prihaja luko mcil samimi ohCinaini kot tudi mcel »ibCinaini in dr/.iivo. Strinjam se / em> >;laviiih ugoviitv pričujočega (.Ida, ila je lokalna samouprava hre/ o rstili c-kom>ni.skih teincljev sanu) parodija ideje o k>kalni demokraciji in dodajam, da je ta parodija naila plodna tla v večini i)brav-navanili ilržav Avtorji namreč ii};ota\ Ijajo, vla l\)Ijska in SlovaSka spadata med naj-rcMiejše lokalne samouprave v livropl. saj porabita poil sto ameriških tiolarjev na prebivalca občine v enem It-tu Z;uo ponovno poudarj.ijo potrelio ali celo nujnost povezanosti med lokalno samoupravo in čvrsto državno ekonomi|o. Kl|ub mnogim iei>avam in negaiivnim predznakom celoinc reiurmi- lokalne samouprave. pa Sf seveda kažejo ludi iv>ziti\ni premiki bili .so konstituirani prvi in drugi (in medtem ludi tretji) predstavniški organi nove lokalne sainoupra\'e, i/voljeni na svo-bi>dnlli. spk).šnih ter demokratičnih volitvah; vzpostavlja se ekonomsko pannersivo med državo in lokalno samoupravo, izpeljani .so bili /e mnogi projekti kikalnega pomena. V.sckakor bi bilo zanimivo ponovno izpeljati v>aj emi^irični del .študije in skašati ugotoviti, kakšno je stanje na pro.sioru vzhodno-centralne Mvrope danes, .skorai tri leta po l/dajl recen/.Iranega dela Kes je. da študija ni najnovejša, vendar kljub temu nudi kvaliteten vpogled v neko zgodovinsko obdobje. ki je bilo tuill za na.šo državo po.sejano z podobnimi težavami in ki smo ga tudi .sami lahko spremljali čisto i/, prvv vrste. Zato ima ta knjiga /a .slovvnske strokovnjake s povlroč-ja k)kalne samoupravv Cisto po.sebno vred-no.st. Marko BOŠNJAK Dragan IVtrovec Kazen brez zločina - prispevek k ideologijam kaznovanja ■Studia Humanitati.s, Ljubljana 1997, 225 strani V drugi pok)vici leta 199K je pri .Studia i lumaniiatis i/šla knjiga dr Dragana IVtrov-la s priv lačnim niislovom "Kazen brez zloči- na". Knjiga je predelava av lorjeve tlisertaci|e. s katero |e tloktoriral leia 1997 na Pravni lakulteti v Ljubljani. Obsega 225 strani, njena v.scbina pa je podprta /. di.sertaciji primerno Širokim obsegom uporabljene literature. S predelavo disertacije je nastala posrečena izdaja, ki lahko zadovoljuje zahtevne bralce, podrobneje seznanjene z vprašanji kriminologije in penok.gije. hkrati pa ludi vse tiste, ki jih preprosto /anima vprašanje kaznovanja. Av torju namreč v celoti uspeva iv>dajaii .svoje misli v živahnem, .skoraj eno.s-tavno berljivem slogu, hkrati pa ves čas vzilržuje nivo kakov»)Stnega znansivvnega dela Knjiga je poleg uvoiLi razdeljen.i n.i osem pogl.ivlj .Avior že v uvodu nakaže, čemu .se spk>li loicva .starega vprašanj.i o namenu kaznovanja .Meni namreč, da marsikje bolj kot kriminaliteta nara.šča nasilje nad delink-venti. prehod iz relativno civilizirane in miroljubne družbe v kaznovalno pa mu vzbuja skrb. Hkrati ga vodi tudi razlog teoretične naravv: že uveljavljeni kritiki absolutnih letirij o kaznovanju želi v .svojem delu dodali doka/, da so absolutne teorije v na.s-proiju s teorijo komunikacije V uvodu z;i lažje razumevanje (loda .še razlago absolutnih, relativnih in mešanih teorij, napove pa tudi, ela želi dokazali, da gre pri Izrekanju in izvr-.sevanju kazni /a organsko povezan sistem. V prvem poglavju avtor ori.še ireimansko ideok)gijo, to je Idejno opreilelltev /a vrsto |X)st()pkov In metod, ki naj bi vplivale na dellnkvenie, da bi spremenili vedenje in .se prilagodili prevladujočim ilružbenim normam. Čeprav je avtor sam eden vse manj številnih trdnih zagovornikov tretmanske ideokigije, pa je kljub temu nanjo pripravljen pogledati uidi kritično in tako korektno pred.staviii na le njene prednosti, temveč ludi slabosti in praktične zlorabe. Predstavitvi tretmanske ideologije sledi predstavitev njej nasprotnih neoklasicI.silC-nih idej o kaznovanju. Predstavitev leh idej .se prepleta z njihovo kritiko - čeprav se je v veliki meri napajala na (potencialnih) zlorabah treimana, neoklasicistično krimin(>k>š-ko misel pi.sec razume kol mešanico .ščepca prizadeviuij za varstvo človekovih pravic in prevladujoče količine želja po strogem kaznovanju. I'(>xl;ivju o iic()klasiti.siiOnih iilt-jali o kaznovanju tloclaja ponlavjf o prispevku tl(>-riiaCc icorijc k icin idejam: kot najponienilv ncjSa teoroiika. ki ju jc mofjoCe Sieii v ta kriijj. prctlsiavlia Igorja Primorca (ki je sicer domači teoretik toliko, kolikor /;\ domaČ ■štejemo \vs prostor nekdanje Jugoslavije) in Uo.šijana .M. ZupanCiča. 1'rimorac kot /ago-vtirnik Čistega reuihinivizma. /anika moralnost utilitarnega pogleda na kaznovanje, .saj bi bilo v lem primeru mogoče ka/novaii tudi pov.scm netlol/.nega Človeka, če bi niego\'o ka/noranje imelo boljše posledice kot njegova oprostitev. Navezuje .se na Heglove mi.sli. da se delink\vni s ka/nijo o.svoiiaja .svojega delikta - |x>tem. ko je kazen dosoje-na in izvršena, je stanje /. viilika zakona tako, kot da .se delikt ne tii bil zgodil. Kot pri.staš načela "oko za oko" je l'rimorac ludi goreč Ziigovornik smrtne kazni. Sletli predstav itev Zupančičeve rekonstitutivne teorije o kazni, ki sicer ni klasična retrihutivistiCna ideologija, pa vendar jo /. retriliutivisti povv/.uje nezanimanje za izvrševanje kazni in njegove posledice, tem\eč je že z dejsi\K>m. da sc kazen izreče in izvrši, dosežen glavni namen - (M) Zupančiču je slednji v tem, da .se |>(>-niA no vzpostavi norma v imenu nje same in sklicujoč se nanjo samo. Čeprav prva tri poglavja pretlv.sem pretl-sta\ljajo različne misli o kaznovanju, pa a\ior |iri tem ni sutioparno faktografski, temveč dodaja \eč veznih tonov v obliki .slikovitih opazk, prilik in življenjskih primerov, ki učinkovito preprečujejo rigitinosi. ki se ilrugini znanstvenikom pri pisanju v.se prerada zgodi. Prvim trem poglavjem sledi za širšo javnost morda najbf)li sporno poglavje o družbenem nauku Cerkve in političnih raz.sež-nostih (retributivnega) kaznov-anja. V ten» (viglavju je pi.sec izrazilo kritičen ilo različnih |>odročij cerkvene ideologije in prakse, pred\'.sem tistih, ki .se nana.šajo na ilelitev družbe na premožne in vlailajoCe ter revne in podrejene, na vpra.šanja družine, položaja žen.sk in .svobode odločanja o roj.stvih otrok ter na «nlnos do druge .svetovne vojne, fašistične in komunistične ideologije. .^Ntor-jeva stali.šCa se dotikajo nekaterih širših temeljnih nizpravljanj v slovenski družhi. so izrazito provokativna in kot takšna izzivajo močno polarizinine odgovore bralca ne glede na .strokovno |K)droCje. ki mu pripada. IVto poglavje, z naslovom "Slepa ulica absolutnih teorij", je nosilno teoretično |>oglavje knjige, kjer avtor pokaže na nasprotje med ah.solutnimi teorijami o/iroma retributivizmom in teorijo komunikacije \Vatzlawickova teorija komunikacije med drugim namreč pravi, da ima vsakgije domneva o "Ci.sti" kazni hrez dodatnih sporočil in iz tega Izveden sklep, da je kazen lahko brez vpliva na IvKloče obsojenCevo \edenje. Kaj pomeni kaznovati, lahko ocenimo .šele potem, ko je kazen izvršena. V petem poglavju avtor d(Kla Se nekatere ilruge kritične misli o absolutnih teorijah, predN-sem na njihovo skliccN-anje na absolutno .svoliodno voljo delinkventa pri odločitvi za ali zoper zločin, na izrazito povečevanje .števila zajiornikov in povečevanje represivnega odnosa do kritninalitete ipd. V še.stem poglavju pisec zapusti "medna-riKlne \'o<.le" in .se najprej posveti vpra.šanju, v kolikšni meri slovenska kazenska zako-noilaja pristaja na retributivizem in v kolikšni na utilitarnost. Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ) opuSCa načelno opredeljevanje namena kaznovanja, zato avtor analizira posamezne doloClK- in institute KZ v zvezi s kazenskimi sankcijami. Ugotavlja, da je v.saj pri [Polnoletnih storilcih kaznivih dejanj kriterij koristno.sti [^odrejen kriteriju pravičnosti, kot ga razume retributivna iileo-logija, čeprav v slovenskem znanstvenem prostoru ni bilo niti ene argumentirane zavrnitve tretmanske ideologije ali prak.se. .Setimo poglavje predstavlja rezultate raziskave. ki jo je izvedel pisec sam, o namenu kaznovanja med slovenskimi kazenskimi .sodniki in penologi. .Sodniki sicer načeloma za.stopajo namene generalne prevencije, onesposabljanja in retribucije, kljub tenni pa v praksi že illje ča.sa sodijo "milo" - tudi v hipotetičnem konkretnem primeru .so pokazali pretežno tretmansko naravnanost. V primerjavi s sodniki pa pen()k>gi bolj sledijo tujini trendom - vtrjcino nt- uiliko /araili prilagajanja tuji ifhnologiji kol /ar.idi relativne iii.lohni>stt rcpresiviK-ga pristopa. Sklepno poglavje- prcil.stavlj;) sintcii/.iran avtorjev pogled na iticologijo in politiko ka/.novanja. Neoklasicistični ohral v kaznovalni politiki ju po pišOevcni mnenju no.silcc drui^bene moči ra/hrenienil brskanja po .samem .sebi. Namc.sto icga in namesto tirii/benili ra/mur, so se v ospredju spel /na.^li kriminalci, psihopati in dru/lieiio obrobje, vse brc/ pojasnjujočega o/.adja. Ne glede na velike be.sede o kaznovanju pa lutli neoklasiOne smeri niso odgovorile na vprašanje, kolikšna kazen je pra\ a. Nastopil je Cas ma.šCevanja, ki mu (tuja) sodišča |>oi.leljujeio legitimno.st kot osnovnemu namenu kazni. Neoklasicisiična teorija zanika možno.st .sojenja, ki bi upo.šlevalo ra/.lične situacije z vidika družbene In /.lasti ekonomske moCi. Ostaja pa vpra.šanje. kak.šna naj bo pravična ka/en v nepravični družbi. .Svior .sam je mnenja, da je poirebno pravico ilo ka/.novanja tudi soočili s pravico ilo o.sebno.sine r;Lsti, razumevanja, empaiije in emocionalne topline. Pravica do treimana tako ni toliko nujna posleilica kaznov;inja. koi je izvirna pravica do oseh< no.st )ne rasti. Iskre ujiora zo|x-r zahteve neoklasicisiičnih idologov .se pojavljajo predvsem pri levih leoreiikih. Najdragocenej.še pa se zdijo ti.ste, ki jih prižigajo .scKiniki. ker navodila o so|en|u in predpisane vi.soke kazni ni.so več v skladu z njihovo vestjo. Dragan Peirovvc v svojem delu ugotavlja izrazil obral od tretmanske ideologije, ki pa nikoli ni imela le enega obra/a, k reiribu-livizmu. Ta obrat naj bi vsaj v svetu imel prevladujočo pod|X)ro predvsem v javnosii in politiki, opazno podporo pa tudi med leo-reiiki. .S to ugotovitvijo se je mogoče v cekiti .strinjati. Zdi pa se. da la obrat pomeni tudi primitiviAicijo odno.sa do namena kaznovanja in odmik oil iipo.števanja ugotovitev različnih znano.sii, ki so neposredno ali zgolj posretino povezane s kaznovanjem. Poziv k strožjim kaznim je tako vse redkeje utemel-jevan (ra/en seveda v teoriji), lemveč pomeni skoraj mehaničen odgovor na kakr-.šenkoli podatek o kriminaliteti. Če do utemeljitve že pride, ta počiva na argumenui .sanae mentis rusticoruni: .strožje kazni - manj kriminala. Takšno prepričanje v laični javno.sii v/iraja. čefirav nima resne poillage v empiričnih ugoioviis-.ih. I'rimilivl/.acija pa .se ne ka/e le v ignorantskem odnosu do znanstvenih spoznanj in obratu k domnevni "zdravi domači pameii". lemveč tudi v po|>olnern nezani-manju za konkreine.ua delinkvenia', za dek>-v-anje posameznikove du.ševnosii. za splo.šne družbene razmere, ki pomagajo generirali devianine pojave i|xl. 1'ienieljeno je ludi avtorjevo opozorilo o soilohnem ne/ani-manju z.i i/vr.ševanje kazenskih .sankcij (z aMorjem .se gre .strinjati, tla ,ua ni mo.uoče gledali Uičeno oil namena kaznovanja) -kazensko pravo je lako podobno zdravniku, ki popi.še .simptome s (v)vršno poslavilvijt) diagnoze, naio pa /»iradi ljubega miru predpiše čimveč recepiov, ne zanimajoč se. kaj se bo s pacientom [doslej gcnlilo. Končno je videli primiiivizacijo odno.sa do namena ka/novanja v povečevanju uporabe sile zoper nezaželene družbene pojave, kolikor seveila kuliivizacija kol nasprotje primi-livizacije pomeni opuščanje uporabe .sile za urejanje niedčlove.ških «nlno.sov. Pri lem ne gre /.anikaii. d.i imata reiribu-tivi/.em oziroma neoklasici/.em v znanstveni mi.sli .skrbno tlodelane tetireiične temelje. Avtor .se je z njimi s)>oprijel na dveh bi.st-venih me.slih • delno je lem teorijam mogoče očitati nekakšen "larpurlariizem": logičmi koherentno utemeljevanje ekvivalentnega povračila za storjeno kaznivo ilejanje, a brez zanimanja /a konkretnega človeka. Hkrati pa je avtor s pomočjo teorije komunikacije |5oka/al. da le teorije posku.šajo nemogoče: kaznovati brez učinka na delinkventovo bodoče vetlenje. Ce .so absolutne teorije v slepi ulici, čemu so tore) na zmagovitem pohodu? Ali je pričakovati, da bodo kmalu trčile ob ziil? \a gornji vpra.šanji je nemogoče hitro, a u.strezno odgovorili. Naraščajočo privlač-no.st retributivizni;i je nedvomno mogoče med drugim r.izložiti z ujemanjem primi-tivi/.;uije otinosa do kaznovanja z nekaterimi drugimi družbenimi trendi, predvsem s pliivenjem in pozunanjenjem življenj;i, s |XilariZ4icijo in poprepro.ščanjem pogletla na družbene procese in pojave icr z iskanjem instantnih, nezahtevnih in hitrih rešitev za inotcCc pojave. Čo ab.solvunc icDrijc morda niso v .slepi uliti (mortla .sc lahko .scrogo.si kaxnovanj.i in obseg /aporni.ške popiihiiijc povečuje do neomejenih ra/.sc?.nosti.). .so j{t)io\'<) na napaCni poii. Cesar pa njihovi pto-tagoni.sii bodisi ne priznajo (iz pov.scni osebno utiliiarnih razlogov, ki bi jim pravzaprav morali bili nailvsc zavržni) iiodisi niso pripravljeni videli. Trciinan kot težja in liSja poi se vse bolj umika. Njegova u.soda je pkega zdravja Tista ideja tretmana, ki jo za.stopa tudi Dragan Petrov«, pa ima v .sebi noto, za katero je nujno, cIa ne gre nikoli v pt)zabo. čeprav .se mora za doloCen čas umakniti kakšni duhovno atavistični ideologiji kazniv vanja. Državni in družlxni ius punlentli je potrebno .soočiti, kot pravi tudi avtor sam. s pravico do osebnostne rasti • verjetno pa tako storilca k<»t ?.rt\v {pri čemer ni nujno, da sta njuni pravici v medsebtjjnem neskladju, nasprotno!), pa tudi drugih oseb, ki .se jih razmerje, vzpostavljeno ali poruSeno s kaznivim dejanjem, |K>sredno ali neposredno dotika. Prav v tej praviti je, naj bo .še tak