GLASILO OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI - MAREC 2006 - S! BREZPLAČNI IZVOD Pomlad Ste jo zaslutili ob glasnejšem ptičjem petju in prvih sončnih dneh tega leta? Ste začutili pomlad 29.Januar ja zvečer, ko so se zaprla volišča in se je oglasil naš pihalni orkester ? Počutje in občutja tistega večera bi res najlaže primerjali / optinii/mom, ki nas prevzema ob prvih sonenili žarkih, brstenju starih vrb ob Krki in belino prvih zvončkov. Tisti večer smo prišli z vseh koncev in vseh vasi, ker smo preprosto začutili, da moramo združiti spontano veselje in proslaviti enotnost in skupno hotenje izraženo v 87% in besedah, ki so bile tisti večer najbolj pogoste; »Pa jo imamo. Prvi korak je za nami« Prvi kozarci cvička in krhki llancati iz Orehovca so ogreli prste godbenikov in razpoloženje množice, kije bila iz minute v minuto večja. Za »širni« svet so bile rakete, ki so švignile v nebo znak zmage, za nas domačine zvezdni utrinki, ob katerih smo izrekli iskrene želje za začetek naše nove občine. Naša himna je zazvenela nekam »državniško«in naš »občinski pihalni orkester« nas je dobesedno ponesel na Mali plac preko mostu, ki že desetletja ni občutil tako optimističnih korakov in veselega razpoloženja. Čeprav sc je veselje v Kmečkem hramu zavleklo v zgodnje jutro, se z zmago nismo opili, saj vemo, da pomlad ni le veselje in cvetje, ampak tudi mehko blato, v katerem lahko obtiči težak voz, čas pozeb in varljive toplote. Prazniki pa so v življenju vsakega posameznika in vsake skupnosti nujno potrebni. In res je tudi kar pravi napis ob neki božjepotni cesti:«Življenje brez praznikov je kakor dolga pot brez postankov.« Naš Ladko je oni praznični večer ob prešernih zvokih svoje frajtonarice izrekel modre besede: »Danes je čas za praznovanje, jutri za treznjenje in pojutrišnjem za akcijo.« Naj bo tako! Predsednik volilne komisije referendumskega ol^močja za občino Kostanjevica na Krki, Bojan Trampuš, predaja uradne rezultate referenduma predsedniku sveta KS Milanu Herakovit u Uradni list Sl 27 Uubliana por»deljiiK-| 2 ^ 2006 C*nt-140 SIT ■ i 8« EUR ISSN 131MS7« Uto X DRŽAVNI ZBOF^ 1104. Zakon o sprcincmbiili in dopolnitvah Zakona o uslanovitviobčin ter o določitvi njihovih obniočj (ZUODNO-E) Na podlagi dmgc alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi Zakona o sprenicnibah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUOl)NO-E) RazglaSam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZU()1)NC)-E), ki ga je sprejel Dr/avni zbor Republike Slo-venije na seji 1. marca 2006. St. 001-22-24/06 l.jubljana, 9. marca 2006 dr. Janez Drnovšek 1 r Predsednik Republike Slovenije ZAKON O si>ri;mi:mi)aii in dopolnitvah zakona o USTANOVI ! VI OiiClN TFR O DOLOČITVI njihovih OBMOČIJ (ZUODNO-L) 1. člen V Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94. 69/94 - popravek, 69/94, 56/98, 75/98 popravek, 67/98 - odločba US in popravek 73/98, 67/98 - odločba US, 72/98 - odločba US, 75/98 in 52/02) sc besedilo 2. člena spremeni, da se: Za točko 6.^. Komenda se doda točka 63.a Kostanjevica na Krki. ki se glasi: »63.a Kostanjevica na Krki: Avguštine Črneča Vas Dobrova pri Kostanjevici DolfSce (iornja Prekopa 1 vanj še Karelče Koprivnik Male Vodenice ()rchovec Podstnn Sajcvce Velike Vodenice Vrtača Črešnjevec pri Oštreu Dobe Dolnja Prekopa (ilobočice pri Kostanjevici (irič Jablance Kočarija Kostanjevica na Krki Malence Oštrc Ržišče Slinovee Vrbje ZaborSt Sedež občine Kostanjevica na Krki je v Kostanjevici na Krki. Prvi občinski svet šleje 10 članov.«. V točki 68. Krško se črtajo naselja: »Avguštine, Črešnjevec pri OStrcu, Črneča Vas. Dobe, Dobrova pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, (ilobočice pri Kostanjevici, (iornja Prekopa, (irič, Ivanjše, Jablance, Karelče, Kočarija, Koprivnik, Kostanjevica na Krki, Male V'odcnice, Malence, Orehovce, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovee, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtača, Zaboršt«. Pomladno nas je ogrel tudi petkov večer lOJebriiarja, ko smo se zbrali na osrednji krajevni prireditvi ob slovenskem kulturnem pra/niku z nasU)vom 'Irije žarki kostanjeviške šole: Jože Cvelbar, Jože (iorjup, Lado Smrekar. Le kje se počutimo bolj doma kot v naši šoli, kjer smo vsi preživeli svojo pomlad in kjer smo verjetno občutili prve pomladi v svojih srcih. 100 let bo letos praznoval ta naš hram učenosti in to je še ena pomembna obletnica v prelomnem letu naše skupnosti. V mogočni stavbi, ki nosi na pročelju letnico 1906 seje začenjala pot učenja naših staršev, nas, ki smojo sprejeli tudi kot hram kulture in umetnosti in je pomemben začetek učenja naših otrok in vnukov. Šola je kot studenec, ob katerem vodi pot vsakega otroka.lini pijejo studenčnico le iz navade, drugi pogasijo žejo in se šele kasneje zavedo, kako zdrava in krepilna je bila moč studenca, nekateri pa se zasvojijo in se vračajo nazaj vse življenje, ker vedo, da pitje iz tolmuna, ki se mu reče učenje, nikoli ne odžeja za vedno. In taka posebna popotnika sta bila naša dva domačina Jože Cvelbar in Jože (iorjup, na katera nas je toplo spomnila praznična kulturna prireditev. So ljudje, ki jim je dano ljubezen do domače zemlje in smisel bivanja izpovedati v govorici, kije v času njihovega življenja nerazumljena ali celo prezrta, a ostane edino živa, ko viharji časa in rja minljivosti načnejo kočije in bogastva, ki so minljiva. Samo ugibamo lahko, kako močno bi zaznamovala čas in prostor, če bi Cvelbar in Ciorjup ne umrla tako mlada, v času, ko je njuna nadarjenost šele napenjala lok ustvarjalnosti. Tretji od pomembnih osebnosti, ki jim je bila šola skupna točka, pa je Lado Smrekar. Prišel je od drugod inje najbolj podoben popotniku, ki ga očara posebnost studenca. S svojim ustvarjalnim nemirom je bogatil desetletja in skrbel, da je ta večni studcnec-šola žuborel bolj sveže in pridobival na svoji čarobni moči. (jospodu Ladu Smrekarju je dano doživljati tudi jesen in prav zato pozna tudi tisto drugo in drugačno moč studencev.Ob tem, da seje znal odžejati in vračali vedno k pravemu izviru, je tvegal tudi to, da je marsikdaj moral stopiti v premrzlo Studeno. Kljub vsemu je znal verjeti v nov dan in pomlad tudi takrat, koje bila ta najbolj daleč in tema najbolj črna. Mogoče kdo poreče, da so žarki, kot so Cvelbar, (Iorjup in Smrekar premalo, da se od tovrstne svetlobe danes ne da živeti, a priznati moramo, da so dovolj in edini, kadar je daleč pomlad. Zdaj paje čas za pomlad. Tako in drugače. Minil je pustni čas. Stanje duha in telesa so kot vsako leto vestno okrtačili in prekontrolirali Šelmarji na Perforcen-hausu, zato je skrajni čas, da se podamo na delo v vinograd. V svoj in naš vinograd. Do letos smo bili z 27 000 trtami le del velikega posestva krške občine. (Jospodarji so najbolj skrbeli in gnojili trte ob zidanici in mi smo imeli izgovor, če letina na naših pobočjih ni bila tako obilna. Zdaj bo drugače.Vsaka trta bo pomembna.Tista v Črneškem vrhu, Zavodah, Hrvaški gori, v Kočariji... Pomembna bo brajda za vsako hišo. Ne bodimo nestrpni in ne oblagajmo trt preveč. Z ljubeznijo, potrpežljivostjo in veliko mero optimizma in zaupanja bomo pridelali dobro vino. Tudi če bo letina sprva bolj skromna, nam bo vino teknilo. Dovolj ga bo, da bomo nazdravili letu 2007 in po desetletjih bomo po Pavčkovo lahko rekli« da nam paše, ker je naše«. In dovolite, da vas ogreje pomlad. Odprite okna in duri! Vse nas naj ogrejejo topli sončni žarki nad nami in v nas. Saj veste, kako pravi ljudski rek:«Spomladi ozeleni še tako star štor.« la pomlad bo res naša in lepa bo le, če bo prišla res v vse količke in vsa srca. Anica Čestitke Franca (jlinška in Ivana Urbanča predsedniku sveta KS Milanu Herakoviču LISTINA O PRIZNANJU ZA SAMOSTOJNO OBČINO Kostanjevico na Krki je obiskala tudi delegacija iz krajevne skupnosti Podbočje na čelu s predsednikom Ivanom Urbančem, predstavnikom Francem Glinškom in drugimi. Kostanjevičanom in predsedniku KS Milanu I lerakoviču sla namreč predala listino s priznanjem oziroma čestitko za zgodovinsko odločilev. [\)dbočani so s to gesto izrazili priznanje za voljo in odločnost, ki smojo Kostanjevičani izkazali na referendumu 29. januarja, ko smo se odločili za ustanovitev svoje občine. Podbočani poudarjajo, da ostajajo še naprej dobri sosedje, ne glede na to, katera zastava bo visela pred občinsko zgradbo v Krškem ali v Kostanjevici na Krki ter si tudi v prihodnje želijo sodelovanja. Ob prazničnem letu, 750-lelnici prve omembe mesta v pisnih virih, so nam Podbočani podarili oreh, misleč, da bomo živeli v senci velike občine Krško in uživali njene plodove, sla hudomušno povedala Urbanč in CJlinšek. Ob lej priložnosti pa sla nam podarila vinsko trlo, ki ima dolgo življenjsko dobo ter poudarila, da imajo na Lenlu 400 let staro trto in naj bo najmanj takšna tudi bodočnost Kostanjevice na Krki ter zaželela vsem vse dobro na samostojni poli. Lea-Marija Colarič-Jakše MAREC 2006 • KOSTAN|EVISKE NOVICE REZULTATI REFERENDUMA OBČINE Kostanjevica na Krki 1 52 Kostanjevica na Krki ^ Skupaj volivcev: 2051 Skupaj volivcev: 949 Skupaj glasovalo: 1503 ( 73,28 % ) Skupaj glasovalo: 668 ( 70,39 % ) ZA: 1304 ( 86,76 %) ZA: 565 ( 84,58 % ) PROTI: 193 ( 12,84 % ) PROTI: 102 ( 15,27 % ) Neveljav. glasovnic: 6 Neveljav. glasovnic: 1 49 Oštrc 53 Orehovec Skupaj volivcev: 221 Skupaj volivcev: 221 Skupaj glasovalo: 173 ( 78,28 %) Skupaj glasovalo: 174 ( 78,73 % ) ZA: 155 ( 89,60 %) ZA: 162 ( 93,10 % ) PROTI: 18 ( 10,40 % ) PROTI: 12 ( 6,90%) Neveljav. glasovnic: 0 Neveljav. glasovnic: 0 50 Črneča vas 54 Kočarija Skupaj volivcev: 157 Skupaj volivcev: 163 Skupaj glasovalo: 113(71,97%) Skupaj glasovalo: 120 ( 73,62 %) ZA: 100 ( 88,50 %) ZA: 104 ( 86,67 %) PROTI: 12 ( 10,62 % ) PROTI: 14 ( 11,67 % ) Neveljav. glasovnic: 1 Neveljav. glasovnic: 2 51 Prekopa 901 Predčasno glasovanje Skupaj volivcev: 340 Skupaj volivcev: 0 Skupaj glasovalo: 239 ( 70,29 % ) Skupaj glasovalo: 16 ^ ZA: 204 ( 85,26 % ) ZA: 14 ( 87,50 %) PROTI: 33 ( 13,81 % ) PROTI: 2 ( 12,50 % ) Neveljav. glasovnic: 2 Neveljav. glasovnic: 0 02.02.2006: Predstavnikom KS je bil predan Zapisnik o delu volilne komisije referendumskega območja o ugotovitvi končnega uradnega izida glasovanja na referendumu 29.01.2006. 10.02.2006; Republiška volilna komisija objavi v Uradnem listu številka 13 Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006. 16.03.2006: Vlada RS je sprejela predlog novele zakona o ustanovitvi občin, ki načrtuje ustanovitev 12 novih občin ter dve spremembi ozemlja občin. Vlada je tako potrdila predlog pristojnega ministrstva za ustanovitev občin, ki so jih na januarskem posvetovalnem referendumu podprli državljani. Spremembe zakona o občinah mora najprej pripraviti vlada,nove občine pa bo dokončno ustanovil državni zbor. 01.03.2006: Državni zbor je po nujnem postopku sprejel novelo zakona, s katero je ustanovil 12 novih občin. Skupaj jih je po novem 205. Marjami Krhin Moj pogled na župnijo Vesel sem, da lahko preko krajevnega glasila pozdravim vse krajane naše župnije oziroma krajevne skupnosti in bodoče občine. Že kar nekaj mesecev je minilo, odkar sem v vaši sredi, kjer sem zamenjal župnika Jožeta Mrvarja, ki je bil med vami 21 let. Kostanjevica je tako ali drugače povezana z mojim življenjem, saj izhajam iz kraja, ki je tesno povezan z Francetom in Tonetom Kraljem, obenem sta Dobrepolje in Kostanjevica pobrateni... Duhovniki smo poslani k vsem ljudem, se je glasil naslov letošnje teme, ki sem jo moral pripraviti za duhovnike naše dekanije. O tem vedno znova razmišljam, ko se peljem skozi župnijo. Moje poslanstvo ni omejeno samo na verujoče, ampak je namenjeno vsem ljudem, vsem tistim, ki jim ni odveč ali jih ni »s'ram« pogovarjati in družiti se z duhovnikom. S tem namenom sem prišel tudi v Kostanjevico, da bi bil na razpolago vsem ljudem, da bi ljudem tako ali drugače pomagal in da bi navsezadnje v svojem «mandatu« nekaj naredil tudi za kraj. Koliko mi bo to uspelo, ni odvisno samo od mojega prizadevanja, ampakje odvisno tudi od razumevanja krajanov. Tako okviru župnije kot tudi krajevne skupnosti in navsezadnje občine, se da marsikaj narediti, seveda če so ljudje za to. Če znajo ljudje stopiti skupaj, če gre izključno za napredek in razvoj v dobrobit vseh ljudi, potem bodo stvari gotovo uspešne in bo tudi pri ljudeh neko zadovoljstvo in še večja pripravljenost za sodelovanje. Ljudje pa smo si različni in hvala Bogu, daje tako, kajti življenje je ravno zaradi tega bolj zanimivo. Pravzaprav imamo vsi tisti, ki živimo v določenem kraju, enake pravice in enake dolžnosti, ne glede na to, ali smo verni ali ne ali smo levi ali desni.. Zdi se mi, da se vse preveč deli ljudi in dokler se pojavljajo in se bodo pojavljale takšne delitve, potem se tako v župniji, kakor v KS in občini ne bo dalo veliko narediti. Vsi smo ljudje, to je važno in najvažnejše in vsak je spoštovanja vreden in mogoče je že čas, da začnemo drugače gledati na stvari, da se vsi po svojih močeh trudimo za dobro, ne glede na to, kaj smo in kdo smo. V preteklosti so bili naši kraji zaznamovani z delovanjem redovnikov in duhovnikov, ki so se trudili ne samo za verujoče, ampak tudi neverujoče in so s pomočjo prebivalcev zgradili samostan, številne cerkve in tudi kapelice, ki so nam lahko v ponos in na svoj način bogatijo naše kraje. Cerkve niso samo prostor za verne, kjer se le-ti udeležujejo svetih maš in prejemajo zakramente, ampak so vsaka na svoj način arhitekturni biser. N O o spomenik, ki je vreden obiska tudi za vse ljubitelje umetnosti. Če se bomo tega zavedali, potem nam ne bo žal ne denarja ne časa, ki ga vlagamo v te objekte. Dejstvo pa je, da so naše cerkve bolj ali manj zaprte, in sicer zaradi nepoštenosti. Želimo in zato si bomo tudi prizadevali, da bi cerkve bile na takšen ali drugačen način odprte za obiskovalce, da bi bil omogočen pogled v njihovo notranjost. Sam sprehod po cerkvi pa bi onemogočili s postavitvijo kovanih vrat ali nekaj podobnega. V letošnjem letu tako želimo odpreti vrata cerkve sv. Miklavža. Na začetku leta smo dali v obnovo vse kipe, ki so bili tja preneseni iz naših podružnic in so v' večini primerov bili v zelo slabem stanju. Restavrator bo obnovil kipe predvidoma do meseca junija. Obnova bo stala 4.000.()()(),00. SIT. Ker je to velik zalogaj za samo župnijo, upamo na finančno pomoč tako KS in vseh krajanov. Cerkev bolj ali manj sameva, kar je velika škoda, lahko pa bi bila namenjena za različne kulturne dogodke s primerno vsebino. Čakamo na predloge. V načrtu imamo ureditev okolice župnijske cerkve s tlakovci in preprečiti ilegalno parkiranje avtomobilov, kar je tudi zahteva zavoda za spomeniško varstvo. Poiskati je potrebno tudi prostor za zimsko kapelo, ki bi bil ogrevan in namenjen za zimski čas. Razmišljati je potrebno o propadajočem starem župnišču in še marsikaj bi se našlo. Skratka, delaje dovolj, potrebno bo le nekaj dobre volje in denarja. Sam si želim dobrega sodelovanja s KS, občino, šolo in z vsemi društvi, ki delujejo v našem kraju. Prepričan sem, da lahko skupaj naredimo marsikaj dobrega in koristnega. Vrata župnišča so odprta vsem ljudem. Vsem krajanom želim MIR IN DOBRO. Anton Prijatelj, župnik AKTIV KMEČKIH ŽENA (obrazložitev priznanja) Društvo !0^ nxw/U^e/ n -Oini^KU Zimska šola v naravi jc letos y n potekala od 23. do 27. januarja oOiu 2006 v Bohinjski I^istrici na smučišču Kobla. Zaradi maloštevilnega razreda (15 učencev) smo morali zaradi prevelikih stroškov prevoza za pomoč poprositi Prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krki in Osnovno šolo Podbočje, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. In kakšni so vtisi? Na zaključni tekmi smo smučali po abecedi. Ker sem prvi po abecedi, sem šel prvi. Najprej je bila vaja. Zvozil sem nekaj vratc, zapel ob količek in padel z glavo v sneg. Učitelj Ervin je hitro prismučal do mene in me vprašal, če sem v redu. Ko sem mu rekel, da sem, jeza šalo dejal, da smučam kot Body Miller. Jernej Božič Zadnji dan šole naravi sta me prišla iskat moja starša. To je pomenilo, da bomo še ves dan smučali. Z razredom sem odšla še na zadnje kosilo, potem pa sem odšla na smučišče, kjer meje že čakal oče. Oče meje vprašal, če grem z njim na sedežnico. Bilo meje strah in nisem želela iti, ko pa se je oče odpeljal, mije bilo žal, da nisem odšla z njim na sedežnico. Sama sem se pognala proti sedežnici in se odpeljala proti vrhu, tam me je že čakal oče. Bila sem vesela, ko sem z očetomprismučala i’dolino. Špela Sokolovič V četrtek popoldan je učitelj vzel štiri fante s seboj na smučišče, da bodo pripravili progo za veleslalom. To so bili Nejc, Marko, Jan in jaz. Sledila je tekma. Zvečer je bil zaključni večer Razglasili so rezultate. Bil sem tretji, zato sem bil razočaran, saj sem pričakoval več. M itja Kvartuh Napočil je trenutek tekmovanja. Bila sem vsa iz sebe. Mislila sem, da ne bom mogla prevoziti okoli količkov, a mi je uspelo. V prvi vožnji me je malo zaneslo, a vseeno mi je uspelo zvoziti do konca. Zelo sem vesela, da sem se naučila smučati. Lidija Čučnik Lahko bi rekel, da tni je bila zimska šola v naravi všeč. Vsekakor mije bilo najbolj všeč plavanje v bazenu. Tam smo se zabavali, se lovili, smejali, skratka vse. S prijatelji smo stali skupaj v dobrem in v slabem, v sreči in nesreči... To je bilo res nepozabno doživetje. Marko Jordan ci 11 c v ^ 1 f ::r ar i d a ( n c q a d () v 11 tl c 1 a ra () O/ LCl CA’ 10. januarja 2006 je bil v prostorih osnovne šole javno razgrnjen predlog zazidalnega načrta za športno-rekreacijski center Kostanjevica na Krki. intenzivna prizadevanja za novo, sodobno igrišče, ki ne bo služilo zgolj šolskim namenom, ampak tudi širši lokalni skupnosti, tečejo že od leta 1999. Žal prvotni načrt zaradi različnih vzrokov ni bil realiziran, po dodatnih usklajevanjih pa le kaže, da bo Kostanjevica dobila tako zaželeno in predvsem potrebno športno igrišče. Na javni razgrnitvi so načrt predstavili načrtovalki podjetja Acer d.o.o. iz Novega mesta in predstavniki Občine Krško. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi si Kostanjevica zaslužila večji center, da pa je nujno, da sc čimprej poskrbi vsaj za potrebe šole, saj sedanje zunanje površine ne ustrezajo normativom, kijih predpisuje za športno vzgojo ministrstvo za šolstvo in šport. V vsakem primeru pa je potrebno proučiti možnost, da se atletska steza s 180 m podaljša vsaj na 200 m (poseg v šolski gozdiček). Po sestanku so podjetje Acer, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško in Zavod za gozdove Novo mesto proučili predlagano varianto in 1. februarja 2006 predstavili popravljen načrt, ki je upošteval želje Kostanjevičanov, saj so v predlog zazidalnega načrta umestili 250-metrsko atletsko stezo, kar je največ, kar so lahko naredili glede na trenutno prostorsko ureditev. Če bo predlog potrjen v občinskem svetu, bo novo igrišče postalo prvi večji izziv za občino Kostanjevica na Krki. 31. MARCA 2006 OB 19. URI Vse krajane vabimo, da obiščejo dobrodelni koncert, ki bo tudi tokrat poskrbel za dobršno mero dobre glasbe. Zbrana sredstva bomo namenili posodobitvi šolske opreme na predmetni stopnji, saj bi jubilej (13. oktober) radi pričakali v novi podobi. Povabile tudi svoje sorodnike, znance in prijatelje. Nastopili bodo : ŠTAJERSKIH 7, ANSAMBEL PETRA FINKA, FREDI MILER, ANSAMBEL DORI, ANSAMBEL MA.IOLKA, VANDROVCI, BRODNIKI, ANSAMBEL MEH , ANSAMBEL FRANČIČ, NACE JUNKAR, NINA ŠALAMON, MPZ OSNOVNE ŠOLE JOŽE l A GORJUPA Program bodo povezovali: Petra Rep Biinetič, Slobodan Jovič, Melita Skušek, Silvester Polak Na našo prošnjo za donatorsvo in sponzorstvo so se že odzvala številna podjetja in posamezniki, njihova imena pa bomo objavili v prihodnji številki Kostanjeviških novic. Seveda bomo veseli vsakega, še tako skromnega prispevka, ki bo priromal na šolski sklad. Št. šolskega sklada: 02988 0254226971 (za sodobnejšo šolo) MAREC 2006 • KOSTAN|EVISKE NOVICE PRENOVLJENA SPLETNA STRAN SOLE www: o-kostanjevica.kk.edus.si Kmalu bodo vse informacije o dogodkih v šoli, ki so zanimive za širši krog, dostopne tudi na spletni strani, ki je v zadnji fazi prenove. Tam boste lahko našli tudi obrazce za vpis v vrtec, za sofinanciranje šolske prehrane, šole v naravi, prijavnice, pravilnike, ki veljajo za našo šolo... . I 10. februar - ob slovenskem kultur- t 11 tcu 11 nem prazniku smo se s prireditvijo Trije žarki kostanjeviške šole spomnili treh velikanov, ki so vsak po svoje zaznamovali koslanjeviško šoio(Cveibar, Gorjup, Smrekar). Na prireditvi so sodelovali sedanji in bivši učenci osnovne šole, MPZ, plesalke in Komorni orkester Tartini iz Novega mesta. Nastopajoči na prireditvi oh kulturnem prazniku Oh koncu zelo uspele proslave pa še prijeten klepet oh žlahtni kapljici 17. marec učenci razredne stopnje in otroci dveh skupin vrtca so za krajane, predvsem pa za njihove mamice, pripravili prireditev la pomlad je nagajiva. S pesmicami, recitacijami in plesom so navdušili svoje starše in prinesli med nas nekaj pomladne živahnosti. Mladi člani folklorne skupine Mozartov kulturni dan - ob obletnici velikega skladatelja smo 6. februarja za učence pripravili kulturni dan. Na predmetni stopnji so učenci v različnih skupinah ustvarjali in raziskovali vse, kar je povezano z Mozartom, nato pa svoja odkritja predstavili tudi na panojih. V Mozartovi glasbeni uri 9. februarja pa so se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, svojim sošolcem predstavili z Mozartovimi deli. ;ojo i n IC 1 *icq Konec decembra smo v okviru m e d n a r o d n ega p r oj e k t a INTFRFXi lil A Znanje ne pozna meja (sofinancira ga F.U in Agencija za regionalni razvoj), v katerem sodelujemo skupaj z osnovnimi šolami Podbočje, Velika Dolina, Cerklje ob Krki in Bregana, pridobili novo računalniško in najsodobnejšo video opremo (10 računalnikov, 1 server, l.CD projektor, video kamera) v skupni vrednosti 3 milijone tolarjev. Projekt smo 16. januarja v Osnovni šoli Podbočje predstavili tudi medijem in njihov odziv je presegel vsa pričakovanja. Medtem v okviru projekta na šoli že potekajo podjetniški in računalniški krožek ter ustvarjalne delavnice. 10. aprila 2006 pa naša šola prireja Mednarodno konferenco o slovenskem in hrvaškem i/obra/evalnem sistemu. Poleg strokovnjakov Zavoda za šolstvo RS (mag. Stanka Preskar, dr. Branko Slivar, dr. Natalija Komljanc) ter Ministrstva za šolstvo (oddelek za mednarodno sodelovanje) pričakujemo tudi strokovne delavce Univerze, ki se ukvarjajo z Bolonjskim proccsom ter predstavnike hrvaške šolske prakse in stroke (Marica Jelenič in akademik dr. Vladimir Paar). Konferenca bo namenjena vsem, ki se ob slovensko-hrvaški meji ukvarjajo s šolstvom. 10. maja 2006 prirejamo drugi del konference z naslovom Perspektivni poklici ob meji. Vsebina tega srečanja bo namenjena svetovalnim delavcem v šolah, predstavnikom obrtnih zbornic, zavoda za zaposlovanje... r 1 o sUl II I C ■Od o lit) (c ir * I) tu11 tl 11 K c Med 5. in 7. aprilom 2006 bodo gostje naše šole učenci iz Banja Luke. To so otroci slovenskih potomcev, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Stike z njimT so vzpostavili v Galeriji Božidar Jakac. Taje v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto postavila odmevno razstavo v prostorih tamkajšnje vladne palače. Osnovnošolci, ki bodo naši gostje tudi pri pouku, pa bodo verjetno pomenili nov korak k navezovanju še tesnejših mednarodnih stikov. mt) Oti III tl Po šolskih tekmovanjih so v (J marcu in aprilu na vrsti državna tekmovanja v znanju. Na njih bodo našo šolo zastopali: kemija'. David Čuk, Anže Tušar, Lea Alič; zgodovina: Petra Kraševec, l^uka KrošI, Anže 'Iiišar; Cankarjevo tekmovanje'. Lea Alič, Ana Crubar, Petra Kraševec. ■Od t) n tl c 1 ^ Na koncertu Pihalnega orkestra (J Kostanjevica na Krki, kjer smo predstavili tudi utrinke iz šolske kronike, je Društvo prijateljev Kostanjevica na Krki v šolski sklad doniral sredstva v višini 200.000 tolarjev. Denar bomo socialno šibkih učencem namenili ob odhodu na šolske zaključne ekskurzije. Iskrena hvala. Izredno veseli smo tudi donacije Miša Belin^arja, kije šoli poklonil svoje ozvočenje. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC v letu 2006 (ialerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, S3II Kostanjevica na Krki T: 07 49 S7 OOH - F: 07 49 H7 335 e-pošta: infoalerija-hj.si - http;//mt’w.ffalerija-hj.si Odpiralni čas: torek nedelja 9.00 - 16.00 (do 31.3., nato do 18.00) (ialerija je zn obiskovalce zaprta ob ponedeljkih. 'm Leto, v katerem ob obletnici tukajšnje osnovne šole obeležujemo tudi 50 letnico galerijske dejavnosti, bo zaznamovano z bogato dejavnostjo naše kulturne ustanove. V programe nas simbolično uvaja razstava Nove razsežnosti, Tanje Špenko, ki bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled še do 30. aprila. V tem času pa že nastaja nov razstavni projekt za ta izjemni prostor, ki ga pripravlja letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Silvan Omerzu. Otvoritev bo 19. maja. Razstavno sezono v nekdanji samostanski cerkvi bo zaokrožila Uršula Berlot, katere projekt bomo javnosti predstavili 22. septembra. V prostorih lapidarija se bo najprej predstavila hrvaška umetnica Ana Balic (2. junij - 16. julij), sledil ji bo udelež enec Forma vive 2004, Boštjan Drinovec (28. julij - 3. september) in Naca Rojnik (datum razstave bo določen naknadno), 15. in 16. septembra pa bo tudi to razstavišče poleg Lamutovega likovnega salona vključeno v projekt SPOT2006 mednarodni fotografski simpozij. Prva otvoritev razstave v letošnjem programskem letu bo 31. marca, ko se bo v Lamutovem likovnem salonu s svojimi deli predstavil Žarko Vrezec. Prvomajske praznike pa bodo razstavišče ponovno zapolnila dela udeležencev Lx tempora, ki ga tradicionalno organizira OS .ložeta (lorjupa. Med 5. majem in 4. junijem se bo predstavljal Franc Novine, poletne mesece pa bo obeležil razstavni projekt Pogled IV, ki bo v LLS odprt med 9. junijem in 16. julijem. Široko zastavljena razstava ob 50-letnici galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki bo v Lamutovem likovnem salonu odprta 13. oktobra in ostaja v razstavnem prostoru do 28. februarja 2007. Leto 2006 je tudi leto mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, ki po letu 1998 ponovno vsaki dve leti redno odpira svoja »vrata«. V juliju bomo tako ponovno imeli možnost opazovali kiparje iz slovenskega prostora in tujine pri ustvarjanju s hrastovim lesom, kijih že čaka na samostanskem dvorišču. a A Razstavni program bodo dopolnili koncertni dogodki v okviru Festivala Brežice, ki so že stalnica poletnih večerov v Posavju ter koncerti v okviru cikla Imago S k) ven iae/Podoba S loven ij e. Na pedagošketn področju načrtujemo, poleg že ustaljenih Uslvarjalnic in delavnic za najavljene šolske skupine, še izvedbo kiparske delavnice, ki jo bo v dopoldanskih urah drugega tedna v juliju (10. - 14.7.) vodila akademska kiparka Urša Toman. Poleg predstavljenega programa pa v (Jaleriji Božidar Jakac ves čas vabijo tudi stalne zbirke s svojimi bogatimi vsebinami in zaposleni, ki se veselimo prav vsakega vašega obiska. Helena Rožman, višja kustosinja PRIJAVA ŠKODE PO DIVJADI NA OBMOČJU LOVSKE DRUŽINE KOSTANJEVICA v letu 2006----------------------------- Lovska družina Kostanjevica na Krki obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo po divjadi na podlagi veljavnega /.akona (j divjadi in lovstvu ( Uradni list RS št. 16/04 z dne 20.2.2004 ) poravna upravljalec lovišča - Lovska družina Kostanjevica na Krki. Škodo, ki jo povzroči divjad ( predvsem divji prašiči, srnjad, jelenjad ...), morajo oškodovani lastniki pisno prijaviti na podlagi 56. člena ZDLov-l odgovorni osebi lovske družine Milanu Jordanu, Cirajska ccsta 14, Kostan jevica na Krki. Oškodovani lastnik zemljiščaje dolžan škodo na pridelku ali zemljišču prijaviti pisno v treh dneh, koje škodo opazil. Lovska družina mora v roku 8 dni po pisni prijavi škodo oceniti in o ocenjeni višini pisno obvestiti oškodovanca. Če se oškodovanec ne strinja z ocenjeno škodo lovske družine, lahko škodo pisno prijavi komisiji, ki je imenovana za lovsko upravljalsko območje (LUO ), lojena Upravno enoto Krško oddelek za kmetijstvo. Upravičenci škode so lahko le lastniki zemljišč, ki predhodno svoje imetje zaščitijo v dogovoru z lovsko družino s primernimi zaščitnimi sredstvi kol dober gospodar, da obvaruje svoje premoženje. Če kmetijsko zemljišče predhodno ni primerno zaščiteno, lovska družina ni dolžna poravnati škode. Škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali (medved, volk, ris, ujede ...), poravna država iz proračuna in ne lovska družina. SSSBBBKBBSaSS^^^BBBBSBBi^^^^SSSSSSSSSSSSSSBSBBBBBBHKS^B^^SBSBSBSBSBBS^^^SSSSSSSSSS Mojmir PuStOSlcmŠck — Če se bom ženil, se bom spomladi To je začetek slovenske ljudske pesmi, ki v nadaljevanju najde dober razlog za poroko v vseh letnih časih. V današnjih časih pa se nam včasih zazdi, da tisti »godni« za ženitev iščejo predvsem razloge, zakaj se sploh ni pametno in se ne splača ženiti. Mogoče bi v času primerno znana pesem zvenela tako: Če se bom ženil, se ne bom spomladi, le kilo bi si stroškov nabiral že maji. Če se bom ženil, se ne bom poleti, lepše se Je z več dekleti (fanti) greti. Če pa damo šalo na stran, vemo, da tista prava ljubezen ni nič drugačna, kot je bila včasih, in da se večina parov slej ali prej odloči tudi za uradno sklenitev zakonske zveze. Za tako pomembni življenjski korak kot je poroka, običajno fant in dekle skrbno izbereta čas in kraj slovesnega dogodka. Čeprav iz leta v leto število porok še vedno upada, opažamo, daje kostanjeviški grad med pogosto izbranimi kraji za pare iz vse Slovenije. Dokaz za to je kar približno enako število porok v zadnjih letih. V letu 2005 je bilo tako od skupno 79 porok v Občini Krško kar 39 sklenjenih v Kostanjevici na Krki. Žal še vedno velja, da so domači pari bolj izjema kot pravilo. Največ porok je tako kot povsod sklenjenih v maju, lani devet, drugi najbolj zaseden mesec je avgust, medtem ko v zimskih mesecih porok pri nas skoraj ni. Resje pozimi v samostanski cerkvi precej hladno, res pa je tudi to, da ni zima v objemu arkadnega dvorišča in mogočne cerkve nič manj romantična kot v drugih letnih časih. To ugotavljajo tudi pari, ki se odločijo za poroko v »mrtvi sezoni«. Lani je bila prva poroka že na velikonočno soboto, 26. marca, in zadnja na dan pred božičem, 24. decembra. Otroci, čigavi ste? Tako je pred desetletji v eni od svojih črtic razmišljal Miško Kranjec. A ni šlo za izgubljene otroke, ampak za socialno črtico, polno bolečine, ki jo doživljajo otroci nepopolnih družin. To, kar mi sicer roji po glavi, pa s tem nima prav nikakršne povezave, je le misel, ki odraslemu, ki je obiskal šolsko prireditev Ta pomlad je nagajiva, nikakor ne gre iz glave. Le čigavi so otroci, ki brezglavo tekajo pred nastopajočimi, se lovijo, žogajo in kričijo, medtem ko drugi nastopajo? In čigavi so starši, ki nemo opazujejo svoje otroke, tako nadarjene za norenje in poleg tega njihove neumne domislice še fotografirajo ali pa mahajo otroku, ki se na odru pravkar trudi povedati svojo prvo recitacijo? In kakšni smo gledalci, ki ne zmoremo toliko poguma, da bi staršem povedali, da imamo tudi mi svoje pravice, in sicer pravico do programa, ki so ga otroci, učiteljice in vzgojiteljice pripravljale prav za nas nešteto ur... Na neudobnih stolih in v dvorani, ki res ni primerna za kulturna dogajanja, me naenkrat nekdo sune pod rebra, drugi mi stopi na nogo in tretji mi od zadaj skoči v lase... Kulturna prireditev pa se odvija naprej. Brez mojega sodelovanja, z jezo v srcu in ostrim pogledom, ki staršev sploh ne gane, ker so njihovi otroci tako nebeško lepi, nadarjeni in prisrčni tudi, ko drugim skačejo po glavi! Dragi starši, sc kdaj vprašate, v kakšnega odraslega se bo razvil vaš otrok, ki vsak trenutek zahteva vso pozornost le zase in so vedno v ospredju le Izbiro Kostanjevice na Krki za poročni obred lahko razumemo tudi kot posebno priznanje in izjemno priložnost, da pred mladim parom in svati opravičimo izjemnost in enkratnost naših krajev in ljudi, ki tu živimo. Za dober vtis in promocijo je v lanskem letu poskrbela Krajevna skupnost mesta Kostanjevica na Krki, ki je vsakemu paru podarila steklenico jubilejne penine, s katero smo nazdravili in zaključili obred civilne poroke. Lepo je, ko ob odhodu svatov kljub prešernemu razpoloženju pristopita ženin in nevesta ali kdo izmed svatov in reče komu izmed tistih, ki smo zadolženi za protokol, pohvalno besedo ali obljubo, da se bodo radi vračali v Kostanjevico. V času osamosvajanja in resnega razmišljanja o možnostih in priložnostih, kijih imamo in jih nismo izkoriščali dovolj, ni odveč videti drobnih priložnosti tudi v takih življenjsko pomembnih dogodkih, kot so poroke. Priznati si moramo, da za dober vtis in tehten razlog za ponovni obisk nekega kraja ni dovolj naravna lepota in kultumo-zgodovinska dediščina brez drobnih pozornosti in posebnosti, ki te vedno znova prepričajo in vabijo. Zavedati se moramo, da živimo v času, ko se dobro tržijo tudi izvirne ideje ob različnih osebnih in družinskih praznovanjih. Pa tudi če zanemarimo zaslužek, priznajmo, da je včasih potrebno le malo dobre volje in iznajdljivosti, da koga osrečimo in polepšamo življenje drugim in sebi. Zelo radi tarnamo, da pomembne vrednote bledijo in izginjajo, le redko pa pomislimo, koliko sami naredimo za to, da bi jih pomagali ohraniti. Mogoče prav z iznajdljivostjo in izvirnimi idejami, ki jih bomo znali tudi ponuditi in ovrednotiti lahko prepričamo še več parov, da bodo rekli: »Če se bova poročila, sc bova v Kostanjevici na Krki.« Anica Žugič njegove potrebe? Mar res verjamete, da nekoč ne bo zrasel čez glavo tudi vam (pa ne v smislu centimetrov)? In nehote se spomnim svojega prvega nastopa. Polna dvorana. Nekje tam zadaj mama, ki meje doma skrbno počesala in mi zabičala, kako se moram obnašati, ker je to javna prireditev, kjer med bodo gledali tudi drugi. Takoj sem vedel, da gre zares in da ne smem nakopati sramote svoji družini. Ko sem odprl usta, mi je vzelo sapo in verjetno bi od treme cclo omedlel, če sc ne bi spomnil očetovega naročila: »Pa glej, da boš povedal, kot te je učila učiteljica!« Moj takrat še otroški glas je zapiskal v množico pred menoj, nato pa se je name usul aplavz in me, vsega vznesenega, ponesel z odra. Občutek, ki ga ne morem opisati. Nagradili so me, poslušali moje čebljanje in vedel sem, da se je tudi mami odvalil kamen od srca. Ker sem izpolnil njena pričakovanja. Ker sem bil njen fant od fare. Ker sem odgovorno opravil svojo nalogo. Niti pomisliti ne smem, kakšni so bili občutki nastopajočih na petkovi prireditvi. Hrup pod odrom, vriskanje ljubkih otročičev (da ne bo pomote tudi sam sem oče in mi nič ni ljubše od mojih otrok), tekanje staršev, sprehajanje osnovnošolcev višjih razredov. Res bi moral nastopati pravi profesionalec, da me kaj takega ne bi zmotilo! A naj vam povem, kaj naredijo profesionalci, kadar zaradi nereda ne morejo nastopiti: PREKINFJO PREDSTAVO! Res je, da moramo otroke počasi navajati na kulturne prireditve, a za to moramo izbrati pravi čas in prostor. Kako je že rekel Kranjec? OTROCI, ČIGAVI STE? F L O K a r FLOKarl jc svoje obnovljene prostore v Kulturnem domu odprl 17. decembra lani. Popoldanske ure so bile namenjene najmlajšim pod vodstvom Ajde Krhin in Katje Žarn so izdelovali angelčke iz testenin in božično-novoletne voščilnice. V mini frizerskem salonu Maje Hodnik ( Frizerski studio Maja ), pa so si lahko uredili praznično pričesko.Otrokom so se pri ustvarjanju pridružili tudi nekateri starši in popoldne je minilo v prijetnem predprazničnem vzdušju. Člani društva pa smo pokazali tudi rezultate našega ustvarjalnega dela. Svoja likovna dela fotografije, grafite, slike, skulpture, kolaže in instalacije smo v avli Kulturnega doma razstavili Janja Grubar, Gregor Kuhar, Špela Kuplenik, Tomaž Kuplenik, Urška Kuplenik, Janžej Marinč, Marko Pirc in Tina Sintič. Sledil je še koncert naših glasbenikov Tadeja Abrama, Janžeja Marinča, Boruta Piletiča in Marka Pirca, katerim sta se pridružila še Mateja Ratkovič in DJ 1'ekkno CJru. S koncertom, prijetnim druženjem z gosti in dobrim občutkom, da nam je uspelo izpeljati do konca še en projekt smo zaključili večer. V januarju seje nekaj članov odpravilo na Koroško, kjer smo se udeležili prireditve »GRADOVI KRALJA MATJAŽA« pod Peco, kjer smo zgradili snežni labirint in občudovali več kot sto skulptur in gradov iz snega, ki so nastale v tistem dnevu. Še enega projekta pa smo se lotili v februarju. 18.2.2006 smo izvedli EXTEMPORE. Že zjutraj nas je razveselil sončen dan in lotili smo se slikanja, kije trajalo do večera. Sodelovali smo: Polona Černe, Tomaž Jenko, Luka Kranjc, Špela Kuplenik, Tomaž Kuplenik, Urška Kuplenik, Janžej Marinč, Andrej Pisek, Mateja Ratkovič, c c. 3 C3 D o Uh David Sladič in Anže Taborin. Še tistega večera smo nastale slike tudi razstavili v Kulturnem domu. Dogajanje smo popestrili z glasbo in ognjenim spektaklom. V novembru in decembru smo organizirali tudi nekaj glasbenih in filmskih večerov pa tudi večerov družabnih iger v naših prostorih, zdaj pa čakamo na toplo vreme, saj si gretja ne moremo privoščiti. Za pomlad in poletje načrtujemo še več dejavnosti, namenjenih mladim in manj mladim, delavnice, filmske in glasbene večere, razstave in še kaj. Upamo, da se bo naših prireditev v prihodnje udeleževalo več krajanov, kot se jih je do sedaj, saj lahko le tako premagamo ne-dogajanje in že tolikokrat omenjeno pasivnost mladih v našem kraju in ponudimo možnosti zanimivega preživljanja prostega časa. O dogodkih vas bomo obveščali s plakati na oglasni deski Kulturnega doma in drugih lokacijah v Kostanjevici. Če pa želite naša obvestila prejemati po elektronski pošti, nam pišite in sporočite svoj elektronski naslov na flokart@gmail.com. ,, , , Urška kuplenik SEDMO OCEN|EVAN|£ MESNIN DRUŠTVA DOMAČIH KOLIN Društvo domače koline je tudi letos v gostišču Kmečki hram pripravilo že 7. pokušino in ocenjevanje domačih mesnin. Kot je poudaril podpredsednik društva Franc Hribar, so v društvu združeni izdelovalci mesnin iz Posavja in Dolenjske. Letos je bilo na ocenjevanju kar 41 krvavic, 39 mesenih klobas, 16 tlačenk in 15 pečenic. Sedemčlanska komisija je imela zelo težko delo, saj je predsednik komisije Franc Škrabec ob koncu dejal, da so bili izdelki izjemno dobri in da nobenega niso izločili. Kljub temu je strokovna komisija za najboljšo krvavico proglasila tisto, ki jo je izdelala Nevenka Hribar iz Sajcvc, druga najboljša je bila krvavica Vinka Štembergerja iz Šentjerneja, tretje mesto pa je dobila krvavica, ki jojc izdelala Marija Urbanč z Gorice. V kategoriji mesenih klobas je zmagala Branka Zorič-Kopinč iz Dobove, kot druga najboljša je bila ocenjena mesena klobasa Mirana Hodnika iz Velikega Podloga, sledila pa je mesenka Rada Kržana iz Cundrovca. Najholjši i’ kategoriji domačih mesnin Najboljšo pečenico jc naredil Marko Eržen iz Sajcvc, sledili pa sta pečenici Stanka Švajgerja iz Brežic in Jožeta Hotka izCjlobokega. Z najboljšo tlačenko se lahko pohvali Danica Hribar iz Sajcvc, sledili pa staji mesnini Justine in Rajka Barbiča z Gorice. Podelitev plaket najboljšim izdelovalcem mesnin je potekala v prijetnem vzdušju in klepetu ob mizah, obloženih z mesninami in dobrim vinom ter ob zvokih dobre glasbe. Lea-Marija Colarič-Jakše "TisvnrsssssFrTrrrrsBST. ^ e<(OSTAi^JEVICI NA KRKI rs) S I 3 a. Letošnje pustovanje v Kostanjevici na Kri