NFOMTIVN M E S E Č N Leto IV. Ravne na Koroškem, maj 1967 Izdaja upravni odbor Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Ivo Kohlenbrand, Marjan Kolar, inž. Stane Le-nasi, inž. Vlado Rac, Jože Sater, Tone Vehovar, inž. Jože Zunec Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk Maribor I. VOLILNA ENOTA SKLOP OBRATOV JEKLARNE Volilni upravičenci so 'bili 704, volilo jih je 614 ali 87,21 %>, volilo ni 90 ali 12,79 odstcitlka. Od števila, ki so izostali, je ibilo bolnih 2,84 %>, na letnem dopustu ali službeno odsotnih 9,52 °/o, neopravičeno pa so izostali 'trije volivci ali 0,43 %. Za delavski svet podjetja so bili v tej volilni enoti izvoljeni: 1. Jože Trefalt s 527 glasovi, 2. Jože Sedelšalk s 526 glasovi, VOLILI SMO ČLANE ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Za delavski svet sklopa obratov so bili izvoljeni: , .... v topilnici: Dne 25. aprila 1967 smo v železarni izvolili na novo 'tisti del članov naših organov upravljanja, 'ki jim je letos potekla mandatna doba. Na novo je bilo treba izvoliti 30 članov za delavski svet podjetja in 60 članov za delavske svete šklopov obratov. Rezultati volitev so sorazmerno ugodni, saj sta od 3202 zaposlenih, kolikor jih je bilo vpisanih v volilne imenike, volila 2902 člana delovne skupnosti ali 90,63 °/o. Volitev se iz 'različnih vzrokov ni udeležilo 300 zaposlenih, kar predstavlja 9,37 °/o vseh volilnih upravičencev. Mogoče kaže omeniti, da so se po vseh volilnih enotah na predvolilnih sestankih v glavnem odločili za to, da predlagajo samo tako število kandidatov, kot se jih je dejansko itudi volilo. Izjeme so bile največ storjene le pri kandidatih za delavske svete sklopov obratov. Pri skupno doseženih rezultatih udeležbe na posameznih voliščih nekoliko moti število neopravičenih na prvem volišču mehanske obdelo-valnice, saj je na tem volišču iz neopravičenih vzrokov izostalo kar 5,07 "/o vseh volilnih upravičencev. Volilni rezultati so po volilnih enotah naslednji: 3. Srečko Zavec 4. Inž. Rado Jelerčič, 5. Slavko Razberger 6. Ivan Žunko 7. Jože Poberžniik s 524 glasovi, s 521 glasovi, s 517 glasovi, s 510 glasovi, s 494 glasovi. 1. Franc Paradiž s 461 glasovi, 2. Stanko Babun s 431 glasovi, 3. Andelko Krautberger s 423 glasovi, 4. Milan Butolen s 415 glasovi, 5. Jože Pačnik s 413 glasovi, 6. Ivan Polovšsk s 407 glasovi, 7. Franc Mlinar s 387 glasovi, 8. Ferdo Igerc s 379 glasovi; (Nadaljevanje na 3. strani) Z zasedanja delavskega sveta Na zasedanju 19. aprila letos so bili ds'-lavskemu svetu predloženi v razpravo in odločanje: — predlog finančnega plana in predlog oblikovanja in delitve osebnih dohodkov v letošnjem letu; — predlog iza dopolnitev pravilnika o uporabi osebnih motornih vozil za potrebe naše železarne; — pravilnik o dodatku za letni dopust; — spremembe na delovnih mestih s stalno oceno; — dopolnitev organizacijske sheme in spremembe premijskega pravilnika. Razen tega je delavski svet razpravljal še o vlogi za brezplačen prenos trgovskega doma in o predlogu našega prispevka za ureditev plaže v Portorožu. Za predlog finančnega plana in oblikovanje ter delitve osebnih dohodkov v letošnjem letu je poročevalec povedal, da sta to sicer zadnja, vendar istočasno najvažnejša sestavna dela našega gospodar-(Nadaljevanje na 5. strani) Dih kladivarne IZ VSEBINE Pojasnila k novim predpisom o otroškem dodatku — Ali se nam res samo zdi, da smo zapostavljeni? — Nič več ročnega ravnanja — Sklepi upravnega odbora — Partizani - del nas — Pomagajmo vietnamskemu ljudstvu — Nova avtobusna postaja na Ravnah — Iz sosednih železarn — Strokovna posvetovanja in raziskave — Kulturna kronika — Športne vesti Analiza osebnih dohodkov za MAREC 1967 DELOVNA ENOTA Izplačani OD OD po enotah in ceniku del Dodatek za stalnost Ostalo Od po uspehu DE IVD- skupiina Povpr. oseb. doh. marec marec 1966 1967 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Topilnica 225.543,44 164.585,73 9.838,20 13.946,84 37.172,67 927,33 972,17 Livarna 408.639,39 321.517,11 18.282,49 16.953,00 51.886,79 900,04 910,11 Valjarna 277.285,40 211.992,06 11.482,75 10.768,92 43.061,67 908,05 930,49 Kovačnica 2116.585,18 169.638,84 9.825,96 9.158,61 27.911,77 925,90 993,51 Termična obdelava 56.472,70 421240,82 2.121,46 5.135,85 6.974,57 903,39 9110,85 Mehanska ohdelava 5.25.272,10 388.066,10 22.809,40 30.324,18 84.072,42 875,64 921,53 Vzmetarna 712.278,48 53.666,09 3.141,57 2.275,23 13,105,59 846,24 860,46 Jeklovlek 36.583,59 27.374,51 1.228,75 987,43 6.992,90 737,98 850,78 Energetski obrati 96.920,05 74.170,88 3.603,53 6.282,23 112.863,41 868,06 865,36 Strojni remont 184.778,42 152.524,25 6.975,50 9.446,05 115,832,62 9119,24 905,78 Elektro remont 101.151,68 70.675,57 3.906,51 8.420,46 18.140,14 9112,14 903,14 Gradbeni remont 56,448,43 47.267,50 3.072,66 4.330,76 1.777,51 808,14 855,19 Promet 91.807,23 68.277,99 3.892,78 1.558,70 18.077,76 845,85 858,01 OTKR 188.71,2,27 140.854,34 8,419,36 12.230,95 27.207,12 854,52 861,15 Uprava 336.000,20 248.754,52 16.681,38 26.585,73 43.978,57 843,26 863,29 PODJETJE SKUPAJ IVD-skupina 2,874.480,5® 12.463,60 2,181.656,81 125.262,30 158.415,94 409.145,51 12.463,60 882,94 910,22 544,63 Pojasnila k novim predpisom o otroškem dodatku Mnogo je vprašanj ,in nejasnosti okrog novega zakona o otroškem dodaitiku, zato bi dodatno k Okrožnici pojasnila nekatere primere. 1. Od kdaj učinkuje sprememba višine dohodkov iz delovnega razmerja za pridobitev ali izgubo pravice do otroškega dodatka? Sprememba višine dohodkov iz delovnega razmerja učinkuje takrat, ko mesečno povprečje dohodka preseže ali ne preseže več cenzusa, tj- 500,00 oiziroma 400,00 N din na družinskega člana mesečno. Pni ugotavljanju povprečja pa je treba skupni dohodek deliti z vsemi meseci tekočega leta. (Primer: upravičencu gre dodatek od 1. III. 1967, ker povprečje njegovega dohodka v letu 1966 ni presegalo cenzusa. V aprilu 1967 se njegov dohodek poveča, vendar niti povprečje dohodka na januar—april niti januar—maj še ne presega cenzusa. Cenzus presega šele povprečje dohodka januar— junij, zato bo pravico do dodatka izgubil šele s 1. julijem. Obratno velja, kadar upravičencu po dohodku v letu 1966 dodatek za otroka nii pripadal, pa se mu v letu 1967 dohodek ustrezno zmanjša. Pravico do dodatka bo pridobil s 1. dnem naslednjega meseca, v katerem povprečje dohodka go-spodinjtstiva treh adii več mesecev ne bo več presegalo cenzusa.) 2. Kako se ugotavlja povprečje mesečnega dohodka iz delovnega razmerja, kadar upravičenec ali član njegovega gospodinjstva ni bil zaposlen vse mesece v letu? V takih primerih se deli dohodek treh ali več mesecev s številom mesecev, kolikor je biil upravičenec ali član njegovega gospodinjstva' zaposlen. To pa velja le za primer, ko ise upravičenec ali član njegovega gospodinjstva prvič zaposli med letom in gospodinjstvo dotlej ni imelo dohodka iz delovnega razmerja. (Primer: upravičenec do otroškega dodatka se je zaposlil v juliju 1966, ostali člani njegovega gospodinjstva pa niso zaposleni. Mesečno povprečje se ugotovi tako, da se upravičenčev dohodek v letu 1966 deli s 6 meseci). V primerih, ko je gospodinjstvo imelo dohodek liz delovnega razmerja vse leto (eden od članov gospodinjstva je bil zaposlen vse leto, ostali pa samo delno), se mesečno povprečje ugotovi tako, da se skupni dohodek deli z 12 meseci. Pripominjamo, da eden ali drugi način ugotavljanja mesečne povprečne plače po dohodkih v letu 1966 za sedaj vpliva samo na pravico do otroškega dodatka za mesec marec 1967. Za januar in februar 1967 je namreč dodatek šel po prejšnjih predpisih, za april 1967 pa se upravičenost do otroškega dodatka lahko presoja po povprečju dohodkov za januar—marec 1967, če je to povprečje 'drugačno, kot je bilo povprečje dohodkov v letu 1966; namreč po postopku, kot je naveden v 1. točki tega pojasnila. 3. Kdo bo zasledoval dohodek posameznih upravičencev, ki vpliva na pravico ali izgubo otroškega dodatka? Ker po službeni dolžnosti ni mogoče zasledovati, kakšna je višina dohodkov v posameznih mesecih v gospodinjstvih, ki so trenutno upravičena ali niso upravičena do otroškega dodatka, bo moral zato vsak posameznik zasledovati dohodke gospodinjstva, ali .presegajo oziroma ne dosegajo predpisanega cenzusa. Pojasnilo invalidom III. kategorije invalidnosti v zvezi z novim predpisom o invalidskem zavarovanju. Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni liat SFRJ, št. 1/67) je v 14. členu predpisal nov način odmere nadome- stila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delovnim invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Nadomestilo je enako razliki med valoriziranim osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec dosegel v 'letu pred letom, v katerem je postal invalid, in osebnim dohodkom, ki ga dobiva na drugem delu, na katero je bil razporejen po invalidnosti. Po 20. členu zakona se tako preračunana nadomestila izplačujejo od 1. III. 1967 dalje. Valorizacijski faktorji za valorizacijo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel pred nastankom 'invalidnost/, niso bili znani ob pravem času, zato še niso izdane nove odločbe. Zaradi tega se od 1. III. 1967 dalje do ponovne izdaje odločbe izplačuje akontacija na nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu v smislu 192. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju v višini 60 % .sedaj priznanega nadomestila vsem tistim, ki jim je bilo priznano 'Svojistvo Invalida izaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela. Izplačana akontacija bo preračunana z zneskom, priznanim iz odločbo o ponovni odmeri nadomestila. F. K. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 4281 Anhaltszahlen fiir die Warme-vvfrtschaft in Eisenhuttenwerken 1957. 4282 Franois Cusset, Vocabulaire tech-nique anglais-frangais, frangais-anglais 1965. 4283 Francis Gusset, Vocabulaire itech-nique allilemand-frangais, frangais-allemand 1959. 4284 Ukazatel’ litnoistrannih standartov neftjanie produkti 1965. 4285 Dolbrohotov N. N., Voprosi proiz-vodstva .stali 1965. 4286 Noel P. G., Introduotiom to Mathe-matical Statist'.as 1962. v mehanski obdelovalnici: 1. Ferdo Knez s 388 glasovi, 2. Štefan Ledinek s 383 glasovi, 3. Jože Vrbole s 341 glasov-i, 4. Marija Vogler s 336 glasovi; v vzmetarni: 1. Vinko Košutnik s 170 glasovi, 2. Vlado Mihin s 96 glasovi; v jeklovleku: 1. Štefan Gregor s 185 glasovi, 2. Jože Praznik s 134 glasovi. IV. VOLILNA ENOTA SKLOP VZDRŽEVALNO ENERGETSKIH OBRATOV Volilnih upravičencev je bilo 677, volilo jih je 622 ali 91,82 %. Volilo jih ni 55 ali 8,12 °/o. Od tega jih je 1,62 °/o izostalo zaradi bolezni, 6,20 %> zaradi rednega letnega dopusta ali -službene odsotnosti ter 2 ali 0,3 °/o iiz neopravičenih vzrokov. Za delavski svet podjetja so bili v tej volilni enoti izvoljeni: v elektroremontu: 1. Pavel Cesar s 483 glasovi; v prometu: 1. Anton Šteharnik s 322 glasovi; v energetskem oddelku: 1. Janko Kreft s 496 glasovi, 2. inž. Avgust Vc-rčko s 482 glasovi; v strojnem remontu: 1. Jože Podbevšek s 502 glasovoma, 2. Stanko Rihtar s 479 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov ni bil izvaljen v -prometnem oddelku Franc Fr-lin z 247 glasovi. Za delavski svet -Sklopa obratov so bili izvoljeni: 1. Maks Cesar s 565 glasovi, 2. Boštjan Oblak s 564 glasovi, 3. Anton štrekel -s 560 glasovi, 4. Jože Krivograd s 558 glasovi, 5. Jože HOber s 557 glasovi, 6. Ferdo Franc s 556 glasovi, 7. inž. Matej Smrtnik s 555 glasovi, 4287 Pavtiič Ivo, Statistička teorija i prirojena 1965. 4288 Vidrin V. N., Dinamika prekatnih stanov 1960. 3587/75 Muster J., Uvajanje posebnih kvallli-tet ponovične opeke za jeklarne 1967. 3587/76 Smajič N., Proizvodnja čistega vložka za E-peči 1967. 3587/77 Osojnik A., Določevanje kisika v jeklu 1967. Volilne komisije so dobro opravile svojo dolžnost Volili smo člane organov samoupravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) v livarni: 1. Maks Knez s 434 glasovi, 2. Ivan Krivec s 442 glasovi, 3. Hinko Lasnik s 441 glasovi, 4. Albin Čreslovnik s 438 glasovi, 5. Ivan Mesareč s 375 glasovi, 6. Ivan Detiček s 366 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov v tej volilni enoti niso bi-li -izvoljeni: v topilnici: 1. Oto Košutnik 2. Franc Videtič 3. Nikola Mihajl v livarni: 1. Anton Go-loibinek 2. Matija Bukovec s 373 gla-sovi, s 317 glasovi, z 247 glasovi; s 314 glasovi, s 300 glasovi. II. VOLILNA ENOTA SKLOP METALURŠKO PREDELOVALNIH OBRATOV Volilnih upravičencev je bilo 570, valilo jih je 505 ali 88,60 °/o. Volilo ni 65 volilnih upravičencev ali 11,40%. Od tega jih je 2,28% izostalo zaradi bolezni, 7,37 % zaradi letnega dopusta ali službenega -potovanja ter 10 ali 1,75% iz neopravičenih vzrokov. Za delavski svet podjetja so v tej volilni enoti bili izvoljeni: v kovačnici: 1. Ivan Dobnik 2. Viktor Slemnilk v valjarni: 1. Janez Piko 2. Ivan Žerdoner s 397 glasovi, s 368 glasovi; s 419 glasovi, s 410 glasovi; v termični obdelovalnici: 1. Blaž Oblak s 345 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov ni bil izvoljen Drago Lopatni -z 212 glasovi. Za delavski svet sklopa obratov so bili izvoljeni:. v valjarni: 1. Alojz Gostenčnik s 439 glasovi, 2. Ivan Štinjek s 429 glasovi, 3. Ivan Pečnik s 414 glasovi, 4. Alojz Nabernik s 413 glasovi, 5. Franc Jesenek s 408 glasovi, 6. Dušan Stojčič s 398 glasovi; v kladivarni: 1. Rudolf Orešnik 2. Jože Planinšec 3. Jože Lah 4. Mihae-l Mirikac 5. Sreflko Proprat 6. Ante Kalajžič s 386 glasovi, s 365 glasovi, s 343 glasovi, s 343 glasovi, s 332 glasovi, s 308 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov nista bila izvoljena: 1. Peter Plevnik z 278 glasovi, 2. Marija Pavič z 263 glasovi. III. VOLILNA ENOTA SKLOP MEHANSKIH OBRATOV V tej volilni enoti je bilo 691 volilnih upravičencev. Volilo jih-je 641 ali 92,76%. Volilo jih ni 50 ali 7,24 %. Od tega jih je 2,32 % izostalo zaradi bolezni, 2,60 % zaradi -letnega -dopusta ali službene odsotnosti ter 16 ali 2,32 % iz neopravičenih vzrokov. Za delavski svet podjetja so bili v tej volilni enoti izvoljeni: 1. Jože Osenjak s 543 glasovi, 2. Pavel -Stropnik s 536 glasovi, 3. Štefan Ott s 515 glasovi, 4. Aloj-z V-e-Sko s 503 glasovi, 5. Viktor Plazi s 480 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov ni bil izvoljen Jakob Videčnik s 422 glasovi. Za delavski svet -sklopa obratov so bili izvoljeni: v mehanski obdelovalnici: 1. Božidar Filip s 472 glasovi, 2. Maks Haber s 464 glasovi, 3. Dominik Kos s 451 glasovi, 4. Ivan Ovčar s 448 glasovi, 5. Alojz Pori s 440 glasovi, 6. Jože Horvat s 430 glasovi, 7. inž. Roman Haber s 425 gla-sovi, 8. Anton Grošelj s 404 glasovi, 9. Ivan Zorman s 397 glasovi, 10. Anton Vodko s 392 glasovi; v vzmetarni: 1. Jože Pepevnik z 260 glasovi; v jeklovleku: 1. Herman Pečovnik z 200 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov niso bili izvoljeni: Zadovoljna s kandidati 8. Rajko Ošlovnilk 9. Stanko Šafarič 10. Arnton Rus 11. Alibin Raičnik 12. Rranlko Stres 13. Jože Triglav s 550 glasovi, s 550 glasovi, s 550 glasovi, s 549 glasovi, s 548 glasovi, s 543 glasovi. V. VOLILNA ENOTA TKR IN UPRAVA V tej volilni enoti je ibilo 560 volilnih upravičencev. Volilo jih je 520 ali 92,90 %>. Volitev se ni udeležilo 40 volilnih upravičencev ali 7,10 °/o. Od tega jih je 2,45% izostalo zaradi bolezni, 3,75 °/o zaradi letnega dopusta ali službene odsotnosti, 5 ali 0,9 °/o pa jih je izostalo iz neopravičenih vzroikov. Za delavski svet podjetja so 'bili v tej volilni enoti izvoljeni: 1. Jože Gradišnik s 462 glasovi, 2. Sonja Derenčin s 460 glasovi, 3. Franc Telcer s 460 glasovi, 4. Jože Kotnik s 457 glasovi, 5. Eriik Sirk s 454 glasovi, 6. Alojz Pačnik s 451 glasovi, 7. Erna Ott s 440 glasovi. Za delavski svet sklopa obratov so bili izvoljeni: na upravi: 1. Herbert Gigerl s 398 glasovi, 2. Tomo Stefanovič s 339 glasovi, 3. Ivan Pogorevčnik s 321 glasovi; v TKR: 1. inž. Stane Lenasi s 426 glasovi, 2. inž. Alenka Rodič s 418 glasovi, 3. Jože Kert s 403 glasovi, 4. Vili Mori s 401 glasom, 5. Miha Kokal s 378 glasovi, 6. Ivan Marošek s 378 glasovi, 7. Filip Merkač s 374 glasovi. Od predlaganega števila kandidatov nista bila izvoljena: 1. Janko Štruc s 330 glasovi, 2. Vlado Presečnik z 297 glasovi. Zaradi pravilnega ugotavljanja volilnih rezultatov po volilnih enotah naj povemo, da so bile kandidatne liste za volitve pripravljene po volilnih enotah, volilni rezultati pa so se ugotavljali za vsak obrat posebej. ^ Iz sosednjih železarn Železarna jesenice Letni plan (Zelezar 21. januarja in 4. februarja 1967): Skupna proizvodnja jekla 400.000 ton, od tega 70.000 ton eletktrojekla in 330.000 SM jekla. Valjarne bodo predelale 65 % teh količin, po vrednosti pa 58 %, in sicer: valjarna dtebele pločevine 95.000 ton, valjarna lahke proge 35.000 ton, jeklovlek 12.500 ton, vroča valjarna žice 58.000 ton in hladna valjarna 30.000 ton. Hladno oblikovanih profilov bo 9.500 ton, elektrod 9.600 ton, žebljev 8.600 ton in pocinkanih cevi 10.000 ton. Blagovna proizvodnja jekla je planirana na 289.340 ton s povprečnim Lzplenom 72,5 °/o. Skupno s pocinkanimi cevmi, jeklenimi odlitki in Samotnimi izdelki pa predvidevajo 334.610 ton. Plan eksterne realizacije je 296.430 ton s 3 % višjo prodajno ceno kot lani. Vrednost eksterne realizacije cenijo na 69.362 milijonov starih dinarjev, kar je za 5.500 milijonov starih dinarjev več kot lani. Izvoz planirajo na 25.700 ton v vrednosti 3,3 milijona dolarjev. Kot neobvezni del imajo še plan II.: z znižanjem zaloge surovega jekla in polfa-bnilkatov ter delno nabavo vroče valjane žice in trakov bodo dodatno zaposlili valjarne, žičanno in elektrodni oddelek. Dodatni plan znaša 22.500 ton v vrednosti 4.460 milijonov starih dinarjev. Železarna štore Tehnične izboljšave (Štorski železar 25. marca 1967) — Brglez je 1961 predložil izboljšavo spenjalne naprave na ozkotirnih vozičkih. Sedaj so že Skoraj vsi vozički opremljeni s temi spenjalnimi napravami. — Po predlogu Ignaca Korošca so preuredili dve prenosni sušilni peči za kurjenje s plinom. Letni prihranek na času sušenja in materialnih stroških znaša 33.570 N dinarjev. — Ignac Korošec je tudi izdelal predlog, po katerem so preuredili peč za pretalje-vanje barvnih kovin od mazutnega na plinsko kurjenje. S tem letno prihranijo 8.778 N dinarjev. — Po predlogu Jevšnika, Stopinška, Sa-lobirja in Štefančiča so izvedli racionalizacijo pri trdih valjih iz ikupolke. Prihranek zaradi večje vzdržnosti dvoslojnih valjev, boljših izpltenov ter uporabe cenejših surovin in manjših stroškov obdelave je znašal v enem letu 167.426 N dinarjev. — Društvo inženirjev in tehnikov je izdelalo predlog, po katerem so rešili problem odvoza buč iz jeklarne. Letni prihra- nek na sredstvih in delovni sili je 240.000 N dinarjev. — Ramšak in Lončarič imata zasluge za letni prihranek 139.570 N dinarjev. Po njunem predlogu so rekonstruirali .plinske ciklone aglomeracije in s tem dosegli boljše izkoriščanje koledarskega fonda, večjo vzdržnost rotorja ekshaustorja in nekaterih drugih delov. Racionalizatorji so dobili za svoje predloge lepe denarne nagrade. rj, y Pomagajmo vietnamskemu ljudstvu Na pobudo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije za pomoč vietnamskemu ljudstvu je tudi v občini ustanovljen odbor z listirn namenom 'in nalogami. Znano je, da po vsej Jugoslaviji poteka akcija za pomoč vietnamskemu ljudstvu v njegovem pravičnem boju za popolno osvoboditev in združitev. Južnovietnamsko ljudstvo se v vse večjem številu zbira dkrog svoje osvobodilne fronte ter vodi herojski in neenak boj proti ameriškim imperialistom in domači izdajalski kliki. Vse žrtve in napori ne morejo streti volje ljudstva v južnem Vietnamu, da ob bratski pomoči severnih Vietnamcev ne bi vztrajali v boju za popolno osvoboditev. Vse napredne sile in narodi sveta, ki odklanjajo vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav, odločno Obsojajo ameriško agresijo v južnem Vietnamu kakor tudi piratske zračne napade na severni Vietnam. V vojni je hudo prizadetim, zlasti ranjencem, potrebna pomoč. Jugoslovani, ki smo vedno podpirali vsa progresivna, posebno pa narodnoosvobodilna gibanja, se tudi v tem trenutku zavedamo svoje človečanske dolžnosti. Zato smo začeli splošno jugoslovansko zbiralno akcijo, da dokažemo svojo proletarsko internacionalno solidarnost, istočasno pa tudi materialno pomagamo krivično napadenim. Vietnamskemu ljudstvu so najbolj potrebna izdravila 'in krvna plazma. Za krvno plazmo bo v občini izvedena posebna akcija. Predelava krvi in nabava zdravil pa zahtevata finančna sredstva. Tovarniški komite ZMS v železarni, ki je pobudnik te akcije, se Ob-rača na vse člane delovnega kolektiva s prošnjo, da v vsesplošni jugoslovanski akciji, v zbiranju pomoči za vietnamsko ljudstvo, prispevamo itudi mi nekaj sredstev v mejah možnosti. Mladina v železarni, ki bo to akcijo 'izvedla, bo prišla z nabiralno polo k vsakemu sodelavcu. Pričakujemo, da med nami ne bo člana kolektiva, ki ne bi sodeloval v tej humani ^kcij,L TK ZMS železarne Med igralci — Ves siv si že, pa hočeš igrati ljubezensko vlogo! — Če je na strehi sneg, ali potem misliš, da v hiši ni ognja? Z zasedanja delavskega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) skega načrta za letošnje leto. Oba predloga ata bila dalj časa v razpravi, podrobneje pa poljasnjena v zadnji številiki Informativnega fužinarja. Na predlog finančnega plana ni bilo nobenih pripomlb. Na predlog oblikovanja in delitve osebnih dohodkov pa sta bili dve pripombi. Ena od teh posega na spremembo načina oblikovanja in delitve osebnib dohodkov, drugo pripombo pa so njeni predlagatelji umalknili še pred zasedanjem. Pripomba, ki posega na spremembo oblikovanja in delitve osebnih dohodkov, zahteva določene analize in primerjave. Zato mora biti najprej predmet širše razprave. Zaradi tega je sedaj ni bilo mogoče upoštevati in se oba predloga posredujeta v obravnavo v nespremenjeni obliki. Predloga sta izdelana na osnovi že predhodno sprejetih planov proizvodnje in realizacije. Upoštevata pa tudi akcijske zahteve, ki jih bomo morali upoštevati, če hočemo, da bomo dosegli boljšo gospodarnost, znižali proizvodne stroške, povečali izplen in dosegli predvideni obseg realizacije. To pa istočasno pomeni izpolnitev akcijskega programa, ki ga pred nas postavlja gospodarska reforma. Po obrazložitvi predloga in njegovih zasnov je bil v razpravi nakazan problem ugotavljanja našega poslovnega uspeha. Ugotovljeno je bilo, da za njegovo ugotovitev ni več osnovno merilo dosežena realizacija, temveč dohodek. Problem, ki nas tišči, je v tem, da ne moremo sproti mesečno takoj ugotoviti, kakšno gospodarnost smo v posameznih obratih ali vsem podjetju dosegli, temveč ugotavljamo dohodek samo četrtletno, pa še tedaj naši podatki niso povsem točni. Na tem področju bodo potrebni še določeni ukrepi. Eden izmed teh je tudi uvajanje planskih cen. Vendar dokler ne bomo uvedli zajemanja podatkov in ostalih potrebnih operacij od pravilnega začetnega zasledovanja proizvodnje pa do uvedbe popolnejše mehanografije, toliko časa vsak mesec sproti ne bomo mogli točno ugotoviti doseženega dohodka. Zaenkrat mesečno sproti zasledujemo in ugotavljamo samo gibanje realizacije, ki pa nam je istočasno tudi pokazovalec gibanja naših osebnih dohodkov. Predlog je sestavljen na predpostavki, da naj ibi bil plan realizacije ienak fakturirani realizaciji, čeprav se istočasno zavedamo, da pri sed a ujem stanju naših dolžnikov to ni dosegljivo. Za predlagane dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka je bilo povedano, da je skladno s sprejetim finančnim planom bilo treba dopolniti besedila nekaterih členov obeh pravilnikov. Oba predloga sta bila potrebni čas v razpravi. Razprava je opozorila na zahtevo, da bi kazalo dodatno dopolniti že predloženo besedilo 10. in 16. člena pravilnika o delitvi dohodka. Dopolnitve1, ki so bile sprejete, so bile na zasedanju dodatno predložene. Za dopolnitev pravilnika o uporabi osebnih motornih vozil je bilo rečeno, da se je zaradi povišanja cen pogonskemu gorivu, zavarovanja in ostalih stroškov vzdrževanja motornih vozil pojavila zahteva po spremembi višine kilometrine. Kalkulacija stroškov, ki jo je iz- delala posebna strokovna komisija, je pokazala, da je zahteva po delni spremembi utemeljena. Temu primerna je tudi predlagana sprememba višine odškodnine za vsak prevoženi kilometer. Na pravilnik o dodatku za letni dopust so bile že ob njegovem sprejemu pripombe, da naj dodatek za letni dopust za svoje otroke, ki jih imajo socialno zavarovane, sprejmejo vsi aktivno zaposleni v polnem znesku, ne glede na to, ali sprejemajo za otrOke otroški dodatek. Letos pa je izšel predpis, ki zaposlene, katerih mesečni osebni dohodek presega 50.000 starih dinarjev na družinskega člana, izključuje od pravice do otroškega dodatka. Zaradi tega se je pojavila dilema, če je predlog sprejemljiv. Zato je tudi prvotni predlog vseboval dve različni rešitvi. Vsi predlagatelji pripomb pa so zagovarjali predlog, da naj se sedanja omejitev ukine in zaposlenim za njihove otroke prizna dodatek za letni dopust v polnem znesku. Upoštevajoč take zahteve, je tudi izoblikovan predlog UO. Več pripomb in razprave je bilo na predlog .za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnega dohodka in premijskega pravilnika. Pripombe so se nanašale na oceno nekaterih delovnih mest, razdelitev dela in delovnih dolžnosti ter nekaterih premijskih meril. Po dodatnem pojasnilu predlaganih dopolnitev so bili nato vsi predlogi osvojeni v nespremenjeni Obliki. Delavski svet se je nato seznanil z željo, da bi se zgradba trgovskega doma brezplačno prenesla v upravo združenega trgovskega podjetja Zila. Zgradba je bila ob prenosu ostalih stanovanjskih hiš prenesena na stanovanjsko podjetje. Poslovne prostore ima že sedaj v najemu trgovsko podjetje Zila, v stanovanj škem delu pa stanujejo stanovalci, ki so v glavnem zaposleni v naši železarni. Zelja o brezplačnem prenosu je bila izražena zaradi tega, ker bi se na ta način želelo pridobiti del potrebnih finančnih sredstev za gradnjo nove samopostrežnice na čečovju. Del poslovnih prostorov v sedanjem domu bi trgovsko podjetje Zila prodalo raznim specializiranim trgovskim podjetjem, pridobljena sredstva pa uporabilo za novo gradnjo. Predlog pa še ni bil dokončno oblikovan, zato je delavski svet izraženo željo vzel samo na znanje, ne da bi o tem dokončno razpravljal in odločal. Za predlog našega prispevka za ureditev plaže v Portorožu je bilo rečeno, da je Občinska skupščina Piran začela urejati plaže od »solin« do našega počitniškega doma v Portorožu. Ta del plaže se bo že naslednje leto pričel uporabljati kot kopališče. Z ureditvijo kopališča pa bo uvedena vstopnina. Ker ta del plaže uporabljajo tudi zaposleni v železarni, iki letujejo v našem počitniškem domu, želi občinska skupščina, da naša železarna za ureditev plaže prispeva del finančnih sredstev. S to svojo zahtevo so se predstavniki njihove skupščine že zglasili v naši železarni. Ob razgovoru je bil dosežen načelni sporazum, ki bi ga seveda moral odobriti še delavski svet podjetja. Po tem sporazumu naj bi železarna za ureditev plaže prispevala pet milijonov starih dinarjev. Sredstev pa ne bi prispevali v obliki prispevka ali datacije, temveč bi jih plačali na račun najemnine za uporabo plaže. ‘Na ta način bi pri nas zaposleni, ki bodo 'letovali v Portorožu, lahlko brez plačila vstopnine uporabljali plažo za dobo osem let, računajoč od letošnjega leta dalje. Če bi delavski svet naš prispevek iza te namene odobril, bi bilo dogovor med našo železarno in občinsko skupščino Piran dopolniti še z zahtevo: — da se na delu plaže, ki jo bodo uporabljali pri nas zaposleni in njihovi družinski člani, v morje dodatno doda še potrebna količina peska, itako da bodo plažo lahko uporabljali za kopanje tudi otroci; — da se morajo na delu plaže pred našim počitniškim domom zgraditi dodatne stopnice, ki bodo kopalcem služile za dohod v vodo; — da se sredstva, ki naj bi jih prispevali, lahko vplačajo do konca letošnjega leta. Čeprav nismo zainteresirani, da naša sredstva prispevamo za razne ureditve zunaj kraja, bo naš prispevek pod pogoji, ki naj bi bili postavljeni, verjetno treba plačati, posebno še, iker bodo del plaže le uporabljali pri nas zaposleni, ki bodo letovali v Portorožu. Po utemeljitvi in razpravi o posameznih predlogih dnevnega reda je delavski svet Sprejel naslednje zaključke in sklepe: Ogenj in dim Ali se nam res le zdi, da smo zapostavljeni ? — Osvoji se' finančni plan za leto 1967 in odobri|jo sredstva za posebne poslovne stroške, ki so sestavni del finančnega plana. — Odobri se plan osebnih 'dohodkov za letošnje ilefo ter način njihovega Oblikovanja 'in delitve. — Potrdijo se dopolnitve pravilnika o delitvi osebnega dohodka in pravilnika o delitvi dohodka iz osvojeno dodatno spremembo 10. in 16. člena. — Osvojijo se vsi predlogi za ocenitev novih delovnih mest s stalno oceno, ukinitev delovnih mest, preimenovanje delovnih mest, zmanjšanje števila zaposlenih na že obstoječih delovnih mestih, sprememba in dopolnitev organizacijske sheme, dopolnitve premijskega pravilnika in kodeksa del. — Odobri se dopolnitev besedila 3. odstavka 8. člena pravilnika o uporabljanju osebnih motornih vozil za potrebe železarne Ravne in se novo besedilo glasi: »Za odobrene službene opravke z osebnimi motornimi vozili sodelavcev železarne Ravne pripada lastnikom teh odškodnina za vsak prevoženi kilometer, ki znaša v novih dinarjih: 1. za motorno kolo do 100 ccm 0,17 2. za motorno kolo nad 101 ccm 0,28 3. za osebni avto do 900 ccm 0,50 4. za osebni avto od 901 do 1200 ccm 0,60 5. za osebni avto nad 1201 ccm 0,70 Ostalo besedilo 8. člena in vseh ostalih členov tega pravilnika ostane nespremenjeno. — V 5. členu pravilnika o dodatku za letni dopust se črta točka 5 in so zaposleni za .svoje otroke, ki so sicer socialno zavarovani, upravičeni do polnega dodatka za letni dopust, čeprav po veljavnih predpisih za svoje otroke niso upravičeni do otroškega dodatka. Dopolnitve vseh pravilnikov veljajo in se uporabljajo od 1. maja letos dalje. Ob razpravi o pravilniku o dodatku za letni dopust je bilo načeto vprašanje uporabe letnega dopusta za zaposlene, ki delajo v neprekinjenem tehnološkem postopku. Sklenjeno je bilo, da mora 'Upravni odbor izdati navodilo o uporabi dopusta in beleženju. — Odolbri se, da naša železarna prispeva Skupščini občine Piran na račun najemnine za uporabo plaže za njeno ureditev pet milijonov starih dinarjev s pogojem, da pri nas zaposlenim, ki bodo letovali v počitniškem domu, za dobo osem ilet ne bo treba plačati vstopnine za kopanje, z dopolnitvijo, da skupščina Občine Piran izpolni tudi ostale naše zahteve, 'ki se nanašajo na dodatno ureditev plaže. Ob zaključku 'zasedanja se je predsednik zahvalil članom delavskega sveta podjetja, ki jim je letos potekel mandat, za njihovo delo in sodelovanje tako v delavskem svetu podjetja kakor tudi v ostalih njegovih pomožnih organih. PA SE RES JE A: Kako pa kaj gre v vašem oddelku? B: Smo kot nomadi v Franciji v času pred de Gaullom. A: ? B: Vsako leto se selimo in vsako leto imamo vsaj enkrat novo vlado. Pred tremi leti smo prišli prvi absolventi, sedaj diplomanti višjih 'šol v naše podjetje. Vsi, ki smo prišli takrat, in tudi tisti, ki smo prišli kasneje, smo bili štipendisti železarne Ravne. Ta profil strokovnih sodelavcev je bil do takrat v podjetju neznan. Poleg zaposlenih s srednjo in visoko strokovno izobrazbo nas je prišlo nekaj z vmesno stopnjo — z višješolsko izobrazbo. V začetku zaposlitve smo bili pripravniki — kar je normalno in potrebno. Stažirali smo različno — nekateri daljši, drugi krajši čas. Ves čas pa se nismo mogli znebiti občutka, da odgovorni niso vedeli, kje in kako bi nas koristno zaposlili. Po našem pojmovanju je namen pripravniške dobe v tem, da diplomanti pridobljeno teoretično znanje obogatijo in preverijo ob praktičnih izkušnjah starejših sodelavcev, da dodobra spoznajo* proizvodnjo — ekonomske značilnosti posameznih obratov, delovanje in povezanost posameznih strokovnih služb in se tako usposobijo za solidno izvrševanje nalog na svoijem delovnem mestu. Po končanem pripravništvu smo dobili delovna mesta in konkretne delovne za- Nimamo namena komentirati teh podatkov, ker se nam zdi, da komentarja ne potrebujejo; želimo le pojasniti, na kaj se nanašajo. Podatki niso popolnoma realni, ker so povprečki zaradi enostavnosti računani samo na osnovi neto OD brez upoštevanja števila opravljenih ur in bolniške. V prvi vrstici (VS + VSS) so zajeti vsi umski delavci, ki zasedajo delavna mesta z zahtevano VS ali VSS izobrazbo ne' glede na dejansko izobrazbo. V tretji vrstici pa so zajeti vsi sodelavci, ki zasedajo taka delovna mesta, za katera se zahteva SS izobrazba, prav tako ne glede na njihovo dejansko izobrazbo. V srednji vrstici je vzet povpreček petih sodelavcev, iki so diplomanti višjih šol ekonomske in pravne smeri z blizu tremi leti povprečne delovne dobe. Vsi zasedajo delovna mesta z zahtevano višješolsko izobrazbo. Ni naš namen začeti razpravo o formalnih vprašanjih delitve OD, temveč po našem prepričanju pokazati na grobo anomalijo, ki se kaže v podcenjevalnem odnosu v tem delitvenem razmerju do diplomantov I. stopnje ekonomske in pravne smeri. dolžitve, s tem pa nam je bila po pravilniku odmerjena tudi debelina izplačilne kuverte. Normalno bi bilo, da bi nam zaupali takšno delo, Iki bi dovolj angažiralo strokovne sposobnosti diplomanta I. stopnje z uspešno opravljeno pripravniško dobo in ga sodelavec s srednjo strokovno izobrazbo ne bi mogel uspešno opravljati. Mislimo, da so zadolžitve v večini primerov tudi dejansko takšnega značaja, da zahtevajo višjo stopnjo strokovne usposobljenosti. Ker je že za vpis v višjo šolo potrebna srednja izobrazba, se nam zdi samo po sebi umevno, da je strokovnost diplomanta I. stopnje nekje med srednjo in visoko strokovno usposobljenostjo. V našem primeru smo verjetno bližje srednji kot pa visoki strokovni usposobljenosti (vsekakor pa nad njo), saj smo v glavnem sodelavci z manjšimi delovnimi izkušnjami. Skladne s tem naj bi bilo tudi nagrajevanje — kot zahteva višje ovrednoteno oziroma nagrajeno delo. Kako pa je z osebnimi dohodki v primerjavi s tema dvema kategorijama, najbolj naravno povedo številke v pričujoči tabeli. Težko nas bo kdo prepričal, »da glede na opravljanje delovnih nalog v podjetju nismo zapostavljeni, zlasti pa še ne, ker drugi delovni kolektivi in družba v širšem pomenu ta rang izobrazbe bolj upoštevajo. Diplomanti VBKŠ in VPŠ, zaposleni v ZR z>o(K=^ooo<=>«()«()za plan osebnih dohodkov, iker naj bi se 'Spremenilo okolje dela in ostali1 poigojl, se je prav tako pokaizato, da niso bile predhodno opravljene nobene analize, ki bi potrdile utemeljitev take zahteve. Končno pa so tudi predlagatelji predlog in zahtevo še pred zasedanjem umaknili. Od ostal ih pripomb in predlogov, ki so bili predmet raizpirave, 'So bile nekatere osvojene, druge pa kot neutemeljene zavrnjene. Pravilnost takega stališča in mnenja upravnega odbora o posameznih vprašanjih in predlogih iso bila potrjena tudi na zasedanju delavskega sveta podjetja. Poleg .razprav in priprave materiala za zasedanje je upravni odbor razpravljal še o ostali poslovni problematiki podjetja. Kot vedno pa je moral reševati in odločati še o posameznih pritožbah, prošnjah in vlogah, ter is tega področja sprejel vrsto sklepov in zaključkov. — Prošnja Marije Blatnik, da bi se preklicala odločba o odpovedi delavnega razmerja in da bi lahko še nadalje ostala zaposlena na sedanjem delovnem mestiu, je bila odklonjena. Prizadeta lahko še nadalje ostane zaposlena v železarni, če se strinja s premestitvijo ina drugo delovno mesto, ki bi ustrezalo njeni delovni in strokovni sposobnosti. — Prošnja Silva Senovršmika, da bi ise ga iz centralnega skladišča premestilo nazaj v čistilnico jelklolitine, je bila zaradi zmanjšanja olbsega naročil v tem obratu odklonjena'. Če ise bo situacija spremenila, bo njegovi prošnji ugodeno. -— Odklonjena je Ibilla pritožba Franca Čebula, ki jo je naslovil na upravni odbor zaradi nadodelitve stanovanja ob zadnji razdelitvi. Upravni odbior je v celoti osvojil razloge in kriterije, ki si jih je za razdelitev stanovanj določila stanovanjska komisija pri delavskem svetu sklopa mehanskih obratov. — Osvojen je bil predlog oddelka za organizacijo in študij dela o načinu ureditve zadeve delovnega mesta Vere Gradišnik. Za ureditev po osvojenem predlogu se je zadolžil komercialni sektor z nalogo, da predlaga komisiji za osebne dohodke in oddelku za organizacijo in študij dela: a) da se delovno mesto, ki iga sedaj zaseda prizadeta, ukine; b) da se za eno delavko poveča število zaposlenih v centralnem skladišču. Vera Gradišnik ostane še nadalje zaposlena na delih, ki jih opravlja, evidemtično pa se vodi v centralnem Skladišču, i::n bo po teh merilih in osnovah tudi sprejemala osebni dohodek. — Na podlagi dodatnega pojasnila in podatkov, ki isita jih v zvezi s pritožbo Slavke Kešellj zoper razporeditev na delovno mesto in višino osebnih dohodkov posredovala kadrovski oddelek in oddelek za organizacijo in študij dela, je bila njena pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Njena premestitev namreč ni imela nobenega vpliva na obračun pripadajočih osebnih dohodkov ter so se ti :za njo 'vršili v skladu po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Na Obvestilo vodstva mehanske obde-lovalnice, da iso Antonijo Strigi pripravljeni .sprejeti naizaj v .obrat in jo razporediti na prejšnje delovno mesto, dokler bodo naročila in delo na teh strojih zagotovljena, je prizadeto o možnosti nakazane rešitve njene pritožbe obvestiti .z opozorilom, da se bo verjetno v doglednem času, če za de-? la, ki naj bi jiih opravljala, ne bo več naročil, ponovno pokazala potreba po njeni prerazporeditvi na druga dela. — Na podlagi ugotovitve dejanskega vzroka delovne nezgode ,je bilo ugodeno zahtevi v železarni zaposlenega Franca Grilca in mu je bila za posil.ed.ice utrpele delovne nezgode priznana odškodnina v znesku 10.000 N dinarjev. — Na predlog vodstva sklopa mehanskih obratov in priporočila tehniškega direktorja je bilo odobreno, da je z nekaterimi delavci mehanske obdelovalnice, ki bodo sodelovali pri konstruiranju, tehnološki': obdelavi, konstruiranju orodja in priprav ter usklajevanju .obdelave prototipov in poskusne serije novih pnevmatskih strojev, skleniti pogodbo o dodatnem .delu. Delavcem, ki bodo poleg rednega delovnega časa opravljali to delo tudi v popoldanskem času, je bilo odobreno plačilo v popoldanskem času opravljenih ur talko, da :se njihova vrednost ob upoštevanju ostalih elementov osebnih dohodkov poveča za 40 %. Z namenom, da bi delo na osvojitvi novih pnevmatskih strojev potekalo dovolj organizirano in nemoteno teir bilo v dejansko možnem najkrajšem času izvršeno, je bil za vodenje vseh del pooblaščen vodja sklopa mehanskih Obraitov. Poleg vodenja del bo ugotavljal število v popoldanskem času izvršenih ur in podpisoval naloge za njihovo izplačilo. Taika odločitev je bila sprejeta zaradi tega, ker celotnega obsega del na osvojitvi novih pnevmatskih strojev vnaprej ni mogoče predvideti, izaradi česar vnaprej tudi ni mogoče določiti za opravljeno delo pripadajočega dela osebnega 'dohodka. — Na zahtevo Albine Lepko. Dobja vas št. 7, da naj ji priznamo .odškodnino za škodo, ki .naj bi jo Meža ob zadnjih poplavah povzročila na njenem zemljišču, je bila imenovana komisija v isestavu Janez Gorjanc, Franc Gornik lin Franc Gašper z zadolžit v ijio, da ugotovi vzroke, zaradi katerih naj bi prišlo do poplave zemljišča, in višino škode, ki je zaradi tega nastala. — Zahteva čebelarskega društva za Mežiško dolino, da naj nekaterim čebelarskim družinam priznamo1 letno odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpele zaradi plinov, ki skupno z dimom odhajajo v ozračje iz na- , *• Črpi kanjon »Otroške doklade kopljemo,« so rekle ženske na rafudi... še železarne, je bila kot neutemeljena zavrnjena. •— Na dbvesifilo Skupščine občine Ravne na Koroškem, da naj v njihove .posamezne svete določimo predstavnike našega podjetja, so bili določeni: v svet za družbeni plan in finance tov. Peter Orožen, v svet iza industrijo in obrt tov. Bogomir Volčamšek, v svet za delo tov. Franc Virnik, v svet .za šolstvo tov. Jože Bukovec, v svet za zdravstvo 'tov. Jože Homan. — Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja je bila odklonjena prošnja Ivaina Mežnarca, da bi ,se ga oprostilo vračila štipendije za njegovo hčerko Ivano, ki je -zaradi isllalbih učnih uspehov s 1. marcem 1967 prekinila šolanje na TSŠ, kemijskem oddelku v Rušah. Z namenom, da zaradi vračila štipendije finančno ne bi bil preveč prizadet, je bilo odobreno, da lahko štipendijo vrača v mesečnem znesku po 5000 S dinarjev vse do časa, dokler znesek ne bo v .celoti vrnjen. — Osvojen je bil predlog komisije za kadre in delovna razmerja in odklonjena prošnja Anke Drezgič, da ji ine bi bilo treba vrniti brezobrestnega posojila, ki ga je sprejela kot naša štipendistka. Upoštevajoč njeno finančno stanje pa je bilo odobreno, da ji posojila ni treba vrniti v enkratnem znesku, temveč ga lahko odplača v dveh letih. — Ugodeno je ibilo .prošnji inž. Seada Ka-radže in odobreno, da železarni 'Zenica za njega plačamo še preostali znesek štipendije, ki bi ga moral plačati temu podjetju pod pogojem, da se njegove obveznosti, ki izvirajo dlz štipendije, z železarne Zenica prenesejo na našo železarno. — Na predlog komisije za kadre in delovna /razmerja je upravni odbor ob upoštevanju pogojev razpisa v smislu člena 10 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih naše železarne sklenil, da se na raz- pisano delovno mesto obratovodje termične obdelave postavi Janko Gnamuš, dipl. inž. metalurgije, /sedaj zaposlen na delovnem mestu asistenta termične obdelave. — Na prošnjo Jožeta Rusa je bil spremenjen sklep, da mora naši železarni vrniti štipendijo, ki je bila izplačana njegovemu sinu, ki je is 1. marcem 1967 -prekinil šolanje na metalurški industrijski šoli, in odobreno, da se ga iz vzrokov, navedenih v vlog', oprosti vračila izplačane štipendije. — Ugodeno je bilo prošnji učencev 8. razredov osnovne šole Ravne na Koroškem in odobireno, da se jim za zaključno šolsko ekskurzijo nakaže enkratna finančna pomoč v znedku 50.000 S dinarjev. — Na predloge posameznih sektorjev im uprave podjetja so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo: inž. Leopoldu Gamsu iin Borisu Florjančiču 5-dnevno potovanje na Madžarsko; Branku Špraiganju 1-dnevno službeno potovanje v Italijo; Marjanu Blažiču lO^dnevno /službeno potovanje v Sovjetsko zvezo; inž. Janezu Bratini 3-dnevno službeno potovanje v Avstrijo. Potovanje bo opravljeno v prfmeiru, če vseh zadev -v -zvezi z nar-očilom butan naprave ne bo mogoče urediti na- Ravnah; inž. Jožetu Rodiču 6-dnevno službeno potovanje v Anglijo, kjer se bo udeležil posvetovanja evropskega združenja za kontrolo in kvaliteto materiala; inž. Jožetu Borštnerju v Vzhodno Nemčijo, ikjer -se bo /udeležil strokovnega posvetovanja na -temo »/strjevanje jekla v ingotih«. Za /oba je bilo -odobreno, da poleg potnih -in ostalih stroškov potovanja železarna krije tudi stroške prispevka za udeležbo na posvetovanju; Antonu Radušnilku l-dnevn-o službeno -potovanje v Avstrijo; Borisu Florjančiču 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo. — Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bile odklonjene prošnje: Republiškega koordinacijskega odbora ljudske tehnike v Ljubljani, da /naša železarna 7. -nagradami sodeluje pri /tekmovanju dijakov /raznih srednjih šol, ki je organizirano s področja matematike, fizike in kemije; drsalnega kluba Olimpije; krajevne skupnosti Ravne na Koroškem, da bi naša železarna prispevala del finančnih sredstev k -objavi prispevka, ki naj bi bil za področje Raven objavljen v Vodiču po Jugoslaviji; cementarni v Trbovljah, da naša železarna s svojimi finančnimi sredstvi sodeluje pri njihovi investicijski izgradnji in rekonstrukciji. — Upravni odbor je prav tako vzel na znanje vsebino pisma, /naslovljenega na Institut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani v zvezi z izdelavo- naloge, nanašajoče se na večjo povezavo in gospodarsko sodelovanje vseh treh .slovenskih železarn. — Na upravni -odbor -so dospele še nekatere vloge, nanašajoče se na odobritev izrednega plačanega -dopusta, nabavo /raznega -materiala ter izdajo raznih potrdil. O načinu .rešitve teh prošenj in vlog pa so bili prosilci o/sebno -pismeno obveščeni. -et VABILO KOROŠKI KINOKLUB Prevalje prireja klubski festival osemmilimetrSkega amaterskega filma na Prevaljah -predvidoma o-d 2. do 10. junija 1967. Rolk za prijavo i-n dostavo filmov j e 30. maj 1967. Na seji 3. maja 1967 je bil izvoljen or-gnizacijski odbor, ki je /predlagali naslednjo žirijo: Predsednik žirije: Leopold Suhodolčan, pisatelj Člani: Maks Dolinšek, profesor Fedor Rems, RTV Ljubljana Jože Kert, predsednik občin, -skupščine Marjan Kolar, pisatelj Stanko Kotnik, /profesor Inž. Mitja Šipek Vabimo vse ljubitelje amaterskega filma, da si film-ski festival ogledajo. KOROŠKI KINOKLUB PREVALJE Zakon — No, -kako je v zakonu? — Vedno slabše. Preden sva se poročila, -sem /govoril -jaz, -o-na pa je poslušala. Potem je /govorila ona, jaz sem pa poslušal. Zdaj govoriva oba, poslušajo -pa -sosedje. Vsakdanjost — Kako se moški -sipremenijo v zakonu: prej mi je -vedno govoril -samo o Svojem srou, z/daj pa le še o svojih jetrih in ledvicah. Loterija — Žena, kaj /bo pa jutri za kosilo? — Če rata, /bo /prata, če frata, pa krompir in solata. Nova avtobusna postaja na Ravnah Avtobusni potniški promet je zadnja leta sillno n a ras tel. Poleg delavcev železarne in ostalih delavcev, Iki nimajo delovnega mesta -v ikraju, kjer stanujejo, so mied potniki itudi številni šolarji in dijaki ter potniki, ki potpjctjo po službenih in osebnih opravkih. Rednih avtobusnih prog zaznamujemo na Ravnah več kot deset, od teh so tri proge tranzitne. Skozi naš kraj vozi dnevno v oibeh smereh približno 50 avtobusov. Za zaščito potnikov, katerih število je precejšnje, je potrebno zgraditi avtobusno postajo, kil je predvidena v sklopu novega mestnega centra južno od mostu prek Meže na desni strani republiške' ceste Ravne—Dravograd (gledano proti Dravogradu). Avtobusna postaja zajema del programa celotnega centra Raven in so vanjo Vključeni najnujnejši prostori, ki zagotavljajo potnikom zaščito pred vremenskimi mapri-lilkami: odprta lin zaprta čakalnica ter ok r epčev almic a. Na Ravnah že več let pogrešamo javne sanitarije, ki so potrebne zaradi velike frekvence potnikov kakor tudi zaradi gostinskega obrata in spl osnih javnih potreb. Program nove avtobusne postaje dopolnjuje še turistični urad, kjer bo organizirana prodaja vozovnic, in prostor poto-valns' agencije. Avtobusna postaja ,je zasnovana tako, da se nizajo pod peronsko konstrukcijo od severa proti .jugu naslednji elementi: — turistični urad, — javna stranišča in priročna potniška garderoba, — zaprta avtobusna čakalnica, — odprta avtobusna čakalnica, — okrepčevalnica s skladiščem, kuhinjo, 'sanitarijami in javno telefonsko celico. Vse naštete elemente povezuje konstruktivno ločena peronska streha. Posameznli elementi so tlorisno zasnovani v helksagonalnem sistemu 'im se prostori odpirajo na stran, ki je za potnike in funkaijo prostora primerna (pahljačasto oblikovan tloris omogoča širše vedute). Osnovno konstrukcijo peromSke strehe predstavljajo jekleni stebri na 6,0 m v razmaku; nanje so priivarjene konzole jeklenih profilov, ki služijo za podlago lesenemu oipažu 'in aluminijasti kritini. Elementi paviljonov bodo grajeni iz lahkega betona (armirani siporeks), ki ga dopolnjuje jeklena nosilna konstrukcija, ki bo služila za ogrodje fasadnim elementom (okna, vrata). Streha bo krita z aluminijasto pločevino. V objektu bodo vgrajene naslednje instalacije: elektrika, vodovod, kanalizacija, telefon, strelovod, centralno gretje. V prvi fazii bo objekt ogrevam s plinskimi oziroma oljniimli pečmi, v perspektivi pa predvidevamo ureditev centralnega gretja, ki bo priključeno na toplarno železarne. Kot investitorji nove avtobusne postaje nastopajo: — za turistični urad in ureditev parkirnih prostorov — Ljubljana transport, — za javne sanitarije in garderobe ter čakalnico — krajevna skupnost Ravne, — za gostinski obrat — Dom železarjiev Ravne. Po dogovoru med 'investitorjem in projektivno organizacijo bo vsa tehnična dokumentacija pripravljena do srede tega leta, nakar se bo gradnja pričela, tako da bo nova avtobusna postaja dograjena še Franc M-e-zner, inž. arh. NAŠ NOVI ŽUPAN Jože Kert, predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem Jože Kert se je rodil 18. februarja 1930 v Dravogradu. Leta 1951 je diplomiral na elektrotehnični srednji šoli v Ljubljani, •leto pozneje pa se je zaposlil v železarni Ravne, kjer je najprej odgovarjal za alek-troopremo v kapitalni izgradnji, poitem pa je postal obratovodja ‘elektroobrata im to delo opravljal do septembra 1965, ko je postal profesionalni družbenopolitični delavec. Ze v železarni na Ravnah je imel tovariš Kert številne družbenopolitične funkcije. Kar štiri mandatne .dobe je bil član delavskega sveta podjetja, eno mandatno dobo celo njegov predsednik. Kljub rednemu delovnemu razmerju v železarni (je opravljal tudi funkcijo predsednika občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem, kasneje — po letu 1965 — pa je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora SZDL Ravne na Koroškem. Jože Kert je član ZK od leta 1952, v ssdanji mandatni dobi pa je tudi naš poslanec v organizacijsko političnem zboru republiške Skupščine. Je tudi nosilec medalje dela in reda zasluge za narod s srebrnim vencem. K njegovi izvolitvi za predsednika skupščine občine Ravne na Koroškem mu iskreno čestitamo- in mu želimo uspešno delo, ki bo v prid dolini in ljudem. "StG“ BILTEN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE SLOVENSKIH ŽELEZARN Sodelovanje med slovenskimi železarnami ma področju dokumentacije je rodilo prvi plod — Bilten. Doslej -so ga imeli le Jeseničani za svoje potrebe, letos pa se je razširil še na Ravne lin Store. Zamisel temelji na preprostem preudarku: — vse železarne prejemajo celo vrsto revij, — nikomur niso -dosegljive vse. Pa četudi bi bile, en človek ne more biti na tekočem z vsem. Če pa si inženirji in tehniki v vseh treh ždlezamah revije -razdelijo, jih redno berejo in sproti delajo izvlečke najzanimivejših člankov, potem so ti izvlečki, 'Zbrani v Biltenu, zares dostopni vsem, vsakdo lahko hitro najde v njem, -kar ga zanima in potom po potrebi naroči zaželeno revijo. Izvlečki so označeni po mednarodnih klasifikacijskih sistemih ASM-SLA in UDK. V prvi številki sodelujejo iz naše železarne inž. Černe, inž. Lena-si in Hubert Vetter. n Pesimist —• Prideš danes popoldne na razpravo o načinu izračunavanja novih minimalnih osebnih dohodkov? —- Za koliko dni suhe hrane moram prinesti s seboj? Nobene razlike — Al:i ni (bila tista, s katero si sinoči plesal, Francozinja? — Nimam pojma, nisem z -njo govoril, toda poljubljati se zna čisto po naše! Sosede — Saj je res, da naš veliko zakadi in da vaš pije in kvarta, -ampak sosedova je reva. Pomislite, njen pa knjige kupuje! Lepa bo res, toda ob 6., 14. in 22. uri bo, kot kaže, še zmeraj gneča 10 INFORMATIVNI FCZlNAR STROKOVNA POSVETOVANJA IN RAZISKAVE Delo raziskovalnega oddelka na področju livarstva V začetku obstaja raziskovalnega oddelka j e 'bilo nijegoivo delo največ posvečeno »gašenju požarov«, zidaj pa je vedno bolj usmerjeno tna raziskave s »pogledom naprej«. To velja tudi za vejo v raziskovalnem oddelku, ki se ukvarja s področjem livarstva. Tu deluijeta dva inženirja, v pomoč pa jima je visoko 'kvalificiran livar in laboratorij za preiskavo livarskih material oiv. Seveda ipa je njihovo delo povezano tudi z obratom in ostalimi laboratoriji. Celotno raziskovalno delo bi lahko razdelili na več obsežnejših področij: 1. raziskave isurovin in izdelavo form in jeder, 2. raziskave j-eketl za llitje (i.n uvajanje novih vrst litin za 'najrazličnejše namene, 3. uvajanje novejših postopkov za kontrolo kvalitete procesov in '.Izdelkov. Z vsakega od navedenih področij je trenutno v delu po nekaj nalog. V povezavi iz Metalurškim inštitutom v Ljubljani delamo raziskavo: »Livarski materiali glede na tvorbo krast.« Tako ime je naloga dobila takrat, ko smo jo začeli izvajati. Danes, 'ko vemo o .tem problemu dosti več, bi jo llahko imenovali »Problemi termične lin mehanske stabilnosti form«. Gre namreč za vse probleme in napake na ulitkih, ki nastajajo zaradi: delne spremembe oblike ali porušitve form ob litju. Pri tej nalogi je treba spoznati vse možne vzroke tega pojava in najti najprimernejše formarske materiale, na katerih ,se ta pojav najmanj pokaže. Naloga je obširna, zato jo hočemo opravljati po etapah. Tu moramo opomniti, da je osnovni problem v sami naravi kremenovega peska in so nekateri problem irešili enostavno tako, da so opustili uporabo tega peska ter začeli 'uvajati termično- stabilnejše materiale. Mi si tega ne moremo privoščiti in se bomo morali s tem problemom še dolgo ubadati. Druga naloga v povezavi z Metalurškim inštitutom je: »Igličasta poroznost na ulitkih i:iz mallo legirane litine.« Napaka ulitkov, ki je v literaturi poznana pod imenom »pinhdles«, se od časa do časa pojavi na velikem številu ulitkov, včasih pa je dolgo ne srečamo. Ker ima možne vzroke v vseh fazah izdelave ulitkov, je potrebno skrbno opazovanje in analiziranje procesa od vložka za peč do litja form. Treba je ugotoviti vse prijeme v tehnološkem postopku, ki to napako preprečijo. V Skupino raziskav surovin za izdelavo form in jeder spada tudi raziskava o preprečevanju penetracije jekla v material forme ali jedra. Deloma smo ta problem že uspešno rešili, posebno pri jedrih. Dri materialih za forme pa bo potrebno- še več poizkusov, da bo ta napaka 'tudi tu izginila. V drugi iskuipini raziskav se ukvarjamo največ z litino, ki je odporna proti obrabi. Naši naročniki se srečujejo v praksi z mnogimi vrstami obremenitev na obrabo, mi pa jim nudimo zelo iškroimno izbiro naših litin. Za take namene ismo doslej ponujali največkrat litino 12 % Mn in še nekaj drugih vrst, pa še s 'temi smo precej zaostali v razvoju. Pri teh nalogah gre torej v prvi vrsti za> izboljšavo kvalitete litine 12 % Mn ■in za uvedbo novih vrst litin, ki bodo najbolj ustrezale posameznim specifičnim primeram obremenitev ina obrabo. Nekaj sadov teh raziskav smo že dobili, v teku pa je nekaj nalog, ki naj na tem doslej precej zanemarjenem področju pokažejo marsikaj novega in koristnega. Vsa naša zgrajena industrija rabi: nadomestne dele, ki se izrabljajo med obratovanjem. Tisti, ki ji bo nudil najboljše in najugodnejše, bo uspel. Pri uvajanju novejših načinov kontrole kvalitete procesov smo se lotili dokaj obširne naloge. S pomočjo statističnih metod in z računsko obdelavo podatkov v računskem centru v Ljubljani izdelujemo pregled glavnih lastnosti livarskih surovin v obdobju leta 1966 in prvih mesecih leta 1967. Tako bomo dobili dobre podatke o kvalitetnem nivoju naših livarskih materialov za preteklo obdobje in izdelali metode za dnevno statistično zasledovanje lastnosti. To naj bi bila trdna podlaga za izdelavo tehnoloških predpisov -za livarske materiale in za kontrolo njihovega izvajanja. Obenem pa naj bi te metode služile za model statističnega zasledovanja vseh podobnih iterativnih procesov v livarni. Ing. Stane Lena/si Problematika kontinuirne peči Septembra 1965 je začela obratovati kontimuirna žarilma peč v novi valjarni. Prvo posvetovanje o problematiki njenega obratovanja je bilo 14. februarja 1966. Tudi za letos je bilo predvideno ponovno posvetovanje. Sklicano je bilo za 10. in 17. marec, vendar je bilo obakrat odpovedano zaradi odsotnosti oziroma zadržanosti nekaterih sodelavcev, ki bi. se ga morali udeležiti. Ker posvetovanja po ponovnih poskusih ni bilo možno sklicati', naj ta kratki prispevek osvetli najvažnejše težave, ki so pri žarjenju jekla v komtinuirni peči. Taka kontinuirna peč ima velike možnosti. Tangencialno usmerjeni gorite! povzročajo v peči močno cirkulacijo atmosfere im s tem dobro izenačevanje temperature in hitrejše ogrevanje. Avtomatika vzdržuje konstanten nadpritisk v peči, vzdržuje konstantno razmerje plin—zrak, in seveda tudi nastavljeno temperaturo v vsaki coni posebej. Vse to avtomatika izvaja s pomočjo preciznih zaslonk, loput in ventilov, delovanje teh pa motijo nečistoče v plinu in zraku. Kot pri vsaki novi napravi so se tudi tu že pri poskusnem obratovanju pokazale nema jhne težave. Naj večjo težavo, s katero se je premalo računalo-, je povzročal preslabo či-ščem generatorski plin. Zaradi velike količine katrana v generatorskem plinu so se go rilci stalno mašili in neenakomerno goreli.. To je povzročalo večkrat močno odstopanje merjene temperature od nastavljene oziroma želene na samem regulatorju. Čeprav se je v preteklem letu vsebnost katrana močno zmanjšala, ker je bilo uvedeno dodatno čiščenje plina in odvajanje še preostale katranske vode v posebne katranske čevlje ob peči, je v plinu še vedno toliko vlage .in katrana, da se ta pomeša s prahom dovajanega zraka in odlaga v samih gorilcih, kjer se zapeče in postopoma zamaši ustje (šobo) gorilca. Cona ob ugaslem gorilcu tako ni več enakomerno ogrevana. Ke.r je čiščenje 'teh go-rilcev močno otežkočeno, je nemogoče sproiti odstranjevati te usedline. To je sedaj možno očistiti samo pri remontu peči. Da bi bilo možno gorilce sproti- čistiti, je že v preteklem letu bilo več predlogov predelave gorilcev, vendar še ini-so bili realizirani. Katran v plinu maši itudi vse' -zaslonke, lopute, ventile in priključke za merjenje pritiskov, kar močno moti avtomatiko. Tako- vidimo, da ne bi bila zadostna -rešitev, če bi bilo omogočeno čiščenje samo gorilcev. Trajno in idealno rešitev bo dala samo uvedba čistega plina. Obstoječi generatorski plin bi- bil tudi uporabnejši (bolj čist), -če -bi ga čistili tik pred vstopom v peč, to-je da bi postavili čistilec ob sami peči. Brez -čistih gorilcev, plinovodov, zasunov in zaslonk, z eno besedo — brez čistega plina ras- more peč nuditi onega, kar tako avtomatizirana peč lahko da. Zahtevnejši postopki žarjenja so pri taikih pogojih zelo nesigumi. Peč ima okrogli presek. Kot je že omenjeno, so gorilai nameščeni tangencialno in ob gorenju ustvarjajo v peči močn-o cirkulacijo vročih dimnih plinov, kar bi bil zadosten pogoj -za izenačenje temperature v conah. Ta cirkulacija se doseže, če plini izstopajo iz gorilcev z dovolj veliko hitrostjo. V primeru, da regulator zaradi preseganja temperature pripi-ra količino plina in zraka, pa plini -izstopajo iz gorilca s pnemajhno hitrostjo in plamen prosto gori oziroma se prosto dviguje takoj oib gorilcu (ni več usmerjen). Tako je izpolnjen še en pogoj za neenakomerno razporeditev 'temperature v conah. To pomanjkljivost je možno odstraniti -samo z rekonstrukcijo šob gorilcev. Tako slabo .mešanje vročih plinov -v coni zaradi lenega izstopanja plinov iz gorilcev je razumljivo tudi v primeru, ko je poraba toplote oziroma plina v coni minimalna. Pri takih minimalnih porabah so lopute minimalno odprte, zato so tudi odkloni na regulacijskih obročnih /tehtnicah minimalni. Pri tako malih odklonih temperaturni regulatorji delujejo zelo slabo, kar je še dodatni vzrok za večje nihanje temperature v coni. Pri novi peči so bili regulacijski termo-elementi vstavljeni pod obok peči v vsaki coni. Tako je bila velika -razlika med temperaturo materiala v peči in temperaturo, ki jo je kazal regulator. Ka-sneje so biili ti 'termoelementi premeščeni itiik pod material in obenem zaščiteni pred direktnim vplivom (oplak-ovanjem) plamena. Tako sedaj regulatorji kažejo skoraj pravo temperaturo ogrevanja materiala. Kljub omenjenim in še drugim težavam -se je v kontinuirni peči doseglo enakomernejše in kvalitetnejše žaijenj-e valjanega jekla. Časi žarjenja so se močno skrajšali, močno se je povečala kapaciteta. Ko-bodo odstranjene še preostale pomanjkljivosti in bo dosežena precizna regulacija ogre- INFORMATIVNI F U Z I N A R 11 Nič več ročnega ravnanja vanja, bo možno kvaliteto žarjenja še izboljšati, osvojiti, še zahtevnejše postopke šarjenja in še skrajšati čase žarljenja. Inž. Franc Černe Delo dokumentalistov V začetku letošnjega leta je Društvo dokumentalistov in Informatorjev Maribor izdalo Katalog strokovnih publikacij mariborskega in celjskega, industrijskega območja. To delo je nov pripomoček za iskanje informacijskih virov. Letos bo društvo izdalo še Katalog veljavnih inozemskih standardov, ki bo zajel standarde iz fondov gospodarskih organizacij kovinske, elektro in metalurške industrije na področju SRS. Društvo ima tudi svoj servis, ki izvršuje naslednje usluge: — strokovne prevode iz vseh svetovnih jezikov, — posreduje informacije o strokovni literaturi v obliki bibliografskih informacij, izvlečkov, analitičnih informacij, 'študij ipd., — daje pomoč in nasvete pri urejanju in formiranju INDOK služb (iinfor-macijsfco-dokumentacijskih služb) v podjetjih, zavodih, .ustanovah in kmetijskih gospodarstvih, — prireja tečaje, seminarje in predavanja s področja INDOK dejavnosti. člani društva 'imamo redne sestanke v Mariboru, na katerih obravnavamo probleme, ki .se pojavljajo pri delu v posameznih podjetjih. Vemo, da ne moremo dajati enotnih receptov za delo v teh službah, dobro lahko svetujemo ile takrat, če poznamo možnosti, v katerih se ta služba razvija. Na občnem zboru društva smo se dogovorili, da si bomo ogledali' dokumentacijiske centre .v tistih podjetjih, ,s katerimi že sodelujemo. Na Ravnah smo imeli sestanek 25. aprila 1967. Udeležili iso se ga dokumentalisti iz Maribora iin Celja ter predstavniki študijske knjižnice na Ravnah. Seznanili smo jih s povezavo dokumentacijskega dela z raziskovalnim, z vlogo .naših raziskovalcev kot dokumentalistov in s povezavo raziskovalnega in dokumentacijskega dela z obrati. Bili so presenečeni, ker niso pričakovali že tako urejene dokumentacijske službe v našem podjetju. Pripomnili pa so, da smo bili doslej preveč tihi in skromni, tako urejene INDOK službe pač ne smemo skrivati. Te pripombe so lepa spodbuda za nadaljnje delo, ki pa bo uspešno le lakirat, če bo več razumevanja za naše delo in zaupanja vanj. Letos imamo namen izdelati standardo-teko, ki je v takem podjetju, kot je naše, nujna, saj je področje našega dela zelo široko. Posledica tega pa so raznovrstni' standardi. Talko veliko delo bo še bolj pomembno, ker ga bomo opravili v okviru društva, saj bomo le tako lahko sodelovali pri izdaji Kataloga inozemskih standardov, seveda je pa pri takem delu nujno potrebno sodelovanje z obrati in mi. resno računamo na njihovo pomoč. M. G. Arhiv — prostor, kjer lahko izgubljamo stvari metodično. Udarai kladiv so zamrli za vedno, v vzmetarni ni več težkega fizičnega dela, ročnega ravnanja vzmetnih listov. »Prvo mesto je dosegel Staniko Sovič in se mu izplača nagrada 148.000 S din.« Stiskalnice so prevzele delo žuljavih, tresočih se in trpečih rok. Začenja se novo obdobje strojnega ravnanja vzmetnih listov. »Drugo mesto Drago Franc — nagrada 110.000 S din,« »tretje mesto Alojz Dren — nagrada 75.000 S din,« »četrto mesto Štefan Polajner — nagrada 37.000 S din.« Nič več nenehnega dviganja ročnega kladiva in spuščanja ter udarjanja na trdo vzmetno jeklo, nič več mravljincev v rokah, nič več otopelih prstov, nič več velikega napora in znoja v potokih. Pomagali so tudi ikalilci: »Jože Pepeivnik —nagrada 60.000 S din,« »Štefan Erjavc nagrada 50.000 S din,« '»Vinko Krivec — nagrada 45.000 S din,« »Jernej Kraup — nagrada 25.000 S din,« »Maks Vrhnjak — nagrada 25.000 S din,« »Viktor Levovnik — nagrada 25.000 S din.« Štirinajst jih je bilo treba, ki so vihteli kladiva, da so lahko zravnali 2200 ton vzmetnih listov, sedaj jih je dovolj samo še šest, ki s tremi 'Stiskalnicami poravnajo prav toliko ton. »Ivan Erjavc — nagrada 100.000 S din,« »Ludvik Grašič — nagrada 60.000 S din.« Prej so se na vzmetnih listih videli udarci kladiv, sedaj ni več kladiv in ne odtisov. Sedaj so listi taki, kot morajo biti, taki, da bi jih lahko prodajali tudi na zahodno tržišče. To so dejstva. In o teh dejstvih je marsikdo razmišljal med objavljanjem rezultatov dela na Skromni, a za sodelavce iz vzmetarne pomembni in prisrčni svečanosti. Mogoče se je šele takrat, ;ko je okusno izdelana plaketa, ki simbolizira ročno ravnanje, prešla iz rok vodje Sklopa mehanskih obratov v roke najboljšega rav-nalca in ko so bili najbolj prizadevni res nagrajeni s prej razpisanimi nagradami, v marsikateri glavi dokončno razčistilo, da je vse to res, da to niso bile samo obljube. Mogoče je kdo sam sebi očital, da ni verjel prej, ker ni hudič, da se ne bi toliko potrudili in ibiil potem med tistimi, ki jim vsi stiskajo rote', čestitajo in doma bi bili ponosni, ko bi prinesel diplomo in seveda, kar je najbolj važno, kar dve kuverti. Mogoče ... Že v decembru lanskega leta je vodstvo sklopa mehanskih obratov smatralo za potrebno predlagati tehničnemu direktorju oziroma upravnemu odboru usmerjeno racionalizacijo mehanizacije ravnanja vzmeti predvsem iz treh glavnih vzrokov: 1. da se odpravi težko fizično delo — ročno ravnanje vzmetnih listov, 2. da se odpravijo vidni znaki ravnanja, kar je prvi pogoj, da se vzmeti sploh lahko prodajajo na zahodno tržišča’ in 3. da se doseže večja produktivnost pri ravnanju. Ker je zasnovana mehanizacija ravnanja vzmeti zahtevala uvedbo industrijskega sistema dela pri kaljenju in ravnanju, prav posebno pa točno upoštevanje in dosledno izvajanje osvojene tehnologije, je vodstvo sklopa mehanskih obratov predlagalo stimuliranje ne samo za uvedbo strojnega ravnanja, ampak tudi za uvedbo pravilnega kaljenja vzmetnih listov. Predlagana mehanizacija predstavlja torej organizacijsko in tih nično zadolžitev za celoten vodstveni kader vzmetarne, direktno pa naj stimulira vse sodelavce, ki bodo pri tem s svojim uspešnim delom soudeleženi. Upravni odbor je predlog na svoji 27. redni seji 26. decembra 1966 odobrili in odločil, da se za smerno racionalizacijo mehaniziranega ravnanja vzmeti odobri skupna nagrada v višini 3,000.000 S din. Gore — črne in bele Vendar je izplačilo te nagrade pogojeno z rakom, kvaliteto in z občutnim zvišanjem produktivnosti. Racionalizacija mora biti končana najkasneje do ikonca leta 1968, deli pa -se v štimi etape, in sicer: — v prvi etapi mora biti dosežena produktivnost od sedanjih 160 ton na 320 ton letno na moža, — v drugi etapi od 320 na 480 ton letno na moža, — v tretji etapi od 480 na 640 ton lin — v četrti eitapi od 640 na 800 ton letno na moža. Prva etapa je dosežena. Niihče naj ne misli, da je to šlo lahko. Bilo je potrebno veliko dela, veliko upornosti, nepopustljivosti. Bilo je potrebno najprej spremeniti tisto, kar se najtežje spremeniti da, bilo je potrebno spremeniti miselnost. Vendar, led je prebit. Tisti, iki so najprej doumeli, da je to koristno za njih in za skupnost, tisti so ob zaključku prve etape to občutili v stisku roik in v posebni beli kuverti. Ti in vsi drugi, ki tokrat niso bili med nagrajenimi, imajo vso možnost, da to še večkrat občutijo. Občutijo takrat, ko. bo končana druga, tretja in četrta etapa. Zato je prav, da se prav vsi vključijo, da prav vsi sodelujejo, da bi bilo v vzmetarni še več takih svečanosti, še večkrat stisk rok, pohvale in predvsem več denarja v žepu. Računalnik skrbi Ko podjetja rastejo, morajo rasti z njimi tudi ljudje. Del te rasti je v sprejemanju noviih sredstev lin idej ter nj-ilhova domiselna uporaba. Eno od takih novih sredstev, Iki so jih postavili v veliki livarni jeklenih in tem-pernih ulitkov National Castings, je bil digitalni računalnik, iki naj bi izračunaval prejemke nekaj sto delavcev. To delo je prej opravljal neki zunanji servis, toda zaradi zapletenega postopka iin 'izgube časa so nabavili lastni računalnik. Vodja sklopa mehanskih obratov inž. Zupan je pred razglasitvijo rezultatov dela med drugim dejal, da sta za vzmetarno pomembna dva dogodka. Prvi, ko so se preselili v nove prostore, in drugi sedaj, ob tej priložnosti, ko se je ročno ravnanje zamenjalo s strojnim ravnanjem, ko je bila izvršena prva etapa usmerjene racionalizacije. Svečanosti je prisostvoval tudi glavni direktor železarne Ravne Gregor Klančnik, ki je 'čestital k doseženemu uspehu in poudaril nujnost napredka za kipši in bogatejši jutrišnji dan. Pohvalil je tudi vodjo sklopa mehanskih obratov za njegove zasluge pri uvajanju 'mehanizacije in dvigu produktivnosti v vzmetarni. Vsega tega nismo zapisali zato, da bi podžgali »favšijo«. Ta lepa slovenska navada bo najbrž tudi brez tega imela še veliko privržencev. Vse to smo napisali z namenom, ida osvetlimo prizadevanje posameznih sodelavcev, ki s tem, da z dobrim delom ustvarjajo sebi ugled, pomagajo tudi vsem zaposlenim, pomagajo pri dvigu produktivnosti, ki je v današnjih časih prvi pogoj in edini način za dviganje osebnih dohodkov. Da bi ibiili ti vedno višji, pa si vsi želimo. -ate- za dobro počutje Kmalu po instaliranju je skupina za Ob-dolavo podatkov iznašla hitre načine za dajanje podatkov računalniku in dobivanje podatkov od njega. Tu opisujemo, kako so to naredili in tako odkrili čudovit lek 'za lajšanje naporov. Manj pisarjenja v obratu ■Pred nekaj leti si je vsdk delovodja ob koncu izmene belil glavo iin se poskušal spomniti, kaj vse so delali ves tisti dan: kdo je delal na kakem delu, koliko je bilo zastojev, koliko izmečka, im je pisal poročilo. Praviloma ljudje iz obratov sovražijo papirnato delo, mnogi pa se ga cello boje. To je povzročalo mnogo neprijetnosti med ljuidmi, ki so se resno čutili odgovorne. Ko jie računalnik začel delati, so postavili »center za sprejlem podatkov«. Ta je začel sprejemati ustne podatke od delovodij — ob katerem koli času podnevi ali ponoči, kakor jim je bilo pač najbolj prav. Zdaj vsak delovodja pokliče po trikrat ali štirikrat v eni izmeni eno od 32 delovnih mest. Poroča na kratko, kateri ljudje delajo na kakem delu, kdaj so začeli, koliko kosov je dobrih, Ikoliko izmečka in zakaj. Ce je zastoj, pove, zakaj in kdaj se je zgodil. Ko je to 'Sjporočil, lahko vse pozabi. Delovodja nima nič več .zapisov pri sebi. Naslednjič' jutro natipka računalnik zanj pregled proizvodnje lin nov plan, kli. sloni na podatkih o dosežkih prejšnjega dne. Vsak od njegovih ljudi prejme tipkano poročilo o svojem zaslužku do tistega trenutka, ko je oddal podatke. Ce je Ikjje kaka napaka (to se zgodi redkeje, kot bi si mogli predstavljati), jo delavec in delovodja skupaj popravita, ker so detajli še sveži v njunem spominu. Preprečujejo glavobol pri vzdrževanju V delu je tudi projekt, ikii naj razbremeni ljudi pri vzdrževanju. Livarna ima stotine strojev in orodja, Iki jih je treba mazati In regulirati; nekatere vsak dan, druge enkrat na teden ali na mesec. Če pri teh strojih spregledajo »točke POZOR« ali če odložijo mazanje zaradi kakega alarma kje drugje, se stroji pokvarijo in to zadržuje proizvodnjo'. To ustvarja nove alarme. Težko si je za vsak del opreme zapomniti, Ikdaj ga je itrelba mazati. Delavci ne morejo zapravljati svojlEga dragocenega časa za vzdrževanje svojih strojev, zato ta način ini zanesljiv. Kako pa je računalnik zmanjšal število »alarmov« in prihranil delovno silo pri preventivnem vzdrževanju? V zalogo računalnika je treba vstaviti samo: 1. zapis o mazilnih mestih vsakega stroja, 2. frekvenco mazanja za vsako mesto in tip mazila, 3. položaj vsakega stroja v obratu. Računalnik vse to razporedi in natipka dnevni plan mazanja —samo za tiste stroje, za katere je mazanje potrebno. Ta spisek postavi vse potrebne podatke po vrsti in talko gre lahlko .mazalec po najkrajši poti Skozi obrat im namaže vse' stroje. Računalnik mu nikoli ne dovoli, da bi pozabil, Ikdaj je treba namazati kak spoj ali katero maziilo naj uporabi. Ta vrsta stalne skrbi zmanjša zastoje. Odmašcna ozka grla »Če lijete stotine ton tempernih in jeklenih ulitkov vsak teden, vas vedno skrbi, kako pravočasno pripraviti forme im jedra na prostor za litje. Obločne in indukcijske peči še lahlko ustavite za kako minuto, kupolike pa ne morete pustiti, da čaka.« Ker se jedra v zalogi hitro pokvarijo, je treba izdelavo jteder planirati tedne vna- Tudi takšna sidra izdelujemo Foto: R. Gradišnik Regulatorjem za spomin prej, da dolbi vsaka forma -sveža in modna jedra. Čarovnija s ipostaviljainjjem točnega časa za izdelavo form, jeder lin litje vnaprej pa je opravilo, iki presega človeške zmožnosti. V planu za daljše obdo-bje pri omenjeni livarni je tudi računsko planiranje gibanja materiala v itovarni. Postaja možno, da se kombinirajo identična naročila od razli-čniiih kupcev. Talko se prihrani dosti časa. Tipkajo se lahko plani odprave »pro rata« v informacijo -naročnikom za šest tednov 'vnaprej in dejandko