St. 104.                                           V Gorici, v soboto dne 15 novembra 1913.
Tečaj XLIlf.
likala drakrat na teden, in
sicer ? torek in soboto ob 4.
uri popoldne. Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
Stane na leto    K 10'—
V. leii%*: \^ii'^^U
%    »      ...   „ 2*50
Posamične številke stanejo              .8 vin.
Ra naročila tees doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrit.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v.Gorici v I. nadstr. na desno.
Upvavniš&vo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na le?0 v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati Iocj Gorica.
Oglasi In poslanice se rxur.no po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krai 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem dela 30 vin. vrsta. — Za,obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
K cilju!
K zborovanju sežanskega učiteljskega društva.
V številki 42. ^Učiteljskega Tovariša* z dne 17. oktobra t 1. srno čitali med »Goriškimi vestmi« članek o »Slovenskem političnem društvu«, kjer so naše novo politično društvo, njegovo delovanje in njegovi nameni pohvalno omenjeni in kjer se pozivajo učitelji, naj bodo propa-gatorji namenov Slovenskega političnega društva in vsi od Predela do naših vrlih Brkinov, od Krmina do Ajdovščine naj; pristopijo v to novo politiško . organizacijo. Pisec onega članka, učitelj, pozna pobliže delovanje društva in namene, zato tako toplo pozdravlja novo politiško organizacijo. Clankar pravi dalje; »In zakaj bi se ne pridružili tudi mi učitelji tem vrlim delavcem za povzdigo prosvete med našim ljudstvom? Saj je to naša sveta dolžnost! To društvo tvori sedanjo narodno goriško stranko, ki je izšla z lepo zmago iz zadnjega volilnega boja. Kaj bi bilo z nami učitelji, da ni rešilo to društvo potapljajoče se bivše narodno-napredne politike? Bili bi danes vsi Cankarjev? »Hlapci« in nad nami bi goriški Lampeti in Šustcršiči
zavihteli svoj bič«!___Popravili bi v tem
odstavku le to, da novi organizaciji ni šlo za tem, rešiti narodno-napredno politiko, marveč v s t v a r i t i nekaj nove-g a. nekaj naše m u ljudstvu pri k ladne jšjbga in njegovim č u t s t v o m bolje odgovarja-j o č c g a kot je bila bivša narodno-na-nredna politika, iz katere pa smo se marsikaj naučili in napravili korak bi i ž j c k ljudstvu ter postavili organizacijo na strogo demokratično podlago. S take strosre demokratične nodlatre pa se da izvesti naibolj pravic n a in poštena politik a.
Slovensko politično društvo je mlado na agilno: razpredlo je svoje delovanje že precej dobro po nekaterih delih dežele, raznrede oa ie po celi deželi, nd sela do sela. Med ljudstvo hodijo nieerovi odposlanci in razlagajo namen in pomen nove nolitiške organizacije, ki bo pravična nasproti vsem stanovom ter hoče ustvariti v dc?eli boli znosne razmere, da si ne bomo vedno v lameli, da ne bo drvenia stanu nmtf stanu in večnih nrito/eb. Do ustvaritve ¦-ikih razmer le še dobra p»t. To vemo, a'' '<otn hočemo nadalievnti in doseči svoj cilj. V to svrho ie potrebno obilo dobrih in vstrainib sotrudnikov in potrebno le: presojati sedanji ooložai n r a v i Č n o. Ni razvev^liiv ta položni. Nova Politična organizacija mora hoditi nn tr»»»ev« noti in obilo starih grehov, na katerih nirmt nobene krivde, se vali na nična ramena: vsled posledic orejšniih razmer se marsikdo obreerne ob novo or-w»tii7.*ici«n in iei d*da krivico. Krivico so »ei delali tudi v Štanielu na zborovanju sp/nnskera učiteljskega društva, kler Ie nekdo trdil celo.... da nova stranka »» a k r m i 1 u i e f u n d i r a n a na ? o -s t i l n i Č a r j i h. Ta ie pa lena! Ni fun-dirana na tmstilničariib. ni fundira.ua na enem samem stanu, ne na tem ne na onem. ttmrvoč funHimna ie n« Hudstvii. Pri le-fnšniih derolnozborskih vojitvnb le Hudstvo »^slušalo <rlas nove stranke in šlo ?a nfo.   Pokazala se ie stranka za oravo
hudsko «j<r;»nko___ne on da le fundirana
»ir» cn^tUničnrflb. Mi zavračamo to trditev, ^rečeno na učiteljskem shodu v Štanjelu;
če imajo kaj posebnega s kakimi krčmarji na Krasu, naj opravijo to ž njimi, ni pa treba tu vmes mešati Slovenskega političnega društva, ki hoče biti pravično in dobro; za posledice iz prejšnjih razmer ne more sprejemati odgovornosti, boriti pa se hoče za h o i j š e razmere, ki ne bodo rodile raz-dražljivih posledic. Tisto o krčmarjih je prav neokusno posneto po »Zarji« in »Novem Časa«; rdeči generali in beli krščanski socialci iz Gorice pa na deželi radi segajo v roke krčmarjem, jim vsiljujejo svoje liste in jih hvalijo po potrebi kot važen socialen faktor, po potrebi pa grajajo kot vampirje ljudstva, kakor jim pride prav. Pa pustimo to!
V »Zarji« 13. t. m. čitamo članek »Uči-teljstvo sežanskega okraja je govorilo.-« Tam čitamo med drugim: da z velikimi koraki prodira v učiteljske vrste spoznanje, da je hodilo učiteljstvo doslej slabo pot. da so ga vodili njegovi voditelji po stezi, ki drži proč od ljudstva. Učiteljstvo ni še našlo niti slovenskega ljudstva niti samega sebe, a vsak dan je dan novih skušenj, novega spoznanja, da par slovenskih magnatov in par krčmarjev ne tvori slovenskega naroda — Seveda ne, odgovarjamo hitro znanemu člaukarju. Med ljudstvo pa vede le demokratična organizacija. Ne sme biti par liudi vladanj na deželi, ljudstvo pa soodaj pod njimi: marveč demokratično se mora razviti tnhanie in demokratizem že nostavi prave liudi v osoredie. Mi hočemo ljudstvo n o li-t i č n o izobrazit i in naše stremljenje <rre za tem, gospodarsko d v i črti i t i d e ž e l o. k čemur mora v obilni meri pripomoči deželna zbornica; s takim delom nastopijo polagoma novi časi in prenehajo razmere, nod katerimi troimo.
Članka r v »Zarii« pa kaže prav lepo n.xite!istvu not k cilju: to je pot v i i u d s t v o. S tem se popolnoma strinia-mo. Le na to pot vsak. kdor še ni krenil, notem ne bo treba burnih '/borovani. ker Hudstvo ^e rado oklene dobre šole in dobrega učitelja in mu bo rado dalo, kar mu e:re.
Izredni občni zbor gospodarske za
V nedeljo 9. t. m. je imela imenovana, zadruga zborovanje pri >.lerasu« v Gorici za poročilo poteka trgovine s krompirjem in drugo. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge 1 v a n M r m o Sj a ter poročal i
Letina pri nas.
Leto 1913. je bilo za pridelek zgodnjega krompirja v goriški okolici res nesrečno leto, ki zasluži štev. 13. 14. aprila je pokončala krompir slana, ko se je obrasel ]e pritiskala suša od 12. maja do 26. junija ni bilo dežja. Ko se je po dežju 26. junija nekoliko popravil, da je bil spodoben za trgovino, je celi prvi teden julija deževalo, v katerem bi odposlali lahko nad 100 vagonov krompirja v Nemčijo aH na Češko, še po primernih cenah, ko je nehalo deževati, je bilo tudi z izvozom na sever konec. Tako so nas v tem letu zadele kar tri vničujoče elementarne nezgode: slana, suša in preveliko dežja.
Letina v Italiji in na Ogrskem.
Nasprotno z nami, Je bila pa letina najboljša v onih deželah, ki z nami konkurirajo. Italija je imela skoz in skoz najugodnejše vreme, zatorej ves čas velike
množine in izredno lepo blago. Na Ogrskem je od začetka tudi pritiskala suša, konec maja pa so imeli dež, ki je krompirju dovolj namočil;, ker je dež padel na vročo presušeno zemljo, je potem takoj dozorel. Druga leta so od tam razpošiljali navadno l—2 tedna za nami, v tem letu so začeli z odpošiljanjem dober teden pred nami.
Tako smo ne nahajali pred otvoritvijo trgovine prav v obupnem položaju.
Mi s-mo imeli droben vsled suše neokusen, za trgovino prav nespodoben krompir, Italijani in Ogri oa popolnejši kot druga leta. Ko smo začeli odpošiljati, so imeli Italijani precej visoko ceno, Ogri pa, ki imajo tudi sUibeje blago, so cene tako znižali, da smo bili v zadregi, kako mi postaviti ceno. Ker kmetje radi suhe zemlje niso silili z izoravanjem, ie vodstvo postavilo psecej visoko ceno. Z visoko ceno je šlo težavno, naročali so od začetka le veliki trgovci, ki so hoteli imeti radi •//nire poleg italijanskega in ogrskega tudi goriški krompir. Otvoritvena cena v razmerju z italijanskim in ogrskim krompirjem za izplačevanje bi imela biti 6 K, izplačevali smo pa vendar za celi prvi teden po 9 K in 50 vin.
Račun krompirja.
Zadruga je odposlala 356 vagonov krompirja.
Nal<up znaša                        K 204.881'65
Prodaja znaša                     „  242.326'24
Stroški
Nakup vreč                           K  21.867'90 Uradništvo. vodstvo, zastopniki in agenti                        „   H.340'08 Bančni stroški                       „    1.157*31 Popusti in morebitne zgube    „    2.000.00
Umazani dobiček                  K 37.444'59
Stroški                                 „ 36.365'29
Ostanek K 1.079*30 Torej skupni promet znaša radi slabe letine približno za polovico lanskega leta. Predsednik predlaga izvolitev pregledo-valcev računov izmed članov, kar se sprejme enoglasno.
Za pregledovalce računov
so izvoljeni: Predsednik odseka Fran pl. l.ocateli, Dol. Vrtojba. Člani: Budal Josip, Gašpar Lutman, St. Andrež, Sokol .Josip, St. Peter, Tomšič Josip, Sovodnje, Gorkič Ivan, Dol. Vrtojba, Nemec Ivan. Gor. Vrtojba. Cja t Anton Peč. Brumat Josip. Miren, Gorkič Ludvik, Orehovljc-Bilje. Terčič Valentin, Podgora.
Za premembo pravil.
Pri premembi pravil so posegli v debato razni člani namreč Anton Cejan Peč, Josip Budal Štandrež, Lutman Gašpar, Štandrež. Tomšič Anton Sovodnje, Resic Franc St. Peter, Sokol Josip Št. Peter. Debata je trajala nad eno uro. Pri vsaki točki pa se je dosegel sporazum in enoglasna odobritev.
Za premembo semena
govori dalje predsednik Ivan Mrmolja. Ako hočemo vzdržati naše trge, moramo napredovati s semeni. Mi stojimo, Italijani napredujejo. Mi hočemo odjemalce silili, da morajo jesti le krompir z belim mesom, Italijani pa sadijo tak kakor odjemalec zahteva. Zadruga je preiskušala že mnogo vrst semen. Poizkus je pokazal, da moremo do sedaj priporočati 2 vrsti ru-dečega in eno vrsto rumenega krompirja. Rudeči krompir smo že naročili, katerega se priporoča,   da ga člani   v   kratkem
prevzamejo in porazdele. Semenski krompir sadite vedno posebej ne z drugim krompirjem in ne tam, kjer je krompir rastel prejšnje ieto. Seme se v cvetju spreminja z menjavo cvetnega praška, katerega veter ali čebele prenašajo iz enega steblovja na drugo.
Uvoz italijanskega krompirja.
Italija uvaža v našo državo 1500-2000 vagonov zgodnjega krompirja in glavno množino v onem času, ko moramo mi naš pridelek siliti iz države v Nemčijo in Švico. Kako se je za nas skrbelo 1. 1906., ko se je spreminjala trgovinska pogodba z Italijo in Nemčijo, kaže vže to, da ima Italija popolnoma prosti uvoz krompirja v našo državo v onem času, ko mi doma pridelujemo de volj krompirja ter še znižane železniške tarife. Za izvoz v Nemčijo pa moramo plačati eno marko, to je 1 K 18 v pri kvintalu. Torej Nemčija je nadela eolnino do 1. avgusta v onem času, ko ne prideluje doma dotičnega pridelka, Avstrija pa je pustila prosti uvoz iz Italije, tedaj ko pridelamo tv. prompirja dovolj za Avstrijske trge. — In kdo je temu kriv? — Mar poslanci, vlada ali trgovci! Jaz pravim: sami smo največ krivi. Ako hočemo kot taki živeti, moramo najprej sami znati, kaj je treba, zahtevati v obrambo svojih interesov. Zastonj je kričati ob volitvah, ta poslanec je dober ta bo za nas delal itd. Poslanec bo tedaj dober in bo vspešno delal za nas, ko mu bodemo sami znali povedati in.od njega zahtevati, kaj mora za nas delati, ker se bo lahko '¦piral na zahtevo ljudstva.
Za obdačenje italijanskega krompirja in zelenjave.
Pred par leti se je vstanovilo.na Dunaju neko posredovalno društvo za prodajo avstrijskih kmečkih pridelkov. Od tedaj se je začelo pnimati poljedelsko mi-nisterstvo za našo deželo, ter po proučevanju prišlo do spoznanja, da bi se dalo tu pridelovatf vse v zadostni meri, kar nudi sedaj Italija. Zatorej je upati, da se bode dala doseči obdačba italijanskega krompirja, zelenjave in tudi drugih pridelkov. Vlada je že začela nabirati gradivo za trgovinsko pogodbo, ki se bode spreminjala 1. 1916. Zatorej ne smemo zamuditi prilike po zahtevi carine na uvoz^ italijanskega blaga. Pcslužiti se moramo vseh mogočih sredstev, da dosežemo svoj namen v obrambo domačih pridelkov, ki so za obstoj goriškega poljedelca življenjskega pomena. Za obdačbo italijanskega krompirja bi ne bilo oškodovano domače prebivalstvo. Res pridela Goriš-ko-Gradiščanska dežela do sedaj le 1000 vagonov krompirja za prodajo; prostora pa imamo za pridelek nad 3000 vagonov, saditev bi se pospešila, ako so primerne cene. Da dosežemo ustavijenje uvoza is Italije, pa moramo skrbeti, da bodemo tu pridelovali one vrste krompirja, kakor ga zahtevalo na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, kamor gre do sedaj le italijanski krompir.
Zatorej ne protiviti se navodilom vodstva zadruge za premembo semen.
Kakor s krompirjem take škodujejo Italijani tudi z uvozom zelenjave. Zadruga je to leto razposlala zelenjavo (vrzote) na vVtrge, kjer je bilo kaj upanja za upe-IJavo. Poskus se ni obnesel; trg za-jesensko zelje ostane le Trst. Trst bode tudi zadostoval, ako se ostavi uvoz iz Italije.
Po končanem govoru so izrazili zborovala-žel jo, da se skličejo potrebni sho-
di» da.se ljudstvo splošno pouči o zadevi carine, kar je vzel odbor na znanje , ter , obljubil to poskrbeti.
K besedi se oglasi še podpredsednik zadruge Franc FagancU ter spodbuja člane po.zgledu v ^edinosti je moč«. Govori: Združeni kmetje tvorimo nepremagljivo moč s katero se zarnoremo vspe-Sno boriti za naše pravice in napredek. Posameznik pa bodi tudi premožen je prava ničla. V prodaji pridelkov hočeš aH nočeš mora se pustiti izkoriščati od trgovca. Ožigosal je tudi nekatere mogotce med nami, katerih dolžnost je nas podpirati pa stoje zvesto na strani trgovcev in nam nasprotujejo, kjer le morejo.
K sklepu opozarja predsednik člane, naj se ne dajo slepiti po hujskačih v krčmah. Vsak, ki nasprotuje zadrugi, je Vaš n a s p r o t n i k in & o v r až n i k, bodisi da je navaderuhujskač, izobraženec ali najvišji gospod. To zabrusite brez skrbi povsod in vsakomur v obraz in bodite prepričani, da ste storili svojo dolžnost in za se dobro delo. Vi veste, za koliko ste obvezani pri zadrugi, torej koliko morete zgubiti. Vodstvo trgovine voli skupni odbor ki šteje 56 članov. Vi veste, za koliko jamči vodstvo trgovine po novi pogodbi. Torej ko ste vsako leto za se vse to uredili,, morete mirno spati in brez* skrbi. Predsednik se še zahvali za obilno udeležbo, ter zaključi zborovanje.
Zborovanja se je udeležilo 270 članov. Ves čas zborovanje, ki je trajalo 3 ure, je bil vzoren red. Zbor je pokazal vkljub izredno slabi letini, da je še ohranil naš kmet dobro voljo, polno vnemo in splošno zaupanje v »Z a d r u g o« v svojo mogočno organizacijo.
Dal Bog, da bi duh zadružništva v kratkem prešinil vse kmetovalce naše dežele, da bi vsi kmetje iskali potrebne samopomoči v skupni organizaciji za prodajo vseh kmečkih pridelkov. Upajmo!
Soldateska.
Kamor koli ie prišla v 15., 16. in 17. stoletju soldateska, vedno so se tam dvignili plameni nad vasmi, vedno so zapla-kali ljudje, ker grozno je divjala soldateska, pa naj je bila lastna ali sovražna. Zgodovina uči, da ni hujše nesreče za deželo, ko soldateska, ki v svojem brezpri-mern-im napuhu uničuje vse. Kadar preneha v vojaku domovinska ljubezen, kakor hitro služi in se bije le za plačo, tedaj preneha biti vojak domovine, tedaj je član soldateske. Soldateski je vseeno za koga se bije, danes za Nemca, jutri za Francoza, uničuje pa oba naroda. Tridesetletna vojna je polna narodnih in državnih izdajalcev. Zato je tudi soldateski Čisto vseeno, kako se godi narodu, ki bi ga morala braniti, k*ko naj ljubi narod tisti, ki ga jutri za Judeževe groše mori. Soldateska sploh ne pozna naroda, samo ona obstoji, vse drugo je nič. Narodi imajo dolžnost, da jo rede, pa četudi izkrvave pri tem. Soldateska zaničuje narod in se veseli nad njegovimi bolečinami. Oficir soldateske žali če le mogoče pripadnike navadnega naroda, samo en sloj izuzame, bogate neveste. Člani soldateske ne poznajo nobenih ozirov, z veseljem prešestujejo in z veseljem pokončajo kmetu polje.
Samo nekaj je pri njih razvito, to je njih lastni jaz. Za soldatesko obstoji samo lastni j a z, temu se klanjalo na vso moč, vse drugo je nič — absolutno nič. Zato skuša soldateska svoj jaz dvigniti kolikor mogoče visoko, zato izdaja domovino, zato krade in ropa, zato mori in prešestu-je, vse to Ie v čast svojega jaza. Zato nosi pokonci svojo gfavoUzato se oblači v svetle in razkošne uniforme, samo da se boli vidi in razlikuje od drugih. Soldateska sovraži naobrazbo, ker se ne more povžpeti do nje, ker je ne rabi. Čuti sicer, da je v nečem učenjaki umetnik nad njo aH zato tem silnefšc sovraži ljudi z na-onrazbo in nima večjega veselja, kakor te more ie ljudi ponižati.
Življenje soldateske je le začasno. To ona ve in zato se trudi z vsemi silami, da se obdrži kolikor mogoče dolgo, zato zatira narod, da ga ustraši, da se ne bi upal dvigniti proti njej, ker soldateska ve, da jo vsak močnejši veter podere. Iz istega vzroka pa ne sovraži soldateska nobenega bolj, kot onega, ki vzbuja narod, da spregleda in da  vrže  soldatesko.  Brez
primere je tedaj jeza soldateske in brez primere njeno maščevanje. Vse dobrote pa sipa na ono, ki so uaobrazeui, ki so pa Slevc in ki se ji klanjajo. Pa saj ni čuda, ker izdajalci se tako najdejo.
Pa zakaj pišemo o soldateski, saj ona je bila in jo za nami? Res je; za nami se časi soidatoske, a danes vidimo, da vstajajo njeni predhodniki. P/vi znaki soldateske prihajajo v dež;ie.
Poglejmo danes v častniške zbore. Prve zunanje znake soldateske opazimo. Uniforma je mnogim vse, :'.ato so mogoče Kopenickiade, zunanji blesk vse, zato je naobraženost, vzgoja, plemenitost manj vredna, ko lepa postava, zlikane hlače in znanje bon tona. Na vseh koncih in krajih beremo o izdajalstvih domovine, ena špio-nažna afera poui drugo, domovinska ljubezen gineva. Neštetokrat poročajo listi o dogodkih, ki kažejo oficirsko nadutost in oficirsko puhloglavo zaničevanje slojev, ki rede stalno vojsko. V Strassburgu razpiše oficir nagrado 10 mark za vsakega zabodenega Alzačana, na Dunaju, pobije oficir kočijaža s sabljo, v Lincu udereta - dva oficirja V uredništvo in se izkazujeta s sabljami, v Bosni, Dalmaciji povsod, v vseh krajih udarjajo oficirji s sabljami lastne državljane, ko da ne bi bilo sodišč, ki so edino poklicana, da ščitijo osebno čast. Pa kaj briga soldatesko sodišče. Če izreče sodnik neugodno sodbo za oficirja, pride ji justični minister na pomoč, da kaznuje sodnika in da tepta osnovne zakone. Slučaj Hochenburger kaže jasno to. Brez pardona izžema soldateska narode in poglejmo v državne proračune, ali ni moral nemški narod nakrat odšteti miliardo, ali ne plačujejo avstrijski davkoplačevalci skoro milijardo letno za vojaške namene?
Vidimo tu predznake soldateske in zato opozarjamo ljudske poslance, da pazijo, da se ne razpase ta nevarnost. Čisto dobro znamo ločiti častnika* in oficirja, čisto dobro vemo, da je vojaštvo nekaj drugega od soldateske. Ali ravno vsled tega, da obvarujemo vojaštvo pred izrod-ki soldateske, pišemo te vrstice. Naj si oni odločilni vojaški krogi, ki tako radi posegajo v vse stvari, če so poklicani ali ne, malo premislijo razna izdajstva in razne škandale ter naj začno malo pometati. Prepričani naj bodo, kadar bo vojska narodna vojska, kadar bodo uničene vse sledi sofdateske, potem ne bo imela vojaška uprava nikdar vzroka pritoževati se nad prebivalstvom. Vojaška uprava si pa naj zapomni, da ima vsaka reč tudi svoje meje. Revni avstrijski narodi ne morejo imeti iste armade ko drugi bogati narodi, najprvo je treba dvgniti gospodarsko stanje ijnistva, potem bc moglo ljudstvo tudi več plačevati za armado. Če pa noče tega vojaška uprava uvaževati, potem je za nas ta uprava le uprava soldateske in imeli bomo potem večen boj ž njo. Živela narodna armada, sntrt soldateski je naše geslo!
in"
W
Leta 1902. ie je ustanovila v Krku (na otoku istega imena) »Staroslavenska akademija«, znanstvena družba, ki hoče po svojih pravilih 1. gojiti staroslovanski li-turgijski jezik ter pospeševati njega učenje in 2. gojiti giagoliško cerkveno petje. Ta namen hoče doseči: z društvenimi sestanki, z akademičnim izobraževanjem mladih duhovnikov v cerkvenoslov. jezi-zu, z objavljanjem knjig in društvenega glasila in pa s pevsko šolo za gojitev stsl. cerkvenega petja. Udje so: častni, ustanov ni, podpirajoči in redni. Redni plačujejo le po 5 kron na leto ter dobivajo društvene publikacije; podporni so tisti člani, ki plačajo enkrat za zmerom 100 kron (to so lahko tudi društva, šole, zavodi, korpora-cije, uredništva...) Za častne člane je imenovala akademija doslej Jagiča, (zaradi njegovih znanstvenih del o glagolici in stari slovenščini), škofa Strossrnayerja in Posiloviča in prof. De Nunzia. Med ustanovniki (300 K enkrat za vselej) je n. pr. finančni nadsvetnik dr. Vitezič, škof Mahnič in kanonik Parčič; rned nodporni-ki nahajamo poleg duhovnikov-glagolašev tudi zdravnika dr.ja Ožbolta na Reki, upok. tfmn. ravnatelja R. Strohala v Za-gnbu, ki je že napisal mnogo lepih spisov o gla:<oIiškift spomenikih, potem dr.ja l
Vajša, docenta češke univerze v Prag!, ki priob?.uje že nekaj let znanstvene razprave o glagolici in slovanski ijturgiji, i. dr. Rednih udov je doslej 145.
Žalosten simptom bi bil, ako izmed mnogoštevilnih s I o v e n s k i h profesor-Jev-slavistov ne bi pristopil akademiji nobeden. Da hoče to društvo delati pozitivno in r e s n o, nam kažejo njegove dosedanje*') publikacije in tudi letošnji »Vjesnik«. h velezanimive vsebine tega zbornika naj omenimo: »O Slovencu .iu-riju«, »Priloži za literaturu hrv. glagolskih spomenika«, »Olagolski recepti, egzorcu-mi i zapisi«, »Još oble glagolice na Kvarnem«, »Olagolski pabirci«, »Osvrt na dje-Ia o glagolici« itd. Avtorji prispevkov so: V. Premuda, M. Oršič in I. Milčctič; urednik je prof. Nikola Žic. — J. K.
Dijaška kuhinja.
»Dijaška kuhinja v Gorici« se obrača tem potom do radodarnih src slovenskih posestnikov s prošnjo, da priskočijo koristnemu društvu na pomoč z jesenskimi pridelki. Vsled skrajno nizke cene, ki dobiva zanjo slovensko dijaštvo hrano, se mora društvo venomer boriti s Hnancijel-nimi teškočatni. Bilo. bi mu mnogo laglje zmagovati vedno rastoče stroške, ako bi mu prihajala z dežele tuintarn živila, recimo krompir, fižol, zelje, repa i. dr. Dobro bi blio. Če bi kak domačin nabiral v svoji vasi živila in bi jih skupno poslal ali pripeljal o priliki v mesto. Društvo rado prevzame potne stroške. Kdor ima srce za revnega dijaka, ki mu Šesto le pomanka-ijje in glad branita, da ne more naprej po začrtani poti, tistega prosimo, da žrtvuje par kilogramov svojega pridelka v koristen namen. Očetje, ki dobivajo Vaši sinovi za malo ceno dobro in tečno hrano, dajte, da pade drobtina z Vase mize; dijaki Vam bodo hvaležni za dobro delo in Vam se ne bo poznalo.
Odbor je prepričan, da njegova prošnja ni glas vpijočega v puščavi, ampak cln se ji bo odzvalo kar največ dobrih mož, ki jim je na srcu mladina in njen napredek.
Zdravniki MM^
ri>rlporofluj« kot livrKt.no miru vile proti icuMJtt^k
Kaiser c*we -proit karamcSKi s znakom „3 Jelke"*
zaprljenostl, zasliženosti, oslovskemu kn&ljn, katarju, boU-zmm v vratu in obvaruje proti
prehladu.
4"4|4M| notaisko vid. zdravniških spri«  [¦ O I %P1P  Pcvnl in od privatnikov j&m- B
čijo za gotov vspeh. Ti bonboin vzbujajo tek in so jako -".kasni. Paketi po 20 in 40 vin., dozo 60 vin. — Dobivajo se: C. Oristoklctti. c. kr. dvorili jinlugatclj, ^. GHubich, lekarnar G. H. Pontoni, Ruffgiero Kurncr, A. de Oironcoli, E. Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoC. v Vipavi, L. .Tnrscbe. lekarnar v Ajella, Maks Kozowcr, lekarnar v AjtlovSCini, G. Corbatto, lekarnar v TržiBu, Robert Kastner. lekarnar v Tolminu in v vseh drugih lekarnah.
Sidro-Thvmol-mazilo
Inliko poškodbo (r»ue), neaaciiljt •poktino.   Doza K -60.
"^3
rane In^H
KSidro-Liniment SSlN
Nadomestilo aa sldre-Pain*Expellar.
Belotlne olajtulnia mazilo ;¦» jirohlajonje, reuraatico&t ,                           truftnjo \>o udih, jtJ.
V              Stoicl. »irA K -.80. 1.40. Z-.
zA
»•ftlbiirctoa^BlBZfla^Inktura
'/,«. miilokn.nc.st in bledico. Steklenica K 1.40.
Dobi «e skoro v »»uiti apoteki ati ya dlroitta«
Dr. Bichler-jevi apoteki „pri zlatem levu",
Praga L Elizabethstrasse 5.
Škrati SoMi y Paril.
Mednarodne tekme v Parizu, katera se vrši jutri, se udeleži tudi Slovenska Sokolska Zveza. To je ena najtežjih tekem, kar se jih je do danes vršilo, izmed 13 telovadnih zvez se je priglasilo šest narodnosti: Belgijci, Čehi, Francozi, Italijani, Luksemburžani in Slovenci. Tem čast-nejše je zato za mali slovenski narod, da se more podati v to tekmo. Vrsto, katera se je vadila mesec dni skupno v Ljubljani, vodi zvezni načelnik dr. Murnilc ter sestoji iz bratov: Vidmarja, Jerin-, Mi-klavca, Pogačnika, Rabiča, Jezerska in Sevra, ki so najboljši slovenski telovadci. Želimo, da po njihovem vztrajnem delu j dosežejo zaželjenih uspehov in pribore našemu malemu narodu Častno mesto.       j
»Piccolo« je prinese! dolgo poročilo o ' tekmi, vse druge narodnosti je omenil, katere se niti tekme ne udeleže, s a m o n a Slovence je popolnoma p.o« zabil, najbi-žc ,. strahu ker so Slovenci v Turinu samo , 1775 točk za Italijani zaostali. O izid    poročamo prihodnjič
*) N pr, „GIagoIska notarska knjiga vrb-ničkoga notarf Ivana Stašiča". Vajsovo Študije o prevodu „n.alih prerokov" ; rimsko-slovanaki vesperal, oblikoslovje i. dr.
MVm Seidlitz-prašek
te *a na Beloden trpeče neprekotljivo irodstto
katero han* prednost pred  vsemi dragim! dre,
•tiCnimi Čistil, kroglicami in grenCioaml.
Cena orig. škatlje K2*—
Ponarejale se aodnijsko Msledojc.
Mollo-vo Franc, žganje in ss!
za rlbuaje llvota — BoleCtae
olaJIuJcCe in o>epSnioče st*-    ,\
rojBMio sredstvo proti trganja    Lil
in    pmhlajenjn  vsake   vrste,    i |
I Orijjf. steklenic« K 2«~ ^ Na prodaj w> vseh lekarnah ^ | in mirodilnicah. Glavna lekarna t »1111, c. ta kr. dvorni zalolnlk, Dunaj, TuchUufcen 9. Saloga v Oorici v lekarni:   k, Otroncoli, G. Cristofoietti.
«sa& Iv. Felberbaum ******
Corsn Još. Verdi n ->- Via Caserma f s nasproti izvoznemu trgu.
Velika izber izgotovljenih oblek
za možke io dečke
Površne suknje za možke od K 25'- naprej (i Obleke za Mkt od E 550 napr«) OMdte                  B    „     „  „ 201-    „    || Hlače za molka     .  „   2'—    „
Štajerske Jopice »    ,     „ „22"—    „    i! HeprrauG. pelerine za možke 15'-    »
Kakovost izvrstna, Jcrol aleoantm«
Prilcja ..Šote" it.-104, i dne 15.novembra 1913.
JUTRI V GLEDALIŠČE!
»isto iMalift i tok
Jutri v nedeljo, dne 16. t. in. se igra drai.ua v treh dejanjih »Žetev«. Spisal Ad. Šubert. Poslovenila Zofka iKvedrova.
I)ejanje f e*d?atirc*>se: Vril. ntt&&EgnL Požar Peter, ugledni tovarnar in župan malega mesta, si je tiagromddil s svojo pridnostjo in dejavnostjo lepo premoženje. Začel je kot navaden suknarski pomočnik v Libei cih. Kot mravlfcf* dela -m spravlja, da odsčipne tu pa tam kak goldinar in na splošno ga imajo za skopuha. A kljub temu irna srce za svoje -fante«, delavce in se jih spomni velikodušno v svoji oporoki, dasi mu pretijo zadnji dan pred prodajo tovarne še s stavko. Del svojega premoženja nameruje vporabiti v svrho ustanovitve češke realke v Libercih. Izvršiteljem svoje oporoke imenuje notarja dr. Vesela* sošolca, dolgoletnega prijatelja in svetovalca. Vnukinji Zdenki namerava zapustiti »da bo dekle na varnem« lepo svoto in istotako tudi sinu Vinkotu. Ta je ravnatelj banke, živi le v denarju in oče nima posebnega zaupanja v njega, zato proda tudi tovarno, ker gre sinu denar prehitro iz rok. Vinko je ravno nasproten značaj, živi v duhu časa in se nosi velikomestno, kakor tudi njegova žena, dočirn je.njiju hči Zdenka podobna bolj dedu. Takoj po prodaji tovarne pridejo na dan sleparije, ki jih je Vinko zagrešil pri banki s svojo lahko-mišljenostjo. Gre za prmeverjenje pol milijona goldinarjev, in za ponarejene menice. Vsi upajo na starega očeta, na deda, da pomaga svojemu sinu, da pokrije primanjkljaj. A starček se krčevito brani in denarja noče dati od sebe. Kljub vsem prizadevanjem lastnega sina, vnukinje Zdenke, notarja dr. Vesela, predsednika banke trgovca Peternela in snahe Tončke. se Požar le noče vdati. A slednjič, ko sliši kričanje in žvižganje razjarjenega ljudstva pod oknom, ki kliče orožnike na pomoč in ko »zve. da se je knjigovodja banke obesil iz strahu, se uda po težkem duševnem boju, (radi njegovih kri-snih načrtov za bodočnost) in pomaga sinu.
Paralelno s tem se odigrava ljubezensko dejanje med Lavričem, tovarniškim knjigovodjo, in Zdenko.
Drama vsebuje mnogo pretresujočih prizorov, ki so vzeti iz življenja. Osebe so markantne. V tehničnem oziru je drama izborna. Dosegla je na vseh čeških in slovenskih odrih velike uspehe in je noviteta za Oorieo. Občinstvo gotovo z veseljem pozdravi ta korak naprej na poti našega izobraževalnega dela.
se nikakor noče odreči misli na novo vojno s Srbijo in deluje tako nemoteno daije v škodo bolgarskega naroda. Ko je bila sklenjena pogodba se je izjavil, da je sedaj zopet v duševnem ravnovesju. Pa veliko vprašanje je, če niso njegovi računi napačni in če jih ne prekriža sam bolgarski narod. |K:r.?Y-ltetecadu.L&)e u&^novil pod pred-(*sestvorn prestolonaslednika - »S r b s k i j i n v a 1 i d n i io n d sv. .1 u r j a«. Ustanovna glavnica znaša 300.000 dinarjev. Iz vse Srbije prihajajo darovi, da ne bo "treba hrabrim invalidom, ki so prelivali kri za domovino na stara leta prosjačiti po deželi, kot to morajo avstrijski invalidi.
Železnica Bitoli-Skoplje. — Dosedaj se je moral voziti potnik iz Bitolja v Sko-pljc- čez Solun. To je pa zelo velik ovinek in tudi grške oblasti so delale srbskim potnikom sitnosti. Da odpravi te nedostatke zgradi Srbija železnico med Bitoljetr in Skopljem.
Balkan.
Kakor smo prorokovali tako se je tudi zgodile>. O r.š k o - t ti r š k i m i r j e pod-p i s a n. Sicer so nekateri intrigirali na vso itioi. da preprečijo mir, pa v zadnjem hipu je nastopila Rumumja in njenemu državnik1.: Take Jonescu se je posrečilo skleniti med obema državama mir. Kako na-paOmi je bilo ščuvanje, kaže dopis v uglc-vlni korespondenci Die Information«, ki pravi: V govorih Venizelosa i:i Jonesca je predvsem opaziti energijo, s katero branita bukareški mir. ki ga označujeta za temelj balkanskih razmer. To naj premislijo naši revizionisti.. Pri nas ,e morejo se vedno opustiti nekateri fiksne ideje, da je trebrt ^revidirati? bukareški mir. to se pravi, odtrgati Srbom kos zemlje, da ga dajo Bolgarom. Na te ideje se v Atenah zelo jasno odgovorili. Vsaka taka politika doseže le u;nro balkansko zvezo — Ru-mimiio. Grško, Srbijo in Črno goro. ki bi bramla določbe mru v Bukarešti. Na to ne bi smeli nikdar pozabiti. - Tako »Information«:, dostavili bi le, da ravno grško-turški mir dokazuje resnico teh izvajanj, ker se je Turčija vstrašila balkanske zveze, s katero bi iine'a opravka, če bi izbruhnila iV. balkanska vojna.
¦Oficielno noročajo iz Aten, Mirovna pogodba med Turčijo in Grško je bila podpisana okoli polnoči. Podpis se je izvršil takol, ko je Turčija odnehala od svojih prejši-iih zahtev.
Bolgarski krali Ferdinand se je mudil te dni na Dunaju. Kakor poročajo, je sklenil novo vojaško pogodbo z Avstrijo, ker
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — Zadnje dneve v poslanski zbornici je izpolnila debata o ustavolomstvu na Češkem. Grof. Stiirgh je odgovoril na interpelacijo v zadevi cesarskega patenta z dne 26. julija. Dejal je, da je vlada morala razpustiti deželni odbor, ker ni bilo mogoče doseči narodnega sporazuma, Češka je pa bila brez denarja. Če ne bi bil uveden komisarijat, bi nastal na Češkem bankerot, kar bi pa -imelo za vso državo hude posledice. Vsled državne blaginje je morala vlada sistirati deželno ustavo. Po govoru ministerskega predsednika so predlagali češki poslanci, da se otvori o odgovoru Stiirgha debata. Nemci so že dolgo agitirali med poslanci, da se ne otvori debata, pa proti vsemu pričakovanju je sklenila zbornica otvoritev debate, kljub temu, da je manjkalo zelo veliko poljskih poslancev v zbornici. Češki poslanci so nato vlado vsled uvedbe komisarijata vehementno napadali. Če je mogla vlada dovoliti komisiji zvišanje deželnih doklad. Če je mogla dovoliti komisiji zvišanje doklad pri pivu, potem hi mogla isto storiti deželnemu odboru. Zato so vsi poslanci proti komisiji. Tudi nemški poslanci so povdarjaii, da so proti si-siranju ustave, a vso krivdo so zavračali na Čehe, ki da nočejo dati Nemcem njihovih pravic, dasiravno je seveda le nasprotno res, ker zahtevajo Čehi le *eški notranji jezik. — V včerajšnji zbornici se je oglasil k besedi tudi tržaški poslanec dr. Pitacco. Pa mož si je izbral zelo nesrečno tvarino. Polemizirati je hotel z dr. Rvbarem, ki je v svojem lepem govoru jasno pokazal krivičnosti, ki jih dela tržaški magistrat. Ves Piiaeeov govor je bilo samo popravljanje po § 19. tiskovnega zakonika. Seveda je imel govor tudi temu primeren uspeli. Za njim je govoril prof. Spineič, ki je poudarjal, da nimamo savno na Češkem komisariata. temveč tudi na jugu države. 22 mesecev je že na Hrvaškem kraljevi komisar in vendar je obljubi! grof Stiirgh že pred enim letom, da nastanejo redne razmere in vendar m treba ogrski vladi storiti ničesar drugega, ko da pa pripozna nagodbo in pa čiste volitve. Nato se je pečal govornik obširno z istrskimi razmerami. Kar počenja istrski deželni odbor, ki se ne ozira ne na zakone, ne na deželni zbor to presega že vse meje. Tu bi morala poseči vlada vmes in urediti razmere. Med drugimi je potem tudi govoril poslanec Clioc. Polemiziral je z govorom dr. Rvbara, ker je ta zahteval narodno avtonomijo. Choc je dejal, da pomeni to vmešavanje v češko politiko, ker stoje Čehi na stališču deželne avtonomije. Mislimo, da bi bilo že čas, da pokopljejo Čehi svojo deželno avtonomijo, ker je le malo drzno upanje, da bodo enkrat vse Nemce na Češkem počehili. Tisti enkrat je le malo predaleč. Sploh je naredil Chocov govor med slovanskimi poslanci zelo mučen vtis. Politična debata je dala \ sem narodom priliko, da so povedali svo-ie zahteve in to je tudi njen uspeh. — Prihodnja seia zbornice bo v torek in do "¦nitrat mora biti tudi rešen poljsko-rusin-ski spor, ker drugače ni mogoče rešiti fi-načnega načrta. Krščanski sociafci hočejo sicer zlomiti obstrukcijo na je veliko vpra-, ;-:at)ie če se bo to posrečilo. Parlament ima torej zopet staro bolezen -- obstrukcijo.                                                       J
Volitve v delegacije. V četrtek je poslanska zbornica izvolila delegate: Nago deželo bo zastopal v delegacijah letos d r. B u g a U o, namestnik njegov je dr, Faidutti; I s t r o bo zastopal dr. L a -ginja, namestnik Mandič; Trst bo zastopal Pittoui, namestnik Oliva; Kranjsko bo zastopal dr. Susferšič, namestnik dr. Krek.
Delegacije. — Prva seja delegacij se vrši v torek ob šestih zvečer.
Sel generalnega štaba odstopi. — Vojaški krogi zatrjujejo z vso gotovostjo, da odstopi šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf in sicer radi nesporazumlje-nja, ki j. nastalo med njim in prestolonaslednikom. Že ob času velikih manevrov na Češkem se. je govorilo, da odstopi Hotzendorf in tudi takrat se je navajal isti vzrok. Hotzendorf je takrat namreč zahteval, da se ne vrše manevri paradno, ampak tako kakor to zahteva vojna. Ali to so potem potlačili. Pa še na istih manevrih je prišlo do novega nesporazuma. Pl. Hotzendorf se ni udeležil neke maše in ko je o tem zvedel prestolonaslednik, je bil silno nejevoljen in Hotzendorf je podal vnovič svojo demisijo. Pa nadvojvoda je ni še hotel vzeti na znanje. Pri zadnji proslavi bitke ori Lipskem je pa nastal nov konflikt. Proslave se je udeležilo poleg prestolonaslednika in pl. Hotzendorfa tudi veliko avstrijskih častnikov. Pri tej priliki se je pogovarjal nemški cesar precej dolgo s pl. Hotzendorfom In ga končno prosil da mu predstavi avstrijske polkovnike. Hotzendorf je takoj odšel, da izvrši naročeno. Poleg je pa tudi bil prestolonaslednik, ki je generalni inšpektor armade in ki je smatral predstavljanje polkovnikov za čisto vojaško zadevo. Hotzendorf bi moral priti najprej k njemu, ker je on nad njim in mu ta vojaški korak iaviti, ker pa on tega ni storil, ga je poklical prestolonaslednik na odgovor iji mu pred vsemi liudmi očital njegovo nekorektnost. Sicer nravi Hotzendorf, da je smatral predstavljanje le za privatno stvar, ali prestolonaslednik je drugega m neti in in tako mora Hotzendorf odstopiti. Radovedni smo. ali pride na njegovo mesto boljši, čisto gotovo pa ne bo naslednik Hotzendorfa samostojnejši.
AvstriNt? dole?. — Dote Avstrije brez Ogrske znaša 12..471.149.502 .kroni. Se ne nheotic obresti 493.28S.931 K. V I. 1912 se ?c dolg poveča! za 230.477.278 K.
Darovi.
Za Božičnico Ciril-Mctodove šole na Blančah se je nabrala že precejšnja svota. Rodoljubi, rodoljubke, prispevajte, pomagajte naši obrambni družbi! Seznam darovalcev prihodnjič.
Domače vesti.
Iz sodno-pisarniške   službe.   —   Za
kancelista dež. sodišča v Trstu sta imenovana pisarniška oficijanta Jurij Chiurco v Trstu in Karel Dejak v Pazinu.
Iz politične službe. — Imenovani so: Provizorični okr. komisar Kar! pl. Pott v Trstu za def. okr, komisarja; natnest. kon-cepist Pavel di Gaspero v Gorici za prov. okr. komisarja: prov. nam. koncipist Oskar vit. Kaltenegger v Gorici za def. nam. kondpista; konceptni praktikant dr. Adolf Singer v Trstu za prov. nam. kon-cipisiu.
Poroka. — Danes se je poročil g. A u d r e j C c m p r e, vpokojeni orožniški stražmešter v Gorici, z-g.čno Terezijo Gruden iz Ozeljana., Vse najbolje!
Prva c. kr. avstrijska razredna loterija. — Od sobote 22. t. m. naprej bode Ljubljanska kreditna banka v L j u b I j a n i kot opravilišče c. kr. razredne loterije odnosno njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Celju in Gorici izplačevala dobitke in obenem izdajala obnovitvene srečke za drugi razred. Dosedanji imejitelji srečk naj se od tega dne naprej priglasijo, da se jim izroče srečke za drugi razred. Pri tej priliki naj se tudi vrnejo srečke za predidoci razred. Zadn-nji termin obnovitvenega roka je 2. december 1913.
Vprašanja in odgovori, — S prihodnjim mesecem upeljc »Soča« novo rubriko, in ¦ sicer: vprašanja in odgovore. Vsak naročnik »Soče« ima pravico, da vpraša uredništvo poljubno stvar, na kar bo natiskano v »Soči« vprašanje in podan od-
govor. Vsak vprašalec: naj navede svojo šifro, pod katero bo označen njegov naslov, da ve najti svoj odgovor. Vprašanja se lahko tičejo vsake poljubne zadeve, obširnih pravnih, zdravniških ali tehničnih referatov seveda ne moremo prinašati. Kdor želi pismeni odgovor, naj pošlje v pismu znamko. Vprašanja in odgovori bodo izhajali v »Soči« vsako drugo soboto. Vse naročnike vabimo, da pridno rabijo rubriko vprašanj in odgovorov in uredništvo se bo potrudilo, da poda točno in kmalu potrebne informacije.
Smrtna kosa. — V tukajšnji umobolnici je umrl včeraj gospod Marcel Kron-egger, c. kr. domobr. evid. nadofieijal v p., imejitelj vojne kolajne itd., star 67 let. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10. uri. Pokojnik je bil znana oseba; služboval je na glavarstvu dolgo vrsto let. Preostalim naše sožalje!
Inženirski izpit je napravil na dunajski zemljedelski visoki šoli gozd. tehnik Ivan Gosar, starešina akad. društva slov. agronomov »Kras« na Dunaju.
Društvo deželnih pomožnih uradnikov. — Kakor smo izvedeli, nameravajo ustanoviti deželni pomožni uradniki in dnevničarji društvo, ki bo imelo namen ščititi in pospeševati njihove interese.
Odlikovanje. — Gustav Ktinzel, finančne straže komisar prve vrste, je odlikovan z zlatim križcem za zasluge s krono.
»Goriška Slovenska Mladina« opozarja, da se vrši jutrajšnja nedeljska popoldanska vaja po že obljavljenem plesnem redu, v dvorani hotela »Pri -Zlatem Jelenu«. Na svidenje! Odbor.
Smuški tečaji v Bohinjski Bistrici. — Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem priredi s podporo kranjskega deželnega odbora v letošnji zimski sezoni 8—10 dni trajajoče smuŠke tečaje v Bohinjski Bistrici. Začetek in natančni program teh tečajev se bode pravočasno objavil.
Furlanski »maj«. — Anton Štekina iz Šlorenca pri Moši je sedel v Gorici pred sodniki obtožen težke telesne poškodbe, prizadjane Još. Petarinu in R. Frankovi-ču. Navada je ta, da jeden ali drugi v maju postavi v vasi drevo, »maj«. Ko je videl Štekina, da je nekdo odnesel »maj«, je pričel pretep in se nadaljeval še v gostilni. Frankovič je bil ranjen in 50 dni nesposoben za delo. Pred sodnijo sta poškodovanca rekla, da odpustita rada Štekini, Frankovič hoče imeti samo troške za bolnišnico povrnjene, štekina je dobil 2 meseca zapora; v zaporu se odloči, ali bo še postavljal »maj« in se pretepal ali prepusti to drugim.
Radi potepuštva je bila privedena pred sodnijo 16 letna deklica Josipina Sfa-dler, nekje s Štajerskega doma. Obsojena je na 3 dni zapora.
Identiteta samomorilca, ki se je vrgel čez most v Koren v Gorici, je dognana. Nesrečni 27 ietni mladenič se imenuje Alojzij Kodermac, mizar, stanujoč v ulief Kmetijske šole. Kodermac je prebival pri svoji sestri, ki Je v truplu na pokopališču spoznala svojega brata. Po 11 dneh je bil šele sedaj identificiran. Pravijo, da je zadnje čase precej pil, ker je bil nevoljen na svojo, sestro, ki se je pečala z nekim artilerijskim narednikom, s katerim je imela deklico, ki je umrla po par dneh. Pa, malo verjetno to, da bi se radi takega slučaja pri sestri brat usmrtil!
Izgnana iz Gorice. — 67 letna reva Marija Silie iz Vrtojbe je izgnana iz Gorice. Beda jo je prignala v Gorico beračit, redar pa jo je gnal v zapor. V »ostrem zaporu« bo 10 dni preskrbljena s hrano in prenočiščem. Tako je razsojerto.
Kamenje je metal deček Gvidon Jug; en kamen je zadel Marijo Tolslovršniko-vo v usta ter jej izbil en zob. Tožen je bil Jugov radi tega pa oproščen, češ, da ni mogel preračunati, da bo komu kaj škodoval, da je še premlad za to, torej ni bilo nobenega hudobnega namena'. Deček je oproščen, Tolstovršnikovi pa menda zraste zato nov zob.
CENTRaL BIO. — Vedno obilnejši poset tega kinogledišča dokazuje, da je vodstvo v polni meri izpolnilo želje občinstva v vsakem pogledu. Vsporedi predstav pa so tudi taki, da očarajo gledalce. Po nekaterih velikih delih se bode pred-našalo v pondeljek in torek več manjših del, tako da bo vspored raznoličen. Glavni del te predstave tvori film »Junaški štiri-
nožec«, posnet iz življenja v Ameriki. V ¦filmu'se-vid^o tudi pravi Indijanci. Posei teh predstav toplo priporočamo.
Prostovoljno gasilno društvo v Pod-brdu priredi 23. t. m. veselico v prostorih g. Iv. TorV-srJa. Vspored prihodnjič.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 16. do 23. t. m.
Priporoča se, pod novlnt vodstvom, na novo urejeni hote! »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonent! po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 5.
Domača politika.
Kdo pa to veriame? — »Novi Čas« pravi, da je hotel poslanec Fon obdačiti pivo še v starem deželnem zboru in sicer v zadnji posebni seji; zahteval (!!) je od rajnisterskega predsednika Stiirgkha še eno sejo, da se sprejme povišek davščine na pivo, ali Stiirgkh se je skliceval na liberalce, ki niso hoteli več dež. zbora; zato ni ugodil želji Fonovi. Zopet so krivi »liberalci«, slovenski seveda — dasi so tako lepo sami zborovali: slov. klerikalci in italijanski liberalci. — Kdo pa je v deželi, ki verjame tej pravljici v »N. C«? Če bi bil Fon to res »zahteval« pri Stiirgkhu, bi bil to »Novi Čas« bobnal ves čas volilnega boja, tako pa je jasno, da si je izmislil to šele v v.č e r a j š n j i številki. Drugega ne rečemo.
Gonja radi davščine na pivo se od strani novostrujarjev nadaljuje, tako-le po njihovi znani nepošteni navadi. V premislek razsodnim ljudem to-Ie: proti nujnosti Fonovega predloga so bili v prvi vrsti Italijani in Bugatto je predlagal, naj se odda predlog odseku. To se je zgodilo! Ako bi bili glasovali vsi slov. poslanci za nujnost, bi ne bila sprejeta, ker so bili Italijani proti; ti so pav večini. Predlog bi bil šel vsejedno v odsek. Torej bo vsakemu pametnemu človeku jasno, da je gola laž trditev, da so naši poslanci oškodovali deželo in kmeta za tisoče in tisoče!
Delavce iz kraljestva odpuščajo v Tržiču. V ladjedelnico se je bilo nateplo počasi precej regnikolov. Sprejemali so jih, ker ti ljudje iz kraljestva imajo v naših deželah povsodi srečo in stojijo za njimi italijanski veljaki in listi. Ali avstrijska vlada je počasi sicer ali vendar sprevidela, da v svoji ladjedelnici vendar ni priporočljivo imeti tuje podanike. Je že dosti, da so delali pri planinski železnici italijanski oficirji, kaj zdaj naj bodo v Italiji najnatančneje podučeni še o naših tako dragih bojnih ladjah? Te italijanske špfo-iiaže mora vendar enkrat biti konec! In konec protežiranja Italijanskih delavcev! Primorci kličemo: ven iz naših dežel z nevarnim elementom, ki sliši na ime: italijanski podanik!
V tukajšnjo podružnico Avstro-Ogr-ske banke pride slovenska stranka in prosi po izvršenem opravilu za slovensko potrdilo. Poslujoči uradnik, Nemec izjavi, da dobi stranka seveda slovensko potrdilo, ali on ne zna slovensko in zato pokliče uradnika, rojenega Slovenca. Ta pa pravi: »Ich gebe nur eine deutsche Be-stattigung«. (Dam le nemško potrdilo.) Odločno zahtevamo, da ukrene vodstvo podružnice vse potrebno, da se taki slučaji ne zgode več.
DOTOK Iz goriške okolice.
Z Gradišča. — V nedeljo smo praznovali pri nas praznik sv. Božidara. Letos je bil še precejšen božji dar. Škoda, da je ta božji dar v večni nevarnosti, če ga peljemo na kolodvor, kajti pot, ki pelje proti
Prvačini je tako slaba, da treba Jako paziti, da se vozovi ne prevrnejo. Rabili bi nujno dobro cesto, ki bi vezala Prvačino in Renče preko Gradišča. I Regulacija Vipave bi morala biti že davno dovršena, pa kaj, ko je imel prejšnji deželni zbor in odbor milijone le za Furhnijo. Vipava nam trga zemljišče za zemljiščem, pomoči ni od nikoder. Če bi bila Vipava regulirana, potem bi se dalo napraviti čez brv in skrajšana bi bila pot do Prvačina na polovico.
Sestanek Slov. političnega društva je bil dobro obiskan.
k komenskega okraja
Štanjel. — V torek 11. t. m. popoldne je ponesrečil tu Turk Alojzij iz Komna, oče 12 otrok. Bil je na postaji z vozom in konjema. Ko sta slišala konja prihajati tovorni vlak iz Gorice, sta postala nemirna. Radi tega se je vstopil Turk pred njiju, a kar naenkrat sta se splašila in pomandrala ubogega Turka. Konja sta dirjala proti Koprivi do žel. čuvajnice. Čuvaj Perčič, videvši splašena konja, je zatvoril žel. zapornice in tako preprečil morda še kako drugo nesrečo. Turka so prinesli na postajo, kjer so mu dali prvo pomoč, dokler ni došel brzojavno poklicani zdravnik iz Gorice. Turk je precej poškodovan na glavi, levo roko ima zlomljeno na zgornji laktnici in pokvarjen je baje v spodnjem životu. Z vlakom zvečer so ga odpeljali v bolnišnico v Trst. Upanje je, da okreva.
Gospodarske vesti.
Razširjenje podjetja konfekcijske tvrdke J. Medved v Gorici. — Omenjena tvrdka otvori še tekom tega meseca nov oddelek svojega podjetja v velikanskih prostorih in sicer v hiši, kjer se nahaja podjetje že danes. Novi oddelek bode prirejen po vzorcu veletrgovin na Dunaju, Berlinu ali Parizu. Na Dunaju vidimo takšno podjetje pri tvrdki Rothberger ali Gerstl. Ta novi oddelek bode namenjen velikemu konzumu, ki bode iskal svoj dobiček v obširnem prometu. Zaloga ki bode obstajala večinoma iz izgotovljenih oblek, klobukov in čevljev bode prvovrstna in cene izvanredno nizke. Ne dvomi se. da se bode to novo podjetje z veseljem pozdravljalo, na katero se opozarja slavno občinstvo že danes. Nadaljna obvestila o tem prinašali bodo inserati.
Sokolski vestnik.
Ženski telovadni odsek »Goriškega Sokola« opozarja vnovič vse narodno ženstvo goriško, da se zagotovo udeleži sestanka v torek, dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer v Sokolski telovadnici. Treba je, da začnemo gojiti tudi v Gorici sistematično žensko telovadbo. Sedaj ko se bode telovadilo v dveh oddelkih, bo dana vsaki članici možnost, da se udeleži telovadbe. Ž. T. O. je prepričan, da seme zasejano po Miroslavu Tyršu najde tudi v srcih goriškega ženstva rodovitna tla, tako da se lahko v kratkem razvije Ž. T. O. v močno sokolsko organizacijo. Na zdar!
Odbor Z. T. O.
Štanjel. — Ker je v nedeljo 16. t. in. mnogo otrok »Sokolskcga naraščaja« v Komnu zadržanih radi semnja in zahvalne nedelje, se odnese že objavljeni nastop na nedeljo 23., v slučaju slabega vremena pa na 30. t. m.
Razne vesti.
Žrebanje razredne loterije. — Dunaj, 14. novembra. Pri današnjem žrebanju razredne loterije je zadela dobitek 10.0(11) K srečka št. 98.565; 5000 K je zadela srečka štev. 23.916; po 2000 K so zadele številke 1547; — 26.999; — 67.327. — Po 1000 K so zadele številke 41; — 25.966; — 30.286. (Glavni dobitek   pri   predvče-
rajšnjem žrebanju je bil z Dunaja  prodan na Štajersko.)
Senzacionelne aretacije. — Nu Reki so aretirali več mestnih uradnikov mestnega carinskega urada. Gre za velike ne-rednosti z tr?stnimi denarji.
Vihar v Trstu. -— V četrtek zvečer je divjal v Trstu vihar, ki je napravil veliko škodo in zahteval tudi človeške žrtve. V luki je vzročil obilo škode. Izginili so trije xČožoti«, valovi so jih odnesli kdo ve kam.
»MitrovaČki Glasnik« naznanja, da sto učiteljev iz tamošnjih krajev hoč°. oditi v Srbijo, v novo osvobojene kraje. Omenjeni list roti učitelje, naj ne storijo tega, ker bi prizadjali ljudstvu nepopisno škodo.
Odgovoril urednik In lzda]atel| Ivin Ktvtii v Ooricl.
lak«: »ClortHtt Tiskarna« A. OabrKek (odgov. ).  FabčUl,
Zalaga": Draiba ta izdajanje listov »Sofa« In »Primorec.
Malt oglasi.
lajmaajla BriitojMaa itaie 60 tli. Ako J» oglaa obseinejil te radona u ?sako besedo S tU. HiJpriprMBeJlo lnserlraaje xa trgovce Id obrtnike.
Koliko J« manjših trgovcev In obrtnikov ˇ Gorlol, katerih aa doioli (In celo r meetu) nlhoe na poin«, ttr nikjer na iautlrajo. Skoda nI majhna.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščino so sprejemajo alt pa nastavijo "s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbo pod »Merkur,1* Brno, Neugasse 20.                    343 - 4
Prano   Mlonnil/    u^ca Vettur-ini 3, priporoča nalili   miDlilllKf      svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
Hiša se proda
pod ugodnim? pogoll.
Ista   ima   6   stanovalnih   sob,-   nekaj njive in gojzda.
Proda se tudi samo hišo.
Natančneja pojasnila daje do 15. dec. 1.1. Ant. Jamar,   Boh.  Bela — Gorenjsko.
357.....S
Poštenega in pridnega
služabnika
za  trgovino
sprejme tvrdka i?ančič & tfurinčič
o Gorici. Nastop s 1. decembrom.
Lekarna Cristofoletti i
Franc Nemec
(prej Cigoj & nemec)
ulica Munieipio štev. 1
Gorica
priporoča slavnemu občinstvu v meslu
in na deželi  svojo  bogato zalogo naj-
boljih istrskih in domaČih vin.
Pošilja na dom. ——¦—— ——— Postrežba točna.
v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko av. Antona Ptiiovanskegi.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredljo redno prebavi j tn je, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da sgine
IVarstvena znamka).   y fcratatem ČSSU 0010-
tica In žirotna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, d* človek raji je.
Cena steklenici 60 vin«
|   fristofolettijeva pijača iz Kine
• m
najboljši   pripomoček    pri » zdravljenju s trBkinim oljem.
$ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. , $                                                                 i
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužne vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod
Marcel Kronegger
c. kr. domobr. evid. luuloSieijul v p., inujitelj vojne kolajne ctc.
po dolgi in mučni bolezni,  danes ob 2. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere v 67. letu  svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega preminolega se bodo v nedeljo, dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne iz tukajšne umobolnice prenesli na mestno pokopališče. — Ranjkega priporočamo v blag spomin.
GORICA, Via Bertolini št. 20., dne 14. novembra 1913.
Marija Kronegger. soproga
ter ostali otroci.
Češko-Budejouickij papirouy prumusl -
immmmmmmm  t. Budejouice.
KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA
SLOVENCE V KORIST DRUŽB! SV. CIRILA
¦¦   IN METODA V LJUBLJANI. =—
=4
Od nekega Turka iz Male Azije smo prevzeli partijo
=prauih perzijskih preprog
kakor: tebris, joraghan, afghan, hiraš itd. Itd.
Preproge se bo prodalo |e kratek MS In PO Z«IO ItlZklH ranah.   - Ogleda 8i lahko vsakdo, ne da bi se ga sililo k nakupu, pri tvrdki
PREGRAD & ČERNETIC - Gorica, »Trgovski Dom",
¦¦.¦Yi--HI-!lJ.lJ>^-,l--J,„aJU.Jllji;,!
VELIKO SKLADIŠČE = OBUVALA —
Svetovnoznanih tovarn   „??vp-^90p
i i
jxam»m Loofe$ & 3««v«" In domačega Izdelka. Fasone elegantne, blago trpežno, cene solidne.
J. Drufovka - Gorica,
Gosposka ulica 3 nasproti „Monta".
UelekOliSiftg,   *a    vsakega   posestnika    senožeti    neulrpljive feOSllRC iftTOjl vseh sistemov kakor; izvirne amerikanske
riPFDIMI^S4*      kl    m    Prhmm   "»JM*«,    dalje:
91 Spretnega trgovskega ;       smoeiici!
"                                                                 ; Podpirajte in poslužujte se
pomočnika
konfekcijske in modne hranžc ter obu- ! val, ki je zmožen  slovenščine,  Hal. in nemščine sprejme takoj tvrdka        j
itfaldmann & Flstihoi
GORICA.
Prve slovenske brivrtiee
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Monto).
Postrežba solidna in t
Za obilen obisk se priporoča! i                                 FRAK HOVAK, brivec in lasniCar.
w ter grabl|L in OttraC&lnike za seno, čistilne in navadne mlatihrice. Si slaaiorezaice, vratiln, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse © druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih HSi cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
i   FR. STUPICH V LJUBLJMH
gj                     Marije Terezije cesta št. 1«
% NafOCCga ZalOPi Orodja ID telCZBlae ter stavbnega materijala. !**j Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na fftt                                                   razpolago.
Draginja je prestana
bo vsklikiiil vsak, ki se o tem prepriča v trgovini
J. MEDVED - GORICA
Cene so sledeče s-
Moška obleka K 28, 34, 40, 45. Zimska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerina            „ 15, 20, 25*
Otročja obleka od 7 K naprej. Klobuki od K 3 naprej.
Delika izbžr čeuljeu pruourstnih touarn znamka »OHO" Ta glas naj prodre do zadnje hiše naše domovine.
Patentouani sidro-strešniki
(Patent flnker Faliilgeel-l
Nova, tinarjn in dežju kljubujoča kriiba. NaJednosta?nejie, naj-
Elažjo in najcenejša sfreino kritje. Ni potrebno ne pritezofati, ne ibijati- Kritba skoraj dvojnata, viled togi varuje pred mrazom wocino. - Sidro strelniki tefriprafljajo iz najboljše tfarine na najaotejsih »trojih, na najpopolnejii način.
Glavni zastopnik z& Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras: tvrdka z železnino
O. Zajec - Gorica,
Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala  UoMIaHO,  podružnice:  Celfo CfilDOeC, SaraleDD, Split, TrSt,
Delniška glavnica K 8.000.000 Uezervni  zakladi K 1,000.000.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
Borzna naroČila.
Promese za vsa žrebanja,
VnovConje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Vloge na knjižice po 4%°|o» v tekočem računu po dogovoru.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v, varstvo in  oskrbovanje.
Sufes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditua pisma.
Telet. št. 183,              Telef. št. 183.
Kleparski mojster^ strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi [stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za /      napise različnih velikosti in vrst.
Pozor 1             Pozor!
Za vsako družino pripravni ostanki platna
se vdobe le malo časa.
40 metrov ostankov izvrstnega oblačilnega blaga 30     „       ostankov blaga za kostume 2®     „      platna in sifona
3 kom. širokih rjuh iz najboljšega lana
1 dne. močnih obrisalk 10 kom. flanelastih robcev za na glavo
K 20 —
„  18--
fldolf Zncker o Pisna št. 540
Največja industrijska tvrdka s platnom na
Razpošilja se po povzetju.  Kar ne ugaja
nazaj. Od ostankov se ne pošilja uzoi
Pozor! Tr»^Jl.{rpežn&
(Češko).
Češkem.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
JL Brufovka Borica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
oclfka zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
o—*..i ¦ P*0*?!0«* drobno In debelo.
Proiaja is drekeo: Km --96,104. 112 120,1-28, 1-36.1'44, t*-m, 2'~, 2'40
j—    Na aeoelo oeiie ugodne._____
Pojila poštnine prosto na dom. P<mfo m puSto kupen do popolne  vporabe olja; po
ˇporabi ne spat zameni s polno. Pimvi vinske kis j» tmvdem Zalog«
------------------mil« In sveč.__________
Cene zmerne,
IiiellOsiar&ais
TRST, ViaS. Nicolb štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih*;?
naprav vseh vrst in električne luči-V
in moči.                      V'
Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na pite pref Horic Hille v Dresden.
Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroj? za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Obertttrkheim pri Stuttgartu. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko.
ITIiroclilnica, papirnica in fouarna šolskih zue/kou ROŽnflr & C" — flonca' ^ sadnega trga.
Najcenejši nakupovalni vir. Na drobno In debelo.
Ljabi  moj  kam gjvste?
k B&TJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 24 '
po nošo t.vokolo,SMicka po Bivalni stroj, Jože po gramofon" in TinCe po kmet. »troj. Tam Je   ?ellka zaloga  tal mehanična   delavnica Prodajalna obroke. Ceniki flraako.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Rarol Draščik
v Gorici, na Komu v (lasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi rajfi nejega peciva, to "te, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fin« vina in likorl«
na drobno ali v originalnih butelkah.
[ Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna
naročila   ter   obljublja  solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah *^Mfll
Ivan Krauos-Gorica
_____„                 na Hotna št. fil.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov  za  potovanje,            _____ - -~m—-
stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice zz. pse itd. Barvanje in tape-g^p*STs^ ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ^pjjjlitj                          izvršuje točno. — Nahrbtniki la planince.
Prvo Vacuiim goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, Sol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahti na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje \n poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah, log-!?     Poslnži se s proračuni in prospekti.
Kemična tvornica Traiskirchea pri Dunaju i                    UKilLEIN & C.o
Cementna tnalta, boton, apnona malta napravi I    ,              noprodorno za vodo samo
! STEARIT   (ofol. zavarovano).
(                                                                        „----------------------_.,_---------------------------
t NajidealnejSo sredstvo vn osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
Repremočljioe fasade z apneno malto.
Malta zadelana s Stearitom ima "0—100% vodjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno proizku&mo).
Edina prodaja in zastopstvo • F. 1». Vidic & Komp. ~~  LJubljani..
i IZIDOR NANUT
' autorizouana staubena turdka
$ (IofIci ulica Adekide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta   vsakovrstne
na&te,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Kupujte samo dvokolesa »»SKlICe" in,
ki so" najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrS|fnfll VlCfOlIl   so nepraktične jši za   vsako  hišo.  Isti  služijo   za  vsakovrstno Šivanje  in  Stikanle  fvezenle)" Stroj
teČeJbrezSumno in iefako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice' in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
6BRICA. m StRlma trsu it. 9.
Zdravnik
Dr. Just Bacar
ordinira v ulici Tre Rš štev. 9.
j Zotodravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
los. Uerdl tebaliiCe Iteo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kron«,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošč"*\
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb-
vsake vrste.
Hrdlnln o soolem aJcIJeln
od S. nre don. do 5. ure pop.
Nova verska sekta. — Ne samo na Kranjskem imajo »svete« ljudi, ki delajo čudeže tudi kulturnejše dežele se lahko ponašajo s takimi ljudmi. V Parizu je nastala verska sekta, ki veruje v neko žensko, da zna delati čudeže. Pa prav koristne Čudeže dela ta ženska. Kogar se dotakne s svojimi rokami, ta .iakoj ozdravi pa naj bo še tako bolan. Sekto je ustanovil neki Antoine (Anton), ki je umrl I. 1912. v Belgiji. Imel je 30.000 vernikov. Po njegovi smrti pa je prevzela delo čudežev njegova žena, ki ima še večje sposobnosti, da so njeni verniki čisto neumni v njo. Verniki jo nazivljajo mati Antoine in sedaj" dela čudeže v lastni cerkvi, ki so si jo postavili »verniki«. Ko je prišla iz Belgije jo je na kolodvoru čakalo 400 »vernikov«, kr so ji poljubljali rob obleke in jo spremili v cerkev, kjer je bilo za drugi dan določeno blagoslovljenje cerkve in pa ozdra-vljenie bolnikov. In, res se je nabralo drugi dan 1000 vernikov, ki so bili vsi pod vplivom matere Antoine. Takoj se je pričelo ozdravljenje bolnikov. Eden za drugim je bil ozdravljen. Žena, ki je bila celo življenje hroma je začela nakrat hoditi. Ljudje sicer pravijo, da je padla in da so jo morali nesti preč, ko je hotela hoditi brez palice. Ali to-so le zlobni jeziki. Vso prireditev so tudi kinematografično posneli, da bo imela policija lahko delo, ko bo preiskovala »čudeže« matere Antoine. Sicer misli mati Antoine iti še v Monte Carlo, a tam bo pa menda malo vernikov, k večjemu, če bo dobil le tisti kvartopirec, kogar se dotaknejo njene »blažene« roke. Njei želimo srečno pot, norcem naj pa da bog pamet!
Odgovorni nredrik fn hdtfatelf 5v»n KavCiC v Oorid. ¦Hita: »Oorifta TMam«. A. Oabrilek fodgov. ?.  Vab i i D. Zalaga: Droiba n izdajanje listo« »$o&«
»^¦t^JIt jristoJMna stane «0 vin. ako Je oglu obseSielll te raenaa u vsako Desedo 3 Tin. tb)?fl*ms9|3e Issartraaje s& trgovca In obrtnike.
CriOco Je manjMh trgorcev te obrtatkor •/ dodal, katarlfc aa delali fla celo t maatn) nihS« a« pozns, kar " * '        *                Skoda ai majhna
. Stalni krajevni aoenfl stSffffa
pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur/ Brno, Resgasse 20.                    843-5
Učenca za brivsko obrt K^^ffi!
večje vrste kupi Jak. Šuligoj, urar v" Gorici.
lilijoo njlečijato inilo
oi tnale Bergnuan & So., Tetscften na labl
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji nčnr kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno » umno' negovanje kože in lepote. To spricajejo piiznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkoSena J8 Jfirjna krema „Manera% ki ohrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
Spretnega trgovskega pomočnika
konfekcijske in modne branže ter obuval, ki je zmožen slovenščine,  ital. in nemščine sprejme takoj tvrdka
ft Flschof
GORICA.
iorji iv. Feiberbaum Gorica
Corso Ju*, llisrdl fll •**» mu Caserma 13
naspi otl izvoznemu trgu.
Velika izber izgotovljenih oblek
za možke in dečke
Površne suknje za možke od S !!5"   naprej j Obleke za dečke od K 5 50 naprej Obleke                „    „     „ » SO'—    «    i j Hlače za možke.    »  „   ?"—    „
jopice „    „     »  « 22*—    „,   ,| Nepremoč. pelerine za možke 15'—    „
Kakovost izvrstna, kroj eleganten
Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga v omejenim Jamstvom.
(V laatnl hlil, ttosposka ulica ftt. 7„ I. »«4ittr.) — Tolofoa it. 7Q.
B&5qb poltae hranilnico (ter. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. m jo določilo: Hranlln« vlog« se obrestujejo po  5 O   Stalne večje vloge t enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Hentni  davek  plaSuje poiojil-nioa nama.
Hw«T»i^Tfi#> ri«?>gr«fH5 ttrtr«tl«*mJifo od vnitltoiffar.
Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki.
Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podražeofa denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5v» oz. 6% obresti od posojil.
Glavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%.
Steni* 31. doc. 1912 : Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022 156 05. — Poaofila: 898.203— — Retervoi zaklal: 125.23536 — Lastno premoženje: 383 926 76
ICitajte v Vašo lastno korist! . _             V  H.in.iSniih    travnih    mrniprah     zamnrete    nhmratett    le   s    srečko !
I
V današnjih   težavnih   razmerah    zamorete   obogateti   le   s   srečko! TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljtvejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
400.000, 400.000, 400.000,
200.000, 200.000, in 200.000
zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno
naložen kot v hranilnici,
ker   igra   Še   dolgo   vrsto let   in   obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno | igralno pravico brez vsakega nadalj- ' nega vplačevanja,
ker znaša   mesečni  obrok samo  4 K .75 vinarjev, in
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. decembra 1913!  1  turška srečka in 1  srečka
italijanskega rudečega križa z 10 7;ebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah!
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke   industrijske   banke glavno zastopstvo v Ljubljani 5.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.             347—3
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Orufovka Gorica, Rašfelj 3 Zaloga usnja.
Kupujte samo dvokolesa „GerlCB** in fa________
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo aU za dirke. Šivalni stroji Ollffllal Ultfailfl so najprak-___   tičnejši za vsako hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno Šivanje in Stikanje" (vezenje).  Stroj
teCefbrez?uttmo in je'jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznicerin vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki
Kersevani & Gnk
nMnrn trmi «. B. CARICA.
Kemična tvornica Traiskirchen pri Banafn LIEBLEIN & C.o
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo
STBARIT   (obl. zavarovano).
Najidealnejse sredstvo za osuSenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti.
nepremočljiue fasade z apneno malto.
Malta zmešana 8 Stearitom ima 10—100% večjo trdnost kakor druge prime '¦i. (Urmlno preialuSono).
Edina prodaja in zastopstvo : F. P. Vidlc &  Komp. — LjuMjsum.
Telet. Št. 188.               Telef. Št. 188.
Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zafagateij c. kr. drž. že leznice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst
Anton Fotaizky v Gorici
naslednik los. Temin.
Ka sredi BaStelja 1
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Hajccncje  kopo?ališ8e nirnberškega in  drobnega blaga ter tkaain preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisamice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. FOTREBŠCIN|;
za krojafo in ieitfarft*
Švetinjice.    -   Rožni  venci.  --  Masne knjižice.
iišna obuvala m vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   ?.a   kramarje, kroSnjarje, prodajalec   po   »ejmtb in trgih ter na doze i i. utajam.......          mm*MM**i»~~-
TRST, Via S Nicold štev. 2
Tclmični biro
ureditev   komplelnih   industrijskih
naprav vseh vrst in električne IuCi(,
in moči.
Slavno zastopstvo draždaaske tovarne motorjev na plin prej iloric Hillc t Dresden. Najstarejša tovarna »notorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za IzdielOTanJe opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrsini stroji za obdelovanje lesa od tTTdke Adolf Aldinger ? Obertttrkbelm pri Stnttgartu. Universalni strugair.i stroji okrogle žage, vrtalniki iu izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za Obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbo in tekuičuo informacije jjratis iu fmuko.