'i ,r i A fr t i .i J v*. List slovenskih, delavcev v Ameriki. =s= Stev. 0 položaju na Kubi in na Ue w , 1. Olsi-fco"t)a?a, 1898. Xj©*fco "VI Boj vsled pomote. S a n Juau, 28. sept. V noči od mino lega ponedeljka, ua torek bo amerikanski in španski vojaki streljali drug na druge. Nek Ame-rikauec je bil usmrten. Nek veleposestnik je zvedeL, da ga nameravajo tolovaji napasti, prosil je tedaj španske pa tudi amo-rikauske oblasti pomoči, no pa iste obvestil, da je oIhj stranki naprosil. Ko so proti večeru Spanci in Ame-rikanci dospeli ua posestvo, ao se imeli nasprotno za tolovaje in se začeli streljati. Se le ko se je nek prostovoljec i* Kentucky a od španske kroglje zadet zvrnil na tla, pokazala seje nesrečna pomota. Na vprašanje kaj je z ,,Recon-centrados", je dr. Congosto zmajal z ramo in rekel: ,,Reconcentrados ni več, kam so prešli ne vem, bržkone so večinoma lakote poginili. Dr. Congosta je nadalje rekel, daje Španija še vedno velika in bogata dežela in da bode zopet kmalu imela vojno brodovje, kje bode dobila pripomočke se bode že pokazalo. Zaradi podaje Santiage, pravi Congo-sto je general Toral odgovoren, on' bi moral obravnavo z Shafterjem podaljšati, potem pa bi že mrzlica premagala Amerikance. p' - rikanske topničarke Nashville * pritožil, ker kubanska mestna vladi* v Gibara pobira 10 centov colnine od vsacega soda živil, kterega španska vojna preko "Gibara dobiva.-General Nario se temu ustavlja, češ ta davek je z mirovnim protokolom v nasprotju. Kapitan Mavnard, poveljnik od ,, Našli ville" pa je re-J biso Amerikanei tako-j zasedli, pro Agoncillo preti. \V a s h i ugtoD, 28. sept. Agoncillo, podpredsednik provizoričuo filipinske vlade in Aguinaldov za-stopuik je rekel kar naravnost, da se tilipinski vstaši edino le s priznanjem neodvisne samovlade na Filipinah zadovoljijo. Po njegovej izjavi so Filipinci v stanu so bra-lzuied amerikanskih topničarjev niti proti Amerikancem, kakor so je 15 odstutkov lolnib in njihovi se l>ojevaii proti Spancem. Slednji častniki zahtevajo, da bi ljudi v «o sicer podjarmili Manilo in oko-Zjed. države nazaj poslali, ker dru- lico, nikdar pa notranje kraje na gači ne morejo okrevati. Ker pa otokih. Filipinci zaupajo resnico-topničarjev na »toku ne moreje ljubnosti Amerikancev in no mi-pogrešati, bi.do morali bolniki že slijo, da bodo z otoki Ramovoljno S* tam ostati. Tudi m*'r. Jote Congosto, glavni tajnik nemška vlada Filipiuce založila z na Kubi in Španski član mirovne orožjem in trdi, da je ta vest zanes-komiaije je prišel 28. sept, v New Ijivo resnična. Poročevalec časo-York. izprazncnje Kub.-, pravi dr. pisa pravi, da ne more še odkriti Con gosto, naj l jo! j ovira tiOOO bol-! popolno zaroto, ker je sam intere-iilh vojakov, ktere morajo s«* po- govan v nemški kupčiji z Filipinci slati na Špansko, sposobnih pre-j in sicer v znesku milijon dolarjev, vožnih ladij pa nimajo. Prihod- Nemška vlada je že 15 let med Finest otoka, je nadaljeval dr. Con- lipinci agitovala in brez te agita-goeto, ni politično, ampak socijalno cije, bi se bila vstaja težko pričela, vprašanje. Seveda bode pri rešitvi Omenjeni časopis zaključi članek s tudi politika igrala gotovo ulogo, toda glavno vprašanje je le, kako na Kubi zopet pospešiti napredek in množini ljudstva vsemogoče blagostanje zagotoviti. Najbrž*? bode na Kubo prišlo mnogo naseljencev in veliko amerikunskega kapitala bode tam naloženega. To bode sicer razvitek pospešilo, trajalo bode pa le še mnogo let pred no se zopet povrne zadovoljncst in blagostanje. Anarhist Luccheni. Luccheni je pisal iz zapora pismo izdatelju lista ,,Dou Marzio" v Nea-pol. Pismo je pisano v zelo slabej francoščini, ali obseg nikakor ne kaže, da ne bi imeli opraviti s člo- j življenje. pristavkom : „Težave bodo nastale, ko bode vstaška armada popolni« oborožena in izvežbana. Le ako razoroži vstaše, bodo Amerikanci varni; to bi bil tudi prvi korak v napravi reda na Filipinah.4' Pritožbe v Santiago. Santiago, 28. sept. General Nario, poveljnik španske garnizije v Holguin se je pri poveljniku ame- tam za ladijo ponujali, akoravuo je najmanj štirikrat toliko ^rodijfl.. v]kT New Yorku se nadejajo za parnik več dobiti. Denar bodo deloma razdelili med moštvo od „Marble-head". ' " „ Mirovna komisija* Pariz, 29. sept. Mirovni kongres so danes zjutraj otvorili z malo pojedino, ktero je priredi! Dt.-lcasse, francoski minister vnajnih zr.dev, delegatom obeh narodov. Pri to^ priliki so bili komisarji prvič med seboj osebno predstavljeni. Občevali so samoumevno z najvišjo uljudnostjo; posebno španski j o- •karUcem dokazati, da njihova za-iitWva radi posestva Filipin, ali pa fctidi samo otoka Luzona. ni v ni-kakem primerju kosu zemlje, kte-so- v isti ni zasedli. Pravijo, da bodo španski delegati amerikanske zahteve odločno zavračali, tudi bi Španija ostale otoke, ktere dala tisti oblasti, ktera bi za nje največ ponudila. Španija bi ne tnogla vzdržati gospodstvo le čez del otokov, ako bi morala več odstopiti nego samo postajo za premog, ako bi bila pa k t"ma prisiljena, umaknila bi se iz VBega otočja. Potem bi filipinsko vprašanj«? predložili kongresu oblastij in v tem slučaju pričakuje Španija zase boljši izid. Amerikanski komisarji bo pred odhodom sprejeli predsednika McK in i»»ya navodila, ktere ne smejo prestopiti. Navodila se glase v obče *k»deče: 1) Španija odstopi otok Luzon Amerikuneem. •-2) Drugi otoki Filipin ostanejo pod špansko vlado s pogojem, da dpfmačinom podeli liberalno vlado. 3) Na Filipinah morate biti ccr-kevin držaja ločeni. 4) Španija ne sme odstopiti nobenega otoka kakej drugi oblasti brez dovoljen ja Zjed. držav. 5J 2jed. države vživajo vsaki čas vse prednostne pravice vseh drža v. Vstaja se širi. M a d r i t},. 2$. sept. Predsednik 0 svetovnem položaju. Politični svetovni zrakomer kaže viharno. Redko kedaj je bilo na toliko straneh nakopičena tolika množina politične kurilne tvarine kakor v tem trenotku, redko kedaj je bila nevarnost tako velika, da se kaka iskra slučajno otrine in zamore pronzročiti svetovni požar. V iztočnej Aziji se vedno bolj približuje čas, ko si bodeta nasproti stala dva mogočna tekmeca in sprla za tamošnjo gospostvo, a iz raz-pora utegne kaj lahko nastati, da rabita silo. Dosedaj so poskušali le s političnim intrigami jeden drugemu vodo odkopavati. Anglija je pa pri tem vedno zaostajala in bila nazaj potisuena in vse kaže, da ni več daleč čas ko b«>de John Hull namesto lepega, iiuega, diplo-matičnega govorjenja odgovarjal s častnim glasom topov na vojnih ladijah. Poslednja ruska pridobitev na Kitajskem skoraj kaže, da ju ni drugačne rešitve, ako se neče Anglija že s«'daj odpovedati njenemu \ plivn v ,,nebeškemu kraljevstvu". Ruska diplomacija s pomočjo okr«>g-lega rubeljna je prouzročila padec angleškega vpliva na dvoru v Pekingu: uprav ta dva sta bila, ktera sta c-sarju, prijatelju Angležev spodmaknila prestol in odslovila vse njihove prijatelje iz važnih mesto v, seveda so tudi te Angleži dobro plačali, a sedaj je na površju KfmrstejrstiVfc S§gasjLa. je danes po- Buspm -prijazna cesarica vc^nva. nlanec v Parizu Leon de Castillo, kazal se je Amerikuneem posebno j domačinom na Visayas prijazen. Velevažna vprašanja, ktere | reforme. ročal kraljici, brz; j^vpo vost generala Riosa, governerja na Visayas o razširjanju vstaje. V kabinetni seji so danes zvečer razpravljali denarno zadevo za vojno. Vlada je generalu Riosu brzojfivila skrivna navodila. Neka vest poroča, da se je velik oddeiek Fiiipincov z desetimi topovi na Visayas izkrcal. Ker je le malo Spancev tam, se je bati, da, bi jih v^taši ne pomorili. Krivdo zvračajo na Amerikance češ, da so vstaško ekspedicijo z denarjem podpirali. Skrivna navodila, baje dajejo povelja združiti vojno in dovoljiti vekom p i polnem razumu. Z ironičnimi besedami prosi Luccheni izdatelja lista „Dou Marzio11, da naj vsem onim ugovarja, kteri bi njega (Lucchenia) hoteli smatrati zločinca po teoriji Lombrose. Kdor bode kaj tacega zagotavljal se moti. Morilec zahteva tudi, da naj vsem onim povfc, kteri bi zagotavlj ili, da je zločin storil v bedi, da to ni rea. Luccheni je Se pridejal, da naj prično pospravljati z vsemi vladarji in uaj se umori z bodali pojavljajo v kratkih premorih. Vse vladarje ali njih ministre, kratko vse one, kteri hočejo ljudstvo obdržati v sužnosti naj umorč. Kdor hoče Jesti, naj dela. Preiskovalni sodnik je Lucchenia dalj časa zasliševal.in spraševal ter tudi omenil pismo, ktero je.pisal Luccheni izdatelju lista „Don Mar-tio.u Luccheni je odgovoril, da je bil njegov iiamen dokazati; da ni blazeu, niti berač. Priznal je, daje pokazana pila bila njegova in rekel, da preje ni bila zlomljena. Moril no orodje je še le malo preje kupil pri nekem trgovcu sž železom na trgu Riponne v Lusanne. Nato je Luccheni slikal njegovo Rojen je bil v Parizu, bodo komisarji reševali niti z besedico niso omenili, pravijo pa, da merijo navodila obeh strank tako daleč narazen, da je praktičen izid zborovanja nevrjeten, izvzr-mši, ako bi Spanci j>osled_nji čas prejeli naročilo željam Amerikancev vstreči. Spanci Montero, ilios in Garica hočejo iz nistoricnin Virov Ameri- ljeuje Sudaua. in objednem zasedanje dosedanjih portugiških delov ozemlja ob iztočnej obali Afrike, pripomore do izvršen j a tega dela sveia bode pod angleškim vplivom. Toda v Pudariu je John -Bali tudi zadel na zapreke. Iz zapada sem, iz svojih posestev ob Senegalu, so se tudi Francozje prerili v Sudan in sedaj si stoje nasproti angleški in francoski vojni oddelki v mestu Fashoda. Anglija si pa nemore, in sPne^bode pustila dopasti, da bi jo kdo oviral pri izvrševanju svojega načrta v iztočnej Afriki, zato je tudi kaj lahko mogoče, da se vsak trenotek otrine iskrica v notranji Afriki, poln sod smodnik pa razle-ti in pretrese ves svet. V zvezi z angleškim načrtom v Afriki je tudi pridobitev Delagoa zaliva, kteri je bil dosedaj. last Portugalcev. Ta zaliv je dosedaj pomagal Transvaal ljudovladi, da so lahko obšli angleško ozemlje in bili naravnost zvezani z drugimi ozemlji. Angleška.zaliva pa ne pomeni za Trausvaal nič druzega nego popolno obkolenje po angleških ozemelj in popolna odvisnost od Anglije, čemur preje.ali slej sledi konec Boerske ljudovlade. Pr«-d par leti je sicer Nemčija po ustih svojega cesarja, dala predsedniku zagotov.lo varstva, ali ta široka usta kažejo, da so sedaj zamašena. Na vsak način je že skoraj gotovo, da bode Portugalska Deiago^a zaliv izročila Angliji; Anglija pa pre- odšel v Budapešto, kjer je ostal le dva meseca. Tain je imel dvakrat priliko videti Cesarico 'Elizabeto. Na priporočilo italijanskega kou* zula je dobri železniški listek do Reke, od tam je šel peš v Trst. Tam svojih starišev ni nikdar poznal, na glavno mesto Francoske se ne ne spominja več. Njegov spomin je opira na otroško dobo, ko je bil še kot otrok v bolnišnici v Parmi. Ko je dosegel 10 leto, so ga odslovili in rekli, da mora sedaj sam skrbeti za svoje življenje. Do 20. leta je delal v raznih obrtih. Potem je služil kot vojak v Caserta in Neapolu, potem služil kot stre-žaj v hiši necega kneza. Luccheni prizna, daje njegov gospod ž njim dobro postopal. „A nič zato" — rekel je — „ ved no mi je hodilo na um". — ,,Kaj pa?" vprašal je preiskovalni sodnik. — ,,Bil sem anarhist, ne da bi vedel44. Ko je Luccheni opustil to svojo službo, hodil je po Italiji in potem delal osem mesecev s krampom na Sonrtehberge v kantonu Zurich. Leta 1894. se je podal na Dunaj, kJ6t je ostal le' malo časa. ' Potem^ iskaval anarhistična zboroVaiijal Morilec avstrijske cesarice. mu jj^'taliiauski konzul odrekel podporo^ ga oddal policiji, zapri je bil štiri dni in potem odvedli pa mejo. Nato je delal v množili italijanskih mestih, potem se podal v Lansanne, kjer je zelo marljlv*6 i Sagasta je brzojavil španskim komisarjem, takoj njihovim ame-rikanskim tovarišem predstavljati, da imajo .vstuši na Filipinah sedaj več orožja nego pred prihodom Amerikancev. Španija hoče vladi v Washingtonu naznaniti,, da namerava poslati pomoč n^, Filipine. Luccheni zagotavlja, da so ni udeleži nemirov v Milanu letošnjo spomlad. Takrat je delal Luccheni v Salvan in se pred dvema tednoma vrnol v Lausanne. Luccheni potrjuje vse znane podrobnosti o njegovem delovanju v poslednjem času, za kar njega ob-dolžujejo. Ne kaže niti najmanjšega kesanja in je celo mnenja, da je zaradi tega gnjusnega zločina celo kaj pomagal anarhizmu. Odločno pa taji, da bi imel sokrivce ali sozarotnike. Xar pove, govori jasno in odločno. Trije zapri, kteri so sumljivi kot sokrivci, so š-> pod 'ključem, jed^n je celo zelo sumljiv, da je anarhist. Luccheni je povedal preiskovalnemu sodniku o nakupu pile nastopno: Pilo je kupil pri nekem trgo\> cu v Lausanne z drugim starim orodjem vred. Takrat niti sanjal lni o umoru kake višje osobe, ali bodalo je hotel imeti na vsak način. Pri zaslišanju Lucchenlja je bil navzoč tudi policijski svetnik Jer- Ako kš Vesti potrdijo, da so Be angleške vojne ladije v iztočno azijskem vodovju že pričele premikati, da podpirajo britske zahteve na Kitajskem, in ako je dalje res, da je 1U000 mož ruske vojne pripravljenih v Port Arthur, da obdrže cesarico vdovo in nje vlado, je toraj položaj zelo resen in preteč, kaj lahko tam drug ob druzega zadenejo še predno se suide toliko opisana mirovna komisija, koje po-četnik je ruski car. Vsled sadu poslednje vojne, to je vsled posesti Filipin, se pa tudi kaj lahko primeri, da celo našo deželo tam prisilijo, da poseže v vojno. Kakor si Anglija in Rusija nasproti stojite v iztočnej Aziji, prav tako stoji nasproti Angliji v Afriki zaveznik Rusije — francoska lju-dovlada. Z veliko eueržijo je Anglija v poslednjih letih nato delala, da si osvoji ves iztok črnega dela sveta in to od Egipta do roga v nepretrganej črt*r Zopetna pridob- so zaprli pdtj v Lausanne pa osem sumljivih osob. Iz Lausanne so dospele nastopne vesti o Lučcheniu: Letošnje j>oletje je nekaj časa delal pri nekem podjetniku na no-vej pošti. Poškodoval se je na prstu, bil 14 dni nezmožen za delo in dobil običajno podporo. Luccheni ni bil v navadnem življenju in občevanju podoben italijanskim delavcem, razločil se je od njih po inteligenci, in skrbno zbranej opravi. Ob nedeljah seje oblekel v lepo b?Io srajco in črno obleko. Ako-je kaj več pil, je brzo in živahno govoril ; rad je mnogo prepeval in Bicer le anarhistične pesmi; rad se izdal za neapolitanca, dasi ni bil. Ko ]e Lausanne ostavil, je' ostal dolžan na hrani in stanovanju 35 frankov. Tudi med rabuko v Mi lanu je živahno agitiral. Z njegovimi, somišljeniki se je večkrat zvečer sešel na slabo razsvetljenih prostorih sprehajališča ^Montbeiiou. Tam so jih večkrat opazovali; navadno so Ol. , «»: ■ • ■.. ... .. To Vam bode dopadlo! BOSCH BRWG. CO'S. Superior Stock pivo je znano kot najboljše odyseh, in kar vsakdo pravi mora tako biti. Prodaja se povsodi. Ali ga Vi tudi pijete ? BOSSES BREWING CO., L AXE LINDEN, - HIGH. mnenja da ima sokrivce. zabek z Dunaja. Luccheni se zelo šli v'kako malo gostiluo in čitali predrzno obnaša. Smeje se zanič- anarhistične liste. Pred tremi t^-n ivo in zelo surovo odgovarja. Na- ni je bila policija o tem ob veste na,. il' i; U -Ji.a njegova tovariša sta zaprta. Neka ženska je povedala, da je ,,Xeapoli-tauec kupil nož za 12 frankov". To je velik strošek za njega ali kakega njegovih tovarišev. Ko je v soboto večer dospel brzojav v Lau-sane o umoru, je kmalu nato pobegnilo več Italijanov. O pravem imenu mori^vse izjave zelo menjajo. Policija iz Porine je naznanila v Geuf, da tam ni znano Ime Luccheni ali Zuccbeni, pač pa Zuccheri je zelo zuan. Mogoče j'1, da je morilec, syoje3 ime Zuccheri spremenil v Luccheni. Pred, kratkem je bil v Livornb na ul ici ^aboden Giuseppe Band i, ureduik lista ,,Gazetta". Jeli mogoče Luccheni identičen, r tem Lucchesi? Kakor se poroda je prešlapolicija na sled dvema italijanskima anarhistoma, ktera sta se bavila v Švici (v Bern ti), ta dva st« nameravala umoriti Faurea_, predsednika francoske^ republike.. Ta dja a ta ostavila Švico je4$n.,je /oj^Žgl na Frarwiosko, drugi v London, j ^ ...... a..;! ,:/ - U- T ; V Gen/u^vse v redut Kmalu nato je Lfibche-'----^ Entered aa second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office '.»otober 2. 1893 »GLAS NARODA". liatsl oven*ki h delavcev v Ameriki. I vdajat" I j m urednik : Published by F. SAKSER. 1>9 Greenwich St. New York City. Na let«. velja list za Ameriko $3.—, " P^l leta..............$1.50, Evropa za vse leto . . . gld. 7.—, • h » pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č;?trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki , Glas Naroda" izhaja vsaki in soboto. sredo „GLAS NARODA („vi)ick of t h k People4') Will I«- isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $:» Advertisements on agreement. Za oglas« do 10 vrstic ae plača centov. Dopisi brez p-dpiwa in os<>bn<>sti ne liatitn**!'*. Denar nuj se blagovoli poslati prtugalsk<*, in h«,de ta poslednja zamogln plačati svoje državne papirje, ali pa saj o h renti ,,d njih. D« Nemčija molči k temu, je m<>g .v i kati uzrok v b in, ker ne uprav na Nemškem nah:ija velik dol portugalskih državnih papirjev. — A''o j« tudi skoraj nevrjetno, da bi Angli jn v Afriki priznala francoske zahteve, nahaja se pa še druga nevarnost v notranjem položaju Francoski, vsled kter« si te dve j < :n rspTT p? i". meti. Gospodujoča vojaška klika v Parizu j« v nevaru« iti vsled Drevlu-»ove zadeve, in kar je a to v zvezi, da zgulu igro. Kuka vojna s tujo državo je vedno dolter odvod za notranje nezad o \ olno, in sicer ni nemogoče, da ms ta vojaška absolutistična klika in njih privrženci v Parizu skušajo na površju obdržati s [miniočjo kake vojne. In temu je najbrže povod, da ae Francoska glede sudanskega vprašanja, tako po robu postavlja Angliji. K tem razmeram moramo pa še vpoštevati krečansko vprašanje. Anglija in IiuBija pošiljate vojake in brodovje na K reto, obema se sline cede po njej; Rusiji bi zelo ugajala, pogoltnej Angliji pa tudi, zato niso dovolili, da bi se priklo-pila Grškej in so poslednjo raje krvaveti in na tla poteptano videli po starem barbaru Turčiuu, samo dapin ni Grška prekrižala računa. Tudi Kreta utegne postati uzrok reeuih spletk med Anglijo in Rusijo. Izvau teh skelečih točk medna-roduib zmešnjav kt« rili začetek je iskati le v kapitulibtičuej pogoltnosti po deželah in dobička, se pa nahaja š« cela vrsta dežela, v kterih preti vzbruh notranjih viharjev. Drev-fusova zadeva in nje nasledki so Francijo razdelile v dva tabora in B»»g vč kaj je mogoče še nastati iz te homatij«. V Avstriji bodo zopet uaatale napete razmere aedaj ko je državni zbor otvorjen, ra/ue narod noati ai b »do nasproti stale, na go-•p«jdarske razmere iti zboljšanje položaja kmetov in delavcev se jim pa niti ue sanja ne. Na Nemškem ruje prismojeni cesar zoper lastni narod, sedaj slednjemu ponuja in odpira ječ«, kar bode tudi prouz-ročilo burne prizore v državnem zboru. Na Italijanskem pa veil no tb, poslednje rabuke je zatrla sol-dateaka, na stotine ljudi so v ječe vrgli, ali oni ubogi narod je še vedno tako siromašen kakor je bil. Kamor se «»zremo, povsodi vidimo nakopičeno množino razstreliva, le mala iakrica naj se utriue in o trenotku je prav lahko mogoče, da as povsod i vname hkrati, zu nas led ke pa vč le tam Bog. Chili in Argentinija. Mejni prepiri med jugoameri-kanskima ljudovladama Chili in Argentinijo trajajo že od prve po-1 .vice tekočega stoletja. Prepir ae je pričel ob času, ko je v Chili priseljevanje tako ugodno napredovalo, da je že jelo za poljedelstvo pripravne zemlje primanjkovati. Ze skozi dvajset let pa trajajo mejni prepiri skoraj neprenehoma in le včasih so ae toliko pogodili, da ao ae za silo izognili krvavej vojski med državama. 1'zrok prepira za Chili je sedaj tolmačenje pogodl»e od I. 1890, ktero splošno določuje vode Cor-diller za mejo. Ta pogodba je za Chili zelo neugodna, kajti kakor ao novejše preiskave argentinskega učenjaka Morena dokazale, se bliža na pr. vodna meja na jednem kraju zatočno velikanskih jezer Fantara in La Plata, obrežjujnek«ga kanala tihega morja, na 10 angleških milj. Po mnenju Argentincev bi tedaj velikanska pokrajina spadala k njihovej deželi, ktero ao Chiliani desedaj brezdvomno smatrali kot svojo last. Enake so razmere ob meji med državama, tudi na drugih krajih Zadeva je za Chili zelo kočljiva. Pred dvajsetimi leti smatrali so Patagonijo, to je celo pokrajino južno od Rio Negro, čisto '»rez vrednosti, sedaj se je pa pokazalo, da je velike vrednosti za poljedelstvo in živinorejo. Chile potrebuje deželo za naseljevanje evropskih priseljencev, nasprotno pa ima Argentinija take dežele v obilici. Chile se sedaj sklicuje na to, da .d i »a I. 1.S9G. ni samostalna in trdi, da le prejšnje pogodbe I. 1S81 in 1883 natančneje določuje, nika k«ir pa slednjo ne sme predrugačiti na njeno škodo. Pravijo, takrat Se niso vedeli, kje je prava vodna meja itd. Naj bo bjmu že kakor hoče, ako bi tudi argentinska vlada sprejela odlok razsodnega sodišča, kar je zelo verojetno, bi sicer odstranili vprašanje prepira za par let, sledi la_ pa bode vojska, ako razsodno sodišče odloči neugodno za Chili. V ietini pa se pripravlja Chili na vojsko z vso eneržijo, kakoršno je mala ljudovlada do nedaj vedno poka/.a! a. Z veliko razumnostjo, pa tudi srečo je svojo armado po evropskem običaju predrugačila. Izvežbauo moštvo, streljivo, orožje in vojsk i ne zaloge je pripravljeno z.i armado, kakoršue Argentinija i le čez leta postaviti zamore. Vojna navdušenost chilianskega ljudstva je izvrstna in armada ni za igračo srečolovskih generalov', kakor je deloma še v Argentiniji. Ako izbruhne vojska, bode vspeli najbrže na strani Chile, ktera ae hoče in mora bojevati za svoj obstanek. Argentinija pa nima uiti historičnega niti političnega povodu želeti po pokrajinah, ktere gospodarni veno k Chili pripadajo in so deloma slednji za obstanek prupotrebne. nikogar poznani. Spomnil na prijatelja Slovencev, k ten je bil že mnogim v podporo in jo krenemo nas pet na Greenwich Street iskat številko 109; nismo dolgo sem in tja tavali, ko ugled&mo višnjevo tablo z napisom ,,Glas Naroda". Vstopimo in v kratkih besedah povemo našo zadevo, ni ae g. Sakser naa ustrašil, takoj ukazal nas odvesti na hotel kjer smo ai želodce potolažili in okrepčali -ia nadaljno pot, na večer naa je pa njegov človek spremil na kolodvor ter odpotovali na razne kraje po širnej Ameriki. Glejte rojaki naš prijatelj je bil urednik ,,Gaa Naroda", g. F. Sakser, o kterem njegovi nevošlji* ci vedo toliko slabega pisati! Kdo bi nam pomagal, ako ne bi ujega bilo v New Yorku, zato se ne brigajo njegovi nevošljivci. A zvedel sem, da ni d 5000 takozvanih ,.Placer*4 in 2000 ,, Bench" zemljišč, donaša le 200 kaj dobička. N«-kaj jih preiskali niso, oddali jih bodo vladi nazaj, ker jih morajo skozi tri mesece v letu obdelovati, je pa z»*l<» dvomljivo vtakniti v zemljišče HO delavnih dni po $10. Evropejske iu »liujre vesti. Pariz, 'Js. s**pt. „(lauiois,< poroča izjavo kolonija i nega. ministra, da (»oročilo, vsled kt**r^ga bi vlada uumeravala majorja Marchanda in njegov vojni »idd"-i<-k iz Faslnale odpoklican, ni resnično. Tak« dolgo, dokler ne prejmejo poročilu | od Marchanda, ne bodo nikakih nartfdb o tem ->ziru izdali. Eksš[>e-dicija s>- bode do t«-ga časa ravnala po popreje izdanih pravilih. London, 2S. se p t. Londonski poročevalec naznanja ,,Birming-ham Post"*, da angleška vlada francoska okupacije v Kashodi ne bode storila nikakih korakov, dokler Lord Cromer, bri-tiški diplomatični agent za Egipt ne dospe v Cairo. Tam se bodo vršila prva posredovanja. Francoska v lada se kar očitno trudi, da S i ista v ršč kar le moč daleč od Pariza. V diplomatičnih krogih v Parizu uvidijo potrebo, da se egipčansko vprašanje • ukrat za vselej temeljito pretrese in ustanovi „ruo-dus vivendi*4 in določna rešitev. B e r I i n, 2>. sept. Pri Croesen ob Oder sta danes po noči trčila dva vlaka skupaj, jeden bil osobni vlak. drugi tov >rni; nesreča s j je ^ -vila vsled vnapačne menjave ogibače. Štiri oso be so ostale na mestu mrtve, več je pa hudo po-škodovauih, Peking, 28. sept. V pondeljek so objavili cesarski razglas, kteri zapoveduje governerjem vseh pokrajin najboljše zdravnike poslati k cesarju. Poročilu o ujegovej smrti bi se nikdo več ne čudil. Položaj bi se radi tega nič ne pre-menil, kjer je njegov naslednik že izbran. 8 h a n g h a i, 28. sept. Cesarski razglas smatrajo tukaj predhodnikom poročila o cesarjevi smrti, ktero vsled državnega nasilja cesarice sigurno pričakujejo. D u naj, 29. sept. .Pri dauašnjej soji državnega zbora seje zopet pojavila ona viharnost, spominjajoča na škandalozne izgrede. Zoj»et so predlagali zatužbo ministerskega predsednika Tliuna in Badetiija, predsednik državn- ga zbora pa je rekel, da je večje važnosti pogodba z Ogerska. Poslanec Wolf je tako razsajal kakor po navadi, izrazil se je celo, da bi kje drugje grofa Thuna že da v no obesili, drugi je tega pital t ,,Lausbuh" itd. Prav lepo zastopništvo narodov to! L o n d on, 29. sept. Iz Caire se hrsojavlja neka vest iz olicijelnih krogov, po kteri so v puščavi našli Kalifov zaklad. Kakor pravijo je bil zaklad vreden lO milijon fantov 6terlingov. General Kitchener, Vodja angleško-egipčanske ekspe-dicije je svojo nalogo dokončal, lato se bode baje povrnil nazaj na Auglečko. Madrid, 29. sevt. „E1 Hera) do" poroča, da je admiral Cer- vera sprejel k&ndidaturo za volilni okraj Ferrol za senatorja v Cortes Obljubil je svojim volilcem, da bode v zbornici odkiil slabo gospodarstvo vlade v Madridu, kt^-ra je zadolžila vso nesrečo pred Santiago. Budapešta. 29. sept. Vsled naznanila zunajne policije, je ogerska policija zaprla v Oršovi nekega moža, kteri se je pripeljal na par-niku po Donavi. Začetkom se je imenoval Peregrini , pozneje pa Demetrovič. Pri njem so našli dva samokresa, dva bodala in steklenico strupa. Izpovedati se je branil in mislijo, da je mislil ru-miiDskega kralja napasti, kteri se je ravno s kraljico povrnil iz Švice v Bukarešt. London, 29. sept. ,,Times" se iz Pekinga brzojavno poroča, da so usmrtil i šest članov reform-stranke. Med obsojenci je bil tudi brat Kang Yu Weija in sin governerja od Hupci. V sredo so izvršili obsodbo e proti cesarici ekingu vlada splošni mir. Yokohama, 29. sept. Kakor se poroča, so Kang Yu \\'ei-ja, ko je prišel na otok Formosa, zaprli v Kal ianu. K an tonski reformatorje obdolžen, da se je udeležil zarote proti cesarici vdovi. Madrid, 29. sept. V Fortuna, *est milj od Marcia, glavnega nie--e je lepo v legel na mehko naslo-njačo in premišljeval na dogodke doživevš« na ptujem, srčenega se je ~-uti 1, da se zopet nahaja in počiva p. "1 očetov o streho, ker pov-sodi je lepo, a uoina najlepše. Ali ni dolg • užival to veselje, ko je sanjal sladke sanje, se j . nad njim kopičila nova nesreča. stari ei je vedno domišljeval: Vse kar pride iz Amerike ni za nič, saj njegovo starokopitno mnenje je bilo, da se vsi slabi ljudje Evrope v Ameriko pošiljajo. Nikdar se ni več srečnega in varnega čutil, dokler je vedel, da je Robert v Evropi, in ako tudi ni to izrazil, vendar se je v njegovem notranjem vedno oglašalo kakor takrat: „Y Ameriko mora!" Ko je Robert sprevidel, da je odveč pri hiši, in da se nemore boriti proti očetovimi predsodki, postajalo mu je bivanje v hiši starišev čedalje bolj odurno, zato je sklenol zopet se posloviti od domovine in očetove hiše. Lahko to ni bilo, pozabiti je hotel pregrešno minolost in peljati popolnoma novo življenje, postati je hotel koristen član človeške družbe. Zato je bilo sedaj n jegovo slovo zelo žalostno, ko je lju-bečej, dobrej materi nekaj šepetalo : nikdar več se ne vidimo. Vrnol se je prevaran, pobit, svet sovražeč, brez kacega namena in trdne volje v Ameriko, podal se je naravnost v cena prenočišča na Bowery, kjer je že enkrat bil in bila za ujega osodepolna. Nadaljeval je lahkomišljeno življenje in se po-grezoval v hudobijah iu zločinih. Od tega časa je bil zgubljen za visokočislano rodovi no v Evropi, njih čast ni bila več v nevrnosti, ali ta častihlepna ozkosrčnost zahtevala žrtev sina, da je popolnoma propal! Drobnosti. Umrl je \ Calumetu, Mich., te dni g. John V e r t i n, trgovec z mešanim blagom. Pokojnik ni bil oženjen in zapušča lepo premoženje. Tako so nam povedali rojaki dospevši od tam. V s t a r o d o m o v i n o so se vrnili: Nik. Cernič v Bedenj. Peter Janolič v Svrače in Margareta Da-ničič v Bosiljevo, vsi iz Anaconde, Posestnik bližnje hiše je sedei^ Mont.; Josip Link iz Lorain, O., v L-j.uMjano; Frank Kos iz Aurore, 111. . HotiČe pri Litiji; Frank Pe- pri oknu in pušil iz pipe tobak, videl je, kako je ptuj človek v noči skočil čez ograjo ter takoj mislil na vlom in tatvino, takoj je hitel k orožnikom in ovadil slučaj. Kmalu so dospeli na lice mesta orožuiki, vaški brič in župan, ter zasedli lopo, ko je Robert čutil surovo roko za vratom, je prestrašen kviško skočil, zaspano je okolo sebe gledal videč, da Ima nekdo v roki svetiJnico, dremajoč je bil mnenja, da ima opraviti s tatovi, vlomilci iu se na vse kri pelje branil. Le s težavo so ga konečno ukrotili in zvezali. Med tem so pa tudi zbudili prebivalce očetove hiše, zato se je pa vse drugače sprejem pojavil, nego si je Robert slikal. Ko je župan pričel govoriti o za-tožbi glede vloma iu zoperstavlja-nja, seje Robert da! še le spoznati, in ko je stari spoznal svojega sina v uklenjenem zločincu, je postal zelo razburjen. Kakor bi strela udarila iz jasnega neba, je obstal okamenel in sina meril od glave do tal, davno si je mislil že mrtvega, ali saj na drugem koncu sveta ! Se le ko je Robert opetovano in opetovano zagotavljal svojo nedolžnost, in razjasnil vse okoliščine, ko je mati pred očeta poklekuila iu prosila za sina, ga- je uradnik oslo-bodil, in vsi zasledovalci glave ma- jaje odšli, se je posrečilo s prizade- 3 Pri pogrebu a v s t r. c e s a-vanjem vseh članov rodovi ne raz- jice zastopana sta bila mestna burjeuega očeta nekoliko utolažiti. občina ljuhljanska po županu Hri- Ali nesreča se je dogodila, ves Jbarju, ki je položil na rakev v ime vtis tega nočnega dogodka, kterega uu ljubljanskega mesta in mestne če z družino iz Towra, Minn., v St. Vid; Josip Feith z družino iz Mc-Kinley, Minn., v Kleinguilec : John Sašek iz Towra, Minn., v Novo Mesto ; Ferd. Čeh iz Towra, Minn., v Jasko; Frank Luzar v Smarjeto in John Molle iz Skccijana, oba iz Federal, Pa.; Nikolaj Sikonija v Črnomelj, Mike Kuzma v Zorence, Francesco Beseveuto v Milan, vsi trije iz Castle Gatte, Utah : John Schiller v Prečno, Nikolaj Špehar v Severin, oba iz Calumeta, Mich. ; gospa M. Moravec z dvoje deci iz Chattama, B. C., v Idrijo. * * * + Gospa Marija Ruhr-m a n n roj. Kralj, mati v Novem Mestu veleštovane rodbine, umrla je po daljši bolezni 12. sept. ob 4. uri popoludne v 68. letu svoje dobe. Veličasten pogreb bil je najboljši dokaz o njeni priljubljenosti. Blag ji spomin. — t Gospa Marija M u r n, soproga gosp. Danijela Murn-a, posestnika in trgovca v Gradacu pri Metliki iskala je zdravja po različnih mestih ter ilednjič obležala v Metliki pri svoji ateri, kjer jo je dne 11. septembra rezgodnja smrt dohitela. Pogreb Metliki bil je dokaz spoštovanja, ga je blaga žena vživala. Vlak je povozil v noči 8. sept. nad Kranjem 15letnega čevljarskega učenca Matevža Bevec iz Mavčič ter ga strašno razmeBaril. Kako je prišel nesrečnež pod vlak, ni znano. * * » Nesreča naželeznici. Dne 9. sept. je povozil dolenjski vlak, prihajajoč iz Rudolfovega v Ljubljano, pod Grosupljem voz, na kte-rem je sedel voznik. Železniški čuvaj je svaril voznika, ki je pridrvil po cesti, ravno ko je prihajal vlak. Stroj je prijel zadnji del voza in ga stri, dočim je voznik srečno ušel gotovi smrti, istotako konj, ki je zbežal na travnik in tam prestrašen rezgetal. Ta nesreča pa ne bi se mogla zgoditi, da je železni tir na obeh straneh ograjen. * * * l" t o n i 1 je dne 4. sept. na Ci-kavi pri Grosupljem dveletni sin Jožefa Metlarja. * * * Svinjska kuga iu M a ž a -r i. Izvoz prašičev s Hrvatske na Kranjsko je že davno prepovedan, pa mažarska vlada se za škodo, ki jo kranjska dežela vsled tega trpi, malo briga. Tista prašičja kuga je le pretveza, pod katero mažaroni odtrgujejo avstrijskim kronoviuam košček špeha in dobička! Taki so ti Arpadi turške pasme. * * * V smrt n a vislice je bil obsojen pred ljubljanskimi porotniki Franc Burger iz Zgornjih Pir- uič, ker je ubil svojo lastno mater. * * * Nesreča na železnici. 16. sept. zjutraj se je od tovornega vlaka, kateri je vozil iz Nabrežiue proti Ljubljani, odtrgalo blizo kolodvora na Proseku nekaj zadnjih vozov, kateri so drdrali proti Na-brežini nazaj. V tem času je odšel iz Nebražine drugi tovorni vlak. V tega so se zaleteli odtrgani vagoni prejšnjega vlaka z vso silo, tako, da je skočil s tira stroj druzega vlaka in ob jeduem tudi odtrgani vozovi. Dva sprevodnika sta lahko poškodovana, strojevodja je težko ranjen._ _ li so uzmoviči tudi župnišče iu nekatere druge hiše. — Utopljenko so izvlekli dne 12. sept. iz Save blizu Dobove, ki je padla v^Jreii-cah v vodo. V smrt na v e š a 1 i h je bil 11. sept. obsojen v Celovcu radi umora Jožef Šmetanek v Grebinju na Koroškem. Roparski umor. V bližini železniškega mosta blizo Gorice so našli 211etnega Maks. Friškoviča uradnika v Podgorski papirnici — mrtvega. V nedeljo 11. sept. je bil pri svojem bratu v Trstu, od koder se je vrnil v Gorico z večernim vlakom. S kolodvora je šel peš preko železniškega mosta in na potu ga je umoril nekdo. Zločinec mu je preparal trebuh ter mu pobral ves denar kar ga je imel pri sebi iu uro. Ko Friškoviča v ponedeljek ni bilo v urad, je vodstvo papirnice brzo-javilo njegovemu bratu v Trst, kje da je Maksmiljan. Brat je odgovoril, da je brat odšel v nedeljo zvečer v Gorico. Ker ga le ni bilo, so začeli iskati in konečno so ga našli mrtvega. Storilca še niso dobili. Listnica uredništva r Rojakom odpošljemo sedaj z £ $40.7U 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. . Profesore Delta. Vaš dolgi spis Savsu priobčimo v posebuej vri logi prihodujič, deliti v dva dele ga ne-čemo in tudi nočemo našim čital-cem kratiti prostor lista. Toraj v sredo! Učitelja godbe Štajerske novice. Utone-le>ga kmeta Svajgerja iz Orehovega pri Savnici, o kterem smo že poročali izvlekli so pri Krškem iz Save. Ves denar so še pri njem nj.šli, okoli 160 gld. — Tatje so ulomili v noči 12. sept. v Dobovi pri Brežicah v stanovanje nadučitelja Srečko Pirca ter mu izbrali blaga v vrednosti 250 gld. Isto noč obiska- KJE JE? JANEZ ZAVERTA, doma iz ško-cijanske županije; njegova žena bi rada zvedela njegov naslov iu pismo ttž-Bie leži jojrf> Bffldfl, Ai JttF Naro^^. r _ KJE JE? FRANK STRAŽIŠAR, 21 let star, doma iz Preserja na Kranjskem. Tukaj pri naB je bival dve leti, nedavno je popihal iu z^pu-Btil spomin. Kdor rojakov v£ za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Alojziju Krajšek, Luzerne, Pa. (2—1) Kjer bodete ceneje, hitreje in solidno postrežem, tja se obrnite Slovenci I FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za *v40-75 v Btaro domovino 100 £old- Poštarina stane za $1 ali $ 1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domaČe 1 Denar je v 13 dnevih doma. so tudi časniki omenili, ni bil več'( zbrisati. Sramoten madež je bil zopet vtisnen na družino, kterega ( ne morejo zbrisati vse solze sveta, toraj tem manj solze trpeče matere, ktere je točila za sina, tako ai je oče predstavljal v svojej špisburgar-ski t^snosrčnosti. Veduo je oče Roberta nezaupljivo opazoval; v vsakem še tako nedolžnem dejanju, jp ž« slutil nesrečo, v svojej uezaupnosti in te-snoarčnosti si je veduo domišljeval, da Robert dela na njegovo ime dolgove ; dasia od 10 centov naprej; imam različne podučne in šaljive knjiga. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Podpisani pripimtfa V8«*m Sh uo vr«:»ni vencem svoj kras- Vseiii rojakom priporočam moj SALOON 13a5 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem hodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je ua razpolaganje rojakom tudi IkzogCLjisoo, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1535 Main Str., La Salle, 111. THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora «a 5(H)0 do 6000 ton ter vozijo iz USTo aat- "IžTozellsia G-erL0^r0 i ti USTea^poIL „ S par tan Prince", „Trojan Prince", ,,Parter Prince", , .Afghan Prince", ,, Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $2450. Reko $27.00, Za-reb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšpruk $2100. Potniki tretjega razreda dobe-, vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., 61 BROADWAY, /—---NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej c^ni. //oče/ Floronce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno l m »dem točil razno izvrstno h v h i n > i v m. posebnost pravo importirano p 1 z e n-s k o pivo, fina vina; izvrstne * in o d k h in o k n a n a jedila bode m dajal vihid goat»>m proti zmerni ceni; na razpolaganje je lejM> Usiogl j isce. Poteh no s** priporočam rojakom za razn^ s vdanosti. veselic* , poroke itd., k<-r Nt*«ril i.od.-m kar je "~v moji m-»či." " HLr.ffrlrfi ftiifč.Hte me obilukr.it! Svoji I: svojim! S« spoštovtuijem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE Josip Losar East Helena, Mont. priporoča Bvoje Francoska parobrodna dražba Compapie Gentti^rjisto blago Tr 4 IHrektna erta do HAVRE - PARIS SVll« - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str., Allegheny, Pa., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, Glavna agencija za Zjed. drŽave rodom C^eh. Toči dobro EBER-iuCanado: 3 ROWLING GREEN, HART in O BE R .PIVO. NEW YORK._ Dobro prenočišče za polili k e. G. WartFNT na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., odprl Str »et: La Touraine La Champagne La Navarre La Norniandie La T< 'uraiiie La Gascogne La Champagne 8. oktobra. 15. oktobra, i!2. oktobra. 29. oktobra. 5. novembra 12 • »» Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: KLOR DE CARNIOLIA ali „KranjBka lopota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Exyresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vr.;d. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 32* E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni a^entje g« sprejme proti uirodniin potroiem Vi Prodaja in posira n in dolin* pispa* -v- L^totlljeJi iiUijaj« eapn^čine in dolg« ve. vw drle .sveta denarne nakaznice, men j ice, BENZIGKR BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin tja % Katoliška i društva. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. jfigSžr?,.Posebnosti naše hiše so: re^alije (društvena znamenja). XhhIaws Imwdera, prep.vmire in redovni znaki. SaMje. nožnice, i't^i, erpiee, zavihane rokavice, rokavice itd. Slika predstavlja srebrno uro Glasoviti in pro- z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, slavljeiii zdrav-jelen ali konj, in stane z dobrim, "i^i ki se Je IZ~ Elgin kolesovjem HRVATSKE DOMOVINE Sli glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G MAN POHlII sedaj nastanjeni zdravnik na Soi East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predseduik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden naj pri ljubljenci zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor Mi vnanjil tioleznij. na 7 kamnov samo Vne to napravimo natanko predpisu raznih društev. po Zlate in Krebrtiekolan je uašaspeci jaliteta. Ustanovljeno: NawTTork, 13 3. Cincinnati, 1860. Chica^-1887. ! učil in prejel di-j plomo na slove- $13.50 6ih ~ j vseučiliščih vlie- i„ na 15 kamnov »o $15.00 ^^p8,™: Na zahtevanje se razpošiljajo c^- ladelfiji itd. itd. niki frankovani. je Kil rojen v Sa- m o boru na iir- Pošbena postrežba in jamstvo za vatekem, ima 25 robo je inoje g«tBlo. letno zdravniško Za obilo naročbe se priporočam »kuš^o, zdravi 1 1 , najtežje in naj- z v Be m poštovanjem : ..paenejše člove- ^ . ške bolezni. Pri- JakOO Stonicn, , šel je mlad v to S*. R. MADISON STR P. RT. rHI(!A«0. ILL. deželo, z žulji in bogatim znan-! jem in skušnjami THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN X>r. G. IVAN POIIEK, postal je predsed ni k dveh vočjih medicinskih zavodov iu dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj ee vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želivdcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti,^ vsakovrstnihžen škili bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne nasvo- i i A arf-aA, .t_ja. ^___ ^ ■ .j« -A. . I ■>—--1 . t lL11_ .....^ f 1 JOSIP SOTLICH ... !' ' priporoča svojo ^ T^o-OT^ii^ro z ^,rpceiiiami. razi • obleko, p sebn<» ilelaluo obleko ic obuvala Ziijrnilai d*; obdala hil inoi^ke, ženske iu der^ : hišno iu kuliiuj- sko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd.; dalje svojo v kt«;r*j je doUti vsobovrstui> svež*' meso, kakor tudi prekajeno meso in tine kranjske klobase. H > l/i t_ (_ parobrodne in železniške listke za ^e^rtj^ jn krasti is Amerike v staro domovino, ali iz stare diJtttovrtitMemftAj. - J w 1 Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kht agent parobrodnih družb i>osJujem že 16 let. Pfipor^ara se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH G ibo^di/^^ domačina! 'W WW J to je čudo sedanjosti. Iffra na