Posamezna štev* K 8»— * „TABOB* izh^j* T«uk d*n, mr«n uedelje in praznikov, ob 18, uri 7 datumom naalednjega dne tei utam , mesečno po poali K 20*—, za inozemstvo H 40- —, dostavljen na dom K. 22* —, prt\joman v upravi K 20*—, InseTati po dogovoru« Naroča ko pn upravi ^TABORA* VIAU1B0K, Jurčičeva ulica Štev, 4, p n tdOŠTNTNA PAVaALIEANA JL M®* ■ « S s Z Posamezna štev. E 2*— I UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, L nadstropje. Telelon interarb. at. 276. UPRAVA se uahuja v Jurčičevi alici at. 4* pritličje, desno. Tele-ioa št, 24. SHS potunočekoTni račun Stev. 11.787* Na naroStfa brez douajja se n« :*ra* — Hokomai «e ne vračajo. Leto: 181. Maribor, četrtek 16, februarja 1922. Številka: 38. Slovanske manjšine v Kakor smo že poročali, se je vršilo * nedeljo, dne 12. t. m. v Celovca \eli-ko zborovanje »Heimatschutza« znane nemške bojne organizacije, ki jo dobro' poznamo še izza plebiscitne bor-' ce. To zborovanji se je izpremenilo v ^monstracijo proti naši državi. Celovško gospodo je že zopet začelo strašiti; r enega ti cele slovenske Koroške so bili alarmirani, da prisežejo £nova zvestobo »nerazdeljeni Koroški«. cemu vse to? , Neposreden povod je baje dala iz-Uva našega kralja Aleksandra naproti posl. Brandtnerju, da bo morala Avstrija zagotoviti koroškim Slovenim vse manjšinske pravice, kakor ■"a določa senžermenška mirovna po-Rodba. Podobno izjavo jc podal v par-^■'ueiitu ministrski predsednik ,Paši<\. danajski listi so obe izjavi debelo Podčrtali in h kr atu razkričali vest. da '° ^ugoslovenska vlada zahtevala avtonomijo za koroške Slovence. Podobno pozornost je vzbudila med ^strijskimi Nemci akcija češke manjšine v Avstriji. Deputacija češkoslova-B^e manjšine jo predlpžila dne 23. jamarja t. 1. zveznemu predsedniku dr. ^inischu več važnih žalitev, med nji-tna; , 1- Naj se postavno določi, kdaj in ^akŠne šole naj se postavijo za na-?une manjšine; kdaj naj se vporab-toto te javne šolo in kako naj se kon-pirajo po narodnih manjšinah; naj odločijo splošne smernice za pravice .hodnih manjšin v uradih; naj se ty)Usti kulturno združenje slovauskih aB°3 da nastopi med Ju-^erje ^ A'''strijo znosnejše, raz-, je vladalo doslej/: Pogajanja z angleškimi bankami. — Švica ponudila 50 milijonov frankov posolila.. — Konferenca male antante. Ljubljansko gledališče. Beograd. 15. febr. (Izv.) Finančni Beograd, 15. febr. (Izv.) »Pravda* minister Kumanudi nadaljuje pogajanja poroča, da se sestanejo eksperti male z angleškim bankirjem Goltonom radi antante, določeni za konferenco v Geno-državnega posojila. Golton prispe v Beo- vi, v soboto v Beogradu. Meritorična pograd že°v teku prihodnjih dni, vendar gajanja bodo pa pričela nnjbrže_še-le po pa se bo zaključek posojila zavlekel naj- povratku češkoslovaškega ministrskega brže tako dolgo, dokler v Londonu ne predsednika dr. Beneša iz Pariza in Lon-bodo .sprejeli vseh pogojev naše vlade. dona. V zadnjem času je prejela naša vlada Še Beotrrad 15. fehr. (Izv.) Z ukazom \ poviti da se z nemškimi manjšinami prosvetnega ministra je dosedanji inten- ft J«^lavW potopa mnosro bobe ka- dant ljubljanskega gledališča prof. Fri- koT P" S slo.ven!k™1 Avstn^ . . ^.:i. r.. x:x —j: „1 i,: jsi. Pri nas imajo Nemci svoje šole. Iz tega logično sledi, da morajo dobiti tudi nemške manjšine v Jugoslaviji iste pravice, kakor jih mi zahtevamo za slovensko manjšino v Avstriji. Priznavamo, da obstoja pri nas precej razgreta in nasičena atmosfera, ki otežkoča razčiščenje manjšinskega problema. Ako pa preanotrimo položaj nemških manišin s stališča onih dejstev. ki jih ne>morejo utajiti niti pošteni Nemci, dejstev namreč, da pri nas ni mesta za svobodno nemško politiko, ker je vsako nemško politično gibanje, ki računa s pTosperiteto, že v naprej utesnjeno z okvirjem lojalnosti in državnega jezika, tedaj mr>ramo u- drugo ponudbo in sicer od švicarskega bančnega sindikata, ki je prioravljen posoditi Jugoslaviji 50 milijonov švicarskih frankov, kar bi znašalo po naši valuti približno 750 milijonov dinarjev. Finančni minister je na ponudbo pristal ter drih Juvančič radi nerodnosti, ki se iib; _ ■ 1 18 ...JO i . . je razkrilo v gledališču, razrešen vodstva] o v S o\enyi. kjer je razmerje med ' i...j.,-*,_ »„* x_ ’ i. -•______________ „ Slovenci in Neme gledališča. Mfsto iijega je imenovan za? poslal sindikatu naš^pogoje za spreje^ ^eadanta prof. Matej Hubad, posojila. Atentat na finskega zunanjega ministra. DKU Helsingfors, 14. febr. Da- nister podlegel zadobljenim ranam. Mo-nes dopoldan so bili oddani na ministra rilec je bil na licu mesta prijet, za notranje zadeve Ritavnordia trije streli DKU Helsingfors, 14. febr. Mo-iz samokresa v trenutku, Iro je hotel rilec notranieea ministra je nek trgovec pred svoiim stanovanjem vstopiti v. av- Ernst Tandefeld, ki ni nikdar igral kake tomobil. Med prevozom v bolnico je mi- pol. uloge. Smatra se, da je slaboumen^ SSSovo divjanfe rešklh fašistov. DKU Reka, 15. febr. Včeraj je pri- form. ki je dospel iz Dunaja za reško Šlo v mč«tu' do ponovnih nemirov. Krog jjo^cijb, polili obleke s petrolejem in 16. ure so napadli fašisti poljuiski tirad bencinom ter jih zažgali. Prebivalstvo je z bombami in z ognjem iz pušk, pri skrajno razburjeno. Mnogo druži^j^M’-' čemer se je razvil 1 jut in krvsv boj. Na telo pobegnili iz mesta, toda fašisti sc obeh straneh je mnoso ranjenih in mr- zasedii vse izhede. tvih. Nato so oropali fašisti vagon uni- —o— Medsebojna borba svobodnih Ircev, je imel z angleško vlado številne raz- DKU London, 14. februarja.Lord ^?re’. teko,m kateri.h se je dosegl° kancelar je izjavil v zgornji zbornici, zbbzaT,je inod ^efeovun da je položaj na 'irskem zelo resen. Nedvomno stoji večina republikanske Zračni promet med Prago in Duna' vlade za 'provizorično vlado, vendar jem. pa se čete na hmogih krajih zoperstavljajo povelju. Provizorična vlada se brez dvoma trudi storiti vse najboljše in 6i zagotoviti pokorščino. Zato se ji mora pomagati, v kolikor to dopuščajo obvoze Anglije napram Ulstru. DKU London, 14. februarja. Streljanje se v Belfastu še vedno nadaljnje. Od 8. ure zjutraj naprej so slišijo neprenehoma streli. Več oseb je mr m vladnim stališčem v vprašanju Egipta. Slovenci in Nemci najbolj komplicirano in narodnostni konflikt, najbolj a-kuten. imajo Nemci ne samo osnovne, marveč tudi srednje šole — docim nimajo koroški Slovenci niti ene samo. slovenske šole. V Banatu, Bački in Slavoniji so razmere še ugodnejše. Nemci se gibljejo skoro, nemoteno, i-majo svoje osnovne in srednje šole, društva in organizacije, izdajajo svoje liste itd. Za njihove kulturne potreba skrbi »D. Kul tur bund«, ki jim je doslej nadomeščal politično organizacijo. Sedaj so si ustanovili tudi enotno nemško stranko, ki bo posegla v politično borbo in jim priborila še ugodnejšo pozicijo. — Dan za rinem eitamo, kako drugače so godi našim rojakom na 'Koroškem. Tudi češki listi prinašajo pritožbe, da se v Avstriji utesnjujej«* najprimitivnejše državljanske pravio češke manjšine. Res je, da pri nas marsikatera gesta napram nemškim sodržavljanom ni ravno premišljena in da se včasih! čisto po nepotrebnem nete nasprotja in izziva nemška — ali bolje: obojestranska— občutljivost, toda končna bilanca izpade tudi najbolj objektivnemu človeku približno tako, kakor smo jo zapisali: Manjšinske pravice v Avstriji se ne vpoštevajo toliko, kakor pri nas, DKU Praga, 14. februarja. »Tribuna« poroča, da se pričnejo v ponedeljek pogajanja med Češkoslovaško . ■ - in Avstrijo glede uvedbe rednega • „ V1v. vo Nemcev do slovanskih dr-zraenega prometa med Prago in Duna-: *aY_ Janov je večje, Kakor je pri nas jom 7 j '.oliko razkričano sovrastvo Slovencev j do Nemcev; nemško meščanstvo poji Amerika In genovska konferenca, t in hoče ohraniti za vsako ceno tenden-DKU London, 14 februarja. Iz 00 »asiinega potujčevanja, dočim pri , Washingtona poročajo, da se sklep ims "ikdo, n,e D.'^h nasUno posiovaniti tvih. V bojih tekom zadnjia dveh pi0,]e genovske konference radi te"a nomsklh ^onij. To so dejstva in o dni je bilo 18 oseb ubitih in 50 ran je- 0,naffa, ker manjkajo oficijelne info"r- ;em nioramo biti na jasnem, predno nih. mac-ije glede cilja in dalekose>.noš‘i °'no skušali najta smernice za tako DKU London, 14. februarja. Chur- konference. V uradnih krogih še govo-,ul v medsebojnih odnosajev, ki bo chill je poročal v spodnji zbornici, da ri, da se Amerika konference oficijelno v soglasju s stremljenji splošna sre-je vlada odredila, da ostanejo an- no more udeležiti, če se otvori res že dnjeevropske konsolidacije, gleške čete začasno še na Irskem. S. marca. j Mobilizacija koroških- renegatotf Collin pride v London, kjer se bo po- T _ „ .. . , ... proti upravičenim zahtevam slovan- svetoval z angleško vlado. Brzojavno Upniki stare Kusu,je tirjajo sovjetsko manjšin je samo dokazi da se je poročal, da je podvzel vse korake, da se vjetniki zopet izpuste. Kadi \getnikov vlada veliko razburjenje, i Nemško-poljška konferenca. vlado. nemško meščanstvo ne zaveda, da nosi sedništvom Kalondra konferenca. DKU Pariz, 14. februarja (Brez- precejšen del odgovornosti za ono kon-žično.) V Parizu se je vršila konferen-: solidacijo narodnostnih jazfner, ki jo ca. inozemskih upnikov Rusije, ki je samo zahteva za Nemce v Jugoslaviji prejela soglasni sklep, s katerim zah-. in ki jo m| zahtevamo za Ju prosi ovene DKU Ženeva, 14. februarja. Da- teva. da sovjetska vlada prizna dolgo-j v Avstriji. Povdarjamo še enkrat, kar smo na tem mestu napisali že ponovno: nemško-polj.ika cije še pred prihodom njene delegacije j Blizu je čas, ko bo v Jugoslaviji posta* v Genovo. Vsebina to resolucije se bo lo aktuelno vprašanje, kako bo naš na-sporočila vladam vseh držav, ki bodo j rod uravnal svoje politične odnošaj« do nemškega narodfi, t. j. v kateri smeri bomo šli: ali bližje ali še bolj narazen. Povdarjali smo. da tega ne smemo že v naprej omejevati ^ kakim prejudicom. Mogoče je, da bo nastale med demokraticijama obeh narodov znosnejše razmerje, kot si ga zamiš Amnestija na Češkoslovaškem. zafitopfln6 v DKU Praga, 14. februarja. (Če- s . škoslovaSki dopisni urad). Predsednik Strašna nesreča na Tisi. republike je odredil amnestijo za ve- DKU Budimpešta, 14. febru-lik del onih obsojencev, ki so se udele- ar j a. Iz Szegedina poročajo, da se je žili dec-eanberskega puča leta 1920- pod vozom neike svadbene družbe, ld so Za rešitev egiptskega vprašanja. t ^ zamranjeno Ti:. . t> • ' \ ’ . ydrl led in vocz se ,ie z v^emi l,iamo v vrocici sedaaije pmhodiie dobo. - - r x a ^ (Brezt ervaii potopil pod ledom. Krog 25 oseb Toda treba je, da že enkrat opazimo *i‘-no ) Augleski iiaclkomisau:. m 60xrt pod mr&lo ledeno odejo» tudi na avstrijski strani začetke re&n^ Stran & »V&BOB« Maribor, 16. februarja I92Z. r.,.,.« Ipreorijentacij e. Avstrijskim Nemcem ni treba nič drugega kot izvajati logične konsekvence iz tega, kar .jih je naučil veliki zgodovinski prevrat. Do danes nismo opazili, da bi bili naši sosedi resno naklonjeni temu spoznanju. Čemu bi pač morali prednjačiti ravno mil Eno je pa gotovo: Časi so drugi kot so bili in potrebno so tudi druge metode! Pomoč Avstriji. Z brzimi in velikanskimi koraki, fcaterim daje takt tiskarski stroj s tiskanjem novih in vedno večjih, bankovcev drvi Avstrija v prepad, ki se ji približuje z zahrbtno brzino, s katero se približujejo številke avstrijske devize popolni ničli. Z otrpnjenim srcem pričakujejo avstrijski državniki in avstrijski narod zunanje pomoči ob 12. uri: kredite evropskih držav in pomoč Zveze narodov. Za to pomoč je pripravljena Avstrija dati vse mogoče garancije, ki bi jih zahtevali upniki, izročiti vse državne dohodke, samo da prepreči katastrofo, ki je sicer neizogibna. Vprašanje kredita Avstriji je končno vendarle nerealizirano. Francoska zbornica je pfed pa,r dnevi izročila finančnemu odboru zakonski načrt o posojilu v znesku 55 milijonov frankov. Tudi Anglija je pripravljena posoditi par milijonov funtov, da pomaga invalidni Avstriji zopet na noge. Pa tudi slovanski sosed — Češkoslovaška ni odrekla svoje pGmoči. Dne 8. t. m. je bila podpisana v Pragi po zastopnikih Češkoslovaške in avstrijske republike pogodba o posojilu v znesku 500 milijonov Kč., ki se bo izplačalo takoj, ko odobri pogodbo parlament. Posojilo se mora vrniti čez 20 let. Obrestovanje tega posojila, kakor tudi doplačevanje so bo vršilo po načelih Zveze narodov. S tem posojilom je napravljen velik korak na potu k reševanju in ureditvi ?,a obe državi skupnih gospodarskih vprašanj. Upravičeno je upanje, da se .bodo v tem duhu nadaljevala pogajanja, ki bodo dosegla rezultat, ki bo zadovoljil obe državi. Češkoslovaška pa je šla Avstriji še bolj na roko. Da se olajša trenotna gospodarska situacija, je dovolila Češkoslovaška, da se izplača Avsrriji predujem na posojilo v znesku 100 milijonov Kč. V ilustracijo današnjih' gospodarskih razmer v Avstriji navajamo sledeče zanimive podatke: Še nedavno so znašali stroški Avstro-ogrske banke za tiskanje posameznega bankovca o-koli 20 avstrijskih kron. Izplačalo se je torej samo tiskanje bankovcev nad 20 kron. Vsled nadaljnega padanja avstrijske valut« in povišanja mezd in drugih stroškov znašajo stroški za .posamezen bankovec sedaj 50 kron več, kakor^ znaša njega plačilna vrednost. O plačilu vrednosti avstrijske krone govore sledeče številke: žemlja stane 35 K, črna kava 100 K, 1 vina 500 K, stanovanje v »Astoriji« temeljna taksa ^4000 K dnevno, k temu še 20 odst. občinske doklade ter nadaljnih 20 odstotkov, če se hrani gost izven hotela. Ostane gost tri dni v hotelu, znašajo Straški ravno 22.000 K, kar je pripH- Pr. Ljudevit Pivko j Zeleni kadri. (Konec*.' Bosanski narod, predvsem srbsko ljudstva* je sovražil iz dna duše vsakega rojaka, ki je postal podoficir. — Dogajali go se slučaji, da so požigali hjše podoficirjem, o katerih se je culo, rta ravnajo strogo z njihovimi lju-tiffli. , B05»avje imela i&totarko veliko šte-/ilo ubežnikov, toda zeleni kadri se tod niso razvijali tako uspešno, kakor ua Hrvatskejn in v Slavoniji, ker jo bosansko ‘ muslimansko . prebivalstvo .lavljalp orožnikom, kadar se je pojavil ubežnik doma. V selu Drva? (okraj letrovac) so ubežniki zažgali novembra 1917. lastpo hišo, v lcatori »ta zgorela orožnika, ki sta jih prišla lovit. ■ .i v? jV° ^ bežalo v naj večjem št evilu, kadar so odhajali novi maršba£a-ijon.i na fronto k polivom. V zadnjih dneh pred odhodom so izdajala povelj-stva stroge naredbe, da na- sme nihče iz kasarne. Za vso odhajajoče iiuornja.- žno 900 naših’ Kron. V tej vsoti je ze zaračunana napitnina, ki znaša običajno 4000 K natakarju in icbariui ter tisoč kron vratarja. Nek Čeh je pustil na mizi eno češkoivovaško krono kot napitnino za »pieoi1-« a t»d tega časa so na Ekarji nara^n^t teKm«*»li, kdo mu bo postregel. Mezde iu plače se gibljejo v naslednjih višinah: nekvalificiran delavec dobiva na uro 250 K, kvalificiran 400 K; strojepiska ima mesečno plačo 60 do 80 tisoč kron, a tehnični uradnik 140.000 kron. Politične vesti. * Čehi o spomenici Hrv. bloka. Praški »Venkov« se bavi s spomenico Hr-vatskega bloka ter piše, da so hrvatski politiki pozabili ono, kar so pretrpeli, a iz dogodkov v zadnjem času se niso nič naučili. Njihovo postopanje mora razžalostili vsakega Slovana, kajti komaj se je posrečilo ustanoviti slovansko državo trajne važnosti, že začenjajo Slovani sami zopet rušiti. S tem potrjujejo mnenje naših neprrijateljev, ki trde, da Slovani nismo sposobni za samostojnost in neodvisnost in ravno radi tega pridejo vsakikrat zopet pod tuji jarem. Tako sodijo o naši notranji razprtiji razsodni Čehi in priznati moramo, da je to težka obsodba. * Simpatična politika Češkoslovaške. Potovanje češkoslovaškega ministrskega predsednika dr ja. Beneša v Pariz in London, ki je v zvezi z genovsko konferenco in kateremu bo sledila predkonferenca Male antante v Beogradu, vzbuja v francoski in angleški javnosti zelo dober utis. Pariški in londonski listi pišejo, da je Beneše-va zunanja politika simpatična, češkoslovaška. se trudi, da zavlada v srednji Evropi zdrave j še politično ozračje in gospodarski red. * Dolgotrajna italijanska kriza. — Kriza italijansl/o vlade se tako zapleta., da je prišla nazaj k Bonomiju. Bo-nomi .se bo potrudil, da dobi v zbornici zaupnico. Ker je pa malo.verjetno, da bi mu to uspelo, zlasti ker se je izjalovil sporazum med demqkrati in kjori-■ferlwi;'fce sodi, da bosta poskušala svojo srečo znana politika Gjolitti in deNa-ve. — * Pomoč Rusiji. Lloyd George je izjavil na vprašanje poslanca Kfcan-worthsa, da je Rusija voljna sprejeti stavljene pogoje in da prihaja čas, ko lahko ves civilizirani svet pomaga Rusiji. * Irci med seboj. Sedaj, ko je Irska postala svobodna država in ni več v deželi Angležev, so se začeli irski fanatiki biti med seboj. Nemiri, katere smo te dni zabeležili, še niso končani. De Valera, znani irski republikanec, je izjavil na zborovanju pred 10.000 ekstremistov, da se Irci ne morejo zadovoljiti s sedanjo obliko svobode in da zahtevajo popolno neodvisnost. — Predsednik ulterske viado pa je zahteva!. da se ulterake moje zaščitijo ■/. an gleškim vojaštvom. Tako so Irci skregani med seboj in i zgleda, da v tej zanimivi deželi še dolgo ne bo miru. Zanimivosti. Ameriška operacija. — Usiurčcnje zlo« čincev s plinom. — Dragocen plen. — Brezposelni angleški delavci v avstrijskih letoviščih. Nek' Edvard Cesgrove iz Lyna si je v mladih lotih zlomil hrbtenico. Dolgo vrsto let so ga zdravili razni zdravniki. toda brezuspešno. Končno so ga obsodili, da bo moral vse življenje sedeti v postelji. Nedavno ga je obiskal nek zdravnik, ki je izjavil, da mu potom operacije zopet povrne že davno izgubljeno zdravje. Pohabljeni Cosgrove se je kajpada z veseljem podvrgel sicer nevarni operaciji. Zdravnik mu je pritrdil v hrbtenico 14 palcev dolg kos kravjega rebra, rano lepo zašil in povil. In čudež! V posteljo obsojeni pohabljenec danes zopet hodi, brez tuje pomoči. Kravja kost v telesu ga baje nič ne moti. Odgovornost za resničnost te vesti pa seveda prepuščamo ameriškim časnikarjem. * Sm: Lna kazen je tako stara, kakor človeštvo. 2e v najstarejši zgodovini pitamo o smrtni kazni in tudi danes še izrekajo v najmodernejših državah smrtne obsodbe. Različna pa je izvršitev smrtnih obsodb. Najstarejše je riienda obglavljenje. V času preganjanja kristjanov so metali obsojence med zverine ali jih kuhali v olju. Kristusa so križali, kar je bilo pri Židih v na-j vadi. Čarovnice in druge brezverce so 'kristjani zažigali. Sekiro in meč je izpodrinila^ francoska guilotina, ki je marsikatero visoko glavo odrezala od trupla. Pa tudi vislice niso bile nenavadne. Moderna tehnika je v novejši dobi izumila modernejše moriine a.pa-Streljanje je danes v navadi pri vojaštvu. Američani so v najnovejšem času usmrtili obsojence s pomočjo e-lektrike. Toda tudi ta smrt se jim je zdela preokrutna. Zato so nekatere države uvedle usmrčenje s plinom. Prva iKreta imela to čast na smrt obsoiena zločinca Hughes Sing in E. John v aroson Cit jr. Da se, prihrani obsojencu mukepolno smrtno uro. se izvrši obsodba, ko obsojenec spi. V ta namen so prirejene posebne celice. Ko obsojenec zaspi, se odpre plinova cev in celica napolni s plinom. Na ta način se obsojenec niti ne zave in 2e jo mrtev. • Hudo presenečenje je doživel či-ka?ki bogataš in trgovec z moškimi o-blekami Maurice }>. Rothschild, ko je izvedel, da so mu drzni tatovi odnesli za petdeset tisoč dolarjev najboljše vrste likerjev. Pod pretvezo, da so finančni^ uradniki, so trije prefriganci vstopih v Rothschildov dom na Michigan ulici. V hiši so zvezali dva šoferja m hišnika ter nato »očistili« klet. Drzna tatvina so je vršila na sledeči način. Ob osmi uri zjutraj se je oglasil zvonček na Rothschildovi hiši. Odprl je hišnik. Trije čedno opravljeni gen-t lem eni so imeli pred hišo velik au to m zahtevali vstopa v hišo, češ, da so posla n i od proliibioijskega direktorja. Spustili .so jih v hišo. Kakor hitro so bila vrata zaprta, so potegnili samokrese in kmalu povezali omeujene tri ci je polkov 53., 70., 78., 96. in polkov 42. domobranske divizije so veljale nenavadno stroge potne naredbe, da bi za-branili ubežništvo iz posameznih' postaj. Kjer je bilo količkaj mogoče, je minil oddelek za oddelkom iz vagonov in bežal k zelenemu kadru. Dne (i. XI. 1910. je odhajal 25. bataljon 53. pešpolka. Da se onemogoči ube>žmdštvo, je spremljalo bataljon 200 mož z nasajenimi bajoneti, gojencev podoficirske šole. katere so smatrali za zanesljive. Podpolkovnik Del>r6, komandant kadra 58. p.p., je naročil, da se ne sme noben civilist približati vojakom na transportu bliže kot na 3 korake. Odhajajočemu moštvu »o odvzeli strelivo, nekateri so pa imeli municijo skrito pri sebi in v trenutku, ko jo odhajal vlak, so stireljali ia vagonov na oficirje na kotodvorm in na voj. muziko, ki jim jo sviraln odhodmioe. Ko je odhajal 28. bataljon istega polica dne 19. marca 1917. i« Zagreba, so vzeli moštvu prvo in druge čete zapahe iz pušk in jim vrnili Sele v Mun-kaou aa Ogrpkem. Soča«wna, j potovali od-dalki hn^tekd* polkov že rodno brez waaja. Puška m municijo so jim zla- K-X-P0S0^ ™«an. Na zadnji •/«-leamaki positaji so vračali vojaštvu puško, municjje pa ne. Municijo so pro.iomah oddelki čele tiK fronto. Pfoti organiziranim zelenim kadrom je delal avstr, vojaški oblasta obilo preglavice Im je osta.l nazadnje feresja^ešon. Oddelki oj.’ož®i«fcva iu !VQ- moško ter jih zaprli v stranišče, 'j kleti so tatovi izbrali najfinejše vrst« likerjev, šampanjca ter starega vina in nosili mimo v automobil na uho-Ko so napolnili auto, so izginil _ sledu in enako brez sledu je izginil1 njimi dragoceni plen. V nekem dunajskem listu je izš!® zelo karakteristično poročilo o i*koft' ščanju Avstrije s strani tujcev z dobrf valuto- Nek Dunajčan je vprašal P15' meno pri nekem hotelu v Inomostu da-Ii bi mogel dobiti šobo za dalje č8' sa, ker se namerava tam zdraviti ^ par dni je dobil od ravnatelja dotične-ga hotela odgovor na odprti dopisu'21' da za njega ni prostora, ker je hotel odprt po zimi samo za Angleže. Činto® so mu je zdelo, kako si je mogel t«i precej neznatni kotel pridobiti tolik0 simpatije Angležev. Zanimal se je to zadevo ter odkril končno sleda1® karakteristične razmere; Znano je, vlada po vseh zapadnih državah z vl' soko valuto velika brezposelnost. To e8 opaža v prvi vrsti na'Angleškem i® v Švici. Velika indus^trijska podjetja ^ odpusitila na tisočo dela.vvjev, med PJ1' mi tud take, ki jih nočejo za. nob®>® cono izgubiti. In tako so prišla tu"J podjetja na smelo, a za svoj žep naJf ko praktično idejo. Poslala so na svoj® stroške to delavce v avstrijska letovišča. Angleška državna podli*1® za brezposelne znaša dnevno 16 Sili«', gov, kar znaša približno štiriindvaj*«*. tisoč av. K in s tem denarjem se kl,iui1 neznosni draginji v Avstriji lopo iz11®' ja in vsekakor bolje, kakor brezpos^' ni delavci v domovini. Dozdeva se, <'8 je dandanes najboljše biti brezposc'11' angleški delavec. Dnevna kronika. — Masarvk >n Millcraml na kralj* vl poroki. Nekateri x>raški listi por jo, da je prezident češkoslovaške 1e‘. publike Masaryk odložil svoj prvot^1 načrt o potovanju v Pairiz in Londo11' Prezident bo ob priliki poroke naže£® kralja Aleksandra potoval v Bukar®" što, kamor dospe tudi prezident coske republike Millerand. — Pobrežje. Gospod Stržina se s*' cer najraje zateka k nemškim listom« tokrat pa je menda zopet ogoljuf® »Stražino« uredništvo ter skrivaj taknil napad na mojo osebo, ker si gače ne morem predstavljati, da ra »Straža« svoje predale tej osebi, ^ smatra vsakega človeka za »Sch^J zerja«, kdor ne trobi v neanškutats^ rog. S 6 voj o dvomljivo požrtvova!«0' st jo izza leta 1909. se pač ni treba liti, dvomim namreč, da bi mogla ^ tleti le iskrica ljubezni do domovine * človeku, ki mu je naša država tra peti in ki kriči po Pobrežju »Pobers^ war deutsch und muas deutseh' Wei' ben!« Tu ne gre za nemško govori^' ampak za notranje prepričanje. IvoH1^ je sedanjim s-ooijalistično-nemčurskiJ)1 mogotcem do izobrazbo ljudstva, 50 kazali baš s svojini nastopom v ob*-^1 s tem, da skušajo zatreti vsako ktf' turno delovanje, ki ne izvira iz uji^f* vega nemčurskega brloga. Mesto, bi dobro stvar podpirali, jo oviraj* jastva jim niso nikakor mogli p°P noma do živega, . Koncem 1917. leta eo jih ak«^1* napadati z večjimi oddelki sestav'1 j^ nimi v Zagrebu, Sisku, Karlovcu i,1A)' ostalih sedežih hrvats^kih polkov._ v takih prilikah so pa napadalci . pre.stoi>a 1 i na »tran ubežnikov, ka^. H. pr oddelek 2J. domobranskega V° ka, jz katerega jvta dva komple*11. .voda prestopila, čim sta dobila &tii< delanimi kadrovci.na Potrobi gori. ® fioir. ki je poveljeval tej četi, ja u kol v Italijo in prešel v jngosloven* dobmvoljski odred. Drugega častni’' ki se je udeležil na Selu prvo četo 1°* klenih kadirovcev na Petrovi gori, ujeli pozneje v akciji na Col del 1* . sso dne 30. VI- 1^18. Trdil je, da s0/1':, jo posrečilo naloviti blizu 100 ub^jj kov, vendar ja pa priznal, da j« lav na ubežnike , v celoti breauspe^13' Vlada ni mogla več najti »r{^“ zoper ubežnike. Večja akcija zoPf1' ^ lene kadre bi bila dobila dimeuzi.i° tranje vojne in bi imola uepregl°a KOelodiic© k »aroduem udotu. Mariber, *tt tesnih tSi*. S B O K* stran S Sfoankar ostane strankar, meni gre pa le za stvar. Glede mojega odbomištva maram pribiti resnici na ljubo, da sem to odboraištvo odklonil, ker nisem, kakor nekateri, ki so se sami postavili na čelo liste. Obenem želite, naj se vas Pusti pri miru, toda najprej e morate dati mir vi sami, pa vas bb vsakdo rad pustil na miru, ker z ljudmi, ki niti ne razločujejo psa od človeka nima nihče rad opravka Vi pa že tri leta vlačite po raznih časopisih 6edaj to, potem ono osebo, od okrajnega glavarja doli do mene. Kdor vihar seje, tudi vihar žanje. Če bo treba, bomo spregovorili tudi še o Damoklejevem jneču, ki vam visi nad glavo radi vašega čudnega delovanja v občini. I. K. — Pustni ples priredi »Sokol« na Studencih na pustni torek, dne 28. fe- ' bruarja 1.1. z začetkom ob 7. uri zvečer i v Sokolskem domu v .Studencih. Za dobro zabavo in izborno postrežbo jo vsestransko preskrbljeno in pride gotovo vsak prijatelj in prijateljica tako Plesa, kot dobre kapljice in krofov na svoj račun. Torej prijatelji društva v Studencih in v okolici, na svidenje one 28. februarja! . « — Demokratska shoda v Slovenj- frradcu in v Šoštanju. V nedeljo, dne 19-1. m. se vrši dopoldan ob pol 10. uri Javen shod Demokratske stranke v hotelu »Balkan« v Slov.en jgradcu, popoldan ob 20. uri pa v Šoštanju. Na obeh shodih bo govoril minister t;. r. poslance dr. Vekoslav Kukovec, . ’ — Demokratska zabava v Celju. V Soboto je priredila celjska krajevna organizacija Demokratske stranke zabaven večer, na katerem je predaval univerzitetni profesor dr. Fran Ilešič o Strossmayerju. Po predavanju se je razvila prosta zabava. Prireditev je ''spela nad vse pričakovanje krasno in °i bilo le želeti, da bi se podobne-demokratske zabave vršile večkrat in po "Vseh naših večjih krajih. -- Sarajevski »Narod« tednik. Sobotni sarajevski »Narod« prinaša, na Uvodnem mestu obvestilo, da bo vsled tehničnih težkoč do početka aprila izdajal kot tednik. Izhajati bi mogel tu- * sedaj kot dnevnik, toda samo na 2 ftraneh, kar bi pa ne odgovarjalo ceni 111 potrebi, — Vaška tragedija. V nedeljo. 12. ., • popoldan je bila v gostilni pri Sv. '■ftrneju veselica, pri kateri je bilo navzočih vse polno vaščanov. Nek tamkajšnji fant jQ imel pri sebi tudi sa-, ^okres s katerim se je igral. Pri tem 60 je pa samokres, ki je bil nabit, ne-^adoma sprožil, in krogla je zadela v bližini stoječega posestnika 471eitnoga Jyflna Verbujaka v trebuh. Ko je fant yadel, kaj je napravil si je iz .strahu m obupa pognal kroglo v glavo ter ob-tezaJ na mestu mrtev. Verbnjaka so ^peljali v Maribor, kjer ga je rešilni oddelek spravil v bolnico. Verbnjak jo . o nevarno ranjen, da je malo upanja* da bi okreval. — Miroljubni Nemci. Vsled nedav-napada na francosko vojake v G. teziijj, pxj katerem je bilo več Frauco-v obitih in ranjenih, se vršijo žo ves ^8 preiskave. Dosedaj se je odkrilo jnogo nemškega .vojnega materija!a. nn®** tep ma/terijalom se nahaja kakih ' *9troj,nic, več možnarjev, bomb, pušic, fabojev, mnogo streliva za tope kalila -n in v105 tGr m»Ogo vojaške oble-.rHffa^e pa 80 Nemci povsod miro-vUbni in lojahii državljani. . Koliko prinašajo zabave? Du- mestna občina jo dobila v prejetem mesecu na davku na zabave 12 “U-ijotnav kron. Skupno se je vršilo na vunaju meseca januarja 925 plesov; 1294^^°^ l1!1 ,biJo v 8«WW Od teh 3e dobila občina lani sa- Poldrugi milijon davka, med tem, » «*<» samo pri (»neni plesu Plačalo 2 milijona 150 K davka, KiT7vako nmira3° avstrijski generali. i>unaju j0 pj-ed 1>ar dnevi izvršil »tari general Gottfried Su--polohal^e na neki neozdravljivi rt- E.aV kateri je napravil konec s tem, 3o * britvijo prerezal vrat. Pomanjkanje sodnikov na Češko-viUdnin.6111* češkoslovaškem je za-, Pomanjkanje sodnikov. Po *w*awi.h?®*® refovem^ M S® po-država tsibpd (Luna jih na raizpolago aedva 10. Radi tega jo izdalo ministrstvo nove predpise glede števila sodnikov v senatu ter obenem znižalo pripravljalno dobo. — Veliki izgredi na Reki Tržaška »Edinost« poroča: V soboto je imela stopita v službo nova reška policija, 6estWljena iz domaSinov. Ko so za to izvedeli fašisti, so se oborožili s puškami in bombami, se zbrali v skupine ter hoteli proti policiji. Italijanski orožniki so sicer posredovali, toda kljub temu je prišlo do hudih spopadov, ki so trajali vso noč. Fašisti nameravajo vdreti baje tudi na Su-šak. — Posledice zime v severni Evropi. Mraz jo v severni Evropi še dalja ze- lo hud. Ledolomne ladje delajo noč in dan pri čiščenju pristanišč, ki so povsod zamrznila, V Kopenhagenu glavnem mestu Danske, so oblasti v velikih skrbeh tudi preskrbovanje mesta z živežem. Veliko parnikov je obtičalo v ledu. Med temi parniki je kakih deset, ki so dovažali premog. Južni del norveškega obrežja jo obdan z ieclorn-Norveško in Damsko veže ledena fckor-ja, ki pokriva ves kanal. Mariborske vesti. Maribor 15. februarja 1922, m Uradniški odsek' krajevne organizacije JDS v Mariboru je imel pod predsedstvom gosp. dr. Lipolda včeraj zvečer v Narodnem domu sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju državnih uslužbencev in upokojencev ter o draginji vobče. Sestavila ee je spomenica, v kateri se slika bedni položaj državnih uslužbencev in upokojencev ter ge,predlaga takojšnje izplačilo izenačenih draginjakih in družinskih doklad brez predhodne redukcije števila državnih uslužbencev. Stavili so se v tej spomenici tudi predlogi glede ustavitve nadaljnjega naraščanja draginje. Spomenica §e odpošlje vladi. m Doktor — konjski barantavce. — PoVojna morala je med drugimi kugami prinesla tudi odtujevanje prejšnjim poklicem in posvečanje dotlej najbolj zaničevanemu poklicu: verižništvu. V prvem času po prevratni je sploh - izglodalo, kakor da bo naša soliclia trgovina popolnoma zamrla, kajti vsaki drugi človek je skušal si svojo eksistenco hitro in mastno izboljšati -— včeraj kot cerkvena miš reven pisar, danes prešeren milijonar. Ta kuga je inficirala tudi že mladino. Le polagoma so se raz m<«re čistile, izkristalizirale, solidna tr govina poklicanih, izučenih trgovcev prehaja zopet na površje. Ali v tem procesu je dobičkaželjna kuga inficirala tudi žo akademsko izobražene. In tak tip se je pojavil v okolici Maribora. Zamenjal jo z doktoratom diplomiranega živinozdravnika in je pričel v družbi konjskih mesarjev živahno kupčijo s konji. Bolj ko protest poklicnih kolegov, češ, da pod takimi škekulaeijami preveč trpi ugled živi-nozdravnikov, so vplivali lvizni drugi razlogi, ki so gospoda doktorja neprostovoljno privedli v Maribor. Čeprav ni imel nobene določeno javno službe, jo dobil takoj stanovanje. Ali vse to bi ne bil povod, da so peča tudi javnost z g. doktorjem. Toda — če smo namreč prav poučeni — g. doktor je v Mariboru ptričel svojo konjske kupčije na debelo in ker mu prisilno stanovanja ne zadošča, apelira .na veliko stanovanje z več sobami, čeprav še nima otrok. Ir* apelira na obrtno koneesijo za izvrševanje konjske barantije. Ker politična obla&t taki koncesiji ni posebno pri-jaizna, se je g. doktor znal prikupiti g. županu s katerega pomočjo eknša doseči tako koncesijo, ko dobi mestna občina zopet v svojo oblast odvzeti ji obrtni referat. Obenem bi se znalo dobiti tudi kakšno oficijelno mesto pri mestni občini n. pr. v klavnici ali pri trznem nadzorstvu. Na koaito takega otifnjednoga mesta bi g. doktor moral domti stanovanje v Mariboru. G. doktorju jo na razpolago dobra služba veterinarja kapetana pri vojaštvu. !Ali ta služba ga že dz narodnostnih razlogov neveseli preveč, ker se črti preveč stageirakoga Nemca, čeprav nosi lepo slove mjc po znani rastlini, ir katero naši poljedelci izdelujejo —■ metlo, fiafci® ^»0« tu* smuM ***■ w metamorfozi poklica, edino le vpraša*, uje stanovanja, nameščenja nove nemške moči pri naši slovenski občini in ne navsezadnje tudi vprašanje, kam pravzaprav romajo konji iz teh kupčij g. doktorja in ali imamo kakšno kontrolo o dohodkih iz teh kupčij. In le za to hočemo ta slučaj obdržati v evidenci. m »Zdravniško društvo v Maribo-rn«. Opozarjamo na občni, zbor, ki se vrši v četrtek, dne 16. februarja ob 6. uri zvečer v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu. m Prihodnje predavanje Ljudske univerze se vrši v soboto, dne 18. februarja ob pol 20. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo vseučiliščni docent dr. Kovačič o predpogoju za rešitev socijalnepra vprašanja. To vprašanje utegne biti z oziram na razmere v našem javnem življenju eno najbolj zanimivih. m Za Jugcslovensko Matico je daroval pri postajni blagajni Maribor, glavni kolodvor g. Andrej Bomek, jetniški paznik 10 din. Iskrena hvala! m Dar. Gospod dr. Joisip Bapoc, odvetnik je daroval za mestno reveže 100 Din. za kair se mu mestna občina najiskreneje zahvaljuje. m Darovi rešilnemu oddelku. Mesto venca na grob pokojnega g. Makotte-ra so darovali rešilnemu oddelku požarne brambe: ga. Marija Sman 100 kron, g. Jovan Zohrer, častni predsednik požarno brambe -100 K, trgovec GniuŠek 100 K in za pokojnega g. Friedrigerja * trgovec AndrasAitz 200 K. Iskrena hvala! m Protituberkulozna liga v Maribor« priredi na željo delavstva južne železnice dne 18. t. m. ob 16. uri javno predavanje v telovadnici III. mestne deške tolo (Ruška cesta). Predava g. docent dr. Matko o boju proti jetiki. Jver bo predavanje zelo zanimivo in poučljivo, se pričakuje številne udeležb be posebno od strani delavstva, m Nezgoda. Na Pobrežki cesti štev. 42. stanujoči zavirač južne železnice A- Rauš je hotel v soboto 11. t. m. skočiti v Prevaljah na vlak. Pri tem pa je padel tako nesrečno, da si je na levi strani polomil rebra. Rešilni oddelek ga je prepeljal s koroškega kolodvora; kamor so ga z vlakom prepeljali, v tukajšnjo bolnico. m Pri sanjkanju ponesrečil. V nedeljo okrog 7. ure zvečer je bil rešilni oddelek poklican v Ruše, kjer si je znan mariborski trgovec g. Ferdinand Pimter zlomil pri sanjkanju le»vo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Vrlemu narodnjaku želimo skorajšnje okrevanje! m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baruc. Narodno gledališče. Repertoar: Sreda 15.: ,'Mp.m’ze!lc Nilouciie". Ab. B. Cetrtofc 16.: .Hlapec Jernej*4. Ab. A. Sobota 18.: »Ptičar«. Ab. B. M«dalja 19.: Ob 14 in pol: ,Dediči velikega časa", ljudska predstava. — Ob 19 in pol: .Mam’-iclle ^touche". Izven ab. Torek 21.: „Rnsko!nikova. Abon. A. Prošku« Dostojovskcpa. Sreda 22.: Bl)edi«i velikegrf časa«. Abou. C. Retrtck 28.: „Parižanka“. Ab, B. Sobota 25.: *So\rra mt-roor, ra, Rimarja 1P&2' mRHaiOVUCBO*X»r»r' W.n • »tu ab iperoiSagaSo niaši eKspresiaoaisti ;*a ptravo umetmoet, prinašamo tu za ^jirgimer del ene izmed tnm obmvljenih (pesmi, ki se glaei: »Da lirika! ‘" h Naš Krist je na vrtu i„ okrogel irf črn iz mahagoviue ^ — .moški znak mu pada do koleH **** ,4 z belimi očmi: to je Črriec na rtu, katerega je krstila radi resnico ' ljubezni vsa vesolnošt. Pije in’ pije, ah’, pije z mornarji sam špirit, ljubeč vso ženske; pod lesom' pričo d krvavih žalitvah. >. To ni le btidalosf in perverznost, amtpaik obenem tudi surovost, ki zasluzi po vsej praviri -h baitine. Sokolstvo. ' o Jezdni odsek Sokola v Mariboru je imel v četrtek svoj prvi redni obč. zbor, katerega se je udeležilo nad 40 elanov. Po poročilih načelnika, tajnika in blagajnika, je odsek' v prot. letu marljivo in uspešno del aval v pravem sokolskem duhu. Odsek je štel koncem leta 1921. rednih članov 106. Blagajna izkazuje dohodkov 25.422.77 K in stroškov 16.262 K, preostanka torej 9.160-77 K, vrednost inventarja 21.265.77 K. V načelstvo so bili z vzklikom izvoljeni bratje 'J. Novak, za načelnika, Rudolf Holc, namestnika, Bruno Parma, tajnika, Stane Kenda, blagajnika, Zmago Hren, gospodarja, Alojzij Kovačič in Rado Lenart za odbornika, Josip Stajnko in C. Zupan za namestnika in Josip Lešnik za praporščaku. Med slučajnostmi je bil med drugimi sprejet predlog načelnika, da se odsek imenuje poslej Kolo jahača Sokola v Mariboru. Na incija-tivo brata A. Križniča, predsednika odseka za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru, so je nabralo znatno vsoto 5.045 K v ta namen. S tem je pokaza- lo Kolo jaKaca, KaKo resno umeva sokolsko stvar in dalo lep vzgled drugim činiteljem, da so čim preje uresniči prepotrebna zgradba sokolskega doma v Mariboru. Rešilo se je še več notranjih zadev Kola, nakar je brat načelnik zaključil zborovanje z zahvalo vsem, ki so s svojo naklonjenostjo in požrtvovalnostjo pomogli Kolu k tako lepemu razvoju že v prvem letu svojega obstanka. o I. Jugoslovenski Vsesokolski Zlet v Ljubljani v dneh 12. do 15.1 avgusta. Jugoslovenški Sokolski Savezj ima telefonsko štev. 543. Sokolski na-) raščaj na Vsesokolskem zletu. Jugo-slovensketnu Sokolskemu naraščaju, ki se prvikrat pokaže v večjem številu pri javnem nastopu, so v prvi vrsti namenjeni predzletni dnevi, to do 4 nedelje pred glavnimi zletnimi dnevi, ki lih bodo izpolnili nastopi članov in Članic. Naraščajevegs nastopa se udeleži vsa sokolska mladina naše domovine. Poleg •mladega bosanca se uvrsti mladi prlek, sremec, šumadijec, ličan, dalmatinec itd. Ves mladi zbor naj pokaže združeno in ujedinjeno domovino, posejano z nežnim sokolskim cvetjem. Moški in ženski naraščaj ter deca obojega spola_.se zbero ta dan na zletišču, da se pozna, da vidi. da ni razlike med njimi — pa bodi njegov dom pod sivim Triglavom sli pod skalnatimi gorami albanske meje. Tako je zamišljen naraščajev dan na vsesokolskem zletu. Katera nedelja ho določena naraščaju, še ni gotovo. Sicer pa to ne sme motiti prav nič dela v telovadnicah, do konca julija 1922 morajo stati naraščajeve vrste pripravljene in izvežba^ie za odhod na veliki dan. Število mladih Sokolov mora biti veliko, njih izvežbanost pravilna in popolna. Dve nalogi imajo torej prednjaki naraščaja, ki jo morajo izpolniti, da bo nastop spodoben in veličasten. Prva skrb prednjakov bodi, da zberejo vso mladino v telovadnice. Dolžnost pred-njakbv je, da skrbijo za red in dostojno vedenje v telovadnici, za pravilno in redno telovadbo. Pri telovadbi je treba ponovno opozarjati naraščaj na vsesokolski zlet in.na stroške, ki so zvezani z zletom. Navajati bo Sokoliče na varčnost in zbiranje zletnega fonda, ki bo omogočil tudi manj imovitim udeležbo na zletu. Druga skrb je delo v telovadnici/ Redovne in proste vaje, orodna telovadba in igre se morajo vrstiti pri telovadbi naraščaja po načrtu, ki ga morajo1 sestaviti prednjaški zbori, narsščajevih prednjakov. Proste vaje za moški naraščaj so iste, kakor so bile določene preteklo leto za zlet v Osjeku, natisnjene so v Sokoliču v letniku 1920 str. 15L Tudi proste vaje za ženski naraščaj ostanejo lanske vaie, ki se nahajajo v Sokoliču letnik 1921 str. 10. ozir. 69. Moška deca nastopijo z vajami s palicami. Objavljene so v Sokoliču letnik 1921. Za žensko deco so določene vaje s ploščami, objavljene v Sokoliču letnik 1921. Vaje na orodju naj bodo primerne naraščaju, torej ne pretežke, ki Škodujejo mlademu telesu. Prednjaki naraščaja naj ne bodo ponosni na svojo vrsto, ki se trudi v stojah, vrti veletoče, pomislijo naj, da so to vaje za članstvo in ne za naraščaj. Ne pozabite na igre. Se ena težkoča je, ki bo marsikje ovirala veliko vdeležbo naraščaja pri vsesokolskem zletu, to je nabava narašča-jevih krojev. Zato je treba misliti na to zapreko že danes in mogoče jo bo premagati. S pravočasnim zbiranjem denarnih sredstev za nabavo krojev se odpomore tudi tej težkoči. Dela in pri-prsv je torej v izobilju, zato bratje na delo. Program našega zleta. Za prvi Jugoslovenski vsesokolžki zlet je v širokem okviru določen ta program: 1. Petek — 11. avgusta: Tekma članic Saveza; mednarodna tekma. 2. Sobota, 112. avgusta:, tekma članov Saveza; ’ mednarodna tekma, prihod Cehov, j3. Nedelja 13. avgusta: Dopoldne iz« | kušnje, pop. I. javna telovadba. 4. Pon« fdeljek 14. avgusta: Nastop dece naraŠ« j čaja (iz Ljubljane in bližnje okolice) in vojske. 5, Torek 15. avgusta dopoldne povorka, pop. II javna telovadba. 6. V naslednjih dneh krajši in daljši izleti'po Jugoslaviji. Poslovanje žup in društev. Zletni odbor potrebuje za zlet mnogo informativnih podatkov od žup in društev. Poživljamo že sedaj župne in (društvene funkcijonarje, ,da v tem času 'takoj odgovorijo na vsak dopis. Brez točnega in hitrega poslovanja ni mogoče izvršiti v redu vseh priprav za zlet. Čiščenje v Sokolstvu na Hrvaškem« Kot posledica vladajočih političnih razmer na Hrvaškem se je zanesla politika tudi v nekatera sokolska društva na Hrvaškem, vsled česar je prišlo v nekaterih društvih do spora. Iz Saveza je dosedaj izstopilo Sokolsko društvo Zagreb - Wilsonov trg, ter skuša zanesti ta spor tudi med druga društva. Ta spor na Hrvaškem ni Sokolstvu prav nič v škodo, - ker se s tem le čistijo naše vrste in se izloči enkrat za vselej politika iz naših društev. Tozadevna poročila nekaterih listov so pretirana -* in tendencijozna. -----------... i Borza 14. februarja. Curih, devize: Berlin 2.55, Newyoik5.l9 Lundon 22.22 Pariz 43.87, Milan 24.15, Praga 9.67, Budimpeita 0.80, Zagreb 1.00, Varšava 0 15, Dn* naj 0.18, avstrijske žigosane krono 0.09. Zagreb, d «vi z e: Berlin 154 -• 158, Bukara« Sta 240, Milan 1465—1480, London 1337—1340, Newyork ček 304.50—305 50, kabel 307.50 -308.50, Pariz 2645—2655, Praga 584—587,' Švica 5950"* 000, Dana j 4.75—490, Budimpešta 47.50—48.00! valute: dolarji 303—303.50, rublji 30—24, 1°1’ •238-000, napoleoni 10900—0000, marke 150— 153, franki —, lire —, turške zlate lire —, naad« žarske krortc —, avstrijske krone —, Banka z» Pritnoijc —. fOSPIIIIICI SVETI. Avanturističen roman. Spisal: Karl P j g d o r. Prevel: R. R. ’ (Dalje.) (11) 01* postelji stoji Mavda. Poln sreče Se obrne Kien Lung k njej, jo prime za lope bele roke, jih položi na svoje ustnico ter šepeče:. »Rešila ste me in sedaj sem vaš, z vsem srcem vaš...« »Rešitev za rešitev,« odgovori Mavda smehljaje. »Sedaj je zopet vse dobro,« Vsa nevarnost jo proč. Sto dovolj močan? Ali vara lahko pripovedujem? Kien-Lung prikima m Mavda začne: »Celo mesto govori samo o tem, kaj se je zgodilo, »amo vi še ne veste. Hai-Feng je mrtev. Dekleta so se mu uprla. Ko sc je vrnil iz onega dvorišča nazaj v hišo »Trikratne sreče« so ga prisilile pod Ču-Majinim vodstvom, da je izpil čašo strupa. V ostalem: zunaj vas čaka oče. Prost je!« v /. " 9. Mavda in Kien-Luug sedita v veliki tihi sobi, v, Katero sta bila stopila prvič po onem begu iz hiše »Trikratne sreče«. Kien-Lung je zopet zdrav in močan, kakor je bil nekoč. Približal se je trenutek ločitve, kliče ga dolžnost do očeta in do dela. Ali naj bo to Slovo za vedno? Srce se mu krči v prsih. Njegovi pogledi se ne morejo ločiti od postave belega dekleta, ki ihu sedi nasproti. Kako ljubi to žensko! »Pripovedovati vam hočem svojo zgodbo, dragi prijatelj. Dolžna sem storiti to.« In med tem, ko se sklone k njemu z obrazom iz-premenjenim' pod težo bolestnih spominov, mu prične pripovedovati, najprej šepetajoče, a potem vddno glasneje: Tragedijo njenega mladega življenja V . io. . Bilo je kmalu na to, ko sem se vpisala na potro-grajsko vseučilišče. Tedaj sem doživela najhujšo katastrofo Svojega življenja. Oče, mati in jaz smo si bili ves čas kolikor se spominjam zc-lo dobri. Mati je bila bolehno, večkrat jo morala v kopališče in potem sva bila z očetom s^ma. študirala sva skupaj in pod njegovim vplivom sent se odločila za študij orientalskih j jezikov ter pri tem neverjetno dobro napredovala. Po j rojstvu Danec — od tod tudi naše rodbinsko ime — je btl že v mladosti vstopil v rusko državno službo ter j zavzemal v zunanjem ministrstvu visoko mesto v uradu za daljni vzhod. Obvladal je dobro tudi kitajščino ter bil v Petrogradu v tem oziru najbrže prva kapaciteta. Razen' materine bolezni ni kalila niti najmanjša stvafr naše tihe sreče. Tu pa jo udarila nenadoma med nas iz jasnega neba strela. Ko sva se vrnila nekega nedeljskega popoldne z materjo z izprohodn, sva našli očeta — mrtvega poleg pisalne mize. Poleg njega, je ležal samokres. Ustrelil so je. 'Pojasnilo o vzroku samomora sva dobili kmalu. Na pisalni mizi je ležalo njegovo pismo. Na oyoju je bilo z velikimi in’odločnimi črkami zapisano: »Mojim Ijnbim.« '. .1 ' !: ’ .jo prihodnjič.) ftftala oznanila, Igralca ali Igralko na plasovir se išče. Gostilna Mir,. Frankopanov a ul 25. 238 i Učenca ali učenko iz bolj?* J hiše sprejme takoj Atelje za slikarstvo V, VlašiČ, Gosposka ulica 23. 235 3-1 Proda sa: zelo dobro ohranjen otroški voziček, kompleten Soxh!elov aparat, skoro nov, nova zimska suknja, rajava, lir c/, podloge. Koroščeva ulica 2 desno I. nadstr. levo. 231-2 Dva delavca se sprejmeta na stanovanje in hrano. Perilo so sprejme v pranje. Aleksandrova cesta 21. 237 2-1 PleterSnikov besednjak kupim. Naslov pove uprava »Tabora" 228-5 Žepne ure, precizijske in stenske popravila najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Marihor. Gospodka ulica 16. 64 Plačilni Glavni urednik: Badivoj KeSar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. že več let, govori jetike, goslom priljubjen, lelna spričevala, soliden, želi spremeniti službo.' Restavracija ali kavarna, obojega zmožen, vseeno, knmor je, takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod »Plačilni natakar". 234 2-1 POTNIKE ali Z 4STOPNIKE išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih špiritnoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna retlektant največ musterij. poslati na naslov: Poslanski prt tinac 41, Zagreb, glavna pošla. 236 10-1 Nakup in prodaiajdeviz ?n valut po najugodnejšem dnevnem te-čalu. Obrestovani© vlog po 4°L n 1........... i' --i—rTSBrrTTmwTMTT«w-|»ia » ■ 11 ■—i—Im, Borzna naročila. Predujmi in kre-diti vsake vrste; eskompt in in-kaso menic. Nakazila v tu- m — inozemstvo. Depči i. t. d. — Uradni prostor! v hiš! gospoda FRICA ZEMLJIČA. Pristopajte k Jugoslovenski Matici,, RAČUN ČEK. URADA v LJUBLJANI št. 12.726. I INTEf?. TEL. št 2. o o o o o o ' ' Lastnik