106 štev.
V Ljubljani, četrtek 1. maja 1919.
Dsnsšilja številka obsega 6 strani.
Velja v Ljubljani
in po pošti:
tata .
K 84--t* 42—
m iti*.
*<trt !*fe , , , „ si-— ** »**es, . . „ 7—
Za inozemstvo:
** «*t® tete aa5?r#j K 95*—
■fn	,
50'-
*s P$1 'ata i4 v*trt ista	„	„	26'—
18 «1 KM«	,e	0 —
H. leto.
M pismene nsuoBbe tore*
f.osiijHtTe denarja ee m moremo ozirati.
KaroSniki naj po-itjaje naročnino mr po nakaznici.
Oglasi ?c računajo pa po* rabljenem prostoru in st* čir 1 f> m visok ter 45 mne firok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Credniitvo Je na Starem trgn 3ter. 19. Telefon “•te?.. 860. Dpravalštvo je na Marijinem trg-e =~-----—	Stev. 8. Telefon štev. 44.....................
IzllHIS. vsak • diBtt :&ilJ ira i	Vprašanjem glede inseratuv t. dr. se naj prt*
v £9CA.s%, uail	«%!'	loži ZB odgovor dopisnica ali znamka. - Oopid
Fosaniessiia Številka V^ija 40 vi Darjev,	B»j «• frankintjo. - Rokopisi se ne vračalo.
Zrinsko-Frankopanske svečanosti v Zagrebu.
Primorski begunci manifestirajo za Jugoslavijo. — Italijani proti Franciji in Ameriki. Železničarski kongres v Belgiadu.
Praznik dela.
. Od 1. maja 1914. pa do danes je j*0,ga dt ba, polna žalosti in krvi. uanes pred petimi leti je pripravljal Pfuski imperijalizem zadnje načrte 2a jh>bro premišljeno vojno, v kateri je ”°tel doječi svoje zmagoslavje nad pPadno Evropo, ponižati veliko Rusijo n Popolnoma prikleniti nase male na-5«, • ki niso mogli več niti dihati v c, eznih okovih oholega kajzerizma. v ovanski narodi v bivši avstro-mad-araki monarhiji so z največjim stra-?°m gledali v bodočnost, čeprav so čutili v sebi že kal revolucije, ki se 1® rodila v najtemnejših trenutkih preganjanja iz slovanskim narodom prižene odporne sile.
Odkar je praznoval naš narod Sv°j zadnji praznik dela v miiu, je Preteklo celih pet let. Delo, ki je vir 3ega blagostanja, je počivalo in zdelo e je, kakor da bi bog vojne mono-VSe delavne moči edinole za svoje	in	nečloveške	namene.
znik dela se ni smel praznovati, x, Se,,^e bi ljudstvo spomnilo svojih , oveskih dolžnosti in svojega človeš-^ga dostojanstva.
Skoraj pet let smo vonjali kri, «ad cela štiri leta prenašali vojne grozote, ki jih je zakrivila rabeljska Prusko-avstnjsko-madžarska zveza. S puško in vislicami so nas s pomočjo Črnih elementov silili k molku, dokler *e niso razvezali na>i jeziki in razodeti lavno, kar smo mislili tudi pred puško pod vislicami.
Naša oktobrska revolucija je bila b«nem tudi praznik našega dela za jarfoienje izPod stoletnega tujega
nj Naši nemški in madžarski sovražit« S(> Premagani. Za vedno je uni-nj h gospodstvo nad našim uje-
dinjenim narodom. Delo, ki smo ga začeli v dobi naše sužnjosti moramo nadaljevati s pomnoženimi močmi, ker le v delu se ojača vsaka sila.
Uničen je pruski imperijalizem, razrušeno je tiranstvo avstrijskih in madžarskih mogotcev, toda njih ded-ščino je prevzel nov sovražnik našega naroda — nenasitni italijanski imperi-jalizem. Prazne in demagogičoe so načelne izjave mednarodnih socijalnih demokratov, ki sanjajo o poravnavi medsebojnih življenskih sporov posameznih narodnih držav — brez orožja. Dokler se človeštvo ne zave, da je prelivanje človeške krvi v dosego rešitve spornih vprašanj med posameznimi narodi zanj največja sramota, tako dolgo moramo, žal, računati z orožjem, če hočemo živeti in obstati kot svoboden narod na svoji zemlji. Mednarodna socijalna demokracija ne bo nikdar odpravila te sramote človeštva. saj so njene frakcije dosegle do sedaj le s pomočjo orožja in nasilnosti trenutne uspehe. Voditelji soc. demokratov, pa naj se imenujejo že boljševiki, komunist), špartakovci itd., so proglasili nasilstvo za neobhodno sredstvo v dosego svojih razrednih ciljev, brez ozira na naiod in domovino.
Boj za obstanek našega celokupnega naroda še ni izvojevan. Bulj kot ktdaj poprej moramo združiti svoje delavne moči v obrambo domovine. Tuja pomoč nas ne bo rešila. Niti zveza narodov ni za nas merodajno pon štvo za priznanje naših narodnih pravic. Le ml n »šega umskega in rodnega dela je odvisno, ako hočemo dapridcuiodosvojih narodnih pravic. Zato je treba osredotočiti vse naše dt lo v dosego popolnega osvobojenja našega naroda Kadar bo izvršeno ve-
liko delo našega končnega osvobojenja in ujedinjenja vseh delov našega naroda, tedaj bo prišel za nas tudi naš veliki praznik dela. Tedaj bomo mogli šele v polni meri praznovati prvi maj-mk kot praznik izvršene dolžnosti napram domovini in napram človeštvu
V teh mislih se pridružujemo praznovanju letošnjega prvega majnika v svobodni jugoslovanski dižavi.
Franjo S.:
Socijalne reforme.
Kadar postanejo stare razmere neznosne, pride revolucija v večjem ali manjšem obsegu, z revolucijo pride anarhija, počasi pa zmagajo zmerni elementi, zrak se izčisti, izpeljive revolucijske ideje se izvedejo, med starim in novim časom se napravi kompromis: in človeštvo je zopet napredovalo. V francoski revoluciji je bil nositelj novih idej meščan — bour-geois nasproti ci — devaut = aristokratu; v ruski revoluciji zmaguje proletarec == boljševik nad »buržu-jem“: Končno pa bodo prišli do vlade zmerni revolucijonarni elementi, po-meščanjeni proletarci. Francoska revolucija je v političnem oziru rodila meščansko republiko, konstitucijonalno monarhijo in parlamentarizem poglobila. Ruska revolucija bo povzročila socijalno republiko, odnosno demokratsko monaihijo, kjer bo kralj samo reprezentant in izvrševalec ljudske volje. V gospodarskem oziru pa se bo svetbrezdvomno socijaliziral. Na dnevni red pride nacjonaliziranje (podržav-Ijanje) gotovih obratov in socijaliziia-nje velikih podjt t j. Dobro je, ako tudi pri nas v Jugoslaviji razmišljamo o teh dveh problemih, in ako se gospodje veliki kapitalisti že danes sprijaznijo z mislijo — na reforme! Ljud-
stvo jih bo zahtevalo, čim dalje se odlašajo, tem odločneje. —
Za podržavljenje pridejo v prvi vrsti v poštev vsi rudniki in veliki gozdi, glede katerih so se izdale že pripravljalne zakonske odiedbe. Vojska nam je pa tudi pokazala pot, kje mora država poseči vmes, da se za-brani izkoriščanje širokih mas. Mislimo rta preskrbo občinstva z moko, obleko in čevlji. V ta namen naj bi se ali podržavile nekatere velike tvor-nice, odnosno veliki mlini, ali pa naj bi se na novo ustanovile državne tvor-nice in državni mlini. Ne mislimo tukaj na monopol, ampak na državno konkurenco konfekcijskim tvornicam in mlinom. Glede konfekcije naj bi se izdelovale morda najprej samo moške obleke n. pr. 3 kvalitet L, II., III , ne uniforme, ampak obleke ra<ne barve in seveda tudi razne velikosti. Pozneje bi prišle morda na visto tudi obleke za dečke in ženske bluze ter predpasniki. Te državne konfekcijske tvornice naj bi zaradi dobave blaga sklenile dobavne pogodbe z raznimi velikimi privatnimi tvornl-cami za sukno, poslednje naj bi ostale za enkrat vsaj še prepuščene privatni podjetnosti, istotake predilnice in tkalnice.
Državne konfekcijske tvonvce naj bi bile — enako kakor državni mlini — osnovane popolnoma na tigovski podlagi: samo obratni kapital naj bi bil seveda državen in dobiček bi se stekal v državno blagajno. Razumljivo je, da bi bila država v položaju izdelovati oMeke vsaj tako po ceni, kakor vsak naj večji konfekcijonar: s tem bi se ugodno vplivalo na cene privatnih podjetij. Seveda pa bi na drugi strani zopet bila popolnoma prosta konkurenca glede boljših oblek in
LBVSTIK.
82 nadtijevanje.
Višnjeva repatica.
je omahnil nazaj in zazijal od preše*
ne*4a* °n
»S	Sr°fu so	vlomili, praviš?!«	je izdavil	nato.
S*"104* za vse	mesto; lepe reči	si bo mislil o
‘■■In kje je bila polcija?«
* *Na straži, kakor zmerom,« se je zmrdnila dalija.
je ‘O* 8aJ sem rekel, da pridemo vsi na vrsto!« ,,^Zr°jil Grabnnec in srdito udaril po mizi. »Čemu Plačujemo to	bando? Stavim,	da so vsi	zme-
toed seboj;	nemara imajo	klerikalci	piste
Hi 'Hi
bne8
*Iz zavisti!«
*Ali pa rdečkarji —«
*lz hudobije!«
Le *^agari... Ne, ne, to ni mogoče, vseeno ne!
0Sei at°vi so premeteni, in naš policijski ravnatelj je ' • •<
ima tudi on ideje?« je rekla žena hu-
»Pustiva njega in misliva nase!«
. *Ne boj se,« je viknil Grabunec, »to
gr0f “UJ se,« je viknil Grabunec, »to pot nama prav e lljde! Priložnost je krasna, edina takorekoč; On nfrav’^ Amalija... Naj vidi naš Smučiklas, da' Sam oa suetu s svojimi bore par tisočaki!« reksi je burno popadel klobuk, planil na 10 zd*rjal peš od doma. V kontorju je lasto*
ni
»uj0
ročno stipkal grofu pismo, da je »z globokim sočutjem zv edel o nezaslišanem zločinu, ki se je zgodil nad lastjo in osebo njegovega visokorodja«, ter ga zarotil v klečeplaznih izrazih, naj bi ga vendar že smel pozdraviti jutri popoldne v svoji hiši ter izpre-govoriti ž njim par besed »o velevažni zadevi«... Ponosen na svoje delo. ga je prebral desetkrat zaporedoma ter poslal Žana s pismom, hlapca z zabojem Kiinningsbruchovega mila, »ki ga poklanja našemu dragemu, češčenemu gostu v dokaz svoje neomejene vdanosti njegov ponižni sluga Robert Grabunec«...
Gospa Amalija je po moževem odhodu zadovoljno prekrižala roke pod ogromnimi prsi ter posedela četrt ure v sladko medlečih fantazijah. Ce si je domišljal on, da plove z razpetimi jadri k uresničenju svojih želja, koliko večje je moralo biti zadoščenje soproge, ki je sanjarila natihem o dosti se-bičnejših uspehih, ne le o tem, kako bi iztrgala grofa Smučiklasu in Nini, oženila ga z Doro ter ga razstavila v domačem reklamnem oknu sredi Gra-bunčevih špecerij!
»V pravem trenotku sem ga prijela'« je dejala sama pri sebi, mežikaje z zalitimi trepalnicami. »Zaletel se je... žc drevi kakor zakurjena lokomotiva... O, kar si vtepe Robert v možgane, to mora biti! Ne, ne, moj stari je vse drugo prej ko neumen, le modro ga treba voditi — za nos, hahaha!...«
Z vso trdovratnostjo svoje omejene glave se je bila zaverovala, da mora njena ljubezen dospeti
preko potic in cvetlic v sladostrastni jpristan izpol-nine; misel nanjo jo je navdajala s tolikim pohlepom, da tudi za Dorino ljubezen ni imela materinskih svaril, baš ker je videla v hčeri žgalni dar na grofovem oltarju; včasih jo je mikala izkušnjava, da bi ji zaupala svoje hlepenje ter pričela ž njo grd razgovor o prešeštnih strasteh... Ali Dora, ki je dobro slutila kipenje v materinem srcu, se je odvračala od nje še očitneje nego doslej. Z zgovorno nejevoljo ji je pogledala naproti, ko je prisopihala danes na vrt.
»Kaj bi rada?« je vprašala skoraj osorno in vstala od klavirja. »Se urice ne pustiš človeka samega!«
»Ze spet tako jezna, Dorica moja?« je gostolela gospa Amalija s cukrenim smehljajem. »Sirota, saj vem, kaj ti je ...«
»Ničesar ne veš,« je odbila Dora ledeno. »In tudi ne maram, da bi; pusti me pri miru s tem večnim ogrebanjem, kakor bi hodila okoli dojenčka.«
»Ne bodi huda! Veselo novico imam zate,« je hitela Grabunka. »Prav kmalu boš videla nekoga v hiši --«
»Koga?« Hči je strogo privzdignila obrvi.
»Ze veš, koga... Papa se je razkoračil; nič več, pravi, ne bo igral Smučiklas prve vloge in zapostavljal poštenih ljudi... Sklenil je ukreniti nekaj odločilnega; naša Dorica, pravi, ne bo kar takole ginevala od ljubomornosti in gledala Nine, kako se postavlja tam, kjer zanjo ni mesta...« tO«J;«v
glede krojaških izdelkov: tukaj bi se > država ne vmeševala.
Isto velja za državno konfekcijo čevljev: samo s tem razločkom, da bi se v državnih tvornicah mogli izde lovati moški, ženski in tudi otroški čevlji. Tudi tukaj bi se država ne vmeševala v izdelovanje boljših čevljev in v čevljarsko obrt. Tvornice za usnje naj bi ostale še naprej privatne, istotako strojarne.
Tudi glede moke ne mislimo na monopol, ampak samo na državno konkurenco. Država naj bi kupovala žito (pšenico, rž, koruzo) in naj bi mlela morda 3 vrste moke: I. II. III. Tako bi država mogla regulirati dnevne cene: ona bi bila največji odjemalec žita. Kdor bi hotel imeti finejšo moko, ali ajdovo moko, naj bi jo dal mleti v poljubnem mlinu. Seveda bi mali mlini tudi lahko še naprej obstajali in tudi večji privatni mlini: saj bi ne bil monopoli
Preskrbo z mesom in mastjo bi kazalo prepustiti mestom, ki naj bi osnovala mestna konkurenčna podjetja: mesnice itd.
Te reforme bi imele to dobro posledico, da bi imela država vedno cene v svoji oblasti, in bi se ji ne bilo treba loviti za maksimalnimi cenami, ako bi nastala vojska ali sploh pomanjkanje obleke in živeža.
Vinstvo bi mogla država dvigniti s pridobitvijo lastnih vinogradov in ustanovitvijo državnih vzornih kletij.
Državni monopol naj bi ostal, odnosno se na novo vpeljal : za^fo-bak, sol, vžigalice, sladkor, kavo, pe- | trolej in špirit.
Privatne veležganjarne naj bi se j zatrle, dovolilo pa naj bi se kuhanje j žganja za lastno potrebo in za pro- j dajo v malem, do gotove množine. j
To bi bil nekakšen okvir reform, j v kolikor pride podržavljanje ali državna konkurenca v poštev. Seveda vse to ne bi šlo na enkrat, ampak bi bilo treba za izvedbo 'morda več časa.
Vsa privatna velepodjetja, ki bi dosegla gotovo razsežnost obrata in gotovo višmo obratnega kapitala, naj bi se socializirala. Mislimo v prvi vrsti na vse banke, hranilnice in posojilnice, nadalje na veletvornice in veletrgovine.
Način socijalizacije je lahko različen. Nam bi se zdel nastopni način prikladen:
Vsa taka podjetja naj se preosnu-jejo v zadruge z omejeno zavezo, deleži naj se določijo na 20 do 50 kron, da pa se prepreči prevelika razcepljenost na občnem zboru, naj bi imelo sele 10 deležev na občnem zboru 1 glas- Dosedanji lastnik naj bi dobil polovico svojega kapitala izplačanega v gotovini, polovico pa v deležih nove zadruge. Polovica deležev pride na trg. Preje Še naj bi se rezerviralo gotovo število deležev za uradništvo in za delavstvo. Recimo n. pr. obratni kapital je 5,000.000 kron. Izda se
100.000	deležev & 50 kron. 50 000 deležev dobi dosedanji lastnik, 50 000 jih pride na trg. Uradnikov je recimo 20, delavcev pa 100. Deleži za uradništvo in delavstvo se razdelc na uradnike in delavce morda po ključu takratne mesečne plače. Recimo, da bi se na ta način rezerviralo za uradnike in za delavce skupno 1000 deležev, pride jih tedaj na trg le 49.000. Uradniški in delavski deleži bi se torej razdelili po gori omenjenem ključu brezplačno, in bi bili last posameznega uradnika ali delavca, vendar s tem pridržkom, da bi moral vsak uradnik^ ali delavec v slučaju, ako zapusti službo, svoje deleže brezplačno prepustiti svojemu nasledniku. Pokrilo bi se teh 1000 deležev iz zadnjega čistega dobička, odnosno iz rezervnih fondov. Uradniki in delavci naj bi imeli tudi sicer predkupno pravico glede ostalih 49000 deležev, seveda po nominalnem kurzu. Morda neprodani deleži, naj bi se dodelili prejš-nemu lastniku proti temu, da sc mu izplača toliko manj v gotovini.
V upravnem svetu naj bi zaenkrat bilo predsedniško mesto rezervirano za dosedanjega lastnika, podpredsedniško mesto za zastopnika uradništva, za delavstvo naj bi se re-
zervirala odborniška mesta, za vsakih 50 delavcev morda eno. Ostala odporniška mesta bi se izpopolnila s prosto volitvijo.
Hvalevredna je infcijativa vlade glede razlastitve oz. odkupa velepo sestev, ki presegajo gotovo mejo ob sežnosti, in glede oddaje premoženja, pridobljenega med vojno.
Priporočali bi samo, da bi se naj pustilo premoženje oz. vojni dobički morda do 50000 K izven zasege, na drugi strani pa bi se naj milijonski dobički zasegli do najmanj 95 %• Tam naj se vzame, kjer je!
Mislimo sicer, da bi vlada tukaj ne smela nehati. Po naši sodbi naj bi se zasegla sploh vsa premoženja, pridobljena kakorkoli in kadarkoli ako in v kolikor presegajo, recimo pri zasebnikih 2,000.000 K. Za trgovce in obrtnike oz. veleindustrijalce to ne bi veljalo, prvič k*r potrebujejo morda več obratnega kapitala, in drugič, ker bi itak v slučaju gotove obsežnosti obrata, zapadlo njih podjetje soci-jalizaciji.
Pri zasebnih velekapitalistih zaseženo premoženje naj bi se porabilo za poseben fond, za podporo dela nezmožnih, starih in bolnih ljudi. Kakor ima država dolžnost preprečiti čezmerno kopičenje bogastva, tako naj bi preprečila preveliko uboštvo. V sredi med tema mejama pa naj bi ostalo prosto polje za tekmovanje, konkurenca in podjetnost.
Zadnji čas je pa tudi, da se zatre zakotna kupčija in verižarstvo. Kupčevati naj smejo le legitimni trgovci, ki plačujejo davek in imajo obrtni list. Verižnike brez koncesije pa naj bi se kaznovalo ne samo z denarjem, ampak z občutnim večmesečnim do enoletnim zaporom ali ječo 1 Omejilo naj bi se tudi priseljevanje tujih državljanov, zlasti zidov v Jugoslavijo. Sploh naj bi se izgnali iz Jugoslavije vsi Židi, ki niso še pr stojni v naše kraje.
Žeieznice naj bi dobile strog ukaz, da smejo blago, ki presega gotovo množino, sprejemati za prevoz samo od legitimiranih trgovcev. Zadnji čas je, da se onemogoči verižna kupčija vsakemu pobalinu, ki se je naveličal hoditi v šolo ali ki noče več biti „piccolo“ v kavarni! Koncesije pa naj bi se dajale samo trgov s ko-izobraženim ljudem!
Predstoječe vrstice seveda nimajo namena se šteti med znanstvene razprave; podali smo le nekaj misli; moida je članek pomanjkljiv v marsikaterem oziru. Besedo ima, kdor ve kaj več ali kaj boljšega; vsak po svoje pomagajmo graditi hišo Jugoslaviji: Kamen do kamna palača!
Nezadovoljnost.
Kriza je povsod; po vseh državah, skoro po celem svetu. Zunanji znaki se kažejo različno: v Štrajkih, uporih, boljševištvu; pri nas zaenkrat v grožnjah in zabavljanju. V zadnjem smo nedoseženi in neizčrpni. Kajti pri nas kaže s tem nezadovoljnost vsak: delavec, uradnik, kmet in — kapitalist.
Pojmujem nezadovoljnost delavca. Pod avstrijskim režimom je zdihoval pod jarmom vojaške uprave in justice. Pičlo mu je bila odmerjena plača, še bolj pičlo hrana. Da nasiti sebe in svojce, je moral prodati brezsrčnim oderuhom zadnjo srajco, poslednji kos oprave. Sedanjo boljšo plačo porabi v plačanje starih dolgov in nabavo najpotrebnejše obleke in perila. Vznemirja ga neugodna valuta, skrbi ga pomanjkanje surovin in njih posledica: ustavitev dela v obratih in tovarnah, izguba zaslužka. Po mojem so te skrbi neutemljene, konsekvenca sedanje krize, ki ne more trajati dolgo in kapitalistične sabotaže. (Glej Trbovlje). Sicer pa lahko zrejo delavci z mirnim pogledom v bodočnost. Priznati morajo, da so v šestih mesecih dosegli več, nego v Avstriji v 50 letih: 8 urni delavnik, posredovalnico za delo in službe, podporo brezposelnim in mnogo drugih delavstvu ugodnih na-redb. To je šele začetek. Sigurna jim ]c velika bodočnst in znaten vpliv
v državnem življenju SHS. To is eno- i stavnega vzroka, ker se mora naša j država industrializirati, če noče po- i stati gospodarsko čisto podložna inozemstvu. Zlasti položaj v Sloveniji je tak, da bo v doglednem času število zaposlenih v industriji, trgovini itd. prekosilo število agtarcev.	.
“ Popolnoma upravičena je nezadovoljnost uradništva. To je stan, ki smo nanj ponosni. Zaveden, nepodkupljiv, objektiven. Kake duševne in telesne muke so morali naši činovniki pretrpeti med vojsko, o tem bi vedel j zapeti marsikako pesem. Ko smo do- j bili lastno državo, je pričakovalo uradništvo izboljšanje tudi v materijelnem oziru. Prejšnji režim je moral do 5. činovnega razreda vsakega' gospodarsko ubiti. In sedaj tako razočaranje. Gg. poslanci in ministri v Beogradu! Zadnja ura bije, da napravite pravico. Saj gre samo za to. Če pa hočete, da gre uradništvo do skrajnih mej, oz. ga primorate h korupciji, pa tudi —. j Ne verujemo pa, da bi bilo to državi \ koristno. Tudi iz stališča drž. finance j je boljše imeti enega dobro plačanega delavnega uradnika, nego tri dninarje, j ki jim je državna služba le postranski j opravek. Tega si ne da noben urad-nik dopovedati, da je pravično, da zasluži osiveli profesor eno treiino i toliko, nego njegov 20 letni učenec, ki je sedaj slučajno častnik. Pred pe- j timi meseci je prinesel neki poverje- j nik, menda g. Kristan, iz Belgrada vest, j da so ondotni odločilni faktorji uver- j jeni, da mora biti uradništvo dobro plačano in da bodo prejemki kmalu | ugodno urejeni. Obljuba dela dolg, j gg. pri vladi! Kje so dejanja?
Horneričen smeh škodoželjnosti vzbuja tarnanje p. t. gg. kapitalistov. Ti reveži čutijo, da je konec strahovlade in da se jim bliža zaslužena usoda. Nikomur bolj po pravici 1 Kajti njim je še danes dolgčas po Avstriji, ki jim je pustila tako lepo gospodariti in odirati. Dvojen dobiček so imeli: v vojsko jim ni bilo treba in obogateli so neizmerno. O kakem žrtvovanju za SHS, o kaki ljubezni do domovine pri njih žal ni govora. Spominjam se, kako mi je neki vele-tržec potožil: Kaj meni za Jugoslavijo, ko pa krona nima nobene vrednosti. In on revež ima toliko ničvrednih kron! Te ljudi je treba prijeti z dvojnim vijakom, da bodo še bolj jamrali. Državniki! Tu je ključ za rešitev delavskega, uradniške a, invalidnega in malokmečkega vprašanja. A ne odlašajte preveč, sicer Vam ta kura z zlatimi jajci uide.
Dočim se naš mali človek na deželi in v mestu, ki je imel od vojske res le škodo, potrpežljivo obnaša, jadikuje, stoka in toži brez potrebe naš agrarec, veliki gruntar in veliki posestnik. Sicer ima vsega dosti: mesa, vina, kruha obleke in perila, ženske hodijo v zlatu in svili, on pa toži. Radi pomankanja petroleja in sladkorja zabavlja bolj kot najbolj pohabljen invalid. Vsega je kriva Jugoslavija; koliko boljše je bilo pod Avstrijo!
Nehvaležnost, da ji ni para! Ali vam 'je, kmečke žene in dekleta, Avstrija vrnila može, sinove, zaročence? Ali ste od nje dobili konje in vozove? ali je Jugoslavija vzrok, da Italijani branijo dovoz surovin, petroleja itd. k nam? Saj je vendar avstrijsko armadno vodstvo sklenilo tisto nesrečno pogodbo o premirju, ki dovoljuje Italiji zasesti naše kraje, predvsem pa Trst.
No, pa vse to naši agrarci dobro vedo. Glavni vzrok nezadovoljnosti tiči drugod. Zadel ga je pisatelj Podlim-barski, ki pravi, da je glavna napaka našega kmeta sebičnost. Da, to je. Naš agrarec dobro ve, da se nikdar več ne vrnejo časi, ko se je moralo v strašnih življetiskih stiskah 1918 plačevati za 180 kg pšenice 1000 do 1500 K, za 1 jajce 1 K, za 1 kg fižola 10 do 14 K, za 1 kg zabeli do 100 K. On zdihuje po teh časih, mesto da ga oblije rdečica sramu, mesto da si je svest, da mu je to nakopalo neizbrisljivo sovraštvo vseh onih, ki jih je na ta nečloveški način izsesaval. Proti temu v nebo vpijočemu grehu ne pomagajo nič molitve, ptocesije,
romanje in drsanje okoli oltarja po nagih kolenih. In še nekaj drugega pogrešajo kmečke ženske: Ž ustanovitvijo SHS so odpadle podpore.
Podpore 1 Če je vredna ranjka Avstrija še kake kletve, jo zasluži vsled krivične in brezmiselne delitve podpor. Mnogokrat jo potrebna reva bajtarica, delavka ni dobila, prejemala jo je pa bogata gruntarica. In te podpore so uničile vso nravnost, ves čut za čast. Naj je divjala vojska dalje, naj je postajala revščina vedno večja, naj so se širile spolne boiezui, in množilo število nezakonskih otrok —• kaj za to, sej je vsa čustva, vso človečnost zadušila — podpora. Ni z® naš narod najhujše uničenje Goriške, 70000 mrtvih in invalidov, splošna kriza v obrti in trgovini; največje zlo je nravna propalost, s'epa bre/.srčna gonja za dobičkom, za bogastvom-ln najtežavnejša vloga vseh, ki res ljubijo narod svoj, bo oteti ga iz moralnega propada.
Glavni vzrok vsej nezadovolj' nostl bo pa ta, ker šc ne poj mini® važnosti in pomena lastne, neodvisne države. Le v taki se morejo prosto in do nedogledne višine razviti razni stanovi, ne da bi se jim bilo bati, da dobijo tujci prednost, kakof je bilo to običajno v bivši monarhiji-Ni naša krivd?, da se tega ne zavedamo; nad 1000 let je kar smo izgubili svobodo. Da bi bila naši novi državi le kmalu dana možnost razviti neizmerne svoje sile in izrabiti neizčrpne prirodne vire. Potem bo kmalu konec pretiranega in po večini neopravičenega zabavljanja. ProletariuS-
Položitev kosti Zrinskega in Frankopana v domačo zemljo.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Zagreb, 30. aprila. Hrvatski n®' rod je danes na s jajen in dostojen način poplačal svoj dolg narod*1'111®
mučenikoma in prvima borilcema z® osvoboditev izpod tujega ja ma Petru Zrinskemu in Fran Krsto F ankopanu-Zagreb si je nadel praznično obleko-Vse hiše so okrašene z v žalno ovitimi narodnimi trobojnicami, a tj® mnogih krajih se vidijo slike narodni!1 junakov ter grbi Zrinjsko-Frankopano*
Vse delo počiva. Trgovine in dela*' nice so zaprte. Tudi delo v uradi*1 počiva.	A
Že v zgodnjih urah so se zače»{ zbirati velike množice ljudstva Zrinjevu in po ulicah v bližini jug0' slovanske akademije. Redarstvo K skrbelo skupaj s sokolskimi reditelj1 za red in mir ter napravilo okoli ak®" demije kordon.
Z ljubljanskim posebnim vlako®1 je prišlo 500 Slovencev, da se udele*® korporativno pogrebnin slavnosti {* j tako poklonijo manom neustrašeni*1 j borcev tudi za slovensko svobod0' Od vseh strani so prihajala društva ' zastavami. Sokolska društva so bil® zastopana polnoštevilno. Na čelu tV stopmkov jugoslovanske armade j® bil vojvoda Mišič, ki je obenem z®\ stopal regenta Aleksandra. Osredrtr vlado so zastopali ministri dr. Al®®' povič, dr. Kramer, Marinkovič in Poljak, Zagreb, Belgrad in Ljubija11 so bili zastopani po svojih županj čchoslovaško republiko je zastoP^ preds. narodne skupščine Toma*0* prisoten je bil zastopnik poljske publike, dočim je bila francoska jjf mada zastopana po posebni depu*®., ciji. Zastopane so bile tudi misije v»° tu se nahajajočih misij prijatelj^L držav, Angleške, Ameriške, Poljske Čehoslovaške. Hrvatsko vlado je 1. stopal ban dr. Paleček, slov. dežel11 vlado pa poverjenik dr. Vrstovšek. ^ Ko so akademiki prinesli krsto Akademije, je opravil cerkvene obfe , zagrebški nadškof dr. Bauer ob 0 stenci križevaškega grško katolisk jL nadškofa Nyardi-je ter škofov dr. L* L in dr. Premuše in druge zagreu duhovščine.	^j
Po cerkvenem opravilu je pregovoril v imenu osrednje vlade jjj nister Marinkovič, za njim so ,8° ban dr. Paleček, predsednik Ceho* j
vaške narodne skupščine Tomašek in poslanec Ivan Peršič. Zagrebška pevska društva so zapela Zrinsko Fran-kopanko, na kar se je razvil veličasten sprevod, kakršnega Zagreb morebiti Še ni videl Po ulicah in trgih, kjer se je sprevod pomikal, so tvorile špalir nepregledne množice, na tisoče in tisoče prebivalstva iz Zagreba in okolice. Je ačičev trg In trg pred katedralo sfa bila nabito polna. Ceni se, da je
Žledalo sprevod nad 100000 ljud'. ilica, po katerih se je sprevod publika!, pa tudi večina drugih, so bile v zastavah. Okna so bila okrašena s cvetlicami, malimi zastavicami, zrinsko fraukopanskimi grbi, preprogami in diugimi okraski. Sprevod je otvorila Sokolska godba, ki ji je sledil oddelek vojaške konjenice, nato sta korakala dva pehotna polka z godbama, mornarji z ve ci in novimi državnimi zastavami, deputacija Turopoljskih pic niičev v shkovitih zgodovinskih narodnih nošah, nato slo enski, hrvatski ter s>b-.ki Sokoli in slovenski Orli, kar pcmešani med seboj, Sokolice, skavti, tieputacije raznih društev, med niimi Reputaciji pevskih društev »Slavca" in *,Ljubljanskega Zvona" z zastavami, izredno veliko Število visokošolcev in visi košolk. Najimpozantnejši del sprevoda je tvorila ogromna množica beguncev iz okupiranega ozemlja z zastavami. Bili -so razdeljeni v skupine po svojih domačih krajih in nosili napise- krajev, ki so njihova domovina. Tako so man testirali za pop Ino uje-dinjenje naše domovine. Za begunci 8? fcledila razna diuštva. Nato so no-jdli Sokoli in častniki vence, ki jih je bilo brez števila. Kot prvega so nositi krast-n venec, ki ga je poklonil prestolonaslednik Aleksander.
Vence so spremljale dekleta iz vseh jugoslovanskih pokrajin v narodnih nošah. Za venci so šli vsi v Za grebu nahajajoči se poslanci nekda njega hrvatskega sabora, kakor tudi poslanci narodnega predstavništva v Belgradn. Sledila je duhovščina, za njo .pa so nesli akademiki krsto z Ostanki obeh narodnih mučenikov. V-aatno stražo ob krsti so tvorih So-n° ’ častniki, mornarji in akademiki’ t red nadškofijsko cerkvijo so govorili znani pisatelj profesor Andrič, prof dr. Fran Ilešič, v imenu beguncev dr. Werk in v imeni- vojaštva general Plivtlič. Nato so pevska društva zapela himne „Lepo našo domovino", ,.Bože pravde" in „Naprej“, nakar so odnesli krsto v cerkev. Po kratkem ponovnem cerkvenem obredu so položili krsto v nalašč pripravljeno grobnico. Pred cerkvijo je oddalo vojaštvo častne salve, v okolici mesta pa so oddali topovi običajnih 21 strelov.
*
* *
Posebno pozornost je vzbujala v sprevodu skupina beguncev iz zasedenega ozemlja, Gorice, Trsta, Istre, Reke in Dalmacije. Ko je dalmatinski Odvetnik dr. Werk pozval prisotne begunce in drugo občinstvo, naj priseže o, da ne odnehajo od borbe, dokler ne bo zadnja goriška vas in slednji dalmatinski otok združen z ostalo domovino, je zaorilo iz tisoč *h tisoč grl: Prisegamo 1
Jugoslavija.
Aretirana družba tihotapcev v Mariboru, j LDU Maribor, 30. aprila. V Mariboru so zaprli včeraj veliko diužbo tihotapcev, ki so ponarejali izvozn ce ih spravljale vedke množine živil po očitnih in skrbnih potih v Nemške* Avstrijo. V to stvar je zapleten tudi Oeki državni uradnik. Diužbo so za-Pdi. Danes je major Saboty, povelj uk hiariburskega žandarmerijskega okrož-poveljstva, v okolici Radgone in Ltnureka prijel več Članov te družbe, so se hoteli skriti v — Nemško Avstrijo.
Prosimo, ko vpošljete denar na naie upravništvo, zapišite zadaj na drezku namen pošiljatve, za kaj je.
Pr. naročnina za Jugoslavijo, za okšno tn katero knjigo ali za kak obrodelen namen, da ne bo potem »epotrebnih reklamacij.
Maše severne meje.
n V Št. Martinu pri Velikovcu
so nemški vo akt pojedii že vse mačke. Malemu posestniku so vzeli celo nosečo psico in jo deloma spekli, deloma skuhali. — Tri četrtine prebivalstva so se podpisale za Jugoslavijo.
n Položaj nelzpremenjen? Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. aprila ob 12. iz uradnega vira: V noči od 29. do 30 aprila razven nekaj topniških strelov vse mirno. Položaj neizpremenjen. Pri včerajšnjih bojih smo zaplenili 12 topov in poškodovali največji del topništva, ki jc vedio streljalo na Velikovec in Sinčo ves in rušiio naše vasi.
n Nemško poročilo, LDU. Dunaj, 30. aprila. (DKU.) Iz Celovca poročajo o vajaškem položaju, nastalem vsled prodiranja Jugoslovanov: Koroški narodni brarnbi se je v beljaškem kotu posrečilo snoči zopet zavzeti postajo in kraj Podrožčico in Sv. Jakob. Sv. Jakob smo sicer ponoči z-časno izgubili, vendar pa g» je narodna bramba davi zopet osvojila. V celovškem okolišu je koroška narodna bramba zopet priborila G abštajn.
Politični pregled.
p Zveza narodov. 28. aprila je bila plenarna seja mirovne konference, v kateri je bila sprejeta pogodba o zvezi narodov. Rizen 32 prvotnih članov je bilo pozvanih še 13 držav, da pristopijo k zvezi. Glavna točka pogodbe je, da se mora narod, ki se s preziranjem zvezne pogodbe zateče k vojni, smatrati za narod, ki je zagrešil vojni čin proti sočlanom.
p Reka — Trst. Nedavno temu smo v posebnem članku povdariii, da so nas Italijani z Reko premotili, da smo pri tem pozabili na Ti st, Gorico in Pulo. Vse se danes vrti le okolu Reke, dočim je Gorico, Ttst in Pulo Wilson že priznal Italjanom. To je v glavnem posledica, da smo se z vso silo vrgli na obrambo Reke ter popolnoma zanemarili vprašanje Trsta. In vendar bi bilo moralo biti našim zastopnikom in naši javnosti jasno, da z obrambo Trsta branimo tudi — Reko. Kakor stoje stvaii danes, moramo računati z izgubo večjega dela po Italijanih zaSi den-h krajev. To vse pa le vsled nemarnosti ali neodločnosti naših zastopnikov, ki se niso znali s primerno eneržijo zavzeti za naše pravice! Vzlic vsemu se nadeiamo, da še ni vse izgubljeno, to tembolj, če je resnična včeraj po »Riječi SHS" v »Jugoslaviji" objavljena Wilsonova izjava našim odposlancem, da mora biti za dižavnc pripadnost enega pod ročja merodajna le volja dotičnega prebivalstva in da spadajo jezični otoki k zaledju.
p „Slov. Gospodar" in tudi še le komaj rojeni »Ptujski list" napadata »Jugoslavijo" Češ, da smo preostri, da se napake narodnih voditeljev, narodno zasluženih mož ne smejo razkrivati temveč, da se jim mora peti le hozaria in hvala Če ima tak narodno »zaslužen" mož na svoji hiši še vedno nemški napi-t, če bledeče on in njegova obittlj javno in izzivalno »blaženo'* nemščino, če »narodni" »voditelji" iz same — ku-lantnosti protežirajo Nemce in nem-čurjena škodo zavednih Slovencev itd., o tem se ne sme pisati, Bog ne daj, ker trpel bi ugled za-dužnih narodnih mož. Ce pa tipi ljudstvo, če trpi narod vsled domišlja-osti gotovih »voditeljev", da so sakrosanktni in da smejo vse in da zanje ne velja novi čas narodnega prebujenja in č ščenja, to seve jim nič rmri. Go spodje, po krivici nismo še nikogar ožigosali, nam je narodov blagor višji od osebne domišljavosti posa mezmkov, ki n so to, kar bi morali biti: vzgledni čisti narodnjaki. Z žu-ganjetn po provincijahih listih nas ne bodete odvrnili od začrtane poti. Nas niso ljubljanski dnevniki/ki so se v začetku tudi zgražali nad našim odkritim radikalizmom, potem so pa postali iz Savlov — Pavli in so morali sami začeti pisati bolj radikalno, pa nas ne bodete ugnali v pokrajini.
Eno je, kar Vas najbolj boli: Vse čita »Jugoslavijo", vsi jo dan za dnem željno pričakujejo in širi se kot »kuga" — kakor je pisal neki »slovenski" list —■ to Vam ni prav. Bleda zavist vas tare! A to nam nič mar, mi gremo naprej, mi mladi, mi strelci.
Pokrajinske vesti.
kr Iz Vrhnike. Naša vlada je prišla na Vrhniki na vse mogoče finese, škandalov pa, ki bodejo v oči, ki so naravnost nečuveni in je bila že pred tremi meseci na nje opozorjena v našem listu še ni skušala popraviti. Vsi zavedni Vrhničani zahtevamo, da pokaže takoj vrata nesramnemu nemškutarju Weixlerju, ki še vedno uraduje pri davkariji in postriže peruti Oroszijtt. Ne botno naštevali vseh vzrokov, ve jih vsak in tudi vlada, če pregleda stare akte in konfidensko listo 1
kr Celje. Trafike so sedaj razpisale in invalidi se zelo zanimajo zanje. Sedanjim imejiteljem trati* pa je zelo žal, da morajo zapustiti svoja mesta, zato hočejo finančno upravo prisiliti, da jim ostanejo trafike s tem, da so si izposlovali od hišnih gospodarjev lokale za se, v katerih naj bi potem odprli trgovine. Kje pa naj ima invalid potem svojo trafiko? Vse to je treba hitro urediti, ker do 13. maja morajo biti vložene prošnje s potrdilom, da prošnjik razpolaga z lokalom. Več invalidov.
kr Celje. Med vojsko je bilo v stari Avstriji strogo prepovedano, nositi na klobukih ali čepicah trakove z napisi sovražnih držav. Taka prepoved bi bila danes tudi pri nas umestna. Gospodične in otroci nosijo različne trakove za klobuki in čepicami z nemškimi napisi in pa napisi od brodovja bivše avstr, vojne mornarice. Pa to ni Čuda. Saj nosijo mornarji, katerih je nekaj tukaj pr* topničarskem polku nameščenih, tudi še vedno trakove od bivše mornarice, kakor: »Viribus Unitis", in od različnih torpednih in podmorsk h čolnov. Nedavno je bila izdana odredba, da je pravile« napis na trakovih mornariških čepic samo »Ratna mornarica". Torej celjski mornarji!
kr Braslovški „Sokal" je pri-i redi! na belo nedeljo dve šaloigri »V medenih tednh" in »Če sta dva". Igralo se je dobi o vkljub temu, da niso znati d letantje — zlasti pri prvi igri — previč d bro svojih ulog. Tudi nekatere nekoliko preveč mladostno razposajene kretnje niso bile vedno na mestu, pa to se navsezadnje mladim diletantom že. oprosti. — Gdčne. Cizelnova in Maršiče»a so rešile prav povoljno svoji ulogi, vendar pa nam je bolj imponind sigurni in živahni nastop gdč. Lorberjeve. katero osobiio želimo še videti na odru tudi v kakšni večji ulogi. G Rob. M irš č in g. Žnidar sta bila tu in tam sicer malo pretiha, drugače pa se jima ne da ničesar bi stvenega oporekati. Dobro je zadel natakarja g. Rih. Maršič, čeprav je malo pretiraval, kar pa je ravno radhega vzbujalo mnogo smeha med občinstvom. Najbolj pa sta se odlikovala — posebno v drugi igri — brata Janko in Vintor Krtfl, prvi kot cirkuški igralec in drugi kot cirkuški ravnatelj. Obema se je zlasti izborno posrečil patos, kateri je običajen pri domišljavih cir kuških igralcih. — Igri so torej uspeli, toda za drug č priporočamo vendarle malo več pridnosti v učenju ulog. Pa kmalu spet na svidenje 1
kr Slov. Bistrica. Mnogo Nemcev in neinčurjev se je že izselilo iz naše slovenske Bistrice, le odstav Ijeni orožnik Schinko se ne more za edno pos oviti od nas. Novi orož niški slražm ijster ne more dobiti nikjer stanovanja za svojo družino in mora stanovali tri ure daleč iz mesta Ali ne obstoji za take slučaje posebna uaredba naše vlade? -Mestna občina naj stori torej svojo dolžnost in nai uustavno rekvirira stanovanje odslovljenega nemškega orožnika,
kr Iz Obrežja pri Središču.
(Na naslov okr. glavarstva v Ptuju.) V 91. štev. Vašega cenj. lista piše neki člankar, da je dolžnost vsakega državljana bud ti povsod ponos in ljubezen do države in sodelovati pri tem, da se ovire in neredriosti odpravijo. Povedati pa mu je tudi jasno, kar ni prav ter dati nasvet, kako bi bilo bolje ukreniti. Z ozirom na te resnične besede sl uso-jam slavno okr. glavarstvo v Ptuju opozoriti na sledeči nedostatek. Nekatere občine ormoškega sodnega okraja že od meseca novembra lanskega leta niso dobile sladkorja, ined temi je tudi naša, to je obteška občina. Če se vpraša župana ali pa izdajatelja izkaznic za živila po vzroku, zakaj nas oblasti puste tako dolgo brez tega živila, se navadno reče, da sladkorja ni, da prevoz skozi Nemško Avstrijo ni dovoljen itd. Da ti in enaki izgovori ne drže, je razvidno iz tega, ker je bližnji trg Središče dobil pied kratkim 600 kg sladkorja, okolica pa nič, nadalje je obče znano, da je trgovec M. R. v Središču prejel nedavno iz Ljubljane 1000 kg sladkorja, ki. ga daje baje samo za živila. Prebivalcem Središča ga je odstopil okrog 250 kg. Kaj pa je z ostalimi 750 kg? Zakaj ga ne oddaje tudi okoličanom, ozir. zakaj se ta sladkor ne nakaže onim prodajalni-cani, ki preskrbujejo okoličane z živih? Prosimo nujno, da okr, glavarstvo v tem oziru potrebno ukrene. Ko so se rekvirirala živila — žiro itd. smo drage volje dali, kar smo premogli, naj se da tudi nam, kar nam gre, zlasti če so zaloge tukaj.
kr Na Pragerskem so neznani tatovi ukradli iz plombiranega vagona 32 vreč soli in en zaboj zdravniških niedikamentov. Zdravila je darovala angleška misija na Dunaju za Belgrad.
kr Sv. Križ — Mursko polje. JDS. priiedi prihodnjo nedeljo, dne 4. maja tukaj budski shod in sicer po rani maši pri Sv. Križu, po pozni maši pa v Veržeju. Shoda se vršita ob lepem vremenu na trgu, ob dežju pa v gostilni Hauptman oziroma Seršen. Govoril bo državni poslanec g. prof. Voglar iz Maribora. Enak ljudski shod se viši istega dne takoj po večernicah pri Mali N delji na cerkvenem trgu oziroma v šoli.
kr Križevci. Naši novi diietantje so na velikonočni ponedeljek uprizorili zelo dobro obiskano gledališko predstavo .Rokovnjači*. Igrali so dobro. Upamo, da jih zopet kmalu vidimo na odru.
kr Narodna čitalnica v Železni kaplji pritedt 4. maja v Gregorje em domu svojo prvo veselico z zanimivim vzporedom. Sodeluje vojaška godba iz Maribora. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vozi poseben vlak. Za dušo in lelo bode najbolje preskibljeno.
Dnevne vesti.
dn Zaspana Ljubljana. Na vče-
rajšni Zrmsco Frank,»panski dan je pokazala bela Liubljana zopet svoje bledo zaspano lice. S tem, da je šlo nekaj zastopnikov na svečanost v Zagreb, je bore m,ilo storjeno v Ljubljani za proslavo. Ali se ni mogla vršili n. pr kaka akademija ali predavanje z Zrinsko Frankopansko pesmijo? Ali se ni mogla vršili svečana sein občinskega sveta? Nalepljenje lističev po oknih še ne dokazuje narodne zavednosti. Ljubljana, kako za-nikarna ln zaspana si še vedno 1
dn Kaj je vse mogoče. Čitamo, da slovenski odvetnik zastopa bivšega avstrijskega vojaškega krvnika. Pa to ni edini slučaj. Znano nam je, da slovenski odvetnik zastopa bivšo avstrijsko denuncijantko proti nekemu političnemu preganjancu. Žalostno, če pomislimo na slučaj pred letom dni, ko slovenski advokat ni hotet sprejeti zagovora Slovencev, ki so radi političnih deliktov stali pred vojaško sodnijo. Gospod i ah nimamo v Ljubljani dovolj nemšKutarskih odvetnikov, ki nimajo nič posla in so že skoro nepotrebni. Dovolite jim, da si oni zaslužijo par krvavih grošev 1 Smo pač mnenja in temu nam bo pritrdil vsak
pošten in značajen Slovenec, da tudi dohtarjem ni vse dovoljeno.
dn Kaj pa mi? Ob priliki prevoza kosti prvih jugoslovanski mu čenikov Zrinjskega in Frankopana sem se spomnil tudi onih zapuščenih grobov ob Suhem bajarju. Narode, ali ni pretežna večina tistih obsojencev padla radi svojega jugoslovanskega piepri Čanja? Ati niso bili med temi naši jludje, ki so umirali ponosno z povzdignjeno glavo in vsklikom „Živj« Jugoslavija** na ustih? Ali naj bodo pozabljeni? Dajmo jim dostojen grob s septemberskirni žrtvami skupaj. Spomenika ne bo treba preminjati, zadostuje, da se vklešejo vanj imena zadnjih mučenikov.
dn Gledališki svet. Člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v petek dne 2. maja ob petih popoldne v pisarni MaPce slovenske.
dn Izurjene strojepiske naj se čimprej zglase pri vodstvu Ljubljanskega dopisnega urada, ki odda službe.
dn Vse šole v Ljubljani so danes zaprte.
dn Pri poštnem uradu Št. Ilj v Slov. Goricah se le otvorila dne 19. aprila 1.1. telefonska centrala z javno govoriluico v vodi 1331 -f- 1333, za krajevni in medkrajevni telef. promet, dn Brivnice so danes zaprte, dn Užitninskl davek. Kakor znano se udeiežuje Kranjska dežela pri zakupu državne užiimne že od leta 1891. Užitnino pobirajo aež. užitninski uslužbenci (dacarji). Ali bi ne kazalo, da bi se to uredilo tako, kakor je imelo tržaško finančno ravnateljstvo na Primorskem, ki so pobirali fiinančn' stražniki užitnino na vino in meso? čemu toliko uslužbencev, režija je vendar draga stvar. Deželni užitninski uslužbenci bi bili pa gotovo bolj zadovoljni, da bi jih država prideiila finančni stražil
dn Vrvarski pomočniki imajo v nedeljo 4. t m. ob 14. uri sestanek v Ljubljani v steklenem salonu hotela „Lloyd“ na sv. Petra cesti.
dn ,,Naprej" napada „Jugosla~ vijo“, ker srno priobčili dopis iz Zagorja, da tam nemškutaiji zabavljajo čez državo SHS in sramotijo dinastijo Karagjorgjevičev. Poročali smo, da se je to nekoč godilo celo tudi pred žan darmerijskim poslopjem in da je žan-dar gosp. Legat vse to slišal in videl, ukrenil pa ni nič. — Ko smo prejeli omenjeni dopis, smo se, predno smo ga priobčili, informirali natanko ter izjavljamo, da je vse res in da lahko vse dokažemo s pričami. —■ ,,Naprej" pa namesto, da bi bil vsaj tih, če že ne mara krotiti takih pristašev, ki pač niso nobeni stranki v čast niti v prid, se neumno žagarja v naš list, ga zmerja, da je Peskov revolver itd. in ščuje celo na poboj češ, da se „Naprejevci“ ne bodo čudili, če se bo kak delavec „izpozabil“ ter dal našemu dopisniku pošteno klofuto. — To je naravnost ščuvanje in tako pisanje je — revolversko. Zahtevamo še enkrat, da vlada uvede v Zagorju preiskavo, ker če je Jugoslov. Dem. Soc. stranka res jugos ovanska, bo tudi v njemm interesu, da se nem-Škutarski razgrajači in zabavljači potipljejo in pošljejo tja, kamor spadajo. Uredništvo „Napreja“ pa naj bo bolj previdno pri priobčevanju takih — milo rečeno — revoKerskih notic.
dn Pojasnilo. Z ozirom na dopis iz Domžal v včerajšnji »Jugoslaviji** je treba pripomniti, da je g. major A. iskal v celi ljubljanski okolici stanovanje za svojo družino, pa je ni dobil nikjer. Tudi v Domžalah ni mogel najii nobenega primernega stanovanja razven pri L. Gospod major prosi dopisnika, naj se zglasi pri njem in mu pove drugo stanovanje, za kar mu bo zelo hvaležen.
dn Pletarsko šolo je otvoril mestni šolski svet na deški ljud .ki šoli na Prulah, na predlog g. ravnatelja Iv. Levca. Misel je bila jako srečna. Namesto, da bi dečki tratili čas z igrami ali celo s pohajkovanjem, postali bodo delavci, in delo samo jim bode donašalo lep zaslužek.
dn Državno posojilo. Naša država potrebuje denarja in vsi bi ji po svojih tnočeh radi priskočili na
pomoč, saj vemo, da pomagamo samemu sebi, ako pom gamo nji. Pa kaj, ko so nas razni verižniki in brezvestni tovarnarji, pa tudi nekateri taki trgovci izželi prav do kosti. Vsi naši prihranki so romali v njih nenasitno žrelo, da so si kupičili milijone in milijone. Ta denar je naš, ukradli so nam ga na ostuden način, zato tudi nimajo pravice do njega. Vlada naj jim pobere do malenkostnega procenta vse, in ne bo ji potieba ne vračati posojila, ne plačevati obresti. Čemu trga že ni storila, nam je neumevno. Stori pa naj to čim preje, da se ti krvosesi ne bodo nazadnje še izkazali celo z deficitom.
d n V sled praznovanja prvega maj -nika izide prihodnja številka „ Jugo-slavijeu v soboto zjutraj.
dn Obrtna dovoljenja. V stari Avstriji so imeli pri nas Nemci dale-kosežne pravice za obrt, nam pa se je vsaka prošnja kratkomalo odklonila. Večina slovenskih obrtnikov je morala v vojsko, kar pa je prišlo „zdravih" domov, so vsled vojnih po-sled c prisiljeni si poiskati drug zaslužek, da morejo preživeti sebe in svoje družine. Naša vlada naj bi prošnje za obrt ne zapirala v miznice, še ma ij pa odklanjala brez posebno važnih uzrokov Obrtnik.
dn K oddaji tobačnih trafik. Pri oddaji tobačnih trrfk imajo prednost invalidi. To je lepo in potiebno, toda pravično bi bdo, da se upoštevajo tudi pohtičrii preganjanci, od katerih je postal marsikdo vsied preganjanja gmotno tako oškodovan, da je danes biez vseh dohodkov. Politični preganjanci in vojni invalidi morajo uživati pri tem ernke pravice.
do Verjetno. Pred dnevi se je baje pri nekem SHS uradu javil bivši „generalstabler“ iz Nem. Avstrije ter prosil za službo. Rekli so mu, da za take ljudi pri nas ni nič prostora, nakar je s povzdignjenimi rokami prosil naj ga vsaj zapro, ker gre pri nas kaznjencem stokrat boljše kakor pa najvišj mu uradniku v Nem. Avstrij-.
dn Nečuven škandal. Vsoboto popoldne je prišel v slaščičarno Kirbisch v Ljubljani prav mlad, obrit, skoro-gotovo aktiven jugoslovanski stotnik 2. razreda v naši un formi. Bil je sam in začel govorili nemško in tudi ves čas samo nemški govoril. Stotnik ima modre našitke, rujav plašč, čine salonske hlače in ostroge. To je največji škandal za vse naše jugoslovanske častnike in zahtevamo, da se s tem stotnikom, ki nikakor ne sodi v jugoslovansko armado in tudi v Jugoslavijo ne, eksemplarično postopa. Njegovo indentiteto določiti ne bo težko in jo bo pisec teh vrst vsak čas lahko potrdil. Šfacijsko poveljstvo naj ne čita samo teh vrst, ampak naj tudi ukrene, kar je njegova dolžnosti dn Razpis služb davčnih iztir-jalcev. V področju poverjeništva mi-nisbstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je popolniti več mest davčnih iztirjalcev. Prošnje je treba vložiti do 21. maja pri gori omenjenem poverjeništvu.
dn Sprejme se takoj monter v neko plinarno v Bosni. Zglasiti se je pri posredovalnem uradu za bugunce v Ljubljani.
dn Išče se Štefan Planinšček Iz Solkana pri Gorici, ki je bil do 18. vernbra 1918 v bolnišnici v begunskem taboiišču Lipnica, od koder so ga odpeljali z vlakom rdečega križa neznano kam. Kdor ve, kje se sedaj nahaja, naj naznani njegov naslov posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
Društvene vesti.
dr Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani, vabi tem potom vse pg trafikante in tr*fikautinje na zelo važen sestanek, ki bo v nedeljo. 4 maja, ob 2. pop. v restavraciji pri .Zlati ribi“ v Stritarjevi ul.
dr Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo, 4 maja, ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv, Florjana običajno svojo mašo, kateie se udeleže tudi vsa gasilna društva iz ljubljanske okoliee. Odhod iz Mestnega doma ob poi 8. mi z godbo. Po maši se vrši obhod po mestu: čez šentjakobski most po Bregu, Turjaškem t*gu, Cio-spodski ul., mimo kavarne ,.Z'ezde“, Dunajski cesti, Sodni ul., mimo .,Uniona", po Sv. Petra c., čez Jub.lejni most v Mestni dom.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
!. maja, četrtek, popoldne »Krojaček ju«aček“, za B/48.
2. maja, petek »Revolucijska svatba-*, za A/38 abon.
3. maja, sobota, „Moj bebi", za C/5t.
4. maja, nedelja, popoldne »Krojaček ju-naček", izven abon. Zvečer »Moč teme", za B/50 abon.
Operno gledališče.
30. aprila, sreda »Prodana nevesta*1, delavska predstava, izven abon.
1. maja, četrtek, »Mamsell Nitouche", izven abon.
2. maja, petek, zaprto.
3. maj«, sobota, „Bajaci“ in »Evelina", za C 2/49.
4. maja. nedelja, »Boheme-*, izven abon.
a Iz gledališke pisarne. Cenj gg. abonenti in slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se predstave od 1 majnika dalje vrše ib 8. uri zvečer. Ker so plakati za nekaj dni naprej že tiskani, je na njih še vedno označen začetek predstave ob pol 8.
Razna poročila.
Italijani proti Francozom.
rp LDU Ženeva, 29.aprrla. Nezadovoljstvo v Italiji proti Franciji narašča, ker se vkljub odhodu Italijanov nadaljujejo razprave mirovne konference- v Versaillesu. Nezadovoljstvo povzroča tudi, ker je francoski zastopnik na Dunaju izjavil odposlanstvu iz Južne Tirolske, da meje nemške Avstrije niso še določene. Po vsej Italiji se ponavljajo manifestacije. — Kakor poroča „Niwyork Herald", namerava Orlando predložiti poslanski zbornici kompromisni predlog, v čegar smislu bi bila oblast nad provincijo Reko in nad dalmatinsko obalo poverjena zvezi narodov, mesto Reka pa bi pripadla Italiji, itahja naj bi dobila tudi jam tva za nadzor,-tvo na ja-dianskem morju.
20.000	boljševikov ujetih.
rp LDU Curih, 29 apr. 20.000 mož močna boljševiška armada se je na levem bregu Pripjeta udala Ukrajincem.
Obnašanje Italije proti Ameriki
rp LDU Bern, 29. aprila. CTU Iz Nevv Yorka se poroča: Ameriški listi objavljajo iz Italije vesti, po katerih razburjeno italijansko prehiva stvo ob vsaki priliki psuje amerikansko policijsko moštvo, ki se nahaja v Italiji. V Rimu je malone prišlo do resnega spopada. Odpoklic ameriških po licijskih oddelkov iz Italije se vsled teh dogodKov odobruje. „Newyork Tribune" pravi: Obnašanje Italije, kakor tudi vtis po nacijonalistih vpri-zorjenega cestnega razgrajanja je dokaj neprijeten. Italija nikakor ne sme popolnoma pozabiti svoje zgodovine kot zaveznica. Njeni današnji zavezniki upajo, da se gotovi zgodovinski dogodki ne bodo zopet ponovili.
Zadnje vesti.
Železničarski kongres v Belgradu.
L j ubij na, 30 aprila. Nocoj so se vrnili v Ljubljano delegati ZJŽ, ki so se v Belgradu od 25. do 27. t. m. udeležili kongresa jugoslovanskih železničarjev iz Slovenije Bosne. Herce govine, Dalmacije in Srbije. Kongres je dosegel važne pozitivne uspehe. Ustanovi se skupna organizacija s centralnim odborom v Belgradu. Vladi so predložili memorandum njih zahtev. Zahtevajo predvsem dnevno doklado 12 K za vse kategorije in enkratni nabavni ptispevek.
Zrinsko - Frankopanska sve-* čanost v Zagrebu.
Primorski begunci •"anifestirajo za Jugoslavijo.
Zagreb, 30. aprila. (Izv. por.) Današnjih Zrinsko Frankopanskih slavnosti so se udeležili tudi begunci iz Gorice, Isti e, Trsta, Reke in Dalma oje. ki so nosili v sprevodu zastave z napisi posameznih od Italij .nov za sedenih krajev. Korakalo je v spre vodu okoli 2000 beguncev in begunk, ki so manifestirali za osvoboditev
podjarmljenih jugoslovanskih krajev. Na Matkovem trgu je govoril v imenu beguncev zadrski odvetnik in urednik Usta „L’Adrintico Jugoslavo** dr. Werk, ki je na koncu svojega govora pozval navzoče begunce, naj prisežejo, da ne bodo mirovali, dokler ne bo zedinjena z Jugoslavijo zadnja goriška vss in najmanjši dalmatinski otok. Iz tisočerih grl se je čula slavnostna ptisega: Kanimo sel Nato so odšli begunci v skupnem sprevodu pO me.tu, prepevajoči narodne pesmi, khcujoči kral estvu SHS in sklici: Dol z italijanskim imoerijalizmornl Proč z Italijo 1 Končno so odšli pred banovo palačo, kjer je govorilo več govornikov, nakar so se begunci mirno razšli.
Sokoli in Orli v slavnostnem sprevodu.
Zagreb, 30. aprila. (Izv. por.) Splošno pozornost je vzbujalo pri današnjih slavnostih dejstvo, da so korakali pri slavnostnem sprevodu člani vseh telovadnih organizacij: hrvatskega, srbskega in slovenskega Sokola ter slovenskega Orla, ki ,so korakali kar pomešani med seboj. Nastop telovadcev je bil zelo impozanten. Število prisotnih Sokolov iti Orlov znaša okrog 1000, med njimi 500 Sokolic. Na čelu telovadcev s<J korakali po en hrvatski, srbski in slovenski Sokol.
Slovenci na Zrinsko-Frankopanski
svečanosti.
Zagreb, 30 aprila. (Izv. por.) Iz Slovenije je prispelo na Zrinsko-Frankopansko stavnost več tisoč udeležencev, ki so se pripeljali deloma z rednimi vlaki, deloma s posebnim viakont iz Ljubljane. Sprevoda so se udeležili Slovenci pomešani med Hrvate in Srbe. V njihovem imenu je govpri! pred stolno cerkvijo vseučilišči profesor dr. Fran Ilešič, ki je v svojem govoru poudarjal, da pomeni vstajenje kosti Zririskega in ^Frankopana vstajenje celoknpnega jugoslovanskega naroda. Dr. Ilešičev govor so sprej®d navzoči z velikim odobravanjem.
Venci.
Zagreb, 30. aprila. (Izv. poroč.) Občinstvo je opazilo, da se nahaja med venci izredno veliko število vencev, poklonjenih od sh vensk h korporacij, slovenskih med in krajev. Zlasti so bili lepi venci Ljubljane, Maribora in Celja Nekaj vencev so darovala tudi češka in poljska mesta. Posebno pozornost je vzbujal veneCi katerega so spletli sušaški dijaki \t lavora in cvetja, nabranega na vrtu Frankopanskega gradu na Trsatu Zanimiv je bil tudi venec s slovenskim in državnim trakom in z napisom: »Svojim vzorom veleizdajalci propale Avstro-Ogrske**.
Odhod Slovencev.
Zagreb, 30. aprila. (Izv. poroč.) Postbni vlak je odšel ob 7.‘uri zveČ* v Ljubljano. Slovenske udeležence je spremljalo na kolodvor veliko število hrvatskih in srbskih Sokolov in drugega občinstva, ki so pri odhodu vlaka prisrčno pozdravljali odhajajoče brate*
Zagreb, 30. aprila. (Izv. poroč.) V gledališčih so se vršile včeraj slavnostne predstave. Govoril je prtfesof dr. Šurmič. Igrali so zgodovinsko dram0 »Poslednji Zrinski". Danes zvečer je bila pa slavnostna večerja pri mestnem županu za tuje goste.
Posledice neumestne prepovedi
majskega praznika.
Zagreb, 30. aprila. (Izv. por.) Radi prepovedi majske slavnosti je izbruhnil danes zjutraj generalni štrajk* Štrajkajo vsi delavci razven poštnih in železniških uslužbencev. Časopis1 niso izšli. Aretiranih je več vodu boljševiške struje. Med vlado in za' stopniki delavstva se je med tem “0' segel kompromis, na pocilsgi kater^g bo generalni štrajk najbrž že tekom jutrišnjega dneva končan	s
Sarajevo, 30. apiila. (Izv. po**/ Iz vseh krajev Bosne in Hercegovin poročajo, da se je pričel vsled P povedi praznovanja prvega maj«* generalni štrajk.
Gospodarstvo.
g Prevoz blaga čez ozemlje kraljevine SHS. Glasom naredbe Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Belgradu, c. br. ®19 z dne 23. t. m. je prevoz (transit) ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov ■n Slovencev v vseh smereh prost.
v g Centralna uprava za trgo-Vački promet sa inostranstvom, Podružnica v Ljubljani poživlja vse opravičene trgovce s suhimi jedilnimi gobami, ki nameravajo iste izvažati v Nemško Avstrijo, da viože najkasneje dne 5 maja pri zgoraj imenovani Podružnici prošnje za dovolitev izvoza. Prošnjam naj se prilože takoj tudi 'JOini iisti. Na po navedenem datumu oošle prošnje bi se ne moglo več
ozirati.
v g Kdo je kriv draginje? V
vašem listu št. 94 se očita Žitnemu Zavodu, da je nakupil po visoki ceni Otokov Vojvodini in Slavoniji. Da bi »citila Žitni zavod, je baje tukajšnja ooželna vlada zabrauila uvoz moke ovema trgovcema, ki sta že ob času *Vobodne trgovine nakupila v Slavo-Jdji 65 vagonov moke ničle po 1 K 20 vinarjev. — K temu pripominjamo, tukajšnja deželna vlada ni nikomur ?abranjevala uvoza moke, zahtevala le le od trgovcev, da ji naznanijo Množino m vrsto pripeljanega blaga ,tl Pa kraj, oziroma aprovizacijo, kjer, oziroma kateri želijo prodati moko.
je treba prevdaritl dvoje: vsaka Panična moka še ni moka ničlarica !n vsaka ponudba še ni kupčija. Kdor j J® v zadnjem času nakupoval moko j ali žito v Slavoniji, ta ve, da toliko casg ne moreš imenovati kuplj. žita kot svojo last, dokler ga nimaš v vagonu j še bolje, dokler ga nimaš v Ljub- i Ijani. Sicer pa naj se blagovolita do- j 1'Čiia dva trgovca, ki sta imela v Sla- j voplji za časa svobodne trgovine trdno “Jjpljeno moko ničlarico po 1 krono 20 vinarjev in katerima je baje deželna vlada 'v svrho zaščite Žitnega zavoda »niiranHa uvoz, podpisati s polnim menom, da prebivalstvo izve, kdo bi on lahko osrečil našo Ljubljano že Pred tedni s tako ceneno ničlarico. — j Vodja žitnega zavoda Franc Muri I. r. j g Zveza Drave s Savo. Naši Amerikanci, predvsem znani argentinski Stokratni railjonar Mihanovič. pri- j pravlja načrt za kanal med Savo in Dravo pri Zaprešiču, tako, da bi se osigurala velika plovba po Savi. Pri j tem prihajata v obzir Bednja in Krapina. Teren pri Zagrebu je zelo ugoden ■ izgradnjo velike luke. Sama Drava, ^ danes ne igra velike uioge (ker je Plovna samo od Aljmoša do Osijeka), omogočila plovbo po Savi do Zidnega mosta, kar bi bilo seveda velikanskega pomena za razvoj industrije v severno iztočnem delu naše države.
. g Padanje italijanske valute. Jislijanska valuta pada na inozemskih kbrzah s silovito brzino.
T g Francosko biBgo za Srbijo. *e dni je dospel v Srbijo vlak s fran-®9^im blagom za Srb jo. Vlak je vozil 400 ton blaga, od katerega je 17 va-S°nov določenih za Belgrad. Vlak je 0z*l preko Simplona ter je z ozirom Ja sedanje razmere rabil malo časa t0 je 4 dni.
, g Korupcija na hrvatskih že-*®Znicah. Na anketi o prometnih razmah na Hrvatskem so nekateri ude-jezenci iznesli konkretne pritožbe, j se mora plačati za vagone. Tako e neki udeleženec povedal, da se nora na postaji Bakar plačati 2000 K prazen vagon. V Vinkovcih je bilo .p kron premalo za vagon. Vagon ‘^ga potuje šest tednov iz Zagreba , femun, a za 20 000 kron so prišli JUe vagoni vina v treh dneh iz Pe-uiia v Zagreb. Takih primerov je no še neštevilno. Znano je tudi, da antskih železnicah izginjajo kar 23... vagoni blaga. — Za vse te ne-Ča a.ne kuruptne razmere pa hrvatski j^sopisj ne najdejo besede gtaje. „ a]° nujnejši posel, da polnijo um • • svojih listov z raznimi nemimi in brezplodnimi polemikami. ..S Prenaslčenost našega trga “Mijanskim tekstilnim blagom. a Je naš trg tako poplavila s svojim
tekstilnim blagom, da ga je mnogo več, nego potrebno. Italijansko tekstilno blago zaostaja za čehoslovaškim, oziroma dunajskim blagmi. Zato se moramo čuditi, da se naši ljudje, ki so naučeni na dobro češko blago, sedaj zadovoljujejo s slabim italijanskim blagom. V interesu naše valute bi torej trebalo preprečiti uvoz italijanskega tekstilnega blaga.
g Prevoz blaga skozi Nemško Avstrijo prost. — Ljubljanska podružnica centralne uprave za trgovački promet sa inozemstvom v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v vseh smereh za blago, ki gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi Nemško Avstrijo neovirano, naj napiše na voznem listu, oziroma pusti napisati po inozemskem dobavitejju, da se mora blago prepu-pustiti skozi Nemško Avstrijo brez vsakih ovir, na podlagi k .mpezacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo od 22. mart:a.
g Draginja na Dunaju. Pri nas
se vse pritožuje čez draginjo, da je uprav neznosna. To je tudi res. Vendar, da pokažemo, kako nebeško po ceni se pri nas živi v primeri z drugje, naj navedemo cene na Dunaju: 1 kg konjskega mesa 80 K, 1 kg govedine 100 K, 1 kg svinjske masti 120 K, a za kg moke ničle se plačuje 100 K, ako se more sploh dobiti v verižni trgovini.	^r^*sssa
g Kupčije Žitnega zavoda v Ljubljani. V Vašem listu z dne 11. in 16. aprila se očita Ž tnemu zavodu, da dela prevelike dobičke, predrago kupuje in predrago prodaja, 'z dobe, ko trgovina z žitom Še ni bila prosta,
gotovo do sedaj noben privatni tukajšnji trgovec ali gospodarski urad ni mogel nuditi. Žitni zavod pa je moral vsled popolnega izmozganja naših dežel v hitrici nakupiti na stotine vagonov moke in žita; pri tem so se določile za razprodajo zgorajšnje povprečne cene. Pripomniti pa je treba, da Žitni zavod oddaja kot krušno moko po 2 kroni, tudi rženo moko, dočim stanc njega več kot 2 kroni. — Če pa se enkrat privatnim trgovcem posreči, da bodo lahko prodajali ceneje kot Žitni zavod, tedaj na nje ne bo Žitni zavod prav nič ljubosumen. Nasprotno, tudi njega bo veselilo, da je žitna trgovina prišla zopet v roke naših bivših žitnih tvrdk. Vodja Žitnega zavoda, Franc Muri, 1. r.
g Nova moderna tovarna pohištva. V Zagrebu so mladi ljudje osnovali načrt' za zgradbo moderne tvornice za pohištvo. Zaposlenih bo v početku okrog 500 ljudi. Podjetje bi se razvilo v glavnem na orijent. Doslej je podpisanega preko milijon in pol kron delniškega kapitala, kjer sodeluje z 50 % francoski kapital.
g Trst v gospodarskem oziru. Sarajevska „Jugoslavija* piše pod tem naslovom: Ekonomski moment je pri vsakem narodu žila dovodnica, duša vsega napredka. V vsakem pogledu najdalje je dospel oni narod, ki mu je bilo gospodarsko življenje urejeno, ki je znal v primernem času in na primeren način napeljati vodo na svoj mlin. Ako vržemo pogled na zemljevid, vidimo takoj, da Trst pripada zemljepisno slovenskemu zaledju, a za svoj procvit se mora zahvaliti ugodnemu topografskemu položaju ter slovanskemu zaledju, ki ga je v vsem | najizdatnejše podpiralo. Ze v XII. sto-
se očita Žitnemu zavodu, da je ku- j jetju go Tlačani videli, da bi z Ita-poval oves po 100 K, oddajal po j jjjQ ^ju pokopani za vse večne čase,
120 K za 100 kg; fižol je kupoval po 200 K, oddajal po 250 K. Vse res. Dostaviti pa je treba, da Žitni zavod ni oddajal samo ovsa v zrnju, ampak ga tudi mlel Res je, da je ovsena moka samo slab nadomestek pšenične ali ržene krušne moke. Vsied velikega pomanjkanja moke pa je bil Žitni zavod prisiljen, da je v decembru preteklega leta in januarja t. 1. dajal oves v mlin. Kalkulacija pri mletvi ovsa je sledeča:
nakupna cena ovsa za 100 kg K 100'— provizija komisijonarju . . K 3'— transportni stroški, obraba vreč etc................  .	.K 4'—
	K	107'— ;
Napravi se iz 100 kg ovsa		l l
ca 35 kg moke 5 K 100.—	K	35,— I
55 kg otrobov (z irooa za		i
krmo) a K 50'— 10% kalo,		
usušitev in odpadki . . .	K	27 50 j
	K	62 50
proč mlevnina		K	810 j
in kaj so storili ? Podvrgli so se pro stovoljno protektoratu Avstrije! Pred vojno je slovansko zaledje bilo udeleženo z 2/3. a Italija komaj z % na celokupnem prometu, ki je znašal 27 milijonov kvintalov. A kaj naj rečemo o ladijski tonaži. Preko 50% pripada Slovanom, 20% Nemcem, a 30% Italijanom. To dokazuje, da posedujemo mi največje število trgovskih ladij, vpisanih v mornariških registrih v Trstu. V italijanskih tokah ni niti en važen denani zavod, a znana naša Jadranska banka razpo tega s kapitalom 30 milijonov kron. Za slučaj internacijonalizacije Trsta italijanski kapital ne bo igral skoro nobene vloge v trgovskem razvoju mesta. Z gospodarskega gledišča Trst ni nikaka italijanska luka. Njega bodočnost je odvisna od našega zaledja.
Ako se po nesreči odtrga od svojega naravnega zaledja, je Trstu odzvonilo za vedno. To vidijo mnogi, pa 3c tresejo že ob sami misli, da bi se Trst združil z Italijo. V tem slučaju ljudem dobre vošje, ki bodo hoteli delati, ne bo kazalo drugo, kakor, da se izselijo na Reko, ki mora pripasti Jugoslaviji.
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo.
Aprovizactja.
a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 2, t. m. in v sobi to, dne 3. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: pop. od 1 do pol 2 štev. l do ‘200, od pol 2 do 2 štev. 20l do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 od GOi do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1O0O, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600. —
V soboto, dne 3. t. m. dop. od pol 8 do do 8 štev. 1601 do 1800, od 8 do pol 9 štev. 1801 do 2000, od pol 9 do 9. štev. 2001 do 2200, od 9 do pol 10 štev. 20O1 do 2400, od pol 10 do 10. štev 2401 do ‘2600, od 10. do pol 11. štev. 2601 do konca. — Stranka dobi 16 dkg na osebo. Pripraviti je drobiž in se držati natančno po redu.
Kis za lil. In IV. okraj se dobi na krompirjeve nakaznice pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi na osebo pol btra kisa. liter stane 2 20 K. — III. okraj, 2. maja dopoldne od 8. do 9. 1 do 250, od 9. do 10. 25i do 5oO, od i0. do Ut 601 do 750, od 2. do 3. 751 do 1O0O, od 3. do 4. 1001 do 1250, od 4. do 5. i25i do konca. — IV. okraj, v soboto 3. maja dopoldne od 8. do 9. 1 do 150, od 9. do 10. 151 do 300, od 10. do 11. 301 do '450, od 2 do 3. 451 do 600, od 3. do 4. 60t do 7sO, od 4. do 5. 751 do 900. V pondeijek, 5. maja dopoldne od 8. do 9. 901 do 1060, od 9. do 10. 10ol do 1200, od	10.	do	11. 1201	do	1350, od 2.
do 3. 1351	do 1500, od 3.	do	4. 1501 do
1050, od 4. do 5. 1651 do konca.
a Krompir na rdeče izkaznice B štev. 1 do 1800 se dobi v vsaki množini, kilogram za 4’ vin., v petek, 2. maja dopoldne od 8. do 9. 1. do J3O, od 9. do '0 161 do 300, od 10. do II. 01 do 150, od 2. do 8. 45! do 600, od 3. do 4. 601 do 750, od 4. do 5. 751 do 900. V soboto, 3. maja dop. od 8. do 9.	901	do	1050, od 9	do 10. lOal
do 1200, «d	10.	do	11. 1201	do	1350, od 2.
do 8. 1351 do U00, od 3. do 4. 1501 do 1650, od 4. do 5. 1651 do 18*0.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pes?ek,
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!
z
Italija
K 54-40
Žitni zavod je tedaj pri vsakih 100 kg ovsa, ki ga je dal v mi n, doplačal K 52'60 ali pri vagonu 5260 K. Tudi pn rži je Žitni zavod doplačeval, kajti prevzemna cena za rž je bila 100 K, Žitni zavod oa je oddajal rženo muko tudi po 100 K za 100 kg. — Ker določajo štatuii žitnega zavoda, da mora biti njegovo poslovanje tako, da dohodki krijejo izdatke, je moral Žitni zavod drugod iskati kritja za primanjkljaj, ki je nastal pri oddaji zgoraj navedene ovsene in ržene moke. Ali je tedaj preveč, če je Žitni zavod oves v zrnju oddajal po 120 kron, fižol pa po 250 kron? — Is dobe svobodne trgovine se očita Ž tnemu zavodu, da prodaja predrago moko, ker oddaja moko za kuho po 350 K, moko za kruh pa po 200 kron, dočim jo baje solidni gospodarski uradi, celo na drobno prodajajo ceneje. Imenoma ti gospodarski uradi, ki oddajajo moko po nižjih cenah, v dopisu niso navedeni. Nam tudi ni znano, da bi kak gospodarski urad ali privatni trgovec oddajal moko v večjih množinah, po nižjih cenah. Morda se je komu posrečilo, da je kupil od kake stare znane hrvatske tvrdke po 100 kg ali morda tudi cel vagonček moke po nekoliko nižji ceni in jo potem nadrobno oddajal zopet svojim nekdanjim starim klijentom. Večjih množin po nizki ceni
S -roda se: gj Večje množine svežih jajc se dool vsak dan pri P. Skaza v Ljubljani, Poljanska c. 54. 470	Knpnjem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 4i9
Lepa birmanska darila. Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 469	Kupi se lepa, dobro o-hranjena sobna oprava, naj-rajše kompletna. Naslov pove upravništvo. 466
	Službe: ^
Odilom večjo množino petrolejskih sodov (barelov). Poizve se v upravi lista 463	Tružlm odgojiteljlcu k 3 djeci, koja je poipuno vješta u odgoju, za odmah Mora znati hrvatski injemački govoriti, i nešto šivati Svje-codžbe sa sllkom molim slati na naslfiv Oskar Pollak, Varaždin. 465
Proda sc žiga na dobri vodi z Inšo in gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje in večjo množino stoječega in ležečega lesa. Ponudbe na upravništvo pod .Žaga". 450	
	Trgovski pomočnik, star 24 let, vojaščine prost, zmožen nemškega in slovenskega jezika, želi premeniti službo in gre v veliko trgovino mešane ali manufakturne stroke. Ponudbe se prosijo poštno-lcžeče „A“ Ormož ob/D 451
Karbidne svetilko na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po 30 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 414	
H Kupi se:	Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljnbljaun, Franca Jožefa c. 3.
Kupim vsako množino zlata (Blattgold) za pozla-čenje po najvišji ceni. Ponudbe na Črkoslikarja Filip Pristou, Ljubljana, Hotel Malič. Sprejmem tudi učenca za črkoslikarsko obrt. 454	
	Sprejmem brivskega vajenca. Poizve se pri Jordan Avgust, Vevče D. M. v Polju. 447
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod .Vinski 8 odi".	Strojneklju čavni Sar j e ter elekt omonterje sprejme Vojnovič <& Cie, tovarna Glinice št. 6. 471
Razno:
Mcblovnno mesečno ko bo išče gospod ves dan zaposlen in zelo soliden; če ino-goče naj bo soba z električno lučjo. Rabi jo za takoj ali za 15. maj. Ponudne pod „1000" na upravo lista. 464
Želim vzeti v naje m gostilno v m> stu ali na deželi. Vzamem tudi pekarijo z gostilno vred v kakšnem primernem kraju. Oglase sprejema pod .Gostilna- ,>odrui-niea Jugoslavije v Ptuju. 453
Krojaški in čevljarski stroji so dospel. Sukanec, črn in Del, najboljše znamke .Veriga", se dobi na debelo pri Jos. Petelincu, v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7. 546
Slamnike čisti ia beli
I. Jugoslov. tovarna za kemično čiščenje Jos Reich, Ljubljana Poljanska c. 4. Podružnica Šelenburgova ul. 4. 210
U Ljubljana potujučem st. občinstvu se preporoda. Restavracija n PrešernovoJ ulici 9.
Meblovana soba z posebnim vhodom se odda stalnemu gospodu Pismene ponudbe na ..Okolica", na upravnlštvo lista.	469
4-5000 kron išče trgovec v svrho razšir,enja podjetja. Pod „5 odstotkov" na I. Jugoslov. anončni in informačnl zavod Beseljak |<& Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
472
Žcuitua ponudba. Mlado ubožno dekle v starosti 19. let se želi poročiti z mladim nteligentnim gospodom Sem zapuščena sirota ter si moram poiskati druga, da si Izmenjava misli. Upam, da se bo našlo srce, ki se bo usmililo te sirote. Ponudbe s sliko na upravo lista pod „Osamela cvetka 113“. Ponudbe brez slik v koš.
Ženitna ponudba. Mlada samostojna trgovka v lepem mestecu na Gorenjskem z dobro vpeljano trgovino In zraven spadajočimi poslopji se želi seznaniti z gospodom, ki bi imel veselje do trgovine v starosti od '12 do 85 let. Prednost imajo oni, ki so mirnega in treznega značaja; premoženje postranska stvar. Ponudbe samo s slikami na upravo lista pod -Marjetica 668“. Tajnost zajamčena.
ODVETNIK
Dr.FranTrampuž
naznanja,da je otvoril odvetniško pisarno
v Kamniku, 6'avni trg št. 81
! SUETLfH
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Danko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1.
Modni salon Z. GORJANC &
Ljubljana, Mestni trg 3 (zraven rotovža) priporoča cenj. darnam veliko izbiro
najnovejših slamnikov vseh vrst.
Krasni modeli ravnokar došli.
Sprejemajo se tudi vsakovrstna popravila po zmernih cenah.	TiOs
a .
-S
8 S' ‘vJ
'§>•5 Is
“1! O b,
’r> a O ta ■-*.
•E *
M	Cj
C 8
s
>tA £
.-t '»/>
O
I
tj
c
.•4
lil
£
•s
-N
O
•V
NftJsouontJ&A m m jcsbi&a 5
MEKTO UVOZ PKOSKSViNE 1« KVRTUG AL5R1:
I 2*HflWf\«0RCa
Pekarija
v večjem mestu na Sp. Štajerskem
se proda.
Vpraša se v podružnici Jugoslavije, Celje.
1009
GARJE
srbečico, hraste, Ušaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici. "TfMg
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznih delov, Igel In olja, ter drugega galanterijskega blaga.
Istotam se proda: Steklo za Uiožbec6 omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184. 63X184'
Na prodaj!!
500 do 600 vagonov romanskega in portlandskega cementa; dobavljamo od tovarne-postaje. Naslov v upravništvu.
Seno, slamo,
Nudimo po najnižjih dnevnih cenah: iz našega skladišča
slivovko,
rum, brinjevec pristen, konjak mediciuul, liker, pelinkovac in druge razne likerje, lino jedilno olje, marmelado Itd. — Točna in solidna poštrežba. Samo na debelo. Gregorc & Verbič, Ljubljana, cesta na Rudolfovo železnico 7. (preje Buggenig).
semenski in krmilni
OVES
(po K 2 — do K 2 40) dokler traja zalega, od-daia skltdišče Balkan v Ljubljani.	i0i7
VINO
1003
Avto
staro in novo,
slivovko, rum itd.
nudim po najnižjih ccnab.
Kupujem
suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
za poštno vožnjo,
s 3—4 sedeži, event, lahek tovorni avto se kupi. Ponudbe pod „Avto“ na I. Jugslov. anončni in informačni zavod, Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Fra-čevo nabr. 7. 1007
Živo apno, portland-cement, zidno in strešno
opeko <V8e v ce‘
lih vagonih)
fini mizarski lim
(od 100 kg višje) ponuja
Valentin Urbančič,
Ljubljana, Blciwcisova cesta 8 (nasproti liceju).
Zdravilišče z žveplom
tl
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdravilišču! hotel — Električna razsvetljava! Staroznanc, radioa .tivno zdravilišče z žveplom + 58°C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih Električna masaža. Blatne, ogljeno-Kislene in solnčne kopdl. — Odprto celo leto. Krasna okolica. Novi hoteli.
Moderna oprema. Prospekti zastonj! Zdraviliščni zdravnik; Dr. J. Lochert.
1015
l urarski ponoči
(prva moč)
1 urarski pomočnik
(dobro izurjen z večletno prakso) se takoj sprejmeta.
Pismene ponudbe na
F. ČUDEN SIN
urar v Ljubljani
(nasproti glavne pošte).
POZOR!
1 IiEOPOIiO FON
trgovina na debelo in drobno
Stari trg 6 - Ljubljana — Stari trg 6
Slivovka	POZOR!	11110 v Menici
Likerji		raznih vrst
vermut,
maščobno milo, milo za ribanje
in razno drugo blago Oddam. — Naslov v upravi tega lista.
Parketne deščice
^ dobava in poklada kakor tudi vsa popravila ter v to stroko spadajoča dela priporoča |
JOŽEF PUH, Ljubljana,
83
969
Gradnška nlicu št. 22.
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam, da sem zopet otvorila
modni damski salon
v Kvcjoskl ulici st. 8 ter se tem potom priporoča® cenjenm damam za vsa v to široko spadajoča dela a® zagotovitvi za točno in solidno postrežbo.
S spoštovanjem	1032
Pavla Tavčar, krojačica-
Isiotam se sprejme tudi učenka.
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, mokO/ milo, itd. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočal* kot tvrdka z |a- referencami.
1006
Import in E*port
Ferdo Sert, Maribor.
Koroška cesta 21.
Lepo žgano zidno opeko oddamo ¥ Tečjili muntmaii
tovarna opeke Ljubečno
Toaletno milo
najfinejše vrste raznega vonja in velikosti, tikusite zamotano, od 28—60 K ducent. Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji polovico are, ostanek po povzetju, do* čim ostale zemlje Jugoslavije račun poravnajo^ naprej. Leopold Zeisier, agenturni in komisijsjv posel, Zagreb, Margaretska ulica Štev. 6 in *•
PJ Prva jugoslovanska delavnica
Tj- ortopedičnih aparatov, umetnih udov, bandaž itd.
Prevzema vsa v to stroko spadajoča popravila P° zmernih cenah ter se vljudno priporoča
Ovojni papir
HHf” fin superior
bel in rujav, se proda.
Oddajo se le cele bale, oziroma role ali cel vagon. — Pisma pod »Ovojni papir“, Ljub' Ijana, poštni predal 74.
FRANC BAR
Ljubljana, Frančevo nabrežje 5 ima y zalogi sledeče pisalne stroje:
Remington visible, Undenvood, Smith e Bross, Rol5*' Mercedes, Erika, Adler, Remington Sholes, Ud" mania Jevvett, vse opremljeno za slovensko p*' savo, ter vse strojne potrebčine.
Popravila pisalnih in računskih strojev *er kontrolnih blagajn izvršuje točno.
£ a