Celje - skladišče D-Per 545/1977 1119771810,MAJ COBISS 0 1—IHIIlrf GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5 ROGAŠKA SLATINA MAJ 1977 MAJSKI POGOVOR Z MLADIMI O vsem, kar je zanje pomembno! Mesec maj... Že to dovolj pove, da gre za mesec mladosti, ki ga slavijo ne le mladi ampak ki ga slavimo vsi! Zlasti še letošnjega, ko slavimo velike jubileje tovariša Tita, ki so hkrati tudi naši jubileji...! V trenutkih slavja smo ponavadi vajeni izgovarjati zveneče besede, da upravičeno poudarimo uspešno prehojeno pot in veder pogled v prihodnost... In ko ima- mo vse to pred očmi, vidimo, kako je še vedno precej vprašanj, pri katerih se moramo ustaviti. Da bi jih osvetlili namreč z več zornih kotov in da bodo naši nadaljnji uspehi še večji ter prihodnost svetlejša. Vse to, cenjene bralke in cenjeni bralci, nas je spodbudilo pripraviti pogovor z mladimi v naši steklarni o njihovem položaju v naši organizaciji združenega dela. Vsebina: Različni dosežki 1 Pomembni sklepi 9 Vsakdo bo dobrodošel! iti Dober začetek...! ll Potrebujemo informacije 12 O odpadku, letovanjih in gasilcih... 13 Argusov sprehod 14 Zakaj pesek v oči? 15 Kadrovske zanimivosti 15 Nagradna križanka št. 40 16 - Vsebine nismo Z ničemer BfRejil}, mpfvee smp se HBgflVäF^H P vsprp, k«m sfper zadpya predvsem mlade, je pa tijdi pomembno za večjno nas vseh y stekiprpi ip y Steklarski šoli! Kdo vse je v pogovoru sodeloval? Ker so pred kratkim prav mla di v naši organizaciji združenega dela prvi izpeljali svojo reorgani zacijo v skladu s predvideno samoupravno ' organiziranostjo steklarne »Boris Kidrič«, smo se dogovorili, naj v pogovoru sodelujejo vsi člani konference Zveze socialistične mladine v naši organizaciji združenega dela. Zal pa se pogovora niso vsi delegati udele žili, saj ni bilo delegatov peči in skupnih služb. Odzvali so se in prišli: Alojz Erker in Božo Onič iz temeljne organizacije Slovenska Bistrica, Anton Jošt in Drago Ulčnik iz brusilnice v Kozjem, Jože Ver k iz servisnih dejavnosti, Jože Plemenitaš in Anica Prah iz Steklarske šole ter učenki v gospodarstvu Anica Belcer in štefica Forjan in Katica Mikša iz brusilnice...! Zakaj mrtvilo mladih v Steklarski šoli? že več let poslušamo, da so mladi v Steklarski šoli dokaj neorganizirani. Pa smo udeležencem pogovora zastavili vprašanje, zakaj mrtvilo mladih v šoli? »V prvem letniku imajo učenci še premalo izkušenj, da bi razumeli vse probleme mladih.../« meni Anica Belcer. Jože Plemepjt^š: >)... Ne hP pre tirap^ trditey, če rečem, (ja že kakšpih sedem ali psem let mJa-dina v steklarski bpij fvqMfi, kakor pa stvarpo dela na tistih področjih, ki jih imamo ponavadi za mladinska ... Pred .dvema letoma je že dobro kazalo, pa se je pozneje spet vse izjalovilo. Kljub najrazličnejšim naporom mladih ne privabimo na sestanke, da bi se dogovorili, kaj in kako delati! Tudi reorganizacija mladinske organizacije zato ni uspela. Zanimivo je na primer, da mladih ne dobimo skupaj niti, če jih vabimo na kakšen izlet, četudi je zanje brezplačen!? Morda je med vzroki za to tudi dejstvo, da je večji del mladih z vasi? In resnično moramo biti zaskrbljeni, ker se kar veliko članov naše organizacije v svojem prostem času zadržuje po gostilnah...!« Božo Onič: »... Rekel bi, da so problemi povsod enaki. Obljube, češ da bomo pomagali, ostanejo ponavadi le pri besedah. Prerado se zgodi, da nam pomoč izostane prav takrat, ko jo najbolj potrebujemo. To opažamo tudi v ravnanju tako vodilnih delavcev kot tudi drugih, ki nam vsi premalo pomagajo zlasti pri našem izobraževanju ... Tako smo imeli pri nas v Slovenski Bistrici težave v zvezi s politično šolo. Enostavno nimamo pravih možnosti za organizirano izobraževanje. Ponavadi nas odpravijo z odgovorom: ni denarja! In če je res tako, se vsiljuje vprašanje, kako dobiti mlade Alojz Erker iz temeljne organizacije Slov. Bistrica meni, naj bi minulega dela posebej ne nagrajevali — foto J. Tišma. J$#dFe, če pa tistim, ki kažejo vpij 0 {sa usposabljanje, takih paožpo-Sfi ne zagotavljamo!? Je paar potepi čudno, pe so zaradi osamljenosti neaktivni...?« Anton Jošt:, »... Mislim, da je nujno treba tudi v mladinski organizaciji imeti koga, ki nenehno spodbuja k nadaljnjemu delu... Pri nas v Kozjem imamo precej razgibano življenje mladih. Ne vemo" za probleme v zvezi z mladinskim delovanjem. Naše težave pa se kažejo v tem, da se vodstvo mladih pogosto izmenjuje zaradi odhajanja mladih delavcev na delo drugam... In ko iščemo vzroke za to, je na dlani, da je med njimi v ospredju nespodbuden sistem nagrajevanja. Seveda pa je treba tudi preveriti, ali so mladi upravičeni negodovati, ali pa so morebiti le preveč neučakani... In glede sistema nagrajevanja naj povem, da ga v Kozjem skrbno proučujemo. Najbrž bi ga bilo mogoče, seveda ustrezno prilagojenega tamkajšnjim razmeram, tudi uporabiti drugod — na primer v brusilnici v Rogaški Slatini.« Dragd Ulčnik: «... Razlogi, da mladi odhajajo iz Kozja, tičijo tudi v neurejenih stanovanjskih razmerah in v slabih prevoznih zvezah za prihajanje na delo in odhajanje z dela. Pa tudi prehrana je pomanjkljiva, saj je moč dobiti toplo hrano le enkrat na dan ...!« Božo Onič: »... Mladi so nespodbudno nagrajeni. Zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki jih prejema- Štefica Forjan: »... Tudi učence bi lahko spodbudili... /« — foto: J. Tišma. jo za težko in naporno delo, se odpravljajo na delo dragam ...« Jože Verk: » ... V Rogaški Sla tini smo mladi vabili na svoje se Stanke vse vodilne in predstavnike družbenopolitičnih organizacij, žal pa je bil njihov odziv bolj klavrn!« Zakaj odhajajo mladi? Vsekakor je torej med najbolj zaskrbljujočimi pojavi pri nas, da mladi zapuščajo našo organizacijo združenega dela. Na naše vpraša nje, zakaj, so sobesedniki odgovarjali takole: Božo Onič: »Po moji oceni za puščajo mladi našo delovno orga nizacijo zaradi premajhnih osebnih dohodkov in tudi zaradi neureje nih medsebojnih odnosov. Nikakor se človek namreč ne more spopri jazniti s tem, da si še dovoli ta ali oni medsebojno fizično obračunava nje. Mojstri v dosti primerih še nimajo pravega odnosa do mladih. Pa tudi zaradi nejasne predstave o tem, kakšna je sploh perspektiva v steklarskem poklicu, se mla di odločajo za drage poklice ...!« Jože Verk: »Pri nas, mladih, pre vladuje mnenje, da so razmerja med osebnimi dohodki mojstrov in med osebnipii dohodki drugih de lavcev prevelika. Tudi ugotavljamo, da bi v nagrajevanju opazne razlike med dobrimi in med slabimi delavci... Preveč se tudi že zavlačuje sprejetje nove analitične ocene delovnih mest. In nič čudnega ni, če so krogličarji zapuščali stek- larno prav zaradi prevelikih razlik v osebnih dohodkih! Ali ni nasploh zanimivo, da steklarno zapuščajo le mlajši delavci...? In razloge za njihovo odhajanje moramo iskati tudi v dejstvu, da si mlad človek težje pomaga... Pa še nekaj: še vedno prevladuje mnenje, da so mojstri tisti, ki stvarno delijo oseb ni dohodek. S tem pa se večina seveda ne strinja!« Božo Onič: »Žal si mladi ne upa jo povedati vsega, kar jih sicer teži. Zato so toliko bolj sprejemljivi za prigovarjanje, naj si poiščejo delo drugje. Pa potem odhajajo, čim dobijo zase boljše delo ...! In tudi premalo jih starejši delavci cenijo ... če bi bili mladi nasploh drugače obravnavani, kot enakopravni sodelavci, bi bila tudi njihova pripadnost k tovarni in k delovni skupnosti večja!« Anton Jošt: »Najbolj nazoren dokaz, kako jemljemo voljo do de la, je bil april letos, ko smo vbru-silnici dobro delali, izkazal pa se je gospodarski minus, namesto da bi bilo nasprotno. Menim, da bi morali vpeljati tak sistem nagrajevanja, v katerem bo vsakdo videl svoj položaj in svoje mesto!« Katica Mikša: »Nesprejemljivo je, da imajo začetniki po več let enako in nespremenjeno udeležbo v brigadah, čeprav vemo, a se leti po prizadevnosti in doseganih rezultatih veliko razlikujejo. Nikakor ni moč pričakovati, da bi v osebnem dohodku vsi enako napredovali, če tega z delom ne opraviči- jo — če torej tudi v delu ne napredujejo!« Jože Verk: »Na podlagi pogovorov z mladimi je moč sklepati, da že sam začetek ni pravilen, saj prihajajo iz šole bolj in 'manj usposobljeni mladi delavci, ki pa so v začetku pri nagrajevanju medsebojno vsi izenačeni...! Sploh se mi zdi, da v preteklosti nismo bili dovolj prodorni, ko je bilo treba urediti prenekatero vprašanje!« Božo Onič: »Pozornost mladih pa je vendarle v mnogočem odvisna tudi od njihove obveščenosti. Mi pa vendarle vse premalo vemo o tem, kaj se stvarno dogaja okrog nas! Zdi se mi, da kaj slabo uresničujemo geslo — mladi v samoupravljanje — saj je komaj kakšen odstotek mladih v organih samoupravi j anj a!« Jože Verk: »Tako je! Čeprav je bilo veliko mladih kandidiranih v razne organe, na volitvah večina njih ni uspela. Meni, da smo temu botrovali tudi sami, ker nišmo organizirano zastavili akcije, naj bi bili kandidirali mladinci tudi izvoljeni. Najbrž se tudi premalo poznamo med seboj. Zato bo naša nadaljnja naloga vsakega mladega sprejeti v mladinsko organizacijo in ga uvesti v vse tiste pomembne zadeve, s katerimi se bo srečeval v svojem delovnem okolju!« Kaj pa minulo delo? čeprav je sodelovala v našem pogovoru večina mladih delavcev, Jože Verk iz servisnih dejavnosti: »Čeprav je bilo veliko mladih kandidiranih, na volitvah večina njih ni uspela...!« Katica Mikša iz brusilnice: »... Ni sprejemljivo, da napredujemo ne-glede na stvarne rezultate!« Božo Onič iz TOZD steklarna Slov. Bistrica: »Kje dobiti mlade delavce, če jih ne bomo usposabljali?« — foto J. Tišma. f torej z razmeroma kratko delovno dobo ali pa takorekoč brez nje,-je bilo zanimivo slišati, kaj menijo o minulem delu in sploh, kako se jim zdi sedaj urejeno upoštevanje delavčevega minulega dela. Anica Prah: »... Menim, da je minulo delo v nagrajevanju vse premalo upoštevano, saj je na dlani, da so starejši delavci veliko prispevali k dosedanjemu razvoju delovne organizacije ter pri tem marsikaj izgubili!« Alojz Erker: »Po mojem pa minulega dela ne bi bilo treba posebej obračunavati, saj je delo vendarle človekova potreba!« Božo Onič: »Prepričan sem, da je tista razlika, ki jo prejemajo naši starejši delavci na račun minulega dela, zdaleč premajhna, saj vendarle ni vseeno, če nekdo dela, denimo, petindvajset ali celo več let, nekdo pa še le nekaj let!« Jože Verk: »Vprašanje minulega dela pri nas ni ustrezno rešeno, ker so starejši delavci veliko prispevali za razvoj delovne organizacije. Razlike na račun minulega dela bi morale biti večje! In zgrešeno se mi zdi nagrajevati iz naslova minulega dela za let delovne dobe, saj se človek v petih letih, ko začne delati, komaj šele znajde v svojem delovnem okolju. Za prvih pet let delovne dobe zato ne bi kazalo dajati iz naslova minulega dela nobene nagrade!« Jože Plemenitaš: »Če odštejemo tisto, da imajo nekateri starejši de- lavci v razmerju z drugimi delavci le prevelike razlike v osebnih dohodkih, bi dejal, da za svoje minulo delo vendarle niso ustrezno nagrajeni...!« Po Verkovem mnenju naj bi imeli vsi delavci po minulem delu enako nagrado, Jošt pa meni, da bi vendarle morali upoštevati vložen delavčev napor in trud v preteklosti. Še nekaj besed o aktivnosti mladih nasploh... Da ne bi prezrli bodočih načrtov mladih, je bilo naslednje naše vprašanje usmerjeno v nadaljnje, predvidene akcije mladih____ Jože Verk: »Mladi iz steklarne navezujemo stike z mladimi v drugih delovnih organizacijah v Sloveniji in po Jugoslaviji. Povezali smo se na primer z mladimi v steklarni Hrastnik, v hotelu »Metropol« v Portorožu ter s steklarji v Samo-boru in Straži. Z jugoslovanskimi steklarji nas bo letos povezovala mladinska delovna akcija STEKLARJI YÜ. Znotraj delovne organizacije bomo tesno povezani po konferenci, ki smo jo pred kratkim izvolili. V steklarni se zavzemamo za vključevanje mladih v stabilizacijska prizadevanja. Pripravljamo med drugim tudi tekmovanje, v katerem se bomo pomerili z mladimi iz hrastniške steklarne,« Anton Jošt: »Delovnega programa v organizaciji združenega dela že nismo izdelali. Tudi zato ne, ker srno le precej oddaljeni drug od drugega ... Zdi se mi pri vsem povedano vredno omeniti še to, da je dobila mladina na straneh časopisa Steklar premalo prostora ...!« Božo Onič: »Naša dejavnost na ravni Organizacije združenega dela doslej ni bila uspešna. Z ustanovitvijo konference pa se nam_ ob jasnih ciljih odpirajo nove možnosti, ki jih moramo v celoti izkoristiti ...!« Zakaj kritično o »Steklarju«? In ker smo že slišali kritično pripombo na račun časopisa »Steklar«, češ da niso mladi dobili v njem dovolj prostora, je bilo naše poslednje vprašanje še, naj bi očitek nekoliko pobliže osvetlili... Jože Verk: »Ne le mene ampak tudi druge motijo v časopisu tabele, ker niso razumljive. Bolj pregledno bi bilo treba prikazati vsako zadevo, ki nas predvsem zanima. Mislim, da nisem edini, ki menim, da bi Steklar moral izhajati vsaj vsakih štirinajst dni. Seveda pa je krivda na nas, mladih, če smo v Steklarju premalo prisotni! Zato bolj naslovimo kritiko nase, saj smo vendarle sklenili, da bo eden izmed nas zadolžen za stike z uredništvom. Manj kritizirajmo uredništvo! In da ni več prispevkov mladih za objavo, je najbrž vzrok v našem strahu, v naši bojazni, da se o čem ne bomo prav izrazili in da se nam bodo nepo- »Mladih ne dobimo za delo v organizaciji zveze socialistične mladine .. J« meni Jože Plemenitaš iz Steklarske šole — foto J. Tišma. Anica Prah iz Steklarske šole meni, da za minulo delo starejši delavci premalo dobijo. Drago Ulčnik iz brusilnice v Kozjem opozarja, da vplivajo na odhajanje mladih neurejena stanovanjska in druga vprašanja. MAJSKI RECITAL m n ■ ipib ■ n n 11 ■■ Trije Titovi jubileji... LANEGER: PRGIN: VSI: OČKO:' VSI: KAMENŠEK: VSI: LANEGER; BELCER: VSI: OČKO: LANEGER: Učenci-steklarji smo se-zbrali, da proslavimo tri Titove jubileje: ,.. mladeniško krepak praznuje petinos emdesetletnico svojega rojstva, in mi praznujemo s Titom; .,, revolucionarno prodoren slavi štiridesetletnico vodenja komunistične partije Jugoslavije, in mi slavimo s partijo; ... skupno s slovenskimi revolucionarji proslavlja štiridesetletnico partije Slovenije, in mladina proslavlja z revolucionarji! Dvajseto stoletje je za nas, Jugoslovane,stoletje revolucionarnega boja in blestečih zmag na Titovih barikadah našega in svetovnega proletariata, na okopih delavskega razreda m delovnega ljudstva vsega sveta. Zagorec iz Kumrovca, dinarskega porekla, pastirček od Sotle, kovinar iz Siska je iz otroštva poromal v svet med delavce po tovarnah, med izkoriščane in lačne — med proletarce sveta. Z izrednim umom in razumom, s posebnim čutom za pravico, z neomajno borbenostjo in s pogumom se je lotil boja za svobodo in enakopravnost: ... prisluhnili so mu proletarski revolucionarji, ... prisluhnili tlačeni narodi; ...partija ga je dvignila na položaj proletarskega ideologa, taktika in stratega; ... delovno ljudstvo ga je vzelo za svojega. Brozov Jožek je postal osebnost zgodovine dvajsetega stoletja, osebnost jugoslovanskih narodov, osebnost svetovnega proletariata. Z Manco v o. id©jo_ in z lastno daljnovidnostjo se je uprl izkoriščevalcem in z orožjem zavarovanim kapitalističnim nasilnikom; (nadaljevanje na 6. strani) sredni delavci zaradi tega posmehovali!« Anica Prah: »Strah, prav strah je razlog, da se mladi ne oglašajo v Steklarju. Pa ne mislim strah »Mladi bi morali biti bolj odločni.. J« meni Jože Verk iz servisne lejavnosti. pred vodilnimi, ampak mislim strah pred neposrednimi sodelavci!« Božo Onič: »Ena časopisna stran naj bi bila v bodoče namenjena mladim...!« No, udeleženci pogovora so tudi predlagali, naj bi pripravili v steklarni poseben seminar za dopisnike v časopis Steklar ... Avtorjeve sklepne misli Kakor ste prebrali in razbrali iz zapisa o pogovoru z nekaterimi mladimi sodelavci, so vedeli veliko povedati in predlagati. Zato naj mi bo kot avtorju tega zapisa dovoljeno pripisati še nekaj besed! Glede želje mladih, naj bi v časopisu Steklar namenjali po eno stran mladim iz naše organizacije združenega dela, moram ponoviti že nič kolikokrat povedano: ne ena stran, ampak več strani jim bo namenjenih. Odvisno le od tega, koliko si jih želijo in koliko jih bo do zaslužili s svojim delom! Mislim pa, da ne bo napak, če že v kali zatremo misli o vsakršni modi, saj ustvarjamo v delovni organiza ciji, v kateri prevladujejo mladi Kljub kritičnosti do sebe, ki so jo ipladi izrazili do sebe v našem po govoru, je toliko oblik njihovega delovanja, da jim bomo mogli vsak mesec spremljati tudi na 'Steklarjevih straneh, kolikor bodo to že- leli! In če se bo pri tem tudi v čem »zataknilo, bomo že še našli kakšen prostorček za kritiko njihove nedelavnosti... Izluščiti bi se dalo iz pogovora tudi to, da so bili mladi doslej dokaj nepodjetni. Ni bilo čutiti tiste njihove prodornosti, ki je vendarle značilna za mlade! Vse preveč je bilo zgolj pavšalnih kritik, kar seveda ni moglo vidneje vplivati na spreminjanje razmer. Prepričan sem, da bi mladi morali bolj smelo izraziti svoje poglede in predloge! Za zapiranjem v razprave na sestankih vodstva organizacije bodo še naprej ostajali v slepi ulici. Svoje akcije bo treba preusmeriti v neposredna delovna okolja, med mlade in druge delavce; tja, kjer je še marsikaj neurejenega in spornega! In braniti stališče, ki ga nekateri tako vneto zagovarjajo, češ da je zamisel nekoga, ki je po letih mlad, že s tem najbolj napredna in da se ji je že zaradi tega treba podrejati, je več kot zgrešena! Zamisli, ki so naravnane v graditev samoupravnih socialističnih odnosov in v naš nadaljnji napredek. pa vendarle moramo najbolj ceniti, ne glede na to, kdo in koliko let se za to trudi, kajti mladi ali stari smo pač toliko, kolikor mladostna in poletna so naša dejanja ...! JOVO TIŠMA PRGIN: KAMENŠEK: BELCER: OČKO: LANEGER: KAMENŠEK: PRGIN: VSI: LANEGER: PRGIN: OČKO: LANEGER: KAMENŠEK: BELCER: LANEGER: PRGIN: OČKO: KAMENŠEK: OČKO: VSI: PRGIN: VSI: PRGIN: VSI: PRGIN: VSI: J. J. ...presedel je v političnih zaporih — klonil ni! ... v vojaški suknji je prekorakail stari svet — svojo kri je prelil za Kruh in svobodo; ... poromal je po deželah severa, juga, vzhoda in zahoda večni glasnik pravice, sodelovanja, enakopravnosti, miru in prijateljstva med ljudstvi — ... oče in skrbnik otrokom, ... vzornik in vodnik mladini, ... borec za pravice žene in matere, ... vodja proletarskih množic, proletarskih brigad, ... včeraj TITO, danes TITO, večno TITO! Svojo zgodovinsko pot je začel v razmerah tlačenih, poniževanih in revnih narodov avst.roogrske monarhije. Prebil se je med borce Leninove Rdeče armade ter skupaj z njimi doživel zmago prve socialistične revolucije in prve proletarske skupnosti, ki je do temeljev pretresla monarhistično Evropo. Kot komunist je terjal pravico za delavski razred pri oblastnikih kraljevske Jugoslavije — našel je ni! Skupno s prekaljenimi revolucionarji in komunisti se je po zaporih poglobil v študij marksizma in se z znanjem oborožil za svojo herojsko pot, za svoj junaški boj proti fašizmu, katerega je kapitalizem sprejel za orožje proti delavskim množicam. Neomajno je krepil komunistične vrste, ki so ga pred štiridesetimi leti sprejele za svojega vodjo. Pod njegovim vodstvom je naša partija postala udarna sila, sposobna za boj v najtežjih razmerah. Komunist TITO je postal najuspešnejši tvorec bratstva in enotnosti ter trdne skupne zgodovine vseh jugoslovanskih narodov. Tedaj je fašizem udaril. Zloglasni Hitler se je začutil dovolj močnega, da bi zasužnjil Evropo in svet ter človeštvu vsilil gospodovanje in vlado germanske rase Pod udarom fašističnih tolp so padle države, med njimi tudi kraljevska Jugoslavija. Svet je onemel, pretresen od strahu pred fašističnim škornjem. Ob Titu so se zgrnili komunisti in rodoljubi ter goloroki začeli boj proti fašističnemu železju na zemlji, v zraku, na vodi in pod vodo. Partija pod Titovim vodstvom je pokazala svojo moč, svoj brezmejni pogum. Rdeča armada na vzhodu, armada delavskega razreda, je krvavela — klonila ni! Ob naši partiji so enak pogum zbrali vsi jugoslovanski narodi in postali svetu vzor žrtvovanja za svobodo narodov in ljudstev. Pod skupnim udarom so po štirih letih klonile fašistične horde in naš Tito je pokazal, da je tudi izredno moder državnik. Opogumljene množice delovnih ljudi so ob varstvu Titove vojske zasnovale delavsko državno skupnost Socialistično federativno Jugoslavijo. Partija je na našo novo zastavo neizbrisno uvezla geslo »Svoboda za vsako ceno!«. Ob tem geslu je moral celo Stalin kloniti pred Titovo neomajno privrženostjo svobodi in svobodnim potem naših ljudstev ter socializmu. Delavski razred Jugoslavije pod Titovo zastavo gradi mostove med ljudstvi, oslonjene na enakopravnost. na sodelovanje, na mir in svobodo. Jugoslavija je vselej na strani ogroženih, na strani tlačenih, napadenih, na strani enake pravice za vsakega človeka, za vsak narod, za vsako deželo, za vsako ljudstvo. ČRNI IN BELI Vključi se v boj, tovariš črni vključi se v boj, moj brat uporni, vključi se v boj, moj brat teptani, črn in bel — nov zgradiva svet! O, brat, ne jemlji križa v roko, to nič ti pomagalo ne bo — nad nasilje mi z orožjem gremo' Črn in bel, nov gradiva svet! Vključi se v boj in stoj vzravnano, vključi se v boj, dokler je rano, vključi se v boj, korakaj z mano, črn in bel, nov gradiva svet! O, brat, ne jemlji križa v roko, to nič ti pomagalo ne bo — nad nasilje mi z orožjem gremo! črn in bel, nov zgradiva svet! TAKA JE NAŠA POT — TITOVA POT, ki ne pozna ustavljanja, ne koraka v levo, na na desno, ne nazaj! ŽIVEL TITO! ...NAŠ TITO! ŽIVELA PARTIJA! ...TITOVA PARTIJA! ŽIVELA SVOBODA! ... NAŠA, VAŠA in VSAKOGAR SVOBODA! NAŠI GOSPODARSKI REZULTATI V PRVEM ČETRTLETJU . . . iH v » g v 1 e Različni dosežki Kazalci Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77/76 Celotni dohodek Porabljena sredstva 11,174.592 5,769.618 10,524.724 6,224.405 106,2 92,7 Dahodek I Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti 5,404.973 449.153 730.766 4,300.319 445.934 582.069 125.7 100.7 125,5 Dohodek II Del dohodka v začetnih zalogah Del dohodka v končnih zalogah 4,223.054 524.996 1,345.117 3,332.316 952.562 714.048 126,8 55,8 188,4 Dohodek III — za razdelitev OD — brez prispevkov 5,045.175 4,890.775 3,093.802 3,674.129 163.1 133.1 Skladi 154.400 — 580.327 Prispevki na bruto OD 594.272 420.690 141,3 Bruto-bruto osebni dohodki 5,485.047 4,094.819 133,9 Neto osebni dohodki 3,154.807 2,576.143 +22,4 Tabela 2: Primerjalni podatki o poslovanju TOZD Slovenska Bistrica v letošnjem in lanskem I. četrtletju (v dinarjih!). V letošnjih prvih treh mesecih so naše temeljne organizacije združenega dela dosegale kaj različne finančne rezultate. Da bo naše poslovanje bralcem kar se da razvidno, smo v že običajnih tabelah prikazali glavne prvine njihovega gospodarjenja, v spremljajočih komentarjih pa navajamo vzroke za ugotovljene rezultate! Temeljna organizacija Rogaška Slatina Kako je poslovala v letošnjih prvih treh mesecih temeljna organizacija Rogaška Slatina, kaže tabela št. 1! že bežen pogled na tabelo št. 1 pove, da smo bili v temeljni organizaciji Rogaška Slatina v letošnjih prvih treh mesecih neuspešni. Celotni ustvarjeni dohodek je bil le za 1,6% večji od ustvarjenega dohodka v istem obdobju lanskega leta, kar pomeni, da tudi drugi kazalci poslovne uspešnosti ne morejo biti kdo ve kako zadovoljivi. Izkazala se je poslovna izguba 2,126.695 dinarjev, ki je nastala zaradi nizko dosežene plačane realizacije, torej prodaje. Ta je bila letos samo za 460.000 dinarjev večja v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem. No, nizko plačano realizacijo je povzročilo tudi še neo- carinjeno steklo v vrednosti 2,400 tisoč dinarjev, vendar bo to že upoštevano v plačani realizaciji v aprilu! ■ Kljub resnici, da je bila letos prodaja celo boljša kot ponavadi in da so dve leti stare cene tudi neugodno vplivale na samo realizacijo ali prodajo, s poslovnimi dosežki nikakor ne moremo biti zadovoljni! Kje so za vse to vzroki? Poleg objektivnih vzrokov pa so tu še subjektivni, torej take narave, da jih povzročamo mi z neizpolnjevanjem stabilizacijskega načrta, z nedoseganjem letošnjega finančnega načrta in v nespoštovanju skupno sprejetih sklepov! Neugodne razmere iz prvih. treh letošnjih mesecev pa lahko bistveno popravimo, saj so stvarne možnosti za to. Toda ne brez doslednega izpolnjevanja stabilizacijskega programa! In če je kdo med nami že pozabil, kakšne naloge smo si v zvezi s tem zadali, ne bo odveč, če seže po časopisu »Steklar« in si v njem prebere v celoti priobčeni . stabilizacijski program! Pri odpravljanju dosedanjih neugodnih poslovnih rezultatov naj nam bo v pomoč resnica, da imamo do konca leta zagotovljeno prodajo. Toda zavedati se moramo, da nam sama prodaja še vedno ne zagotavlja zanesljivega finančnega uspeha. Je pa le pogoj za lažjo odpravo sedanjega neugodnega sta-' nja! Temeljna organizacija Slovenska Bistrica Poslovanje temeljne organizacije Slovenska Bistrica v letošnjih pr Kazalci Doseženo Planirano Doseženo Indeks 1977 1977 1976 77/76 Celotni dohodek 29,333.286 31,161.438 28,872.954 101,6 Porabljena sredstva 13,637.733 15,322.776 13,101.265 104,0 Dohodek I 15,695.553 22,838.662 15,771,589 99,5 Pogodbene obveznosti 935.888 692.499 894.273 104,6 Zakonske obveznosti 2,379.912 2,208.663 1,939.937 122,7 Dohodek II Del dohodka v začetnih 12,379.753 19,937.560 12,937.379 95,7 zalogah Del dohodka v končnih 7,931.469 8,827.597 89,8 zalogah 13,737.495 9,643.339 111,3 Dohod. III — za razdelitev Osebni dohodki — 15,185.779 13,753.121 110,4 brez prispevkov 17,312.474 18.062.500 14,282.559 121,2 Skladi — 2,126.695 529.438 Neto osebni dohodki 11,431.972 9,925.330 115,2 Bruto — bruto osebni dohodki 18,545.670 15,570.447 119,1 Tabela 1: Primerjalni podatki o poslovanju TOZD Rogaška Slatina v letošnjem in lanskem I. četrtletju (v dinarjih!). Ut t n vih treh mesecih kaže tabela št. 2! Primerjava ostanka dohodka v temeljni organizaciji Slovenska. Bistrica v letošnjih prvih mesecih z istim obdobjem lanskega leta, četudi je izredno nizek, kaže dosti ugodnejšo sliko letos v primerjavi z lanskim letom, saj kaže višek, do-čim je temeljna organizacija lansko leto ta čas imela izgubo! čeprav je celotni dohodek za nekaj več kot 6% večji, pa so bila letos porabljena sredstva občutno nižja, kar za 6,3% od lanskoletnih. Od tod tudi porast dohodka za 25,7%. Glede na to, da je še veliko narejenih izdelkov že na zunanjem tržišču, ki jih lahko že štejemo-za plačane, pomeni to, da je bilo poslovanje še bolj uspešno. In k ugodnim finančnim rezultatom je prispevalo, moramo posebej poudariti, dosledno izpolnjevanje stabilizacijskih ukrepov, med njimi tudi odločne bitke za zmanjšanje odpadka in za varčevanje na materialih! Odpadek so sodelavci v temeljni organizaciji Slovenska Bistrica zmanjšali od prejšnjih 23% na 15%, poslovne stroške pa so znižali za 454.787 dinarjev ali za 7%! Doseženo— Doseženo Indeks Kazalci 1977 1976 77/76 Celotni dohodek 939.387 894.830 104,9 Porabljena sredstva 760.066 684.945 110,9 Dohodek I 179.321 209.885 85,4 Pogodbene obveznosti 4.441 6.439 68,9 Zakonske obveznosti 21.960 15.726 139,6 Dohodek 11 152.920 187.720 81,5 Dohodek III 152.920 187.720 81,5 OD — brez prispevkov 225.833 179.755 125,6 Sredstva za sklade — 72.913 7.965 Prispevek za nerazvite in za stanovanjsko gradnjo 15542 11.447 135,8 Neto osebni dohodki 155.189 126.788 122,4 Bruto-bruto osebni dohodki 247.793 195.481 126,8 Tabela 3: Primerjalni podatki o poslovanju TOZD »Naše staklo« v letošnjem in lanskem I. četrtletju (v dinarjih!). Tabela 4: Primerjalni podatki o poslovanju TOZD delavska restavracija v letošnjem in lanskem I. četrtletju (v dinarjih!). Kazalci Doseženo 1977 Doseženo 1976 Indeks 77/76 Celotni dohodek — prodaja 2,364.621 2,330.623 101,5 Dohodek 353.067 343.441 102,8 Zaloge 1,686.721 1,257.773 134,1 Osebni dohodki 217.511 173.300* 125,5 Ostanek dohodka 77.787 112518 69,1 Število zaposlenih 11 11 100,0 Temeljna staklo« organizacija »Naše ' V paketirnici kljub trenutnim slabostim ne kaze obupati! — foto F. Ko-merički. Najpomembnejše kazalce o poslovanju temeljne organizacije »Naše staklo« kaže tabela št. 3! Iz prikazanih podatkov je razvidno, da letos v prvem tromesečji! naša temeljna organizacija »Naše staklo« v Beogradu ni bila tako uspešna, kot je bila v istem obdobju lanskega leta. Vsekakor smo pričakovali boljšo prodajo, saj je povečanje prodaje le za 1,5%, res skromno. Še zlasti zaradi tega, ker se je prometni davek na brušeni kristal znižal za 17% in je vsekakor ugodno vplival na zanimanje kupcev za tovrstne izdelke. Res pa je tudi, da so nižje cene vplivale na slab finančni rezultat. In da je prodaja daleč pod našimi pričakovanji, kaže tudi podatek o zalogah, ki so se letos v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem povečale kar za 34,1%, kar pomeni več kot dvomesečno prodajo! Temeljna organizacija delavska restavracija Poslovanje naše temeljne organizacije delavska restavracija pa prikazuje tabela št. 4! Tudi v delavski restavraciji promet počasi narašča, saj se je povečal le za 5% v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem. Po cenah je delavska restavracija v podobnem položaju kot temeljna organizacija Rogaška Slatina. Čeprav cene živilom nenehno naraščajo, cen obrokov ne povečujemo. Od tod, seveda, tudi za 11% več porabljenih sredstev! Del zaslug za izkazano izgubo v delavski restavraciji moramo pripisati tudi steklarni, ki vseh svojih finančnih obveznosti do delavske restavracije ni izpolnila...! —POJO DJINOVSKI, dipl. inž. § SEJ ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TOZD ROGAŠKA SLATINA Pomembni sklepi Odbor za medsebojna razmerja TOZD steklarne Rogaška Slatina Delegati v odboru za medsebojne temeljne organizacije združenega dela steklarna Rogaška Slatina so na 40. in 41. seji, ki sta bili 13. in 26. aprila letos, odločali o sprejemu novih delavcev v delovno razmerje, o premestitvah in o letnih dopustih. Za določen čas je bilo v temeljno organizacijo sprejetih 6 nekvalificiranih delavk, za nedoločen čas pa je bila sprejeta ena brusilka desena. Odbor je sprejel naslednje premestitve: kurirko Marijo Vražič na delovno mesto telefonista s 545 točkami, ekonoma Franca Koražija na delovno mesto skladiščnik materiala — pomočnik s 760 točkami, vodjo kontrole kvalitete Andreja Zupana na delovno mesto delovodja dodelave s 1.300 točkami oziroma s 120 odstotkov udeležbe, pomočnika steklobrusilca I Cveta Sedmineka na delovno mesto tekoči kontrolor kvalitete v oddelku desen s 1.090 točkami, vlagalca zmesi Draga Kolarja na delovno mesto topilničar s 1.080 točkami, IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« odnašalca stekla Vlada Krumpaka na delovno mesto krogličar z 59 odstotkov. Hkrati je odbor sklenil, da se v oddelku vezalnice poveča udeležbo delavkam: Zdenki Bračun, Ivanki Cvetič, Albini Metlič, Rozaljiji Pereti in Jelici Radosavljevič — vsem na 69 odstotkov. Jožeta Drofenika je odbor razporedil na delovno mesto krogličar s 66-odstotno udeležbo, Alojzijo Žerak pa je razporedil na delovno mesto čistilka poslovnih prostorov s 520 točkami. Delovnega razmerja so delegati v odboru za medsebojna razmerja razrešili: Jožefo Jeršečič, Branka Kosa, Leopolda Oberski, Vero Rupnik, Romano Škorc in Zvonka Škrnički. Ker ni prostih delovnih mest, delegati v odboru za medsebojna razmerja niso ugodili prošnjam za sprejem v delovno razmerje, ki so jih vložili: Marija Boršič, Marija Dreflak, Katica Halužan, Marija Korbar in Drago Slatinšek. Razveljavili so tudi že izdani odločbi o premestitvi Viktorja Krkleca in Matilde Šipec. O premestitvi Šipe-čeve bo odločeno, ko bo le-ta končala porodniški dopust. Na osnovi potreb po novih delovnih močeh so delegati v odboru za medsebojna razmerja sklenili razpisati naslednja prosta delovna mesta: štiri delovna mesta nekvalificiranih delavk za določen čas, delovno mesto kurirke za določen čas in delovno mesto kvalificiranega kleparja za nedoločen čas. Dopolnili so tudi svoj sklep o razpisu štipendije za ekonomista tako, da se razpiše prosto štipendijo za diplomiranega ekonomista. Zaradi udeležbe 35 delavcev iz oddelka peč na vojaških vajah se sprejme predlog obratovodje tega oddelka o prestavitvi planiranih desetdnevnih letnih dopustov od 6. do 18. maja na obdobje od 19. do 29. decembra letos. Sprememba velja za delovne skupine: Franc Ingolič, Štefan Jutriša, Anton Mi-kuša in Jože Podkoritnik. Enako se planiran dopust od 18. do 28. maja letos zmanjša za dva dneva delovnim skupinam: Fric Čoh, Mito Dolšak, Rade Nikolič in Slavko Rak. Zaradi teh sprememb se prestavi tudi dvanajstdnevne letne dopuste delavcem delovnih skupin Ivana Mikuše na čas od 29. avgusta do 6. septembra in Franca Ingoliča ;na čas od 27, junija do 11. julija letos. Upravni odbor TOZD steklarna Rogaška Slatina Delegati v upravnem odboru temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina so na 23. seji 5. maja potrdili opravljene ure v podaljšanem delovnem času v aprilu ter izplačilo kilometrine Dobju čuježu, Leopoldu Hriberniku in Jožetu Pelku. Delavski svet TOZD steklarna Rogaška Slatina Delegati v delavskem svetu temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina So na 28. seji 6. maja sprejeli tele pomembnejše sklepe: 1. Za mesec april 1977 se razdeli za osebne dohodke bruto 620 milijonov dinarjev. 2. Na osnovi sindikalne liste 1977 se potrdi naslednje spremembe členov samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in razdelitvi sredstev za osebne dohodke TOZD steklarna Rogaška Slatina. 37. člen: o najnižjem osebnem dohodku zaposlenega v temeljni organizaciji bo razpravljal delavski svet na naslednji seji. Plansko analizična služba bi pripravila predlog o povišanju najnižjih osebnih dohodkov; 38. člen: delavcu — pripravniku pripada akontacija osebnega dohodka v naslednjih zneskih: pri- pravniku s srednjo izobrazbo 70 odstotkov poprečnega osebnega mesečnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pripravniku z višjo izobrazbo 90 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka in pripravniku z visoko izobrazbo 105 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; 50. člen: nadomestilo osebnega dohodka za čas delavčeve bolezni do 30 dni je 90 odstotkov njegovega mesečnega poprečnega osebnega dohodka, ki mu je bil izplačan v preteklem letu; 42. člen: lestvica za minulo delo po letih delovne dobe je: nad enim letom do pet let — 1 odstotek ali 22,90 dinarja-, nad pet let do deset let — 2 odstotka ali 57.20 dinarja, nad deset let do petnajst let — 4 odstotke ali 121.20 dinarja, nad petnajst let do dvajset let — 6 odstotkov ali 185,90 I I dinarja, nad dvajset let do petindvajset let — 8 odstotkov ali 260,70 dinarja, nad petindvajset let do trideset let — 10 odstotkov ali 326,90 dinarja in nad trideset let delovne dobe — 12 odstotkov ali 485,50 dinarja, Sprememba velja s 1. majem 1977. 45. člen: za nadurno delo pripada delavcu dodatek 50 odstotkov od obračunske osnove, dodatek za delo ponoči je 35 odstotkov od obračunske osnove, dodatek za de lo na dan republiškega ali zveznega praznika pa je 50 odstotkov od obračunske osnove za polni delovni čas. Dodatek za delo v nedeljo je 40 odstotkov od obračunske osnove za polni delovni čas; 49. člen: dodatek za deljen delovni čas, če traja prekinitev več kakor dve uri, je 640 dinarjev mesečno v bruto znesku; 53. člen: dnevnica za službena potovanja v državi je za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 110 dinarjev, za čas odsotnosti nad 12 ur pa je 170 dinarjev. Stroške za prenočevanje na predložen račun krije temeljna organizacija do 195 dinarjev, brez predložitve računa pa je 85 dinarjev. Med vzdrževanjem počitniških hišic in med inventuro delavcem temeljne organizacije, ki prenočujejo v počitniških hišicah ne pripadajo stroški za prenočevanje; 55. člen: kilometrina za prevožen kilometer je od 1. maja 1977 1,80 dinarja; 57. člen: nadomestilo za ločeno življenje je 1.425 dinarjev na mesec; 58. člen: delavcu in učencu v gospodarstvu temeljne organizacije pripada za prevožen kilometer z lastnim prevoznim sredstvom na delo in z dela, kolikor ni organiziranega javnega prevoza, 0,70 dinarja nadomestila; 60. člen: regres za prehrano med delom je 150 dinarjev na mesec; 70. člen: regres za letni dopust se izplača v znesku 1.000 dinarjev. Osebam, ki se priučujejo zaste-klobrusilce v temeljni organizaciji steklarna Rogaška Slatina in v brusilnici Kozje pripada za opravljeno delo mesečna nagrada 800 dinarjevi 3. V odbor za izvajanje zakona1 o združenem delu v temeljni orga- nizaciji steklarna Rogaška Slatina so imenovani: Nikola Bursač, Marjan Drofenik, Jože Goručan, Valter Jordan, Anton Sovine, Franc Vehovar in Andrej Zupan. 4. Z Albinom Kobilškom se sklene pogodba o delu, za učenje izdelovanja vrčev in ročk na vrčih,, za kar mu dnevno pripada nagrada 250 dinarjev neto. 5. Franca Vehovarja, sekretarja osnovne organizacije ZK temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina, se napoti v enoletno politično šolo v Dobrni. V tem času mu pripada nadomestilo v višini njegovega osebnega dohodka, hkrati pa temeljna organizacija krije vse stroške za šolanje, prehrano in bivanje ter za prevozne stroške štirikrat mesečno z avtobusom od Rogaške Slatine v Dobrno in nazaj. 6. Do konca leta 1977 zbrana sredstva, namenjena za stanovanjsko graditev, bodo razdeljena tako, da jih bo 60 odstotkov namenjenih individualni gradnji, 40 odstotkov pa družbeni gradnji. REZIKA TOMIČ KAJ PA NAŠE IZOBRAŽEVANJE ZA SAMOUPRAVLJANJE? Vsakdo bo dobrodošel! Kar v uvodu zapišimo, da delavec, ki temeljito ne pozna zakona o združenem delu, ne more biti uspešen in dober samoupravljavec. In to je nedvomno temeljno vodilo organizacije zveze komunistov ter konference osnovnih organizacij sindikata, ki sta dali pobudo, da smo v sodelovanju z delavsko univerzo pripravili vrsto predavanj o zakonu o združenem delu, na katerih predavajo in vodijo razpravo priznani predavatelji delavske univerze. Predavanja zajemajo dve tematski področji — zakon' o združenem delu z uvodnimi razlagami in splošni ljudski odpor ter družbena samozaščita. Kakšnih dvesto slušateljev je razdeljenih v dve skupini. Predavanja so se začela 15. maja. Druga skupina predavanj bo seminarske narave. Skupine slušateljev bodo manjše, kar bo udeležencem omogočalo tvorno sodelovati v razpravi. In tudi sistem dela bo drugačen ... Vsak udeleženec bo dobil pred pričetkom seminarjev urnik predavanj, pregled tematskih okvirov in ustrezno literaturo, da jo bo do seminarjev preštudiral in bo tako dosti bolj seznanjen o tematiki razpravljal na seminarjih. Za seminarje so pripravljena štiri tematska področja in sicer: 1. Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu 2. Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in upravljanje z družbenim premoženjem 3. Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu 4. Samoupravno organiziranje in opravljanje dela skupnega pomena. Slušatelji so razdeljeni v tri skupine m seminarji zanje so za vsa štiri tematska področja po naslednjem razporedu (medtem ko je bil rokopis v tiskarni, so predavanja 1. in delno 2. teme že mimo): 1. tema — Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu: 1. skupina — v torek, 31. maja ob 17. uri, 2. skupina — v sredo, 1. junija ob 17. uri in 3. skupina — v četrtek, 2. junija ob 17. uri! 2. tema — Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu in upravljanje z družbenim premoženjem: 1. skupina — v petek, 3. junija ob 17. uri, 2. skupina — v torek, 7. junija ob 17. uri in 3. skupina — v sredo, 8. junija ob 17. uri!. 3. tema — Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu: 1. skupina — v četrtek, 9. junija ob 17. uri, 2. skupina — v sredo, 15. junija ob 17. uri in 3. skupina — v četrtek, 16. junija ob 17. uri! 4. tema — Samoupravno organiziranje in opravljanje dela skupnega pomena: 1. skupina — v petek, 17. junija ob 17. uri, 2. skupina — v torek, 21. junija ob 17. uri in 3. skupina — v sredo, 22. junija ob 17. uri. Zaradi pomanjkanja časa in zaradi prostorske utesnjenosti so med slušatelji v prvi vrsti uvrščeni tisti delavci, ki so delegati v organih samoupravljanja in v drugih organih, ter vodilni in vodstveni delavci ter člani zveze komunistov. S tem pa seveda niso zaprta vrata na predavanja nikomur. Vsakdo bo dobrodošel, zato naj le pride, če je le željan izobrazbe. Za vse druge delavce pa bomo pripravili ustrezna predavanja, čim bo to mogoče. In če bi se še kdo rad vključil v seminarsko delo, naj to takoj sporoči vodji izobraževanja Antonu Sovincu zaradi pravočasne/razporeditve v seminarske skupine! Seveda pa je treba ob tej pri- ložnosti poudariti, da bosta ves vložen trud in denar v pripravo in organizacijo seminarjev zaman, če med povabljenimi udeleženci — člani delovne skupnosti ne bo dovolj resnosti. Mislim na samo udeležbo in seveda tudi na sodelovanje v razpravah... Udeležba oziroma odziv udeležencev na prvih predavanjih meri ČETRTLETNO POSLOVANJE namreč v to smer, saj je od 210 povabljenih prišlo na dve predavanji komaj 98 sodelavcev..-. Mislim, da je skrajni čas za prebudi tev iz zimskega spanja. Čas bi že bil, da začnemo resno razmišljati o prihodnosti naše steklarne, saj nas dosedanja izpričana nezainteresiranost skoroda polovice sodelavcev lahko resnično skrbi! To tem- STEKLARSKE ŠOLE bolj, ker kar številni sodelavci lastno nezanimanje in sodelovanje prikazujejo kot svojo neobveščenost, zaradi katere — kakor se izgovarjajo — ne morejo sodelovati, v resnici pa s tem prikrivajo svojo neodgovornost do sebe in drugih..J ANTON SOVINO, dipl. ekonomist Dober začetek..! V aprilu je bil organom samoupravljanja Steklarske šole predložen v razpravo in potrditev predlog finančnega načrta za letošnje leto. Svet šole je predlog obravnaval in ga na tretji seji 19. aprila tudi potrdil. Razprava je pokazala, da je načrt precej napet predvsem v proivzodnji in prodaji stekla. Tudi načrtovan ostanek dohodka za sklade je znatno večji od ostanka dohodka v lanskem letu. Toda tolikšna sredstva so nam nujno potrebna zaradi obveznosti do vračanja anuitet za naše investicijske naložbe... Po oceni posameznih kazalcev finančnega načrta so člani sveta povzeli, da bo mogoče z načrtno proizvodnjo in z zavestjo celotnega delovnega kolektiva sprejete naloge uresničiti! Poglejmo si torej tabelo št. 1, govo lanskoletno uresničitvijo! ki kaže vse kazalce letošnjega fi- Iz vseh prikazanih podatkov je nančnega načrta v primerjavi z nje- moč izračunati, da moramo vsak Planirano Doseženo Indeks Kazalci 1977 1976 77/76 CELOTNI DOHODEK (plačana prodaja) 1. Prodaja stekla (neto) 26,6000.000 19,522.032 136 2. Prodaja stekla (brez davkov) 1,750.000 1,718.186 102 3. Realizacija kuhinje 950.000 930.046 102 4. Realizacija šole in doma 1,789.000 1,775.747 106 5. Ostala realizacija 240.000 437.173 55 Celotni dohodek skupaj 31,329.000 24.383.184 128 STROŠKI (porabljena sredstva) 1. Poraba osnovnih surovin in energije 8,350.000 6,696.181 124 2. Storitve drugih 350.000 271.217 129 3. Neproizvodne storitve 300.000 241.826 124 4. Dnevnice in potni stroški 75.000 65.471 114 5. Reklama in reprezentanca 65.000 53.684 121 6. Ostali stroški invest. vzdrževanja, zaščitna sredstva, avtorski honorarji, prevozi na delo itn. 850.000 773.543 110 7. Obračunana amortizacija 980.000 487.196 201 8. Izredni izdatki 50.000 43.832 102 Skupaj porabljena sredstva 11,020.000 8,637.950 127 DOHODEK (njegova delitev) 1. Pogodbene obveznosti 1,356.000 470.270 288 2. Zakonske obveznosti 1,848.000 1,512.646 122 3. Bruto osebni dohodki 13,800.000 12,066.681 115 4. Skladi 3,305.000 1,695.637 195 Skupni dohodek za delitev 20,309.000 15,745.234 128 DELITEV SKLADOV 1. Rezervni sklad 40.698 31.490 129 2. Poslovna sredstva 2,544.302 1,091.183 233 3. Skupna poraba 500.000 370.000 135 4. Za družbene službe 220.000 202.959 108 Skupaj razdelitev v sklade 3,305.000 1,695.637 195 4 4 Steklarska šola v Rogaški Slatini TABELA 1: in njeni delavci slavijo letos njeno Kazalci letošnjega finančnega načrta Steklarske šole v primerjam z lan-XX tridesetletnico...! — foto Horvat. skoletnimi poslovnimi dosežki (v dinarjih!). mesec realizirati ali prodati za 2,610.750 dinarjev svojih izdelkov in drugih storitev. In kako se nam obeta izpolnitev sprejetega finančnega načrta za letos? Ker je za nami prvo četrtletje in s tem tudi prvo obračunsko obdobje, smo po periodičnem obračunu ugotovili podatke, ki so prikazani v tabeli št. 2! - V začasni delitvi dohodka imamo znaten porast pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na obresti za investicijska posojila. V letu 1976 smo te obresti že kreditirali kot interkalarne, letos pa jih že pokrivamo iz lastnega dohodka. Iz prikazanih podatkov je mogoče povzeti, da smo letos v prvih treh mesecih dobro zastavili v uresničevanju sprejetega finančnega načrta, seveda pa bomo morali še bolj napeti vse svoje moči, da dosežemo kar se da velik ostanek dohodka! FRUMENCiJ WEILGUNI Planirano Realizirano Delež Kazalci za leto v prvem izpolnitve 1977 tromesečju v % PO PLAČANI REALIZACIJI 1. Celotni dohodek 31,329.000 7,251.136 20,21 2. Porabljena sredstva 11,020.000 2,719.984 24,68 3. Dohodek 20,309.000 4,531.152 22,31 Začasna delitev dohodka: 4. Pogodbene obveznosti 1,356.000 274.100 20,21 5. Zakonske obveznosti 1,848.000 420.236 22,74 6. Bruto osebni dohodki 13,800.000 3,615.907 26,20 7. Ostanek dohodka 3,305.000 220.909 6,68 PO FAKTURIRANI Indeks REALIZACIJI 77/76 1. Celotni dohodek 4,566.757 8,065.705 176 2. Porabljena sredstva 1,522.176 2,719.984 178 3. Dohodek 3,044.581 5,345.721 175 Začasna delitev dohodka: 4. Pogodbene obveznosti 51.568 2 71.100 531 5. Zakonske obveznosti 305.520 420.236 137 6. Bruto osebni dohodki 2,886.818 3,615.907 i25 7. Ostanek dohodka — 199.326 + 1,035.478 TABELA 2: Kazalci o letošnjem poslovanju Steklarske šole po periodičnem načrtu za I. četrtletje — po plačani in po fakturirani realizaciji (v dinarjih!). RAZMIŠLJAMO O DELEGACIJAH IN DELEGATSKIH ODNOSIH .. . Potrebujemo informacije Po določilih ustave socialistične republike Slovenije iz leta 1974 usta-navijamo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti z namenom, da bi v njih in po njih zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe ter interese po načelu vzajemnosti... V Steklarski šoli je pravica odločanja o sredstvih, ki jih združujemo v interesnih skupnostih, delegatsko urejena in zagotovljena. Izvolili smo splošno delegacijo, ki zajema posamezna samoupravna interesna področja. Delegati so stalni in sicer: — za področje vzgoje in izobraževanja Julij Lončarič, — za znanstveno raziskovalno delo Ante Plazonič, dipl. inženir, — za kulturo Avgust Šket, — za zdravstvo Janko Tominšek, — za socialno varstvo Cveto Lah, — za otroško varstvo Milan Murko, — za invalidsko in pokoninsko zavarovanje Marijan Prisiček, — za telesno kulturo Rajmund 'Kočica, m — za zaposlovanje Vlado Kovač. Delegacijo vodi Ante Plazonič! Za nekatera področja v Steklarski šoli še nismo podpisali samoupravnih sporazumov. Pred sejami zborov uporabnikov - in pred zasedanji skupščine nam delegacija ponavadi posreduje svoja stališča, da jih potem skupaj oblikujemo. Težave pri popolnejši povezavi delegacije z delavci pa povzroča pozno dostavljanje informa- • M. KOS ANO VIČ: SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE Domiselno, žal pa še marsikje resnično pojmovanje samoupravljavčeve vloge...I — izposojeno iz »Ljubljanskega dnevnika«. tivnega gradiva, zaradi česar se še podaljšuje s sprejetjem ustave opravljeno odborništvo. Samoupravnim odločitvam skupščine bi moralo praviloma slediti povratne informacije, kar pa je sedaj še preveč prepuščeno samo ustnemu sporočanju in je zaradi tega nepopolno. Tudi glasilo »Steklar« m prisluhnilo potrebam povratnega obveščanja. Seveda pa so za te pomanjkljivosti sokrivi tudi delegati, ki bi morali glasilo upo- rabljati kot svoj pripomoček za jedrnato in preprosto poročanje o svojem delu in o delu skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pomanjkljivost in odstopanje od ustavnih določil je najbrž v prejšnji meri vsebovana tudi v sami naravi delegacije. Njena splošnost je vse preveč vsestranska in zaradi tega obremenjujoča, kar vodi v površnost in nedoslednosti. Več samoupravne doslednosti in odgovornosti bi dosegli z izvolitvijo posebnih delegacij za posamezna interes- na področja, v katere naj bi bilo vključenih več delavcev. Predhodne in povratne informacije bi v takih primerih hitreje prodirale med ljudi tudi med vsakodnevnimi stiki in medsebojnimi pogovori...! Izkušnje iz prvega štiriletnega mandatnega obdobja našega delegatskega sistema bodo obogatile prakso v prihodnjih letih in prispevale k nadaljnjemu uveljavljanju duha naše ustave. VERONIKA KUNSTEK NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ TOZD SLOVENSKA BISTRICA 0 odpadku, letovanjih in gasilcih... Objavljamo nekaj zanimivosti iz naše temelje organizacije v Slovenski Bistrici, ki jih je zbral in pripravil za objavo naš redni sodelavec iz Slovenske Bistrice Viktor Horvat. Odpadek občutno manjši! . Zaskrbljujoč pogled na podatke o lomu in odpadku v začetku letošnjega leta je zadnje dni zamenjalo veselje, saj beležimo v prvih treh mesecih letošnjega leta le še 15,15 odstotkov odpadka in loma, kar pomeni velik napredek v primerjavi z odpadkom in lomom v lanskem letu, ki je bil kar 22,33 odstoten. Kljub upravičenemu zadovoljstvu spričo doseženega pa smo v naši temeljni organizaciji še vedno preoričani, kako še nismo izkoristili" vseh razpoložljivih možnosti, da bi odpadek in lom še zmanjšali! Zmanjšanje odpadka in loma vsekakor pomeni več finančnih sredstev, ki jih bomo lahko uporabili za napredek proizvodnje in za večje sklade. Kaže, da sta k dosedanjemu zmanjšanju prispevala zlasti nagrajevanje kakovosti dela in večja proizvodnja za domači trg. Slednja ugodnost pa bo kaj kmalu odpadla, saj postajajo zahteve po kakovosti izdelkov na tujem in na domačem tržišču iz dneva V dan manj različne. Prijav za letovanje več, kot je zmogljivosti... že po prvih dnevih sprejemanja priglasitev za letošnje letovanje na morju kaže, da so skrbi glede tega, ali bomo razpoložljive zmogljivosti v Dajli in Umagu v celoti izrabili, povsem odveč. Nasprotno! Priglasitve že kažejo potrebo po nadaljnjem širjenju počitniških zmogljivosti, ki nam omogočajo cenejše letovanje... Obe počitniški hišici, ki ju imamo na morju, sta že od 10. junija do 8. septembra v celoti zasedeni oziroma rezervirani. To pomeni, da se bo v desetdnevnih počitniških turnusih v njih letos zvrstilo 27 družin naših delavcev z njihovimi najbližjimi družinskimi člani. Če računamo, da je pri nas poprečna družina štiričlanska, bo letos samo v naših počitniških hišicah letovalo več kot sto članov delovne skupnosti in njihovih družinskih elanov. Razumljivo pri tem je tudi to, da razveseljuje poleg te ugotovitve še ena: med našimi sodelavci .ne- vrednost brušenega izdelka je večja zaradi vloženega dela in njegove umetniške vrednosti. Razumljivo torej, da mora biti pri svojem delu brusilec vseskozi zbran... — fotografija iz-arhiva »Steklarja« rašča zanimanja za letni oddih — torej za počitek zunaj kraja svojega bivanja. V preteklosti je bilo nič koliko primerov, da se je ta ali oni sodelavec vrnil s svojega letnega oddiha še bolj utrujen, kot je bil pred začetkom oddiha. Zaradi česa je bilo tako, najbrž ni treba pose bej razlagati...! Prava škoda pa je, da bomo mogli regres, ki je namenjen oddihu, uporabiti kvečjemu za nakup ozimnice! Obdržali so drugo mesto Gasilska desetina naše temeljne organizacije se je te dni pridno pripravljala na letošnje, že kar Iradi-cionalno gasilsko tekmovanje v tro-delnem šolskem napadu in v taktičnih vajah. Pod vodstvom Ota Zafošnika so gasilci sprva vadili najtežje prvine iz tekmovalnega programa in to kar večkrat na teden.,.! Kljub napornemu delu na svojih delovnih me- RESNICA V OČI BODE! Argusov sprehod Bolj domiseln bi moral biti, če bi hotel potešiti■ radovednost vseh, ki si želijo odgovorov na svoja vprašanja. Po drugi strani pa bi bilo zelo nevarno, če bi se moja rubrika sprevrgla v nekakšen strogo strokovni kotiček, saj si tega ne želim ne jaz in si tega ne želite tudi vi, ali ne? Ker pa je vprašanj kljub vsemu zvrhan koš, se tokrat vseeno ne morem izmuzniti, ne da bi na nekatera vprašanja odgovoril. Zato že vnaprej prosim odpuščanja, če komu kaj ne bo všeč in če na katerega izmed vprašanj vendarle nisem odgovora..J Hudo resno mi je bilo zastavljeno vprašanje iz Steklarske šole, zaradi katerega sem v imenu številnih delavcev zardeval in zatiskal vseh svojih sto očes. ■. Tisti »pr e-drznež« me vprašuje: »Odgovori, Argus, zakaj se časopis Steklar imenuje glasilo steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole, prispevkov iz našega delovnega okolja — iz Steklarske šole — pa v njem ni!?« Ja, hm, tudi mene firbec daje, toda, kot je videti, so v Steklarski šoli kar »dobro« obveščeni o vsem in se jim najbrž zdi škoda časa, da bi kdaj pa kdaj sedli za mizo in zasukali peresa. Nič . za to, če redno plačujejo »Steklarja«! Verjemite mi, da bi bili zelo žalostni — v Steklarski Šoli mislim! — če bi namesto drugih prispevkov bili moji prispevki nekoliko daljši.../ Pa kaj bi o tem pripovedoval še več, če pa so v tem učnem zavodu »na liniji«, kot se temu reče, ker imajo svoje glasilo, že to nekaj zaleže! V obrambo nekaterim, namreč...! »Ti vsevedni Argus, ali si v aprilu bral v Časopisih, poslušal po radiu in gledal na televiziji, kako so svarili, da je nedopustno dneve pred prvomajskimi prazniki in po njih nadomestiti z dnevi, namenjenimi za letni dopust, ali kako drugače in si s tem zagotoviti tiste praznične dni primerno dolg dopust?! Kolikor vem, so se nekateri naši sodelavci iz naše delovne skupnosti kljub vsemu odločili zaužiti ta prepovedan sadež...!« mi je napisal nekdo iz domačega loga in v nadaljevanju vprašal, če v naši delovni skupnosti pravila igre niso za vse enaka... Odgovoril bi, da so pravila igre sicer napisana v ustreznem samoupravnem aktu in to za to, da bi jih spoštovali vsi. če pa nekateri kljub njim ravnajo drugače, je to pač dokaz, kako izjeme potrjujejo pravilo ...! Rahlo žalostno, ali ne? Toda resnično.../ Iz brusilnice me vprašujejo v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu, zakaj so delegati v delavskem svetu pozabili dati v odbor še kakšnega brusilca ali kakšno brusilko? Ne da bi vedel za potek, kako je prišlo do očitne odločitve, sem se popraskal za ušesom in bolj zase kot za javnost domislil, da bodo brusilci najbrž zakon o združenem delu uresničevali po svoje; zlasti še sedaj, ko je ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela že na obzorju. Morebiti pa je kdo ocenil, da so brusilci tako dosledni v uresničevanju zakonskih določil, da sploh ne potrebujejo dodatnih obremenitev svojih subjektivnih sil...!? »če te še nihče ni zalotil pri spanju, sem te pa jaz!« mi piše pri padnik druščine, kateri vinska ali kakršna koli druga kapljica, vsaj med rednim delovnim časom, ni najbolj po godu, in nadaljuje: «... Vse vidiš, toda redno okajenih se nikakor ne lotiš na ustrezen način! Kakšno obrambo proti takšnim si stih prihajajo naši sodelavci — prostovoljni gasilci redno na vaje, kar kaže, kako odločni so poseči v boj za ohranitev drugega mesta v skupini prostovoljnih gasilskih društev v občini Slovenska Bistrica. V nedeljo 4. junija se je tekmovanje končalo. Naši so obdržali drugo mesto! Člani delovne skupneosti smo držali pesti za svoje sodelavce, saj jim želimo, da bi v svojih prizadevanjih uspeli! • M. ALAŠEVIČ boš omislil? Sem prav res radoveden. kaj boš odgovoril!?« Kakšno obrambo!? skupno ravnanje do takšni1} j p ppjboljšp obramba nas vseh pred tistimi, ki jemljejo »doping« za doseganje »boljših« delovnih rezultatov! in premišljeval sem tudi o tem, kako naj bi v vsakem oddelku, v katerem je takšnih uživalcev »dopinga« veliko, organizirali prodajalno alkoholnih pijač, da ne bi po nepotrebnem izgubljali svojega delovnega časa z iskanjem poživil. Morda bi s tem vendarle privarčevali kakšno minutko!? Utegne pa se primeriti nevšečnost, da prav tisti ne bi kupovali pijače na tako izpostavljenih mestih, kajti piti skrivoma le bolj tekne, čeprav je učinek enak! Morda ni za odmet razpisati natečaj za najboljšega pivca, saj se na naše vsakršne natečaje odzivajo redki, pa bodo tako »ta glavni« zanesljivo še vnaprej ostali v ilegali. Hhhik...! Naslednje vprašanje so mi zastavili naši kupci iz daljne Amerike. Vprašujejo, kako je mogoče, da pri nas lahko zapaketirajo v pošiljko »LIMOR« B namesto »LIMOR« brez te dodatne oznake, za katero najbrž veste, kaj da pomeni!? Priložili so še steklene izdelke v neizpodbiten dokaz, da ne bi bilo pomote. Pri takem vprašanju mi ne preostane kaj drugega, kot skomigniti z rameni in si potihoma misliti — česar mi nihče ne more prepovedati — da velja pri tem zanesljivo poznani pregovor: »Kjer je veliko babic, tam so najbolj kilavi otroci!« Bi mi kdo drug svetoval kakšen boljši odgovor? Zakajen pa je res veliko...! In prostor za tole moje pisanje je pri tem skopo odmerjen. Zato v nadaljevanju na nekatera nadaljnja vprašanja odgovore samo v telegrafskem slogu! Skoroda torpediralo me je vprašanje: »Odgovori. Argus, koliko je že uresničenih točk, ki so sicer zajete v našem stabilizacijskem programu?« Pa res ne vem! Sklenemo sicer veliko takih in podobnih zadev, potem pa........ Potem pa po- jemo vsak svojo pesem, zbor pa na lestvici priljubljenih zanesljivo tone vse globlje...! »S kakšno razlago je bila zavrnjena prošnja nekega brusilca, ki se je želel zaposliti pri nas?« vprašuje nekdo... To je menda jasno! Mar ne vidite, da pospešeno postavljamo nova brusilna vretena? Kam bi pa prišli, če bi skrbeli še za kadre!? Naslednje vprašanje, ki zahteva odgovor, je: »Čemu nenehno tarnanje. da slabo delamo? Je sploh med nami kdo, ki še dobro dela?« No, na našo srečo so tudi takšni, ki dobro delajo, niso pa dovolj »afirmirani«, bi rekli potrjeni! če pu- bi že radi zvedeli, kdo res dobro dela in kdo slabo, je treba najprej vedeti, kaj ip koliko nak lc§o naredi! »Bodo tifffi (efp§ hipfi kr e j v zvezi z našimi počitniškimi fiišica-mi in kaka naj bi jih razdelili, da bo prav?« me vprašuje nek zlobnež ... Upam, da bodo letos prišli najprej na vrsto tisti, ki so že sicer največkrat okusili dih morja! Delavci iz skladišča smo se v medsebojnem pogovoru zmenili, da javno vprašamo, zakaj se nam meče pesek v oči!? Kot vemo, se dela v večini oddelkov po normi oziroma po ceniku del. Pa smo tudi zase zahtevali nekaj takega, ker bi radi, da se tudi naše delo nagrajuje po učinku. Decembra lani smo povabili na kratek sestanek tovariša direktorja in mu razložili svoja stališča o odvisnosti osebnih dohodkov od naše odpreme. Obljubil nam je, da In še poslednje vprašanje: »Kdaj. dragi Argus, boš šel na dopust ali nas vsai zapustil za nekpj časq, da bomo imeli mir pred teboj?-'« To je odvisno od toga, ali bom simpatičen svojemu šefu — hočem reči uredniku! No, in za konec, vsem skupaj lep pozdrav od (ne)simpatičnega Argusa! bo našo željo prenesel na delavski svet. To je tudi storil. Toda preteklo je že pet mesecev, iz vsega tega pa še vedno nič ...! Čemu potem vsak dan pisanje, kaj kdo dela? Je to samo zavlačevanje ali zapletanje, da ne bi uveljavili nagrajevanja po učinku? Menimo, da smo upravičeni zahtevati uvedbo dela po učinku. Kaže pa, da si nekdo med nami ne želi uvedbe norm ...! Delavci iz skladišča gotovih izdelkov KADROVSKE ZANIMIVOSTI Prišli v TOZD steklarna Rogaška Slatina V aprilu so sklenili delovno razmerje v TOZD steklarna Rogaška Slatina: za odnašalca Ivan Krivec, za brusilko desenov An-djelka Kralj in za čistilko poslovnih prostorov Alojzija že- Prišii v TOZD steklarna Slovenska Bistrica A aprilu so sklenili delovno razmerje v TOZD steklarna Slovenska Bistrica: v oddelku peč Anton Frešer in Zdravko Lunežnik ter v elektrikarski delavnici Florjan Moravec. Vsem novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšli iz TOZD steklarna Rogaška Slatina V aprilu so TOZD steklarna Rogaška Slatina zapustili: bri-salka stekla Jožefa Jeršečič — starostno upokojena, steklobru-silec Branko Oberski — sporazumno, steklobrusiiec Leopold Oberski — sporazumno, brisal- ka stekla Vera Rupnik — sporazumno, telefonistka Romana Škorc — sporazumno in krogli-čar Zvonko Škrnički — sporazumno. Odšli iz TOZD steklarna Slovenska Bistrica V aprilu so TOZD steklarna Slovenska Bistrica zapustili: Janez Justinek, Ivan Motaln, Anton Tratenšek in Branko Turner — vsi iz oddelka peč. Rodili so se V zadnjem času so se našim sodelavcem rodili: Robert Arzenšek — sin Angela, Branko Cver-lin — sin Marije, Mihaela Jošt — hči Antona in Zvezdana Ži-vičnjak — hči Vjekoslava. Staršem čestitamo, novorojenčkom pa želimo obilo življenjske sreče! Poročili sta se Poročili sta se: Jožica Kamen-šek — poročena Jordan in Marjana Lovrenčak — poročena škrablin. Obema sodelavkama obilo sreče na novi življenjski poti! VPRAŠANJE, KI ZAFJEVA ODGOVOR , ■ ■ Zakaj pesek v oči? IA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 40 Med reševalce nagradne križanke št. 40 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev In sicer 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitve nagradne križanke št. 40 pošljite na naslov: uredništvo »Steklarja«, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250 Ulica talcev 1. Lahko pa jih tudi vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo steklarne v Rogaški Slatiid. Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki bodo prispele ali ki bodo oddane najpozneje do 15. junija in ld bodo seveda pravilne! In še nekaj: ne pozabite na pisemski ovitek z rešitvami napisati »NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 40«! Želimo vam prijetno razvedrilo pri reševanju križanke in seveda tudi nekaj sreče pri žrebanju, kdo bo prejel nagrade! Za nagradno križanko št, 39 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Manci Čoh, 2. nagrado 50 dinarjev Ireni Obradovič in 3, na grado 30 dinarjev Jožetu Lončariču. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 39: Božiček, garaža, iridij, komisar, lavor, komi, tla, atol, palica, ei, nat, moralist, CR, višnja, peka, a, Martin, kelih, postaja, skuta, gož, ara, nitrat. KAJ TRSI MW£RAl RAB/MO GA tud/ V &RU-SilM/C/ veliko Mesro V Z O A MAJ RubNMo, enega SREBRA Sion-J At JA AVSTR/J. BfrMO