slovenije Franceta Vitri-ha je polno zasedena dvorana Slovenske hiše prisostvovala igri „Pekarna Mišmaš“ v izvedbi Slomškove šole iz Ramos Mejie. Vsebina i-gre, ki jo je. spisala Svetlana Makarovič, je naslednja: Na koncu vasi Miševo stoji pekarna Mismaš. Navsezgodaj diši po vasi po dobrem svežem kruhu. Pek Mišmaš je nenavaden človek. Vsak mesec kupi tri majhne vreče moke. Nikomur ne gre v glavo, da more iz tako malo moke napeči toliko dobre- ga kruha. Jedrti, skopi in opravljivi vaški mlinarici ne da miru to, da Mišmaš noče kupiti njene moke; po sedem vreč jo mora s črnim mačkom voziti v Kurjo vas. Kurji pek pa porabi veliko moke, a napeče malo in komaj užitnega kruha. Zato hočeta Jedert in kurji pek zadevo razjasniti. Jedrt se priplazi ponoči do Mišmašove pekarne, in zagleda skozi ključavnico v kleti mnogo moke in veliko mišk, ki delajo bel, koruzen, ječmenov in črni kruh. Jedrtin maček naj bi zato polovil vse miške in tako bi bil Mišmaš uničen. Ko pride črni maček opolnoči v pekarno, so miške že spremenjene v majhne ljudi, ki se veselijo z iMišmašem. Ta pove črnemu močku, da so ti možički starodavno zakleto ljudstvo. Sestradanemu in od Jedrti preziranemu mačku obljubi, da lahko pride vsak dan jest, če ne bo lovil miši. Maček to obljubi in še to, da tega Jedrti ne bo povedal. Naslednji dan pove Jedrt vaščanom, da je našla v Mišmaševem kruhu mišjo dlako. Pokličejo župana, da pekarno preiščejo, toda v pekarni je vse prazno, tiho in temno. Kaj se je zgodilo? Mišmaš je zaradi Jedr-tine radovednosti in nevoščljivosti odšel iz vasi. Vaščani Miševa pa morajo zdaj kupovati trd in malo užiten kruh iz Kurje vasi. Samo črni muc ve, kam je Mišmaš odšel, toda tega nikomur ne pove. Veselo hodi po cesti in poje. Nastopali so: Mišmaš — Tone Rode; Jedrt — Marjeta Javoršek; župan —• Marjan Loboda ml; kurji pek — Klavdij Selan; maček ■—■ Vero- jih pripravile posamezne krajevne skupine. Tudi otroškega cvetja ni manjkalo pred oltarji. Med procesijo so odmevale po dvorišču slovesne primerne pesmi in po povratku v kapelo je bila še zahvalna pesem z blagoslovom. Udeležba je bila lepa in močno doživljena. Vreme je bilo mrzlo, a ogrevala nas je pesem in molitev. Bb. Sl LO sei m ILDOm SAN MARTIN ODPRTJE NOVE DVORANE Ko je leta 1981 tajnik Doma Stane Zupančič predlagal odboru, naj bi pričeli z gradnjo novih učilnic, kuhinje, bara, lokala in dvorane, je bila večina članov mnenja, da ideja ni izvedljiva, ker pač Dom ni razpolagal s pogrebnimi sredstvi in ker je bila inflacija vsak dan večja. Predlog je pa vseeno preučil in takoj podprl takratni predsednik Franc Fajfar, odbor pa nato sprejel izvedbo gradnje. Že prve mesece 1982 so zapeli krampi in lopate s pprušenjem stare stavbe in v nekaj mesecih je bil železobeton gotov in zazidane prve stene po načrtih arhitekta Marjana Eiletza in pod vodstvom vodje gradbenega odbora Franca Lobnika. V prvih dveh letih je bil v pritličju zgrajen nov bar, kuhinja, pisarna in lokal, v prvem nadstropju pa dve u-čilnici. Inflacija in gospodarska kriza nista prizanesli nobenemu, zato je bil odbor primoran začasno u-staviti gradnjo. Preteklega leta pa je odbor kljub vsemu s pomočjo širokogrudnih članov zbral toliko sredstev, da je uspel dokončati tudi novo moderno dvorano. Ta bo sedaj služila za domove kulturne in družabne prireditve ter za oddajanje v najem, da bo Dom z dobičkom najemnin kupil nekaj hektarjev zemlje, na kateri ima namen zgraditi športna igrišča in letovišče. Za zaključek gradnje novega Doma je odbor v soboto, 18. junija priredil slovesno odprtje nove dvorane. Slavja se je udeležilo lepo število lanov in prijateljev Doma. Predsednica Doma Marija Keržičeva je v lepem nagovoru toplo pozdravila vse navzoče, posebno pa še duhovnega vodja dr. J. Rodeta, predsednika Slovenskega narodnega odbora Rudolfa Smersuja in predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja. Prisrčno se je nato zahvalila vsem tistim, ki so z delom, denarjem ali (Nadaljevanje na 4. str.) nika Vombergar; 6 črnih, 5 sivih, 5 rumenih, 8 belih mišk in več kot 20 vaščanov — večina sedanjih in nekaj bivših učencev Slomškove šole. Režirala je in vodila petje Klavdija Malovrh-Jakoš; sceno je pripravil Stane Snoj; šepetalka je bila Andreja Vombergar; za glasebeno spremljavo so poskrbeli Ciril Loboda, Boris Hribar in Ivan Vombergar; plese je pripravila Gabrijela Malovrh; pri oblekah je treba omeniti Majdo Kele, Rezko Novak, Alenko Smole in Ireno Loboda, za luči sta poskrbela . Bogdan Magister in Stefan Godec; pomagale pa so še mamice in učiteljice ter Frido Beznik. Glavni igralci: Tone Rode, Marjeta Javoršek, Veronika Vombergar, Klavdij Selan in Marijan Loboda ml. so odlično odigrali svojo vlogo. Vsa i-gra je bila neprekinjeno podajanje, tudi s petjem solistov in zbora, združeno s prijetno glasbeno spremljavo, lepimi plesi mišjih skupin in pestrim nastopom vaščanov. O uspehu živahno podane igre je pričalo navdušeno in dolgotrajno odobravanje vseh navzočih in izražalo vodstvu, igralcem, imenovanim in neimenovanim pomočnikom svoje veselje, hvaležnost in čestitke. To je še posebej priznal France Vitrih, ko je v zahvali in čestitkah posebej omenil voditeljico Slomškove šole Lenčo Malovrh, Klavdijo Malovrh-Jakoš za režijo igre in petje, Staneta Snoja za originalno scenerijo in pomoč, ki jo je nudil Frido Beznik. Za slovo in v opomin je zapelo nad 50 nastopajočih arijo črnega mačka: Kajti tam, kjer ljudje drugih v miru ne puste, tam nikdar ne dožive take pravljice. I. V. MALI OGLASI SERVIS Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. STANOVANJE Iščem sostanovalko, starejšo gospo (svojo sobo). Barrio Nunez. T. E. 701-3999. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ARHITEKTI Andrej Duh — izdelovanje načrtov, vodstvo in gradnje del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. P. Moreno 991, 5. nadstr. C — 8400 Ba-riloche. ZDRAVNIKI Bogomila Refoozov, psihologinja — tesnoba, nespečnost, potrtost, splošni v živčni in duševni problemi. — Moreno 458, I. 7, La Lucila, T. E. 799-8823 (po 19. uri). ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stijl. Martin Kovačič — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0362. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Jančič Feliks in sin — inštalacije centralne kurjave :n ohlajevanja - popravila — Lugones 32 /8 - 1430 Capital - T. E. 542-3513. Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-6985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0o20 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — dana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4226 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-402.1. GOSPODARSTVO Zavarovanja M« in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja S,loge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 7.- za ^enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 22.-. Delavska enotnost, 27. maja: „Kmetje in partija, to dvoje v zgodovini nikoli ni šlo prav skupaj... izboriti je treba odpravo zemljiškega maksimuma in vrnitev zemlje pod istimi pogoji, kot je bila kmetom odvzeta po vojni. Nekdo je v razpravi omenil, naj kmetom vrnejo zemljo, ki so jo od njega kupili. To ni res, ta zemlja kmetom nikoli ni bila plačana, kar vzeli so mu jo!“ 0BVC5TIL0 PETEK, 8. julija: Sestanek SKASa v obednici Slovenske hiše ob 20. Razgovor o liberalizmu. SOBOTA, 9. julija: Na Pristavi gostovanje carapachay-skega odra: V Ljubljano jo dajmo, ob 20.30. V Slovenskem domu v San Martinu koline ob 20. uri. NEDELJA, 10. julija: Nedelja verskega tiska s tombolo v Slovenski hiši. Sestanek SLS za prijatelje in somišljenike v Hladnikovem domu v Lanu-su po sv. maši. Za vse zaupnike SLS je prisotnost častna dolžnost. Občni zbor Slovenskega doma Carapachay po sv. maši. PETEK, 15. julija: Seja medorganizacijskega sveta v prostorih Zedinjene Slovenije ob 20. SOBOTA, 16. julija: V Slomkovem domu ponovitev Gallusovega koncerta Marijinih pesmi ob 20. Slovenska kulturna akcija, 6. kulturni večer: dr. Marko Kremžar — razgovor ob „Stebrih vzajemnosti“; ob 20 v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. julija: Redni občni zbor Mutual Sloga v Sjovenski hiši olb 10. uri. Ob 9.30 sv. maša za pokojne člane Sloge v cerkvi Marije Pomagaj. Na Pristavi v Castelarju kosilo s kolinami. SOBOTA, 23. julija: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40. ČETRTEK, 28. julija: Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri. Slovenci v Argentini (Nad z 2. str.) materialnimi sredstvi podprli in o-mogočili izvedbo zgraditve dvorane in sploh vseh prostorov novega Slovenskega doma v San Martinu. Poudarila je tudi, da ima najveeje zasluge za uresničenje novega Doma Stane Zupančič. Dušni pastir dr. J. Rode je nato blagoslovil dvorano; Franc Lobnik j'e navzočim razložil izvedbo gradbenih del, Stanko Oberžan je pa podal obračun o prejemkih in izdatkih. Dva zborčka naših najmlajših sta pod vodstvom Metke Praprotnik-Luna in ob spremljavi harmonike zapeli štiri prisrčne pesmice. Za zaključek je predsednica povabila prisotne na zakusko pri pogrnjeni in res dobro obloženi mizi katero so pripravile požrtvovalne članice Doma. Gostje pa, ki še niso poznali novega Doma, so izrabili priložnost in si ogledali nove prostore tega tako pomembnega slovenskega središča v San Martinu, kateri naj bi bil vsem zavednim Slovencem res pravi „kotiček moje domovine“. To nedeljo - £0. julija - nasvidenje na TOMBOLI “DŽ” v Slovenski hiši Slovenska kulturna akcij n 6. kulturni večer dr. Marko Kremžar RASGOVOB OB “STEBRIH VZAJEMNOSTI” v soboto, 16. julija, ob 20. uri v Slovenski hiši. Mogoče ne veste, da... — da stanovanja raznih imenitnih revolucionarjev po Ljubljani krasijo dragocena likovna in .etnografska dela, ki so jih dobili takoj po vojni in za katere so napisali reverz, da jih prejemajo v začasno uporabo, a mnogih re-verzov ni več, niti v kopiji... — da je danes na svetu okoli šesto visokošolskih zavodov, ki so nazorsko usmerjeni po katoliškem pogledu na svet... — da ima slovenska Cerkev trenutno sedem stalnih diakonov, med katerimi je tudi bivši partijec... — da je v rimski kongregaciji, ki jb vodi kardinal Ratzinger, v preiskavi okoli sto Marijinih prikazovanj na raznih koncih sveta... miera filma „Na sredi mojih dni“, s tematiko iz Me d ju gorja, da je v njem odlično odigrala svojo vlogo igralka Milena; Zupančič, da je podjetje Vesna film ta film prodalo že v 36 držav in že pripravilo 70 kopij za predvajanje v Združenih državah... — da so nekateri slovenski zdomski klubi v zahodni Evropi tako dobro organizirani, da vanje radi zahajajo tudi Srbi in da je zato v njih marsikdaj pogovorni jezik srbohrvaščina... ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Une Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 ■ Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988: Za Argentino A 150; pri pošiljanju po pošti A 180; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS -VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES ■ T. E. 362-7215 Darujte v tiskovni sklad! MLADIKA, Trst, 2/3 - 1988 «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■»■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Turizem Letalske in pomorske vožnje, ekskurzije, skupinska potovanja in vse informacije vam solidno in strokovno pripravi: CADAQUES Empresa de Viajes y Turismo - Florida 470 - 4. nadstr., pis. 411, Buenos Aires - Tel. 322-6648, Se priporoča: Zupan Jure, direktor — da po Zagrebu že nekaj mesecev krožijo govorice o samomorilski sekti „črna vrtnica“, katere člani, črno oblečeni najstniki, naj bi bili častilci satana ... — da je bila na Veliki petek v ljubljanski Unionski dvorani pre- IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad s 3. str.) vrst za mestno županjo. Ima nastop; vsi ji priznavajo zmožnost, in še dejstvo, da je ženska in odločna, bi ji moglo pritegniti ogromno ženskih glasov in še kakega moškega. Ni trenutno večjega navdušenja za volitev župana kot med liberalci. Stvar se razvija po legalni poti in verjetno bo mesto na prihodnjih volitvah prvič Samo izbiralo svojega vodjo. Medtem pa druga ideja, ki se tiče ustavne reforme, beli glave vladnih mož. Saj ne najdejo ne poti, ne načina, kako bi to zadevo izvedli mirno, ne da bi bilo zamere ne škode njihovim volilnim upom. Končno iz-gleda, da bo enkrat do' te spremembe moralo priti. A kdaj ? Višem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je dotrpela in odšla k Bogu po plačilo naša žena, mati, stara mati, sestra, svakinja, gospa Justina Švigelj roj. Škraba Zahvaljujemo se predvsem g. prelatu dr. Alojziju Starcu za obiske v njeni devet in pol letni bolezni, za sv. mašo in molitve ter spremstvo na njeni zadnji poti na pokopališče Villegas, g. Borštnarju za molitve in vsem kropilcem in spremljevalcem pri maši zadušnici in pogrebu, kakor tudi darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo Zvezi slovenskih žena in mater, ki so jo ves čas njene bolezni obiskovale in ji sladile težke ure ter jo spremile do mesta, kjer njeno telo čaka vstajenja. Enaka zahvala gre družinama Martínez in Fernández. Priporočamo jo v molitev. France, mož; Helena in Francka* hčerki z družinama; Ivica por. Župec, sestra z možem Tonetom; Zalka, Milena, Beti, Elizabeta, sestre v domovini; svakinji Marija Kržič in Francka Lenarčič z družinama ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, črna vas, Brest, Ljubljana. Teze za ustavo republike Slovenije (5) Gospodarske dobrine so lahko v zasebni, zadružni, korporacijski, v državni ali drugi javni lasti. * * * Zakon obravnava vse oblike lastnine enakopravno, tako glede davkov in družbenih prispevkov, kakor tudi glede preprečevanja gospodarske in ekološke škode, ki bi nastala drugim osebam oz. družbi. Pri dobrinah v javni lasti zakon določa, da mora funkcije nosilca lastninske pravice prevzeti republika, občina ali druga teritorialna oziroma funkcionalna javnopravna skupnost. Zakon določa pooblastila, dolžnosti in odgovornosti organa, ki zastopa te javnopravne skupnosti. Ekonomska razmerja Javna in zasebna gospodarska pobuda sta svobodni. * * * Zakon določa obveznosti, pogoje in omejitve državljanom, državnim organom ter javnim in zasebnim pravnim osebam pri ustanavljanju podjetij in pri njihovem upravljanju. * * * Podjetniška pobuda se ne sme izvajati v nasprotju z družbeno in nacionalno koristjo ali tako, da bi škodila naravi, varnosti, svobodi ali človeškemu dostojanstvu. * * * Državljani lahko ustanavljajo zadruge, korporacije ali druge oblike organiziranega sodelovanja. Oblike lastništva in pridobivanje dohodka ureja zakon tako, da so deleži vseh imetnikov lastninskih pravic enakopravno obravnavani. * * * Delavci so lahko udeleženi pri dohodku, ki so ga ustvarili z upravljanjem ali soupravljanjem podjetja. * * * Delavci ne morejo neposredno trpeti posledic nesmotrnega gospodarjenja. * * * Upravljanje podjetij v javni lasti temelji na načelu javne odgovornosti. Pravice delavcev do upravljanja podjetij: varianta samoupravljanja Delavci imajo pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v ¡katerih so zaposleni. Obseg in način tega sodelovanja določa zakon. * * * Samoupravne pravice članov delovnih organizacij zagotavljajo: — neposredno odločanje vseh članov o izvolitvi in odpoklicu vodilnih ljudi v organizaciji in odločanje o konstitutivnih aktih, — posredno ali neposredno kontrolo nad upravljanjem in vodenjem delovne organizacije, ter — izvajanje pozitivnih in negativnih sankcij po predstavniških organih. Strokovnost in učinkovitost odločanja v delovni organizaciji se zagotovi s pravico veta strokovnih služb, če gre za domnevo o nestrokovni odločitvi. * * * Zakonitost odločanja se zagotavlja s pravico veta ustreznih vodilnih oseb v primerih domnevne kršitve zakonskih določil. * * * V delovnih organizacijah, ki niso regulirane s tržnimi mehanizmi, se zagotavlja učinkovita kontrola uporabnikov oziroma klientov. IV. DRŽAVNA UREDITEV Organizacija skupščine Skupščino sestavljajo poslanci slovenskega naroda. Poslanci so predstavniki naroda, ne samo kake politične stranke, vezani so s svojo vestjo. Poslanci se volijo po volilnih o-krajih s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Listam, ki v enem volilnem okraju ne dobijo niti pet odstotkov glasov, se ne dodeli poslansko mesto. Skupščina se voli za štiri leta. Trajanje mandata skupščine se lahko podaljša samo v primeru vojne in s sicer z zakonom. Nova skupščina mora biti izvoljena najkasneje v dveh mesecih po razpustu prejšnje. Prvo zasedanje mora biti najkasneje v 14. dneh po izvolitvi. Skupščina se sestaja na redno zasedanje dvakrat na leto. Skupščina je lahko sklicana na iz- redno sejo na pobudo svojega predsednika, predsednika republike ali tretjine svojih članov. Skupščina se lahko sama razpusti še pred iztekom svojega mandata. Skupščino lahko razpusti tudi predsednik republike v primerih, določenih z ustavo. Skupščino je mogoče odpoklicati na podlagi splošnega referenduma, posameznega poslanca pa na podlagi referenduma, izvedenega v njegovem volilnem okraju. Z zakonom se določijo primeri, ¡ko nekdo ne more biti izvoljen za poslanca. Skupščina sama presoja primere spornosti mandatov svojih članov. Član skupščine ne more biti preganjan zaradi mnenj, ki jih je izrazil v skupščini ali zaradi glasovanja. Član skupščine ne more biti podvržen kazenskemu postopku brez privolitve skupščine, niti mu ne sme biti odvzeta osebna svoboda, razen v primeru, da je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je obvezen pripor. Zasedanja skupščine so javna. Skupščina lahko na lastno pobudo ali na predlog vlade sklene, da so posamezne seje tudi tajne. Skupščina lahko odloča, če je na seji najmanj polovica poslancev, in sicer z večino navzočih. Skupščina sprejme za svoje delo in organizacijo poslovnik in sicer z absolutno večino svojih članov. Skupšina ima predsednika. Člani skupščine dobivajo honorar, ki je določen z zakonom.