738. štev. V Ljubljani, torek dne 6. januarja 1914. Leto Sil. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani v npravniitvn mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so pošilja upravni&tvn. a w Telefon številk« 118. st NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. B Crednifttvo in opravniStvo: ttf Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismu •e ne sprejemajo, rokopisi ss ne vračajo. Za oglas« se plačai petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana ta •ohvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaSanju po-B pust. — Zs odgovor je priložiti znamko, at B Telefon Številka 11A te asm »«• in Vo- diški čudeži. Vsi, ki so prisostvovali obravnavi proti vodiški Jolianci. so lahko videli, kako se je hotelo vso krivdo zvaliti na obtoženko samo in kako se je zavračala vsaka njena izjava, češ, da so bili pri celi stvari tudi duhovniki krivi. Vsako zagovarjanje v tem smislu se je s sodnega prestola zavrnilo, češ da ni resnično. Tudi sicer se je skušalo duhovščino kolikor toliko varovati. Celo v obsodbi sodni dvor ni smatral za potrebno, da bi sodelovanje duhovščine vpo-števal kot olajševalno okolnost. To je tein boli zanimivo, ker bi se brez duhovščine te sleparije sploh ne mogle vršiti in je več kot jasno, da ]e duhovščina vodiške čudeže — s svojo veljavo — ščitila. Po našem mnenju je dolžnost duhovščine posebno škofijstva. da varuje ljudstvo pred verskimi sleparijami in da vsak tak pojav takoj natačno preišče. Vse to se v Vodicah ni zgodilo — nasprotno duhovščina je pustila norčevanje iz svetih stvari in s tem grešila proti zakonu. Seveda so v naši ljubi Kranjski deželi ti gospodje nedotr' Ijlvi. — Zato so pri obravnavi potlačili vse, kar ie blo za duhovščino kompromi-tuioče. Posebno so se ogibali škofa, ki ima pri vodiških čudežih lepe zasluge. Da se ne bo reklo, da pouavlja-- o brez dokazov stare trditve, prinašamo tu pismo vodiškega župnika, ki dokazuje, da je bil škof vnet časti-lec vodiške Johance, da se ie zanio telo mnogo zanimal In da je vse na slepo veriel, dasi bi bila njegova prva dolžnost, da hi se o stvari prepričal. Dopis župnika Simona Žužka deželni sodniji. Na tamuradni dopis z dne 29. oktobra (pres. 1. nov.) 1913. v zadevi zoper Ivano Jerovšek moram sporočiti, da zdraviliškega spričevala, zgotovljenega od g. zdravnika na Sušaku nisem videl, ga tudi poslati ne morem. Kar se tiče škofovih pisem naznanjam, da sem jih imel pri sodnijski preiskavi dne t10' v sob' ^* ^ na 16 kosov ter prosil, da se pregledajo, a sedaj niso več na razpolago, ker sem jih uničil. Glede odškodnine za stanovanje in vso postrežbo vseh 10 mesecev, ki sem dajal Ivanki Jerovšek —- ne računam nič, saj sem jo vsprejel na prošnjo škofovo, torej iz samega usmiljenja, sicer bi jo morala občina po hišah oskrbovati. Sicer pa je neodpustljivo za g. zdravnika, da je preprečil baje. da ie ni zdravniška komisija v Leonidu, kamor sem bil Iv. pripeljal. LISTEK M. ZEVAKO; in meč. Roman iz francosi(e zgo*a mi je radost spre-nju?« In skrt)mnein stanova- Ob tem povsem šanju (dasi je bil^a*™ V?/*' preobleženostjo tiste*s tipično tujec zdrznil iu prebledel Nato je zdravniško od začetka preiskala in moje ime se ne bi blatilo sedaj po javnih grdih listih, kakor se godi. Župni urad v Vodicah, dne 4. novembra 1913. Simon Žužek, župnik. Kaj se vidi iz tega pisma? Da je imela sodnija v rokah prav lepe dokaze, kdo je podpiral vodiške sleparije — da pa teh dokazov niti ni marala sprejeti. 16. uničenih škofovih pisem bi najbrže marsikaj pojasnilo. Toda sodnija se je tega izogibala. Prijeli so pač tisto ubogo Jo-hanco, vlekli so iz nje, koliko kronic ji je dala ta ali ona tercijalka in na zadnje so ji za tiste krone prisodili 10 mesecev — za rano^i večji prestopek za norčevanje iz svetih stvari pa ni klicala nikogar na odgovor, ker bi pri tem zadela na — škofa. Ako bi bil pri tem kdo drugi prizadet — bi bilo najbrže drugače. I oda duhovščina ima pri tem svoj poseben privilegij. In končno bi bil to škandal, če bi taki gospodje, ki so vero študirali, zaradi takih stvari pred sodišče prišli. Avstrija, posebno pa Kranjska sta tako bogati na škandalih — da so se zgoraj tega velikega škandala zbali — zato so pustil! gospode pri miru in celo zadevo za-tušali. Slovenska zemlja. IZPOD NOŠA. Novo leto je prineslo mraz in sneg. 1 udi na Lancovem ga ne manj ka in vsak dan pridejo k nam sankači v goste. Saj pa tudi gre,, da je veselje. Mogoče bo dobro par besed, da bi šlo še boljše. Predvsem je treba omeniti, da so sankači, ki se pripeljejo z vlakom na zabavo, razočarani. Pa ne, ker je tako lepo urejeno. Ie Noša je postalo znano ali le radi reklame, ne po vrlinah. Seveda breg sam ni kriv tega, ampak osebe, ki imajo pri tem odločilno besedo. Govorilo se je, da se popravi in prikroji ona vijuga, ki je tako neprijetna za manj spretne sanKaCC, da bo odgovarjala zahtevam. Pa se je mislimo, odbrsklo le par kamnov. Tudi one prečne jarke, ki love vodo raz cesto, bi se imelo pokriti tako, da bi ne bilo treba sankačem privezati duše pri onih skokih. To velja glede strmejšega in najlepšega dela sankališča. Ko pa zapade sneg, bi se moralo na kraju tira za sankanje stlačiti sneg. Povleči bi bilo treba neko-likrat s hlodi. Ne pa da bi sankači moralo sami gaziti sneg med vožnjo, ko se ga na ta način povečini odnese in pokaže cesta prekmalo rebra. In za to sankališče, ki si ga urede sankači sami in ko naša občina ni kriva, da ima tak breg in se tudi bore malo briga, se zahteva za sankača * eno popoldne 50 vinarjev. Naj bi i ...--------„-- --------- dvignil glavo, kakor da se hoče bra-mti — ne proti vitezu, marveč proti usodi; m odgovoril je zamolklo: Res je. Vljudnost zahteva, da vam povem svoje ime.« »Gospod,« je dejal Pardajan živahno, »verjemite, da mi vdiha moje vprašanje samo prijateljstvo, ki {ne nagiblje k vam. če je vaše ime kaka skrivnost, bi me moralo biti sram, ako bi silil, da mi ga poveste.« »Moje me ni tajnost, gospod vitez,« je odgovoril tujec z očividno trpkostjo. »Ime mi je Deodat« Pardajan se je zganil. »Da,« je nadaljeval mladi mož. »Deodat — nič več, nič manj. To ie pravzaprav ime. ki ni ime, ki kriči, da njegov nositelj nima očeta ne matere. Dedoat — to pomeni; darovan Bogu. In res sem najdeno dete; pobrali so me na cerkvenem pragu. Slučaj mi je naklonil zaščito žene, ki mi je bila več od Boga. To Je moje ime, gospod, in to je zgodba mojega imena. To zgodbo povem vsakomur, kdor jo hoče slišati in me prepustiti žalosti in muki.« Nenadnost tega prizora ter bridki, temni in h krati ponosili ton mladeniča, ki se je imenoval Deodata, je napravil globok vtis na viteza, ki je prašal mašinalno, hoteč prikriti svojo zmedenost: »Pa tista ženska, ki vas ie vzela k sebi?« »Bila je kraljica navarska.« bilo toliko, bog z njimi, da bi ne bila vožnja vsak čas motena od vozov. Če ima sankač par ur časa in pride ob nepripravnem času, bo gledal vole in vlačulje in bo za to plačal 50 v. In naši vozniki tudi bore malo upoštevajo sankače, če se zahteva taka sankalnina, naj se temu primerno uredi. Samo z ozirom na' moteno vožnjo po vozeh se ne smelo zahtevati take sankalnine. Ob nedeljah in praznikih da vsak to z veseljem, ker ni vozov. Ali čez teden, preljubi naš župan — sicer ste podjeten mož — pripraven za marsikaj — vendar za te stvari vam je bog pozabil dati tisti talent in smisel, ki ga tudi mi hostarji nimamo. Lepo je sicer, da gospod župan premeri s svojimi koraki ta kraj športa, ali s tem še ni popravljena pot. Vsestranska ugodna rešitev pač prekega njegove zmožnosti. to je že zdavnaj dokazal. Seveda bi moral »športni klub«, ki baje nekje životari, dati iniciativo v to. Vidi se pa, da ta ni kos niti svojemu življenju in če mu še bije srce, gotovo ne premore člana, ki bi uvlde-val potrebo in energično, ne samo govoril, ampak tudi delal. Predobro se čuti, da je zapal sneg tudi meščane, ne samo naše hoste in župana. — Omenjena naj bo še to, da je sankališče tudi za preprostega človeka — tudi za kmeta in si pridržujemo pravico. da bi kaka vitkorasa in prerde-čelična gospodična deklina delala opazke o nas »patirih«. Da, tudi mi, brez rokavic, se bomo sankali in neslo nas bo navzlic temu dobro. Vam, »paurom« pa kličemo, da se tudi dostojno vedete in Upoštevate uljudno gospodo, ki prihaja. Nošan. KOMEN. L (Volitve.) Kakor se govori, bodo občinske volitve kmalu. Morale bi biti že davno. a c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani se preveč ne mudi, ker z rešitvijo proti volilnemu imeniku lahko Komenci še čakamo. Kaj ne g. aiavar? Sami ate bfft dopro prepričani, da pod takimi razmerami kot so v Komnu, ni mogoče, da bi občina vspevala in zato ste obljubili velmožem komenskim !n celo deželnemu odborniku, da bodo volitve še pred časom, ko poteče doba. Doba je že davno minula; občina je že davno brez starešinstva; volitev pa še sedaj ni! Kje je Vaša obljuba, g. glavar? Dalje ste tudi obljubili istim možem, da tekom 2 dni, recite dveh dni rešite pritožbo, a ta dosedaj še ni rešena, ko je preteklo od dneva obljube do danes že dneve in mesece. Ste držali besedo, g. glavar? Snedli ste besedo možem, za katerimi je večina občine, da je to res, se lahko prepričate iz »Nezaupnice« komenskemu starešinštvu, katero je že pred letom podpisala velikanska »Madam d’Albret!« »Da, gospod. In to me spominja naloge, ki mi oprostite, da sem pozabi! nanjo, ko sem vam govoril o svoji mala pomembni osebi.« »Dragi gospod,« je dejal Pardajan, »zelo ste me počastili s tem, da ste nastopili napram meni že v prvem početku kakor napram prijatelju; vaša oseba, ki jo imenujete zelo po krivetn malo pomembno, vzbuja v meni že od prvega trenotka nenavadno zaupanje in zanimanje. Vaš nastop in vaš obraz sta mi resnično simpatična ...« , Vitez je iztegnil roko. In na njegovem obrazu je zasijala tolikšna poštenost, na njegovih ustnicah je zaigral tako prijazen us-mev, da se je zazdel odposlanec Ivane d’AIbret ves zmeden od ganjenosti: njegov pogled se je zagrnil z mokroto. »Gospod, gospod!« je rekel z drhtečim glasom, prijel Pardaiana za roko in mu jo stisnil s silo resničnega čustva. »No. kaj?« se je nasmehnil vitez. »Torej rne ne odbijate od sebe, — vi. ki me poznate še le par minut! Vi, ki ste me jedva dobro videli, ne zaničujete človeka, ki nima imena!« »Kako naj vas odbijam in zaničujem! Pri Barabi, dragi moj! Človeku, ki irna vašo postavo, vaše atletske rame in vrli meč, ki vam visi bo boku, se ni bati zaničevanja. večina davkoplačevalcev komenske občine. Čudno je tudi to, da ravno vsak korak c. kr. glavarstva pride prav našim klerikalcem in je ljub našemu dekanu. Če pa g. glavar ni dobro poučen o čudnem gospodarstvu v naši občini (kot glavar bi moral biti), naj vpraša našega dekana, (ki mu je menda kompare), ko bo pri njem ob uradnem dnevu v Komnu pri kosilu, kako se gospodari v Komnu. Dekan mu bo gotovo tako povedal: »e davno imamo smolo. V pravdi proti Jablanščku mora občina plačati pravdne stroške in njemu od-škdnino (pravda radi bikov), to bo okoli 1500 K, reci: tisočpetstokron. Pred kratkim smo morali ubiti tuberkuloznega bika, ker pa ni bil zavarovan, trpi občina samo okoli 600 K. red: šesto kron. Ker pa je ostali bik bil z bolnim skupaj, je skoraj gotovo napaden od tuberkuloze tudi ta. torej mu bo treba spustiti kri, občina bode trpela drugih 600 K, reci: drugih šesto kron in vse bo dobro. Pa potomstvo teh bikov, kako bo? Pa kdo se bo o tem menil! Itd. Pa proračun za leto 1914? Kdaj se bo delal, kaj mislite g. glavar? Menda I. 1920. po Kristusovem rojstvu! Pobrskajmo nekoliko po Komnu. Naš ljubi dekan (Bog ga nam ohrani še mnogo let), kar ne more molčati v cerkvi o volitvah. 2e cel advent nam je ponujal pekel in vice in devet hudičev na hrbet, če ne bomo volili njihovih mož. Povemu mu. da kra-ški kmet sene boji več tako pekla in hudiča, kot bi on rad videl. »Cajti so pasali«, pravi naš kmet. ki ima pol pekla po zimi z burjo, a drugo polovico po letu z vročino. — vice pa vedno z našimi nunci. Mi mu damo dober svet, naj gleda, da sc ne bo preobjedel volitev, ker drugače bo treba mnogo »unč« diricinega olja, predno si jih spravi spet iz želodca. Klerikalci še vedno upajo, da bodo volili častni občani v I. razredu. Mi jim to veselje prav radi prepuščamo. Kakor se sliši, so se začele med klerikalci že sedaj gostije na konto ntm zmage. Pa kaj mislite, da so začeli s fižolom? Ka) še! Kar srno, kaj ne učeni g. tajrrik? Pravilo, da je bilo to pri kandidatu Godniču, po domače »Matevšku«. Tudi drugi njih kandidati so že od nekdaj klerikalci. Torej, klobuk do! pred niimi. Kakor se sliši, bo kandidiral tudi neki »baron«, ker ne vemo, iz katerega gradu bo orikukal, molčimo za sedaj v njem. Pravilo, da je tudi bil že pred rojstvom klerikalec. Vederemo! Torej kandidate že imajo! Komenci pa bomo toliko pametni, da ne bodemo volili ljudi, ki pripadalo tisti stranki, ki nima drugega kot častne občane, kateri komandira na slepo dekan, kateri poglavar je dekan, katera ne izvršule sklepov (drevored proti Ri-henberku) itd. itd., ampak bomo volili može. ki bodo res poslušali svoj fejnmnpr • X.m rr\ ;rijipin. r.«'L;i wr. JMIHiJiriJIii 'Mi—MHiBiag Toda tudi če bi bili grdi, šibki in neoboroženi, si ne bi lastil pravice, zaničevati vas zaradi vzroka, ki ste ga omenili.« »Ah, gospod, že dolgo nisem učakal trenotka tolikšnega veselja! V vašem vedenju, vaših očeh, in vašem glasu spoznavam plemenitost srca, ki me je ganila nepopisno. Slutim, da ste žlahtnejši od mnogih visokih in mogočnih ljudi, ki sem jih srečal na poti svojega življenja ...« In mladenič, ki ga imenujemo Deodata, ker se je tudi sam imenoval tako, je položil za trenotek roko na oči. »Luben! Luben!« je zaklical Pardajan. »Kaj pa je?« je vprašal Deodat. »To je, dragi moj, da razgovora, ki sva ga pričela v tem razpoloženju, ne moreva zaključiti dostojno drugje kakor pri mizi. Ura bije ravno poldne. In poldne je ura obeda za vsakega poštenega človeka, ako se druži poštenost z možnostjo, plačati kosilo, ki je meni danes dodeljena, hvala Bogu! Luben! Prokleti menih! Porežem ti ušesa!« »Ah, vitez, srce se mi širi od vaše prijaznosti!« »Poslušajte, zmeniva se neka!. Vam je ime Deodat —- jaz pa sem Ivan. Ako vam ie prav. ne veva odslej drug drugemu drugačnega imena!« Ta predlog v svoji umni rahločutnosti je odgrnil pri Deodatu po- glas. a ne dekanov in bodo bolje skrbeli za občino kot skrbijo dosedanji, to je klerikalci. V kratkem še kaj! »Odprte oči«. Štajersko. Nemčurska ozkosrčnost. Stara je pesem o neničurski nestrpnosti in nevoščljivosti, kadar gre za pridobitve, ki niso le v izključno korist nemčurjem. Kakor je samogoltna, kadar gre v nje koristi, tako je nevoščljiva in zavidna, se vidi, da je odletela drobtinica raz bogato obložene mize tudi nam Slovencem v dobro. Predloga lokalnih železnic, ki je prišla sedaj do končnega uresničenja, je prinesla tudi Slov. Stajerju progo Polzela - Braslovče - Motnik. To seveda našim rengatom zopet ne prija in že kriče na ves glas, da se jim godi krivica, ker je propadla predloga Maribor - Wies. Zadnji želji, po lokalni železnici Maribor-Wies, gotovo ne odrekamo upravičenosti. Baš nasprotno: prepričani smo, da bi bilo ž njo lepemu delu za-padnega Stajerja zelo usluženo. Ne ravno navsezadnje v tem slučaju tudi par velikim, tozadevno v poštev prihajajočim slovenskim občinam. Zakaj je bila pokopana začasno ravno ta proga, seveda doslej še ni povsem znano. Gotovo pa ie, da se to ni zgodilo Slovencem na Hubo. Gotovo je, da vlada ni opustila upostavi-tev te proge zgolj le na ljubo našim lepim očem. zgoli le zato. da dobijo Slovenci lokalno železnico Polzela -Braslovče - Motnik narodno božično darilce. Če se uresniči ravno ta oro-jekt, je pač treba preie počakati, da se bo videlo to — kar nas le ta udel-stvltev vejala... Imamo namreč že danes malo prileten čut, da bomo morali za to »koncesiio« nam. plačevati prav mastno, debelo odškodnino. Je torej za vse naše slovenske štajerske rengate zelo značilno, a gotovo ne ravno častno. Če se iz narodnih ozirov spodtikaio na to lokalno progo na slovenskem ozemlju. Tudi oni vedo. da bodo za to nam dano »koncesijo« bogato odškodovani. tudi oni vedo, da na onem me^tu ki je sedaj navidezno nam koncedi-ralo, pripravljeno bogato odnlačUo renegatom. Naj ti zagotavljalo kakor in kadar jini drago, da iim le za vsako gospodarsko pospešitev, hm tega nikdo ne veriarne. saj trde v isti sapi na to — da iz stališče nemčur-ske nestrpnosti morajo pobi'ati vsak napredek gospodarskega značaja med Slovenci. In to ie zelo žalostno ubožno spričevalo kultiviranim našim narodnim odpadnikom’ št. Jur ob Pesnici. (Samomor I71etne.) 171etna hčerka posestnika in branjevca Juriia Ganbeia. Jožefa, je imela že deli časa Uubavno raz- .1 ■ « in——! ... ... ......—uu in socijalizem«. Tu piše: »Že prej se je omenjalo, da je up sc je dal po Deutschnigu zvabiti, sledil mu je v temo proti progi in ga pričel mirit. Ker je Deutschnig vedno bolj razgrajal je Gorjup preslišal proti njemu se plazečega Ogrizka, ki je nenadoma stal za njim in ga čcsnil po glavi. Od Goriupa oddani strel je najbrže imel bolj namen znamenja da je v sili, kajti že v na-slednem hipu se je nezavesten zgrudil. Ker je Deutschnig na sumu. da je bil z Ogrizkom zgovorjen, so tudi njega prijeli ter izročili sodišču. Pragersko. (Iz »nemškega vrta.) Na Silvestrovo so priredili tudi pragerski nemčurčki veliko »Julfeier«. Našli so se v bratskem bjeinu tur-nerji in »nemški« pragerski železni carji, kojim se je pridružilo tudi par brezpoinembn. karikatur iz Maribora. Seveda so se vsi navzoči rado-vali, da so rojeni Slovenci. Turnbru-der Herr Fritz Rottenbacher je govoril v navdušenih besedah proti Švabom v obče in v podrobnem. Ob zaključku njegovega govora je iz Maribora došli tercet zasviral »Hej Slovane«, vsi turnerji in reichsbun-dovci so vstali in zapeli istotako ter zelo navdušeno slovansko himno. Po polnoči so ga še bolj žajfali, ko pa so prišli na sveži jutranji zrak, so se pa kar naenkrat prijeli za glave se spogledali in drveli nazaj v kolodvorsko restavracijo, da popravijo, kar so bili polomili. Eden je stopil na stol in se priduši! da je Nemec. To je vse ostale na moč vzradostilo, kajti mislili so vsi, da so Slovenci. Hitro so poskusili »Wacht am Rhein«. Slo je. Pa še kako lepo! Od samega veselja so posedli še mehkeje krog miz, glave so jirn klonile na prsa, krog usten jim je legel sladko trudni smehljaj in ker je ravnokar posvetilo jutranje solnce, so zapeli tisto ki pravi: »Mi pa ne gremo dam, dok’ se ne dela dan...« Komaj pa je to slišal nekje pod inizo eden pragerskih »Obermichelnov« je zahropel z zadnjimi močmi: »Heil Bismark«. Ker so ga ostali vinjeni bratci slabo razumeli, so planili še enkrat na pol pokonci in radostno zatulili: »Heul, heul Dir Michl«. Potem so se zgtigali domu. vsi srečni, da črez 365 dni zopet lahko pridejo braniti svoje »nemško« Pragersko. In s tem je štorija končana — za letos. Goriško. Kako Slovenci slovenske družine na cesto mečejo? Ni dolgo od tega, ko smo čitali v »Dnevu«, kako malo cenijo nekateri naši ljudje svoj rodni jezik. K temu bomo pove-vadi še, kako je pri naših hišnih gospodarjih. fina tujec večjo vrednost nego Slovenec. Par dni pred novim letom setu srečal na ulici ugledno slovensko družino. Vprašam znance, kam gredo in pravijo: V Gorici je vse mogoče, tudi to, da se vrže ob tem času družino na ulico in se mora seliti. Vprašal sem natančneje in zvedel to-le: G.V. ima 3 nadstropno hišo. Do 1. maja t. 1. ni imel nobene slovenske stranke v hiši. Nemci in Italijani pa so se nad tem pri gospej V. pritoževali. In res jim je Slovenec ustregel in tujcem na ljubo vrgel sl. družino iz hiše, dasi je redno plačevala in ni bilo sploh nikakih vzrokov proti nji. G. V. je rekel, da bo dal še dve stranki iz hiše, da bodo potem Nemci in Italijani popolnoma zadovoljni. G. V. je s tem pokazal svo-~do tujcev in ti naj ga podpirajo — Slovenci pa ne. Iz Šmarij pri Ajdovščini. Dne 30. grudna je bila pri nas volitev žu- bila pravica prve noči le ostanek običaja, ki je v zvezi s časom materinega prava, kjer so bile vse žene zakonske žene vseh mož ene družine. Ko je izginila ta rodbinska organizacija, sc je vzdržal običaj, da se je udajala nevesta v poročni noči možem celega členstva. Ali ta pravica se s časoma omejila in prešla samo na gospodarja ali pa svečenika, kot izvršitelja verskega dejanja. Fevdalni gospodar je prevzel to pravo kot tnoč, ki so ji pripadale vse osebe njegovega zemljišča. Posluževal se je je, če je le hotel in opustil jo proti odškodnini v denarju ali v naravnih pridelkih. Sugenheim v svoji knjigi: »Zgodovina tlačanstva in robstva v Evropi« pravi, da izvira jus primae noc-tis kot pravica talnega gospodarja odtod, da je dal svoje dovoljenje k ženitvi. Iz tega prava je izviralo v Bcarnu, da so bili prvorojeni otroci zakona, v katerem se je izvrševal ta jus primae noetis, prostega stanu. Pozneje so to pravo nadomestili z davkom. Najtrdovratneje so držali na tern, kakor trdi Sugenheim, škofje v Amienu na Francoskem, in sicer v početku petnajstega stoletja. Na Škotskem je proglasil kralj Mal-colm III. koncem enajstega stoletja, da se mora mesto te pravice plačevati davek. Na Nemškem jc obsto-jalo to pravo dalj časa. Po kroniki pana. Po silni agitaciji, celo od strani boljše polovice, ki se gotovo šteje najsrečnejšo pod zlatim solncem, da gleda župana v premili osebi svojega soproga je bil izvoljen Albin Gruntar. Mož si šteje, da svoji sedai na višku slave, Občinarji pa sc ... poredno smejemo, ker vemo, da oglasi se jih sto, da ta nam županil ne bo. No, to je le slučaj in sicer tak slučaj, da je bil naš župan izvoljen ravno na dan, ko nas ie v tej zimi prvič obiskal sneg, zato mu radi damo pridevek — snežni župan. — Prepričan naj bode, da ga je prvič in zadnjič srečala županska čast, ker Občinarji vemo, da Albin Gruntar ni ustvarjen za ta posel, kar b imogla neka oseba vedeti, ki je k temu pomagala — saj se razumemo. Ako ki bilo vreči »briškolo«, »trešete« ali pod klobuk z otroci, to bi že šlo. Se vidimo še! Ribnica. Ribniški župan je pri neki priliki s klobaso štempljal neko listino, zato bi svetovali, da si klerikalci*tako-le izpretnene ribniški grb. Dnevni pregled. jutri priobčimo silno zanimiv člauek o razmerju visokih cerkvenih krogov do Johauce ter o povzročitelju vodiških čudežev na Kranjskem. Opozarjamo na to naše čitatelje. Švabi in slovenski klerikalci se zvijajo. Razpustitev »Slovanskega kluba« v Ljubljani je bilo dejanje, ki danes obsojajo tudi nekateri treznejši Nemci. Nesramno zavite laži ljubljanskih kazinskih idiotov, ki ttiso bile prav nič drugega kot najuavad-nejša denuncijaeija zdivjanih pobalinov, so našle obsodbo baje celo pri graškili in j nestrpnežev. Pravijo, da se graška »Tagespost« n. pr., ni hotela naravnost brezpogojno udinjati ljubljanski reuegatski sodrgi in odklonila prinašati napade po receptu Šuftenblatta. Mnogo merodajnih somišljenikov krog šuften-blatta je baje dalo svojemu uredništvu hud ukor, kar je baje vse ostale zelo poparilo. Ker se šuftenblattovci ljubljanske kazine in njihovi somišljeniki v Gradcu ne morejo sami zagovarjati v šuftenblattu, posezajo sedaj oo vseh mogočih lokalnih nem-čurskih cunjah v provinci ter se skušajo oprati. Ti poskusi so seveda zelo naivni in nerodni ter kažejo vso veliko zadrego v koji se nahajajo. Tako je prinesla n. pr. »Marburger Zeitmig« z dne 3. t. m. neko notico, ki se je rodila v ljubljanski nemčur-ski norišnici. V tej notici pravi pisec da je za Nemce prav neprijetno, da sc je razpustil »Sl. K.« iu se s tein švabskega samostana Adelberga iz leta 1496. so zamogli odkupiti tlačani v Bortlingu to pravico, s tem da so dali za ženina običajni kos soli, za nevesto 1 funt 7 šilingov v denarju, pa ponev tako veliko, »da je sedla nevesta lahko z zadnjico v njo.« Kakor poroča bavarski višji ape-lacijski svetnik Velš, je obstojala dolžnost odkupne pravice prve noči še v zadnjem stoletju na Bavarskem. 'Iorej ne more biti nobenega dvoma, da ni obstojala takozvana pravica prve noči samo v srednjem veku. in igrala svojo vlogo v kodeksu fevdalnega prava. V Poljski so si jemali plemenitaši pravico onečastiti vsako devojko, ki jim jc ugajala, in naložili dotičnemu sto udarcev s palico, ki se je pritožil. Da ie na deželi žrtvovanje deviške časti talnemu gospodarju ali njegovim uradnikom kot nekaj samobsebi umljivega, ni samo običaj, ki je veljal na Nemškem, — in sicer v večji meri kot se navadno misli — nego zelo pogostoma tudi v vzhodni in jnžno-vzhodnl Evropi, ko zatrjujejo to poznavalci dotičnih dežel.« Kakor se vidi iz tega, bila je ta pravica v rabi tudi po deželah, kjer prebivajo Slovenci. Tudi slovenske ženske so morale služiti mesenosti tujih priseljencev. Brr! Seve pri starikavih nevestah se graščaki niso pulili za lo pravico. onemogočilo ali pa vsaj podvezalo posredovanje za one SIvence in Hrvate, ki iščejo služb kot inženirji, obrtniki itd. v Srbiji. Ker so se Švabi ustrašili, da bi njihovi pripadniki morda radi tega zamogli trpeti tudi v Srbiji, sedaj trde, da je »Sl. K.« pošiljal v Srbijo in Črno goro za to naše sorojake, ker srbski inženirji ne marajo vsprejemati slabih mest v lastni domovini. Vemo. kam pes taco moli. Tudi lisica je rekla, ko ji je viselo grozdje previsoko: Je prekislo, vzela rep med noge in šla dalje.17 r.ko je tudi v bl:.i'T tukaj. Vsa rccurnost kalibra šuftenblattovib somišljenikov in njegove maribonke konkubine se zrcali v nadaljnem stavku, ki naj vzbudi mnenje, da je Švabom od srca povolji bilo, da je prišlo s pomočjo »SI. K.« v srbske krajine po veliki večini slovansko pripadnjištvo ki v domovini, v monarhiji itak ni za nobeno rabo. Tudi to je trditev, ki močno spominja na lisico in grozdje, samo, da Švabom krog šuftenblatta in sedaj njegove namestnice, noče nihče verjeti. Saj so ravno švabski bratci bili prvi, ki so se hoteli utilio-tapiti v vse stare in novo pridobljene srbske pokrajine. Ravno sinovi avstrijskih visokih državnih uradnikov so se najbolj pehali za lepa, dobro plačana mesta v državni srbski službi. Ne očete, ne sinove dunajske Švabe, ni ženiralo, ravno v najbolj kritičnem času beračiti za lepa mesta pri oni isti Srbiji, ki ji je avstrijska vlada istočasno napodila na hrbet vso bolgarsko armado in ji še na vse mogoče in nemogoče druge načine grozila s sovražnostmi, da, celo, da jo uniči kot samostojno državo. Brumne švabske duše naj nasprotno dokažejo, če so dokazati v stanu. Se-. veda Švabe tudi to jezi, da se je zdelo na prvi mah, da so ta korak v šuftenblattu storili — sporazumno s slovenskimi kranjskimi klerikalci. Čeravno so danes kranjski klerikalci skoro brezmejni gospodarji na Kranjskem in jim hodi vlada povsodi na vso moč na roko, ga vendar na svetu in kljub splošni narodni ter litični izprijenosti tudi v Avstriji ni bolj zasramovanega političnega elementa, kot slovensko — zlasti še Kranjsko — klerikalstvo. »Slovve-uisch klerikal« je danes pojem vsega in najhujšega političnega gnoja ter neznačajuosti. Zato je lahko umevno da je tudi Švabom pri in okrog šuf-tenblatta po prvem triumfu nad razpustitvijo »Sl. K. « prišel zasluženi maček. Tega gotovo niso hoteli nne-ti, da bi se jih tudi v javnosti videlo — združene z našimi klerikalnimi tolovaji. No, pa velja še vedno in za \ sakogar pregovor: »Kdor se med otrobe pomeša, ga svinje požro. In to si lahko priznavajo šuftenblattovci, kot slovenski kranjski klerikalci. Ne pomaga nikakšuo zvijanje in potvarjanje, kajti dejstva vidi ves svet in ravno — dejstva kažejo in govore, da so slovenski kranjski klerikalci in švabi krog šuftenblatta — »gliha ki vkup štriha!« Kriza v Srbiji rešena. Vlada, ki se je — po sedanjih poročilih — hotela s sestavo novega kabineta ori-jentirati, kakšno stališče bo še zana-prej zavzemala opozicija glede proračuna, se je topot pogrešila, kajti prišla ni doslej do nobene izjave. Vojni minister Božanovič bo zaradi želje inladoradikalnih krogov obdržal svoje mesto toliko časa, dokler ne dobi svojemu mestu primernega naslednika. Skupščina bo pozvana še na eno sejo, nakar jo odgodijo čez božične praznike (pravoslavne, se razume.) Še veseli so bili, če se je hotela odkupiti katera. A ker so stare neveste navadno jako prefrigane ženske, se morda celo nalašč niso hotele odkupiti. 9. Omika in moralno stanje Slovencev koncem srednjega veka. »Slovenske dežele« — piše dr. Ilešič — so spadale vedno pod okrožje takozvane zapadne latinsko-nemške kulture, a bile so na nje meji, zato so bili njene pastorke, ki so le dajale, pa niso nič dobivale. Radi-tega opažamo skozi celi srednji vek v njih zgodovini le neugodne strani tiste kulture; ugodnosti ni hotelo biti. Davke so pobirali, šol niso zidali; latinščina je vladala, materinščina se je zanemarjala. Benediktinskega samostana na celem Kranskem ni bilo, pač pa so bili na manj zasužnjenih tleh hrvaških. Da bi se po redko zasejanih srednjeveških šolah naših dežel kje gojila slovenščina, o tem nič ne slišimo. Zakaj bi se pa bila tudi gojila, saj se naš jezik ni pisal ne v uradu ne v knjigi. Omika našega ljudstva je v teh razmerah bila na strašno nizki stopnji: zgraža se človek, ko čita nje opis v prepovedih Andreja Langa, protestantskega predikanta v Biežicah; proti voditeljem ljudstva je naperjena njega graja, češ, da Znamenja? Sultan je izdal oklic, v katerem oficijelno imenuje Enver bega vojnim ministrom. Sedaj je Enver beg premaknjen na mesto bri-gaduega generala. Takoj po teli imenovanjih jc prisegel v sultanove roke. Epir — središče ognja. Včerajšnje brz. poročilo, da je Epir središče tlečih isker, je popolnoma pravilno. Splošno zanimanje spremlja poziv, naj Grška zapusti te pokrajine do konca januarja. Kako se misli odločiti. Grška, ne more prerokovati nihče, vendar je gotovo, da ne bo zlepa odstopila krajev, ki so ji tako močno pri srcu. Nikdar ni v zadregi. »Slovenec« vsako stvar obrne po svoje z njemu lastno drzr.ostjo. Splošno je znano, kako je njegov odgovorni urednik bežal pred porotniki radi tožbe Ka-mile Theimer, splošno je znano tudi to, da je »Slovencev« odgovorni urednik končno, ko se več drugače ni mogel izviti, prosil za delegacijo dunajske porote, samo da bi se stvar čem dalje zavlekla. Kamili Theimer končno res ni več preostalo drugo kot da je tudi sama prosila za delegacijo dunajske porote, ker je hotela pokazati, da ji je vseeno kateri porotniki bodo sodili »Slovenčevega« urednika in pa zato, da pride že enkrat sploh do obravnave. Višje sodišče je odklonilo delegacijo dunajske porote in kaj je napisal »Slovenec«? Da je tožiteljica pogorela, kakor bi ona sprožila zahtevo po delegaciji dunajske porote! Nov dokaz, da so klerikalci vsega zmožni, ker ako si upajo falzificirati tako splošno znano resnico, si vsakdo lahko napravi sodbo o tem, kaj so oni zmožni storiti tam, kjer jih nihče ne more zalotiti pri njihovem nečednem početju! Nemški nameni. »Slov. Narod« omenja, da nemški listi v zadnjem času pišejo veliko o patrebi rešitve jugoslovanskega vprašanja v monarhiji in jim očita nevednost, ker pišejo samo o Hrvatski in Bosni, slovenskih dežel pa niti ne omenjajo, kakor bi Slovenci bili z vsem zadovoljni in ne bi bilo nobene potrebe reševati, tudi naše vprašanje. Deloma Nemci resnično ne vidijo slovenskega vprašanja, ker smo Slovenci tako srečni, da nas zastopajo na Dunaju samo klerikalci, ki ne čutijo nobene potrebe staviti v parlamentu na dnevni red slovensko narodno vprašanje. Ampak Nemci zasledujejo tudi gotov namen s tein, da pri razpravljanju o jugoslovanskem vprašanju popolnoma prezirajo Slovence, kakor bi nas sploh ne bilo. Nemci dobro vedo, da se bo jugoslovansko vprašanje moralo rešiti prej ali slej v smislu opravičenih jugoslovanskih zahtev. Nemci so se že popolnoma pomirili z mislijo, da se reši vprašanje Hrvatske, Bosne in eventualno tudi Dalmacije v smislu stremljenj prebivalstva teh dežel, ampak slovensko ozemlje, ki jim zapira pot do Adriie, hočejo imeti na vsak način za sebe in to nočejo niti slišati o takem reševanju jugoslovanskega vprašanja, da bi se rešilo z njim tudi slovensko vprašanje, zato o Slovencih najrajše molčijo. Ravno zato bi pa Slovenci sami morali čim glasnejše naglašatl naš obstoj, opozarjati na sebe in postavljati naše zahteve! Klerikalci tega seveda ne bodo storili, ker kakor hitro bi postali narodni, bi se odrekli sebe samih, prenehali bi biti politični trgovci, morala bi stopiti v boj — tega pa dr. Šušteršič noče in drugi klerikalni poslanci ne pokazujejo niti želje, niti volje in poguma upreti se ljudstva ne opominjajo k pokori, da so sami slepi, leni in nemi in izve-čine sami vdani pregreham kakor prostak.« O moralnem stanju našega ljudstva je pisal Andrej Lang, rojen v Hebu na Češkem, vnet flakcijanec, ki je živel dalj časa v Brežicah (1571 leta), da je tamošnje ljudstvo vdano malikovanju in praznim veram, deloma tudi čarodejstvu. »O besedi in volji božji ne vedo nič, težko jih je tudi pripraviti do tega, da bi jo poslušali. V rodovitnih in mirnih letih so vdani požrešnosti in pijančevanju, njih življenje je nerodno, divje in živinsko, polno nečistosti in prešestva. Noben kmet ali gospodar ne more dobiti ali obdržali hlapcev in dekel, če jim ne pusti delati nečistosti med seboj, in če jim ne izreja njih nezakonskih otrok. Prav v navadi je odrtija (do 10, 12, 15 odstotkov na leto), goljufija v kupčiji (kriva vit ga. mera in nepristno blago) in laž, daijo izdajalstvo, obrekovanje, opravljanje, onesvečenje nedell, nckaznjivost hudobij, slaba otroška vzgoja, slab pouk in slaba policija.« Nihče pa ne opominja ljudstva k pokori; njega čuvaji so sami slepi, leni in nemi in navadno sami pregreham vdani kakor prostak. Pri tem pa so vsak dan v nevarnosti, da jih Turki napadejo, ubijejo, oplenijo, opustošijo in odvedejo ujete v 'Turčijo. (Glej: dr. Ue- negoveniu absolutizmu, posebno ker je večina takointako — njemu enaka. Kako klerikalci razsipavajo deželni denar, iz Novega mesta se nam proča: Pri nas so zapravljivci deželnega denara vendar tako daleč zašli, da se je očitno krivično razmetavanje deželnega denarja začelo studiti tudi belim vranam med klerikalci, t. j. pošteno mislečim ljudem iz stare katoliške stranke. Kako tudi ne V novomeškem šolskem okraju je dosti slučajev, ko mlajše učne moči očitno trpe pomanjkanje in ki s svojo beraško plačo slabše žive, kot zadnji delavec na železniški progi. In zakaj morajo ti reveži stradati? Samo za to, ker niso še prodali svojega prepričanja klerikalnim prekupvalcem duš. A nasprotno pa poznamo tudi mlade učitelje in učiteljice, ki dobro žive,, čeprav imajo, oziroma bi morali imeti isto plačo kakor njih stradajoči tovariši in tovarišice. Od kod to prihaja? Ood kod drugod, kot da so ti, ki dobro žive. že kupljene slom-škarske duše. Tem teče iz deželne blagajne neusahljivi vir podpor pod raznimi naslovi. To, kaj ne, je krivično. Ampak znani so nam slučaji, ki niso samo krivični, marveč naravnost škandalozni. En sam vzgled. V Novem mestu živi vdova, ki vživa v današnjih dneh izredno srečo, da ima brez vsakega dela dosti in dobrega jela. Ena njenih hčerk je učiteljica in ker je mati tretjeredniea, je hči Slomškarica. Oblagodarjena je z vsem potrebnim od doma, svoj učiteljski poklic ima nekako za šport. Ali med tem. ko toliko njenih že od doma siromašnih tovarišic, ki morajo morda še tibožne stariše podpirati, zastonj prosi podpore, pa deželni kristjani tej Slomškarici podpore kar vsiljujejo. Ona kot hči nekdaj zelo bogate hiše namreč ne mara se ponižati in sama prosjačiti Zato pa ji posl. Jarc ali pa okr. šolski nadzornik Štrukelj podpore kar vsiljujejo in sicer na tak ponižujoči način, da ie sicer pošteno rodbino že postalo sram zaradi drugih ljudi, ki vedo. koliko revnih učiteljic od revnih starišev mora brez podpor stradati. Iz Novega mesta se nam poroča: V torkovem »Slov. Narodu« nas ie izuenadilo nekakšno popravkar-sko poročilo, ki ve povedati najnovejšo sc nam čisto neznano vest, da ima bolnica usmiljenih bratov v Kan-diji »sedaj novega prijorja« in da se je v tem listu z dne 24. p. m. izrekla slaba obsodba o novem primariju«. Ker je tudi v najoddaljenih kmečkih vaseh splošno razpoloženje tako, da bi bilo na tern zavodu res nujno želeti primernega naslednika prejšnjih primarijev, ki so zavod spravili na dosedanjo višino, smo bili tudi No-vomeščani veseli zvedeti, da smo za novoletno darilo dobiti novega primarija. Poslali smo takoj vprašat na edino najboljše informirani vir, ki ga imamo, to je k očetu Stemburju, kai je na tej novici resnice. Pa smo dobili v odgovor, da je na zavodu še vedno dr. Paulic, primarij, iti nttsli tudi še ostati. Pač pa da usmiljeni bratje iščejo asistenta, da pa nobenega mlajših zdravnikov ne veseli postati hlapec sedanjega prijorja, ki ima primarija čisto v svojih rokah. Ker nas je zanimalo kakšno »slabo sodbo o novem primariju«, naj bi bil »Narod« z ane 24. decembra izrekel, smo v Čitalnici pregledali dotično poročilo. Ali zopet smo doživeli iz-nenadenje. Dotični dopis omenja, da so usmiljeni bratje vpeljali kinemato-graf, kar se dopisniku zdi prav. Sa-mo to željo izraža, da bi usmiljeni bratje še preje kot za tako zabavo, raje preskrbeli, da bi bolniki ne stradali, kakor morajo in da dobe na svoj zavod zdravniško moč, kakor so jih v predzadnjem času imeli in katerim edino se imajo (usmiljeni bratje) zahvaliti za svoj renome, ki je pa po odhodu res uglednih zdravnikov, n. pr. dr. Defrauceschija in tudi še njegovega naslednika dr. Buka že padel na nfvo deželne bolnišnice. To torej naj bi bila tista slaba sodba, ki jo skuša zagovornik »novega primarija« popravljati. To sodbo pa mora vsak, ki razmere na tem zavodu res pozna, z obema rokama podpisati, in g dr. Pavlič količkaj pravičen, jo mora tudi on potrditi. Več kot predrznost pa se nam zdi zadnja opomba v tein popravku, češ, da »ni prav nobenga vproza« novemu primariju karkoli očitati. Dr. Defranceschi je bil vendar kapaciteta, ali tako popoten ni bil, da bi se mu ne bilo smelo »karkoli« očitati. G. dr. Paulič je osebno res vseskoz vest. zdravnik, a dokler bo le igrača v rokah prijorja, svojih dolžnosti kot primarij ni v stanu izvrševati! Albanski klub. Veseli Parižani bi sicer ne zahtevali, da avtor komentira satiro. Toda pri nas ... Zatorej izjavljamo, da' je povest — povest. V vsaki povesti nastopajo ljudje in tudi ženske. Pisatelj jih mora krstiti. Prvemu ugaja ime Olga, drugemu Minka, tretjemu Lola. Meni ugajajo druga, melodična imena. Naglašam: Imena! Če bi pa našteval sama imena, bi to ne bila povest, ampak imenik. Osebe v povesti morajo govoriti in delati toinono. Če je povest izmišljena, je verjetna. Ako je pa povest resnična, je neverjetna. Jaz stojim na stališču, da avtor ne sme preklicevati ničesar, kajti umetnost ie umetnost! Če so torej različne Metke v mojem »Albanskem klubu«, ki je izšel v »Dnevu« letos l. januarja, užaljene, naj tožijo!! Istotako vsa tajna policija. Kajti resnica je, da sta izvršila 2 civilista pri meni preiskavo in mi pobrala en spis. Govorila sta nemški in sta izjavila, da sta detektiva. Jz sem njima verjel, ker sta »izgledala tako neumno.« — Končno pa omenjam samo še to. da mi ne rovarimo proti Avstriji. Mi smo najboljši patriotje, ker želimo, da bi se enkrat spametovala deželna, osrednja in skupna vlada. Zdaj pa smatrajo birokratje vse ljudi, ki bi radi pomagali Avstriji, za goljufe, ali hinavce, za vohune in hudodelce. — Dogaja se, da zbirajo državna pravdništva tozadeven materijah — Vsem zabitim užaljencem pa izjavljam: kar tožite! Jaz ne bom prekliceval ničesar, ker nisem La-bad, ampak France Štajer, »Telovadno društvo Sokol v Trbovljah« priredi dne 10. prosinca t. 1. »Sokolski ples« v Fortejevi dvorani na Vodah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1K, za obitelj 2 K. Maske imajo proE akazu vabila brezplačen vstop. Kdor ne bo pomotoma prejel vabila, ga dobi v trgovini g. Kramerja v Trbovljah in g. Molla ml. na Vodah. Svira trboveljska filharmonija. K temu plesu se vabijo sosedi iz Hrastnika, Zagorja, in Zid. mosta. U?*b!,- P° taC‘h knli*al1 Se novi ,rr,r, j ^’°venskem izvedelo o m - ocIPovPdalo katoliški veri, ter z vso vnetno pospeševalo razširjanje latrove vere. To se imenuje: reformacija. Ta velikanski preobrat v verskem mišljenju, ki ga je povzročil Luter, vzbudil je pa v Slovencih novo slovstveno dobo. Pridigarji nove vere so videli, kake uspehe so imele na Nemškem poljudno pisane knjige novi veri na korist, in izprevideli so tudi, da ne bode imelo uspeha lu-teranstvo na Slovenskem, ako se ga ne podpre s spisi, ki jih bo razumel narod. lo je bil povod prvim knjigam slovenskim, to je bil začetek novoslovenskega slovstva. po pregnanju slovenskega obreda se ni pisalo dolgo vrsto let nič v slovenskem jeziku. V cerkvi je vladala latinščina, zunaj cerkve pa nemščina. Saj pa tudi tedanji duhovniki poslani v naše kraje od solno-giaških nadškofov in o^ejskih pati darhov največ še prav za potrebo niso bili zmožni slovenščine. Sein-tertje se je pač še v 14. stoletju brala masa v slovenskem jeziku, kjer je bil duhovnik zmožen za to, toda v 15. Stoletju skoro nikjer več. Slovensko je govoril samo še neizobraženi kmet. Valjavcu to ne bo prijetno! Zahvali naj se »Slovencu«. »Slovenec« ima — mačka. Dobil ga je pa pri obravnavi vodiških čudežev, ko je spoznal, kako čudno ulogo je igral pri teh »čudežih« sam — ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Res lepega duševnega načelnika ima stranka Peganov, Jarcev in podobnih. — Kaj povišuje število porodov? Včerajšnji »Slovenec« pripoveduje, da živo katoliško moralno prepričanje. (Zato je med Marijinimi devicami, ki jih vodijo kapelani, toliko porodov). — Spominu pok. Benjamina in Gustava Ipavca »Prešernov slovenske glasbe« je bil posvečen sinočnji koncert »Glasbene Matice« v »Unionu«. Od prvih početkov smo lahko sledili razvoju njihovemu, iz dob, ko je pri nas vrelo domoljubje (»Slovenec sem«) preko precenjenega Koseskega, ki je tudi na prvem koncertu radi Ipavčeve glasbe ugajal, do časa moderne Zupančičeve lirike in Golarjeve čustvenosti (»Mak žari«) katerega je bilo res vredno slišati. Poleg mešanih zborov so bili vpleteni ljubki intennezzi gospe Irme Polakove, (ko je odpela »Na poljani« so ji poklonili šopek cvetlic) in moški spevi opernega j>evca Jos. Križaja. Aplavze je žel tudi mladi skladatelj, dr. Jos. Ipavec s svojo »Prin-cezinjo Vrtoglavko«. Ob koncu predigre je dobil lep lovorjev venec. Finale njegove spevoigre je dobro interpretiral zbor kakor tudi posamezni člani »Gl. M.« Publika je bila zadovoljna, — saj je Polakovo drugič poklicala na oder — pa bi bil parter lahko kljub temu gosteje posejan. — Filistfske opazke in malomeščanski smeh bi zaenkrat lahko odpraviti v vsi svoji ponižani vzvišenosti: stavim da bi tudi brez teh sladkarij koncert dobro uspel. St. — Literarno - muzikalna zapuščina dr. Benjamina Ipavca. V mesecu septembru 1. 1. je posetil g. koncertni vodja Matej Hubad vdovo g. Ipavčevo v Gradcu, da bi dogovorno z odborom »Glasbene Matice« pregledal muzikalno zapuščino Benjamina Ipavca. Vdova g. Ana Ipavi-vie je v svoji naklonjenosti dovolila upogled in stavila »Gl. Matici« na razpolago velezanimivo gradico zapuščine. Dr. Benjamin Ipavic je sploh velik v samospevih. Poleg po raznih založnikih izdanih samospevov, pesmi, se je našlo v zapuščini 22 še nikjer objavljenih, nikjer natisnjenih pesmi samospevov, zloženih na nemško besedilo. Nekatere teli velezanimivih krasnih -pesmi je zložil Benjamin še v oni prvi dob, ko slovenski skladatelji razen Peršer-novih pesmi nfso imeli za skladanje priiueru-aga gradiv«, ženitno je t>a tudi o Ipavcih, da sta Benjamin kakor Gustav, ako sta našla kko lepo svo-jemu čutu primerno besedilo, ga takoj uglasbila. Iz te zapuščine' se bo Izvajalo na koncertih 9. lepih pesmi, katere bodo peli na I. koncertu in sicer g. Polakova: »Jutranjo pasem« g. Križaj: »Jedro«, »Spomladi« in »Vihar v jezeru«; na II. koncertu g. Rijavec: »Vprašanje«, »Ven v mrak iti vihar«, »Izdana skrivnost«, »Kotiček hočeš si izbrati« iti »Ponoči«. Prevci je krasno na slovenski jezik te pestiti naš največji lirik Oton Župančič. Pesmi so odlične, velezani-mivc, lepe in vejejo popolnoma slovenski duh Ipavcev. — Poštni In brzojavni usluž benci imajo v soboto, dne 10. t. m. svojo plesno veselico in sicer v ve liki dvorani v »Mestnem domu«. Skrbne in vzorne priprave, ki jih izvršuje veselični odsek za ta večer, nam obetajo, da bo ta prireditev gotovo ugajala vsem posetnikom. Podrobnosti o prireditvi še priobčimo. — 2300 kron za klerikalne študente je dal kranjski dež. odbor. Gmotni položaj slov. dijaštva je obupen. Prejšnja leta je imel študent pri posojilnicah podpore in kredit. Tudi življenje je bilo cenejše. Sedaj pa je dijaštvo brez podpor. V tem času so deželni kristijani dali n. pr. nekemu dr. Šilcu v Marjanišču 1600 kron podpore sedaj pa so znesek 2300 kron dali Leonovi družbi, da jih razdeli med klerikalne študente. Tako bo klerikalni koritar študiral na stroške ubogih kranjskih davkoplačevalcev, ko pa bo prišel v domovino k koritu — bo pa zopet žrl na ljudske stroške. To je morala! — VIL Planinski ples, ki ga priredi »Slovensko planinsko društvo dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani, se bode vršil v obsegu, kakor dosedanji planinski plesi. Društvo bo posebno preskrbelo za vsestranko neprisiljeno zabavo in za najvzornejšo postrežbo, ki jo bo vršilo v svoji režiii s pripomočjo damskega odseka. Za veselico bodo prirejene vse 3 dvorane Narodnega doma in preskrbljeno bo tudi za primeren odpočitek. Sodelovali bosta dve godbi. Ker je prebitek določen v podporo tako potrebnega delvauja za slovensko planin- stvo, naj se blagovoli narodno občinstvo in posebno prijatelji planinstva mnogobrojno udeležiti letošnjega planinskega plesa. — Nesreča na drž, kolodvoru. Predsinočnjirn se je ponesrečil na državnem kolodvoru železniški delavec Gallot. Padel je med delom pod železniški voz. Kolesa so mu povozila in zmečkala desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer so mu včeraj zjutraj odrezali roko. — Na dan dr. Zituikovega pogreba je več klerikalnih fantalinov na zelo vzgleden način kazalo klerikalno disciplino. Omenjam tukaj le en slučaj, ki ga smatram za najzanimivejšega. Dva klerikalca iz tukajšnje dež. bolnice, sta v družbi večjih prijateljev pred Prešernovim spomenikom na zelo nesramen načiti nadlegovala mimoidoče pasante, posebno pa gospe in gospodične in delala dovtipe, kakršne si dovoli le kak klerikalec. Stražnik pa, ki stoji menda le za parado na trgu, je hodil poleg njiju ne da bi se zmenil zadnje. Videlo se je še več enakih slučajev, ld so jih ta dan delali klerikal. pobi. Če so se to navadili pri šenpeterski čuka-riji ali pa celo v dež. bolnici, tega ne vem. — »Carmen« v slov. dež. gledališču. Včeraj se je vrinila v poročilo o operi »Carmen« prav neljuba pomota. Mesto: precenijivem bi moralo stati: ob presunljivem petju ge. Po-akove. — Vsled trdega mraza so bili zadnje čase hodniki tako zamrznjeni da je bilo na njih silno polzko. Posebno se je to čutilo izven mesta. V nedeljo je nekemu možu na poti v Šiško tako spodrselo, da si je pri tem zvil nogo. — Izredni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v četrtek dne 8. t. m. ob pol9. uri zvečer v društvenih prostorih in ne na dan Sv. treh kraljev, kakor prvotno določeno. — Telovadni odsek Sokola I. Moste pri Ljubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 18. t. ni. Podrobnosti slede. Na zdar! — Tragedija zmagovalca. V kinematografu »Ideal« pri predstavi »Vladarice Nila« postaja mrtva črka rimske zgodovine,-življenje. Koliko se piše o krasoti egipčanskih stavb, o bogastvu in zabavah egipčanskih vladarjev! A vse to je le mrtva črka. Življenje, pravo resničnost teh bajnih pripovedovanj vidiš pri čarokrasni predstavi v kinematografu »Ideal«. Resničnost pa ne more biti resničnejša, kakor se to predstavlja v tem dosedaj še nepre-kosljivem umotvoru kinematografske tehnike: »Vladarica Nila«. Priliko, ki se ne nudi vsak dan: obogateti se namreč z veliko lepim delom svetovne zgodovine, naj ne zamudi nihče! Bila bi to prava škoda za vsakogar. Posebno mladini bi to predstavo toplo priporočali — posledica bo, da bo vzljubila zgodovino! — Trst. Kako se lahko uduši revolucio narno gibanje? Pred kratkim je dospel v Trst neki bolgarski vojak, ki je pobegnil iz grškega vjetništva. Pripovedoval je med drugim tudi značilno dejstvo, kako taktiko rabi bolgarski kralj Ferdinand, da bi se prikupil ljudstvu. Dogodi se namreč večkrat, da plača Ferdinand za ene ga piščanca po petdeset kron in več, S tem seveda močno razveseli kmeta, kateri postane tako zadovoljen, da neprenehoma, pred vsakim človekom. s katerim pride skupaj, hvali kraljevo dobrosrčnost. Na podobne načine si hoče Ferdinand utrditi ljudsko zaupanje vase. Toda, kakor kažejo razmere v zadnjem času, je bolgarski narod začel izpregledavati. K temu je pa največ pripomogla vojna proti bratskemu srbskemu narodu — oziroma po tej vojni nastalo razkritje. Zanaprej prebrisanemu Ferdinandu tudi piščanci ne bodo nič več pomagali — in če jih plačuje tudi po tisoč kron — kajti narpd odpira oči... Tudi pri tras v Avstriji se zadržuje ljudsko gibanje in hrepenenje po svobodi. Če gre bolgarski kraij med narod in preplačuje piščance itd., je pri nas v Avstriji delo mnogo lažje, ker ni treba iti med maso, ampak se je treba pogajati sa mo s konservativnimi poslanci, kateri se čutijo srečne, če smejo vladnim bogovom poljubljati čevlje. Ti prevzamejo pod »gotovimi pogoji« nalogo, da narode zadržijo in jih prepričajo, da je današnji zistem edino pravi, da je skoz in skoz pametno dirigiran. Delo v tem smislu bo vladi najbolj omogočeno z onimi poslanci, ki zastopajo slovenski narod, kajti razven par izjem so vsi slovenski poslanci klerikalci. In kakor velevajo oni, tako se zadrži ljudstvo. Lahko brez skrbi izjavimo, da ti ljudje, ki so bili poslani na tako važno mesto, ljudsivu še nikoli niso pove- dali resnice. Zato pa je tudi tako mirno, kakor bi se mu še nikoli ne bila pripetila kaka krivica. In to se godi pri nas na Slovenskem, kjer živi najbolj brezpraven in najbolj zatčati narod! Ko nismo imeli poslancev, takrat se je Slovenec opiral — nastopal je odločno, kar pričajo razni upori, ki so se doigrali na Slovenskem. Odkar pa imamo poslance, je Slovenec mrtev za boj proti krivicam in niti na misel mi ne pride, da bi porabil skrajna sredstva. Pa tudi te razmere bodo minile. Prišel bo čas spoznanja in z njim dan obračuna in maščevanja. Nihče ne more vtajiti resnice, da so zmage balkanskih Slovanov zoper Turčina tudi nam avstrijskim Slovanom priborile nekoliko več vpliva. To smo opazili posebno mi, ki živimo v obmejnih krajih. V Trstu n. pr. so se Italijani kar naenkrat začeli spoštljiveje vesti napram Slovencem,* ki so jih smatrali sicer vedno za »sčave«. To je bilo tedaj, ko je korakala slovenska armada junaško in navdušeno proti Carigradu in ko so Turki že skoraj slovo jemali od Evrope. A kmalu se je zmračilo nebo in nas Slovane je objela mučna žalost. Nož brata napram bratu je razrušil vse naše veselje, vse naše nade. Naši narodni nasprotniki so se nam začeli smejati in vriskali so veselja. Tedaj smo videli, kako strašna in pogubonosna je borba, ki se vrši med brati. Da, še vedno bi bili lahko ponosni in koristi bi črpali od zmag balkanskih Slovanov in narodni nasprotniki bi nas rešpektirali, ker bi se bali mogočne slovanske misli. A priti je moralo drugače. Toda obupati vkljub temu ne smemo, pač pa naj nam služi to razočaranje za svarilo, za jasno in svetlo pot, katera naj nam kaže, kako moramo korakati v bodočnost. To ima velik pomen zlasti za nas tržaške Slovence, ki se nahajamo v hudi borbi z narodnimi nasprotniki. Edini moramo biti, in kar je najglavuejše, vsi se moramo poprijeti dela v svrho osvoboditve slovenskega naroda ob morju. »Edinost« naznanja, da bo zaradi gibanja stavcev trikrat izhajala na teden, in sicer v torkih, četrtkih in sobotah. Zaradi smrtne nesreče v ške-denjskih plavžih, katere žrtev je postal Juri Kranjec, je uvedlo c. kr. obrtno nadzorstvo z ozirom na o-vadbo strokovnega tajništva NIK). preiskavo, ki se je vršila pretekli teden. Jurija Kranjec je namreč raztrgat železniški stroj in to po zanemarjenosti tovarniškega ravnateljstva -1- kakor je »Dan« že obširno poročal. Komisija je vse natančno pregledala ter spoznala ovadbo z utemeljeno. Tovarniškemu ravnateljstvu je bilo naloženo, da sc mora strogo držati železniških predpisov glede varnosti. Zveza jugosl. lesnih delavcev (NDO.) vabi odbornike in zaupnike na važno posvetovanje, ki bo v sredo, 7. t. m. ob 7. zvečer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška št. 2. Stvar je važna. Treba je, da se pomenimo glede delovnega časa, ki se od 1. marca naprej — kakor vsako leto — podaljša skozi letno dobo od 9 na 10 ur. O tem vprašanju ie bila sicer že vložena na organizacijo delodajalcev spomenica, ki pa še do danes ni rešena. Če se bodo lesni( delavci za stvar zavzeli, bo mogoče, ostrim potom priti do zaželjenin zahtev. Deželna organizacija NDO. za Trst in okolico skliče v kratkem redni letni občni zbor. — Istotako se kmalu vrši kongres NDO. ki ga skliče osrednji izvrševalni odbor. Veliki slovanski ples v Trstu dne 17. januarja 1914. Za tostransko jugoslovansko politično gospodarsko in kulturno življenje postaja Trst z vsakim dnevom večjega pomena. Tam, kjer Slovan svoj čas ni imel besede in ni imel nobene pravice, ampak je služil samo kakor pokorna oproda italijanskemu gospodarju — ravno v tem mestu je postal danes Slovan in predvsem Slovenec poleg Italijanov najvažnejši faktor. Saj je Slovencev na Tržaškem, t. j. tistih narodno zavednih elementov, ki svojo slovansko pokolenje javno pri-zavajo, danes več, nego šteje skupno prebivalstvo vseh mest na celem Kranjskem, vštevši Ljubljano. Eno tretjino celega tržaškega prebivalstva tvori danes Slovan! Zavednost tržaških Slovanov je znana. Saj pa je tukaj tudi edini kraj na Slovenskem, kjer je mogoče gojiti praktično slovansko vzajemnost. Poleg Slovencev ima Trst še mečne narodne kolonije Hrvatov iz Banovine in Dalmacije, Srbov ter Čehov. Družabno zbirališče meščanstva teh bratskih narodov je bila svoj čas Slovanska Čitalnica, ustanovljena leta 1861., torej še eno leto pred Čitalnico v Ljubljani. Tekom časa je meščanstvo vedno bolj naraščalo in vsaka omenjenih narodnosti si je ustanovila svoj posebni družabni centrum. Slovenci se zbirajo v Slovanski Čitalnici. ki pa šteje med svojimi člani še vedno velfko število drugih Slova- nov, Hrvatje iz Banovine v društvu Strossmayer, Srbi v Srpski Citaonici m Čehi .v Češki Besedi. Mimogrede pripomnijno, da vzdržujeta Srpska Čitaonica ter društvo Strossmayer tudi svoje narodne šole. Imenovana petera slovanska bratska društva nastopajo že nekaj let skupno o priliki večjili prireditev. Za letos se je odločilo, da prirede Veliki slgvanski ples, ki se vrši v soboto dne 17. januarja t. L v slovenskem' gledališču ter drugih prostorih Narodnega doma v Trstu. Dogodki na Balkanu so močno dvignili narodno zavest pri vseh Jugoslovanih. Pokazali so nam obenem, da je skupni uspeh samo po poti umne sloge mogoč. Na imenovani prireditvi se snide meščanstvo Jugoslovanov v Trstu, s katerimi stopa krepko ramo ob rami zavedna češka kolonija v Trstu, ki šteje okoli dva tisoč duš, da skupno manifestira svoje cilje po narodni probudi. Komur je na tem, da se vsaj nekoliko seznani z narodno zavedno slovansko minoriteto v Trstu, je vabljen, da se udeleži te velike skupne prireditve, ki postane brezdvomno najsijajneja prireditev Slovanov v Trstu tekom te zime. Vabila za ta ples se razpošiljajo baš te dni in je vse tozadevne reklamacije nasloviti na »Združeni odbor za Veliki slovanski ples«. Trst, Narodni dom. Iz Opčin. Za I. trgovski ples, katerega priredijo združeni trgovci na Opčinah 10. januvarja v veliki dvorani pri »Mičelu« od 9. uri zvečer, vlada povsod živahno zanimanje. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja in bo storil vse, da bo ta priredtev lepo vspela. Orkester c. in kr. bosenskega pešpolka št. 4.. ples bo vodil plesovodja g. Josip Bizjak iz Trsta, srečolov z lepimi dobitki, kotiljoni, cvetki itd., nekaj posebnega lov na žive ribe. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim namenom. Električna železnica Trst-Opčine bo vozila ob 10.34. in zadnjič ob polnoči. Torej naj nihče ne zamudi, nasvidenje. Odbor. Slovensko gledališče v Trstu. V torek 6. jan. ob 3 in pol pop. kronska predstava »Pepelka«, otroška predstava; vsi sedeži po K 1, vsa stojišča 50 v. Zvečer ob 8!4 »Ghei-sa«, opereta v 3 dejanjih, uglasbil Sindey Jones. Cene; operetne. Predstava je izven abonementa. Kino-ldeal. Od danes dne 6. do četrtka dne 8. januarja 1914. ^ « "VIZ1« LL P° izreku strokovnjakov največje umetniško delo V ISGaFlCŽl izlili kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15.COO w ******** A111W sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave ob 3., 5., 7^ 9., v nedeljo ob 10\ Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu*, veselo- igra, dva dela. Carlo Marciizzi Trst, via S. Lazzaro 12 Delavnica kirurgičnih instrumentov, ortopc-»ličnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za j popek, suspensorjev, mesečnih podvez za' I dame in vse bolniške potrebščine. Najnovejša telefonska in brzojavna pcrotTa. SPEKTAKELNI GOSPOSKE ZBORNICE. Dunaj, 5. januarja. Skupine gosposke zbornice bodo jutri zavzele svoja stališča napram predlogu finančne komisije glede skupne seje s finančno komisijo parlamenta. Vlada bo sedaj lahko zavzela napram ravnanju gosposke zbornice svoje stališče, kar ji dosedaj še ni bilo mogoče. PARLAMENT. Dunaj, 5. januarja. Parlament se snide v petek; na dnevnem redu bo proračunski provizorij. SABOR. Zagreb, 5. januarja. Provizorična finančna nagodba z Ogrsko je urejena. Sabor je volil 40 zastopnikov v ogrski parlament in tri v magnatsko zbornico. Opozicija se volitev ni udeležila. BOLGARSKE HOMATIJE. Sofija, 5. januarja. Ker kabinet 5e ni sestavljen, je sobranje do 10. januarja preloženo. Sofija, 5. januarja. Kmetska stranka je imela posvetovanje o situaciji, ki je nastala vsled demlslje kabineta. Stranka je sklenila, da ne vstopi v vlado, da ne prevzame nobene odgovornosti, ne vstopi v mini-sterstvo in da se bo strogo držala svojih zadnjih sklepov. Sofija, 5. januarja. Rezervisti 35. let so odpuščeni. IZJAVA MAJORESCA. Bukarešt, 5. januarja. Majorescu je v zbornici dejal, da je bila dosedanja vlada sestavljena in parlament voljen v ta namen, da razreši probleme, ki so nastali z balkansko vojno. Sedaj, ko so ti problemi rešeni, bo vlada demlslonirala in zbornica bo razpuščena, da dž kralj ljudstvu možnost zavzeti svoje stališče napram razrešitvi omenjenih problemov. Odgovorni urednik Radivo; Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. III. S mn\\ vsesotoli zlet 7 Ljubljani !eia 1914. Vsem bratom sodelujočim v raznih odsekih naznanjamo, da se vrše seje in sicer: veseličnega odseka ,v sredo, 7. t. m. ob 8. zvečer, stavbnega odseka v petek, 9. t. m. ob 7. zvečer, stanovanjskega odseka v petek, 9. t. m. ob 8. zvečer, finančnega odseka v sredo, 14. t. m. ob 8. zvečer, tajniško-časnikarskega odseka v četrtek, 15. t. m. ob 8. zvečer. Vse seje se vršijo v zvezni sobi v .Narodnem domu“ točno ob navedeni uri. Obenem vabimo vse brate ljubljanske Sokole in Sokole iz ,okolice ljubljanske k sodelovanju. Na zdar! Predsedstvo S. S. Z. Mali oolasi. 9 t Benda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Izborn »tlrlcet« priporoča gostilničarjem in društvom SF. Vodišek, Sp. Šiška štev JI56. 1369-3 Stanovanje se odda takoj v Rožni dolini štev. 244. (2 sobe, kuhinja, drvarnica in delvrta._ 1398—1. Iščem neineblovano sobo v šentjakobskem okraju naravnost od hišnega gospodarja. »Februar« na »Prvo anončno pisarno«. 1397—2. Izurjene in zanesljive likarice sprejme :: E. KOTZBEK, KRANJ. ;: Laška kuhinja Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino n era n iz deželne kleti Parenco. Žganjama F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Belvedere št. 1 (prihod iz ulice Mlramar). Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Posestvo, obstoječe iz 12 oralov (Johov) travnikov, gospodarsk. poslopja, hlev za 15 krav in 3 konje, kegljišče, lope za seno, gostilniško koncesijo, vse ob občinski cesti, Tričetrt ure (peš) od Ljubljane oddaljeno, se poceni proda. — Naslov pove upravništvo. Sluga za prodajalno, kateri je služboval že v kaki trgovini, samec, mlajša moč, kakor tudi -- hlapec -- k enemu konju sposoben za vsa dela se sprejme. -A-ntoan. Kanc, drogerija. : Židovska ulica 1. Pozor! P*>7or! 85.000 parov čevljev, 4 pari čevljev K 9-— Zaradi večjega nakupa čevljev nainovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 jvara moških in 2 para ženskih čevljev na zadigo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9— po povzetju. K. Schuhwaren-Export A. Ges. Krakov (Avstr.) Ester g 8—572. Ako ne ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. P” naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka. f V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin in brat Pavel Skale trg. akademik in kadet v reservi pri 27. dom. polku danes, 5. januarja ob 1. uri popoldne po kratki in zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega nepozabnega prepelje se v sredo, dne 7. t. m. popoldne ob pol 4. uri iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu Bodi nepozabnemu pokojniku ohranjen blag spomin. V LJUBLJANI, dne 5. januarja 1914. Pavel Skale, ravnatelj mestne klavnice, Marija Skale, starši. Danica, sestra. Janko, brat. J. slov. pogrebni auivod Jos. Turk. Pošteno dekle izurjeno v šivanju, želi lahke službe, kot boljša hišna pri boljši rodbini. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno*. SANATORIUMJEMONA]j ZA-NOTRANUE-IN-Kffilj^GlCNE -BOLEZNI, •PC MCA. I LJUBLJANA • KOMENSKE GA-ULICA h I DRFTR.DERGANC ’ Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ‘ . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. v= Telephon 132. \ J Zimski šport Bohinju Je otvorjen. V Bohinjski Bistrici sankanje na sankališču Belvedere, drsališče v Danici. Smuški šport, šlitaža do jezera. Športni vlaki z znižanimi cenami na progi Trst - Gorica - Bohinjska Bistrica-Bled. Znižani športni vozni listki za nedelje in praznike za proge Ljubljana-* Jesenice, Jesenice - Bohinjska Bistrica, Trsta-Gorica-Jesenice pri Deželnih zvezah za tujski promet v Ljubljani, Trstu in Gorici. OficBalna brzojavna vremenska poročila vsak dan pred nedeljo in praznikom v Ljubljani v Tourist-Office, v trgovini Magdič, Kleinmayer & Bamberg, F. M. Regorschek, v Kranju: na kolodvoru. Podrobna pojasnila v Tourist-Office v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev« 6. Hoteli v Bohinjski Bistrici: Rodica, Markeš, Triglav, Pošta, Mencinger, Bevc. Več drugih gostilen. Butet na sankališču Belvedere. Kolesarjem shrani kolesa čez zimo primernem, proti požaru nmnn j m dmoT] zastonj požaru | M| zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti ob- rabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeia ) Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manJ5a!ofimi se vplačili. Po vtliosi dri ga vzajemna zavarova nica naše drlave z vse.ozi siovmo-naročno npravo. Rezervni fet-di K 58.46t.432‘5P. — Izplačane fe gj & 1L/ flf »B. JL 6 4 tdšcčniie in n » « i 123.267.CI5-77. 5 j^W jv w v v n j e* m 11 o z 11 v at r «> v a i n « b n n k a v Prag i. ■■■ ■ ■ ■.-Via pojasnila daje Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar pisarne so v bančni hiši estni Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim i Kodam po najnižjili cenah Škode cenjuje takoj in na -kulantnejc. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin pod zelo m r< i it o'i )i. — Zeh-ev« ’e -mse.