fiorlc«* izhaja vsakf torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. llredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nftfrankirana piama se ne sprejemajo, enako se ue uvažujejo pisma brez podpisa. ttokopini dopisov se ne vračajo. GORICA »fclorira* stane na leto !0 K, ia pol let« 5 K, za četrt \tU 250. rpravništvo $e nahaja v „Narodni Tiskarni" uJica Vetturiiri St. 9. tn ogl&g* $c plačuje od čveterottopn»; petit vrste po U vm, zi večkratni natis pnmeren popusi. PoNamexne itevilke stanejo 8 vm. in $e prcxiaiajo v raznih goriäkili tratikah. Št. 39. V Gorici, v torek dne 16. maja 1911. Leto XIII. Cregorinova politična ekspozifura v Tomaju. Zadnjič smo natančneje označili način proglašenja nasega kandidata dr. Stepančiča in, predla^anja liberalnegn kandidata dr. Gregorina. Kdor to dvoje postopanje pri izberi volilnega kandi- data tre/.no premisli m primerja. niora priznati prednost načmu nasega posto- panja. Pri nas so ^ovorili le trezni in pa tudi veljavni mozje. veljavni bodisi po omiki, ali pa tudi po imenju. Hcscdo so imeli pa ravno tako pnprosti kinctjc in deiavci. ki se brigajo za druzabno in politično življenje. l/.vzet ni bil noben stan. Vsakdo je imel čas premisliti. po- misliti in predlagati. Posvetovanja so se vršila v družbah in pogovorih ožjih krogov mirno m neprcnagljcno. Pred- loj»i predlagateljev poedinih skupin uiso bili izpostavljem strastnim ugovorom nasprotnnmisljenikov. kar navadnoome- jujc in moti prosto voljo in prosto be- scdo zbojovalcev na javnih shodih. Izkratka : Nasega kandidata so predla- gali m hoteli njego\o pruglasitev voliici sanu. Vodstvo slranke m storilo dru- gega. nego skupilo predloge razmhsku- pm vohkcv in jih izročilo javnos'i. Dr. (iregorin je ubral krajSo p«*t. On )c naproMl tnmajskega zupana. n.tj skliče shod v svrlio proglascnjn kandi- datom. In tako >e ;c /l;< dilo. Predhigal ga jc le en sam vollleo ztipan to- majski. In ga je li predlagal samiin vo- lilccm? Kaj šc! Vcliko stevilo jih Jc bilo. ki niso bili z (ionSkega in nimajo torej pn nas volilnc pravicc. In ti >o bill najglasnejsi ! K*azun tch so tvorili odlo- čujoči del /borovalcev kraski volilci, ali vse drugo nego cvet kraškili volil- cev : volilno sredstvo kraških magnntov. Ijudstvo, Ijudjc dvomljive vcljavc, strt»- kovnjaki v po/nanju kvart. vma m snopsa. To so bill glavni kunimgcm stanjelskih /borovalcev, ki so dclali „stimurigo"! In na medklice takih ino- žakarjev je trezna „lidinost" ponosna! Dober tek! In taki trzasko-kraski de- menti so imeli dati svoj placet Vraiio- noveniu predlaganju (iregormovi kandidaluii! In tej karikaturi volilnega slioda je delala „Hdinost" spoštljive po- klone! Zakaj ni dr. (iregorina progla- sila kandidatom raje ona sama; saj pravi, da irna njeno politično drnstvo po pravilih pravico tudi na Krasu? — Ali je že tako I Liberalci so kričači in carlatani. Taki so goriSki, taki Ijub- ljanski, taki tržaški. Bobnanje, ropo- tanje, kričanje, to jim je prijetna mu- zika. Naši goriški liberalci so zdaj pu- polnoma na tleli, ali kričati in javnost farbati znajo še izvrstno. Vsaka druga stranka, ki bi si morala izposojevati kandidate iz druge dežele, ali bi ne mogla dobiti iz svoje srede drugili kan- didatov kakor sta Kocjančič in Vrtovcc — vsaka druga stranka bi se bala iz- zivati iz Ijudstva svojo obsodbo, ali naši liberalci in njih tržaški pomagači hočejo doživeti še eno blamažo. V „Edinosti" je bilo nadalje pi- sano, da se je iz Trsta položilo g. Vranu na jezik pojašnjevanje, „kako brezobzirno se je doslej postopalo z Ijudstvom iz Gorice ven". — To se je seveda sugeriralo tomajskemu županu iz Trsta ; on sam ni navedel v dokaz niti enega vzgleda. Ni pač mogel; kajti Kras je do novejšega časa volil le li- beralno, če se je torej iz Gorice s kra- škim Ijudstvom postopalo brezobzirno, be je to godilo od liberalne strani. ka- teri se je krasko Ijudstvo doslej poko- rilo. G. Vrana so torej tržaSki hudo- musnezi zopet grdo nafarbali. To brez- obzirno potegovanjc g. Vrana meji že na sliko plešočega medveda! Dalje je ^lidinost" z vidnim vese- Ijem beležila, da so nekateri zborovalci (to so bili najbrze tržaški „oiikanci", privedtmi od „iidinjasev*1 v Stanjel!) po- zivali g. poslanca Zlobca. naj vendar pove kaj o svojem delovanju, in zopet dru^i da so knčali. da ni nič delal. Tako govorijo Ijudjc, katerim jc cut za postunost in resnico že popolnoma i/iinirl. naj že nosijo srak, all obraze disftgunrane od razuzdancga tr^askega žtvljcnja. Trza^ka morala ! Ako bi bil imel gospod poslancC Zlobec lanske »(ioricf" >tt-v. .^4. .^5 in 37 pri rokah. hi jih bil lahko zabrusil v ubraz tern zlohnim. zavestnin. lazmkom tako-le: I'ropahcc. In bentc. In je pisano na podlagi uradnih podatkov dc/elncua odbora. kaj smo detail v dcželnem /born ja/ in moji gg. tovan.^i slov Ijtid. strankc! In Vi. g. urcdnik .iidi- fuoti", ki .ste lu pred mano, gotovo ni- stt sc pozabili. da je Van» in Va>emu gospod »rju lam ravno tako zabrusilo v obrnz one tn stcvilkc svojega lisia urcdniStvo „Ounce" ter Vaju ravno tako pozvalo. da ovrzita ic uradnc podatke in — kcr lega ne morcta prckličUe svoje ncrcsnsčnc trditve: da so se de- lile dcželnc pod pore tako. da so dobili I.a hi dve tretjini. Slovenci pa le eno «Harlekin in lakanapa)! In kaj sta Vi dva naredila ? (*rav to. kar deldjo zdaj tti pred Vami ti-le Vajini najcli agita- torji: skrila sta se kakor dve pravi mevži /a molčanje in nkratila svojemu Č! tajoCemu občinstvu neizpodbitno res- nico: da mso Kraševci nikdar prejeli tohko dezelnih podpor. ko so jih za>to- pa'.i sami liberalni poslanci. Ali Vaju ii" si am rabiti tak(^ nepo^teno orozje! Tako bi bil lahko zavrnil g. po- slanec Zlobec le trža^ke usiljivce, ako bi bil imel tiskane dokaze pri sebi. Vi. g. Vran. pa zapomnitc si to lekcijo in ne dajte se več rabtti /.a pod- no žjc tržaskim liberalcem; saj pravite sami. da niste liberalec! liberalen shod na Cesfi-Sv. Križ. Križki križ, Peter Medvesčck, učitelj, je uže na stanjelskem sliodu obljubil. da bo vipavska dolina govonla na ve- likem sliodu za dr. (iregorina. Radovedni, kako silne množice se bodo zbirale na tem sliodu, smo poslali našega poroče- valca kot poslušalca na shod na Cesto, ki se je vršil minulo nedeljo pred go- stilno Bratinovo. Udeležba. Najprej bodi pribito, da se naši pristaši shoda niso udeležili in zraven tega je bil v času, ko se je shod vršil, pogreb mladega dekleta, katerega se je udeležila velika množica naših pristasev. Na shodu se je zbralo od 150 do 200 liberalcev, največ seveda Ajdovcev in Lokavčanov, priznanih liberalcev, ki bi se pustili na liberalno komando tudi — obesiti. Prišel je tudi dr. üregonn, ured- nik Jidinosti" Cotič, A. (iabrsček. tomaj- ski Vran in drug! taki tipi trhlega libe- ralizma, v katerega butajo silni valovi ljudske nevolje, ki ga gotovo strejo ob prvi priliki. Pri teh inozakih ni imela naša itrajka kaj zgubiti. l'delezba jebilasla- bejsa kakor v Štanjelu in začudili smose. ko smovideliokoli liberalnih generalov le mal obroček komandiranih Ijudi. Sicer pa naj bode povedano, da če bi se pri- redil ta shod v Križu. bi videli ravno te Ijudi zraven. če bi priredili shod v Ajdovsčini, bi bih ravno ti zraven. če bi priredih ta shod v Lokavcu, bi bili tudi ravno ti zraven. Kjer zatrobi napredni r"g. tarn se zberejo. Križki križ je ba.e obljubil üregorinu najtnanj 500 kalmov, ki mu bodo na shodu ploskali in ga pehali v drzavnozborsko kolibo. A tega ni bilo. Krlžkt križ, učitelj Peter Mcdvesčck je otvoril shod in povedal ponen danasnjega sestanka ter kmalu nato predlagal za drzavno- zborskega kandidata libcralne stranke advokata dr. (iregonna iz Trsta. nakar so mu njegovi tV>tilci rtkli. naj živi. Dr GregoriD, f.no namazan gospod. pristna slika moža velikega mesta. "ki so mu kmečke po- trtbe in reve tako mari in pri sreu. da bi se zanje rad žrtvoval seveda sele potem. ko je neiepo izpodrinil ubogega Lcjzeta ^trcklja. Najbrže ni n.kdar misl.l l,ojze štrekelj. da preži dr. üregorin na njegov mandat kakor maček na mi§ in da mu ob prvi priliki zavije politični vrat Torej govoril je dr. üregorin na nedcljskcm shodu na Cesti. l.iberalni pnstasi ga niso poznali in so vzdigovali glave. Povedal ni n:C novega - kakor je sam rekel. Pojašnjeval je potrebe Ijud- stva. za katere pa ve nase Ijudstvo se bolj kakor dr. (iregorin. (iovoril je o kul- turnih. gospodarskih in narodnih potre- bah. Rekel je. da je danes tujec na Vi- pavskem. da ne pozna Ijudstva in kraja. a da se bo za kraj zanimal. ako ga posljejo v državni /bor. (Torej sele za- nimal!) Obljublja ne nie. (Prav je! Vsaj ne bo navezan na volilce!). trudil se bo. da se bodo slovenski poslanci združeno borili proti vladi. kajti posameznik iu" more nič narediti. (Torej je üregorin priznal. da posameznik ne more nič na- rediti. da le v zdruzitvi v velikili stran- kah je moč! Dr. üregorin pa. če bo iz- voljen. bo v družbi slovenskili liberalnih drzavnih poslancev. ki jih bo le par in bodo torej popolnoma brezpomembni!) Kar se vere tiče — je rekel — stoji on na stalisču. da se vera ne sine mesati v politiko in je proti temu. da se zlo- rablja cerkev v politične svrhe kleri- kalne stranke. (Oj. gospod doktor! Poza- bili pa ste navesti konkretne slučaje, kjer se to godi! Ako pa nasa duhov- ščina raz lece svari Ijudi pred liberalci in izprijevalci na§e mladine. pred iinia- zaninii liberalnimi Hsti, vrši le svojo sveto dolžnost in nič drugega! Saj so liberalci sami krivi. da se o njih tudi v cerkvi govori in biča njih neiepo poče- njanje! Dr. üregorin pa drži roko liberal- cem, je sam liberalec, kandidira na libe- ralni program, šef je liberalnega lista, zato mu bo naše Ijudstvo in naša čč. duhovščina nasprotovala.) Križki križ, ki je bil uže strasten klerikalec, strasten socialni demokrat, naposled pa je sedaj liberalec'/- najboljše pa se ga označi z beseiiarMf strasten žakljar in rnalhar — je natdfctopil na vzvisen pro- stor in zelen kakjjf kuščar je jel bruhati iz sebe gnojnico, da je smrdelo naokoli, in izzival je na odpor one, ki se ne stri- njajo ž njim in i üregorinom. Sama jeza ga je biJa. Drl se je: Tukaj je križki križ, (Lep mož, lep značaj!) sem gori naj stopi tisti, ki bo potem lagal po „üorici". (Oj, križki knž. farbati znaš le ti! f'arbar pa si tak, da ti ni para! Kdaj si farbal, ali tistikrat, ko si vihtel pero nad A. Gabršče- kom, a!i tistikrat. ko si napadal üre- gorina, ali tistikrat. ko si castü demo- krata dr. Tumo, ali tistikrat, ko si častil na>e voditelje. ali pa sedaj, ko psuješ in opljuvaš vse. kar se tebi ne kianja!) Ker nasih mož ni bilo zra- ven in ker je liberalnim pristašem vsako dokazovanje brez pomena in ker je bil nas poročevalec navzoč le kot posluša- lec in bi ga liberalci gotovo raztrgali, ako bi se oglasil kot protigovornik, je bilo shoda kmalu konec in üregorin je sei v Trst v prijetni nadi. da se bo ven- darle priplezal s pomočjo navzoče „mno- žice" na Dunaj. No. pustirr.o mu to ve- selje do 13. junija. Krlžani in Gregorin. Pravijo. da so se Križani svoj čas obrnili na dr. üregorina z neko prošnjo v zadevi premestitve c. kr. uradov iz Ajdovščine v Sv. Križ ali na Cesto. A dr. (jregorrr/ je smatral to zadevo za fako važno. da je odgovoril na toza- Jevno pismo šele po treh meseeih in sicer v takem smislu, da je bilo za Kri- zane neugodno. pač pa ugodno za Aj- dovee. katere ..visoko ceni". Križani pa so ostali z dolgim nosom in so debelo gledali. — In sedaj naj bi ga Križanje v zalnalo za to. da je Jel Ajdovcem na roko njim na skodo. še voiili! Križki križ podpira torej tistega. ki noče c. kr. uradov v Sv. KriŽu Kaj pravijo Križanje k temu! Tržaški advokat uže ve. ka} dela in tudi ve. kje ima pričakovati večje zaslombe.... On nikoli ne zgubi. Knžanje in Cestarci pa ne bodo podpirali onih, ki jih pusčajo na cedilu! 13. junij bo govoril. Xasi somišlje- niki pa na noge! Vstran vsi pomislekt! V boju je zmaga! Iz KazelJI. — Pred kratkim nas je obiskal nas deželni poslanec gospod dr. S t e p a n č i č. Bili smo prav veseli, da smo ga tudi osebno spoznali in mu poiožili nase težnje. Z vidnim zanima- njem je vzel na znanje nase želje in posebno one glede vodnjakov. ki sena- meravata zgraditi. Povedali smo mu. da je bilo poverjeno izdelovanje načrtov müjoracijskemu uiadu v Trstti. koji je odposlal na lice mesta. da bi si ogle- dal za vodnjaka pripraven prostor. ne- kega mladega uradnika, ki ni razu- melskoroali papravničslo- venskega jezika in koji je imel tudi v stvarnem obziru jako čudne na z ore. Izključil je namreč kot za lovenje vode ne odgovarjajoče vse onestrehe, ki s o k ri t e z kam- nitimi ploščami. To nerazumljivo dejstvQ je imelo za potrebno posledico, da sta se morala zbrati prostora za vodnjaka le na takih mestih, kjer je dovolj streh, ki niso krite na navedeni način. To pa ne odgovarja po- treb i v a 5 čano v. Kazlje je namreč raztegnjena vas in mi žeiimo, da r.i sä prostor za vodnjaka izbral tako, da bi biia vsa vas enakomemo poslužena t vodo, kar bi se daio lahko izpeljati, ako bi se uporabijaia vodatudi odstreh, ki so krite z kamnitimi ploščami, kakor je to po celem gorenjem* Krasu obl- čajno, ne da bi se bil do sedaj še kak strokovnjak nad tern spodtikaL Qospod poslanet Stepančič je bil ves ogorčen, da se se vedno dogaja, da se pošiljajo na Kras uradniki, ki jih Ijudstvo ne ra- zume in kar se tiče izključenja s kam- nitimi piosčami kritih streh, je opomnil, da se v drugih kraških vaseh kaj slič- nega ni se pripetilo, da se povsod tudi takšne strebe uporabljajo in da bo Vsled tega skrbel, da se tudi pri nas ta nedostatek odstrani in sicer to tern več, ker je po njemu znanem mnenju vesčakov popolnoma neutemeljen. — Hvaia za tolažilne besede. Želimo go- spodu poslarcu, koji se ni ustrašil truda in ki je,neglede na vroč dan, pe§ tudi naso revnovasobiskal, najboljšega uspeha na korist naše občine. S Krasa. — Župan Vran, kakšen mož in kakšen župan je to? S Krasa nam pišejo: Prvi pogoj v Jloveškem živijenju je značajnost. Značajen mož pa ne sine nikdar prelomiti svoje be- sede. Tega načela se menda Vran tie drži. Gospod Vran se je nekoliko dni pred shodom v Stanjelu takole izrazil: Onemu frdamanernu Gabršku iz Gorice jo moram pokazati, ker me je o pfiliki zadnjih volitev zaradi mojega nastopa. kot agitator za agrarno stranko, na }>re- surov način napadal; tako ga irnam v želodcu, da bodem letos naspro- toval vsakemu kandidatu ko- jega bo on pod pi ra 1. Je li držal Vran to besedo ? MI, kateri smo slišali iz njegovih ust zgoraj navedeno izjavo, smo kar strmeli, ko smo videli malo dni potem na shodu v Štanjelu našega brihtnega Vrana sku- paj z svojim prljateljem Gabršče- k o m in ko smo slišali, kako sta se složno ogrevala za is tega kandidata. Gospodü županu Vranu bi sve- tovali naj skrbi rajši bolj za svoje županske posle in naj prepusti kraško politiko drugim. Saj ve dobro, da niti v lastni občini nima zaradi svo- jega pretirano liberalnega duha nikake trdne zaslombe, posebno pa v zadnjern času, ker je izposloval od starešinstva baje neki v zakonu ne povsem vte- meljeni sklep glede zidanja nove Sole v Utovljah in sicer na temelju nekega z občinarji napravljenega čudnega zapis- nika, o kojem trdijo mnogoteri obči- narji, da niso vedeli kaj so podpisali. Toda ne samo to povzroča neza- dovoljnost v občini. Župan Vran zna imeti in ima faktično ljudi tudi za norca. Dva poštena občinarja sta ga vprašala nedavno od tega nekega dne zjutraj predno sta odšla v Gorico, je li predložil pritožbo glöde sole v Utovljah vže deželnemu odboru. On jima je od- govoril, da j a in naj gresta le v Gorico poprašat, zakaj je ne rešijo. Kdo bi ne bil veroval Županu! Moža sta odšla v Gorico. Ali glej vražjega Vrana! Na stopnicah deželnega odbora srečata možakarja lastnega župana, koji jim je v njuno veliko začudenje v videči zadregi, da se neresnica razkrije, rekel: Vesta kaj, sedaj vama moram pa vže resnico povedati, da imam do- tičnopritožbo še domal Moža sta mu seveda tudi povedala, kar je zaslužil, ker ju je imel za norca, po vrhu jima je moral pa — če tudi ne rad — plačati vse stroške nepotrebnega in od njega povzročenega potovanja v Gorico. Tako je poravnal župan Vran, ki se sicer tako šopiri, uradno neresnico. Še nekaj! Po Krasu se govori, da bo moral plačati župan Vran 300 K in nevemo še koliko stroškov. Zakaj? Neka tvrdka je tožila županstvo v To- maju za 300 K zaradi naprave načrta za napajališče v (irahovembrdu. Dasi dolg ne obstoji, je bi!a tožena öbfona dne 7. t. m. pri sodnlji v Se- Ifltii c b s o j e n a v plačilo. Kako pa to? Politikujoči iupan Vran je narok z a m u d i I. vsled Cesar je bil a nedottna občina kon t u rrlaci fa n a. Kam se zagazi, če se ima od votilnega «gitlranja razbiirjeno gtavo. Politični pregled. Bosanski poslancl pri Blenerthu. Prszidij bosanskega sabora in člarti bosanskega deželnega sveta so bili v četrtek sprejeti pri avstrijskem mini- sterskem predsedniku Bienerthu, kate- remu so odposlanci povedaii vse svoje želje in zahteve, zlasti pa kar se tiče novih železnic. fuiancialne ureditve de- žele in nje politične situacije. Ispremembe v bosenskl vladi. S cesarjevim lastnoročnim pismom je na lastno prošnjo umirovljen Šef bo- sanske vlade general pehote Vare- šanin pi. Vareš. Cesar je imenoval za armadnega inspektorja v Sarajevu in za šefa bosenske vlade fcm. Potioreka. General Varešanin. „Agramer Tagblatt" komentira od- stop generala Varešanina takole: „Ba- ron Varešanin si je pridobil velike za- sluge za mirno rešitev krize v Bosni in Hercegovini in ravno spoštovanje in ljubezen vseh slojev prebivalstva do njega je popravila marsikak pogrešek avstro ogrske diplomacije. Pokazal je premalo razumevanja za „velike načrte", ki jih imata Ogrska in Dunaj z Bosno in Hercegovino. Menil je, da bosanski kmet vendar ne srne biti samo predmet izkoriščanja od strani madjarskih finanč- nih podjetij in da ima monarhija še druge dolžnosti v obeh provincijah. In potem je baron Varešanin — Hrvat. To je bilo tedaj, ko je bil imenovan za šefa bosanske vlade, lastnost, ki je gotovim krogom prav prišla. Saj je šlo za to, da se uduši eventuelno nevoljo v prebival- stvu, ki bi bila iahko izbruhnila v prvem času po aneksiji. Težka odgovornosti polna in tudi antipatična naloga. Za to je bil Hrvat VareŠanin po nazorih go- tovih gospodov kakor ustvarjen.... Ko pa vse konča, ko se poleže razburjenje in pride čas, ko bo treba izkoriščati Bosno in Hercegovino, — potem Hrvat Vare- šanin lahko gre, da, potem celo naj gre. In moral je iti, ker je Hrvat. Njegov na- slednik (FZM Potiorek) pa bo moral iti, ker — ni Madjar".... Turkl proti Grnogorc.em — Itaiija pri- pravljena v Jadranskem morju. Iz Skoplja prihajajo zelo vznemir- ljiva poročila. Osredotočenih je v Skop- Iju 40, v Mitrovici pa 12 bataljonov, ki so pripravljeni proti Črnigori. — V italijanski zbornici je pa izjavil državni podtajnik di Scala, da se razteza vstaja zgolj na severu skaderskega vilajeta in da je to notranje turško vprašanje, a da ima kljub temu Itaiija v Jadranskem morju dovolj ladij, da brani koristi Ita- lijanov, če bo to potrebno. Slavnostl ob kronanjn angleškega kralja so se v Londonu Že pričele. — Dne 12. t. rn. so otvorili v navzočnosti an- gleškega kralja in kraljice v kristalni palači razstavo, ki predstavlja, kar so Angleži pridobili na industrijskem, trgovskem in poljedelskem polju. Katoltška zmaga v Švlol. * Pri volitvah v kantonski svet v Lucernu so zmagali včeraj katoličani. Priborili so si 88 mandatov, liberalci so jih dobili 62, socialisti 7. Drobne politične vesti. Nemški cesar Viljem je v soboto zvečer odpotoval iz Wiesbadena v Lon- don. -- V Meksiki namerava predsed- nik republike Diaz razpustiti kongres in imenovati vojaškega diktatorja. — Av- stro-ogrski odposlanec v Belgradu grof Forgach je v soboto v privatniavdijenci izročil srbskemu kralju Petru svoje od- poklicno pismo. — Turška vlada je inienovala na Kreti štiri turske sodnlke. To je krsčanske prebivalce Krete tako razbUrilo, da so baje izjavill, da so pri- pravljeni tudi z oboroženo silo prepre- Čiti prevzetje teh mest po titrških sod- nikih. — Ruskl vojni minister je te drii dospel v Vladivostok, odkod bo infipi- ciral razne garnizije. Kitajsko časopisje smatra to potovanje kot pripravo za vojsko proti Kitajski. — V severnem delu Albanije je proglašeno obsedno stanje. Darovi. Z a „Š o 1 s k i Do nv je došlo našeinu upravništvu: Posojil- nica in hranilnica v Cerknem 20 K, ravno toiiko za „Slov. Sirotišče" in „Alojzijevišče". Domače in razne vesti. Smrtna kosa. — Danes zjutraj ob 5. uri je umrl v Št. Petru pri Gorici podžupan g. Jožef Bizjak v 38. letu svoje dobe, zapustivši bolno soprogo in 7 nedorastlih otrok. Pokojnik je bil naš somišljenik. N. p. v m! In spot dežela na robn finanönega propada. — Tat, ki je ukradel denar, je tekel po ulici ter kričal: „Ulovite ga", da je odvrnil od sebe pozornost. Bnaka se nam zdi „Soča". V sobotni številki rešeta z deželnimi milijoni kakor z orehi. Milijonček več ali manj ji je* čisto vse- eno! Bankerot dežele je neizogiben. Na koncu pa intonira navadno pesem : „Tega so krivi klerikalci". — Mi se ne bo mo danes igrali z tleželnimi milijoni, am- pak rečemo leto: Na robu finančnega propada je nekdo drmji, na robu finanč- nega propada so napredni denarni za- vodi, na robu finančnega propada je bila „Mizarska zadruga", ki je tudi padla v prepad. Na robu propada je liberalna stranka na Goriškem, na robu propada je velikimesar, na robu propada je libe- ralno gospodarstvo v (iorici itd. To, to, draga „Soča" je materijal, o katerem bi morala govoriti. Tu so bankeroti, tu so falimenii, tu ima opraviti sodnija, biriči, državno pravdništvo in kazenski para» grafi! Tako je,vidite: Ravno deželni de- narni zavodi so tisti, ki so dali ogromno svoto denarja za iiberalne narodne klo- potce, ki so danes res na robu finanč- nega propada. Prosimo „Sočo" prav uljudno, naj piše vsaj nekaj pod naslo- vom : „Liberalni denarni zavodi na robu finančnega propada". Kaj molčj kakor grob! Veselica v „öentraln" v prid novi kapucinski cerkvi se bo vršila, kakor uže biiježeno, prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. üri pop. To veselico priredi mla- dina učnih zavodov „Šolskega Doma" pod vodstvom učiteljskega osebja. Opo- zarjamo naše rojake v mestu in v bližnji okolici na to lepo veselico, ki ima blag namen: podpreti zgradbo krasne kapu- cinske cerkve, katero bo naše Ijudstvo z veseljem obiskovalo. Saj so čč. oo. kapucini priljubljeni našemuljudstvu, kar kaže tudi to, da so naši okoličani mnogo pripomogli pri zgradbi nove hiše mo- litve. — Vspored veselice je naslednji : 1. Funtek: Deklamacija: „Pesem o pesmi"; 2. Nastop otrok s petjem: „Si- rota"; 3. Volarič: „Divja rožica", dvo- glasen zbor; 4. Rajalni nastop učenk „Šolskega doma"; 5. I.: „Sijaj sončice", troglascn Žftnski zbor s spremljevanjem glasovira; 6. Fr. Kimovec. Burka v'enem dejanju. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". — Pridite torej prihodnjo nedeljo v „Central"! „Srčni" program kandidata Koc- jančiča povdarja sobotna (13. V.) „Soča", češ, on ima program srca in ni brez- srčen kot so ti Šmentani klerikalci na- sproti ljudstvu. Sapralot ga.pihnetak le program „srca"! Dosedaj smo poznali le srčne bolezni itd. sedaj pa imamo kar naenkrat liberalno srčni program. — Sicer pa vzemimo tisto Kocjan- filčevo govorjenje malo v pretres. Njs- gov program je, kakor pravi, program narodno-napredne stranke in pa tisti program, ki se ne da povedati. Vze- mimo prvo polovico: Narodna napredna stranka je stranka goriških škricev in varuhov „narodnih piruhov" in nima z ljudstvom v goriski okolici ni Cesar opraviti. in tega kandidata, ki kandi- dira na tak program, imenujejo kmet- skega kandidata. Pojte se solit s takimi otročijami! Pišete o kandidatu za kme- tovalce itd, program pa ima tisti staro- liberalkii meščanski, ki so ga skovali gospodje pri Crni kavi takole v nedeljo popoldan. Kdo pa bo §d dandanes tako neumen, da bo §el na te limanice? Zakaj pa la „kmečki" kandidat ne raz- vijc svojega kmečkega progra- ma? Potem bi se dalo kaj govoriti, tako pa ni nič resnega na vsej stvari. Tedaj prva polovica nič — druge polo- vice programa pa ni mogoče poveuati, kot trdi kandidat KocijančiČ, le neke romantične sanje mu piavajo po mož- ganih, čemur se sicer ni čuditi. Naše ljudsvo pa zahteva m o Ž a z j a s n i m i, o d k r i t i m i n a č e i i, ki vL, kaj mu je storiti. Mi ne bomo po- šiljali v pariament sanjačev in IjuJi s „srčnimi" nadlogami, ampak moža, ki je že dosti stonl za našo okolico in ki tudi vživa zaupanje ljudstva. Ce gospod Kocjančič še programa ni zna I povedati, kaj bo povedal pa na Dunaju, kjer je treba znati malo vcč kot hruške peči. Kakor rečeno, KocjančiČ naj zdra/i doma svoj „srčni" program, na Dunaj pa pojde nas zastupnik, t. j. nas ditni poslanec Fon. Dva volllna shoda brez volllcev. i— Pa saj smo rekli, da bi bilo res boljše, ako bi jo naš ljubi Frence Ko- cjančič iz Podgore uže sedaj pobrisal v Bosno med Turke! Bog ve. kaj ga zna do volitev še doleteti! Poslusajte, kaj se mu je prepetilo minulo nedeljo v Brdih. No, na politično pašo je sei minulo ne- deljo naš ljubi Frence v Brda. V „Soči" se je čitalo: „Kandidat Kocijančič i:ranc se predstavi svojim briskim volilcem v nedeljo dne 14. na dveh shodih in sictr predpoludne ob 11. uri v prosturili pri g. Simčiču v Kozani. popoludnc po bla- goslovu ob 3. uri pa v Kojskem pri g. MariniČu. VolilciBrici. udeležite se v ob.ilnem številu teh dveh shodov". — Tudi tržaška „l;dinost" je v nedeljski številki botnbastično napovedala dva Ko- cijančičeva shoda v Brdih. A čujte, kako so mu jo napletli ti Smentani Brici! To so pa res nehvaležneži! Impertinenca, da ji ni para! Ubogi Frence se je celo pot iz Podgore do Kozane „biflal", kaj bo na shodu govoril! Predstavljal si je polno dvorano pristašev in domišljal si je, da bodo njegove besede kar elek- trizirale poslušalce. — A glejte raz- očaranje! V Kozani vse mrtvo tarn, kjer se je imel naš Frence pred- staviti volilcem! Ja, pa niti par mož ni bilo! 0 sveta pokora I Kaj pa zdaj! Go- voranca ga je davil-, a teh prebrisanih Bricev le ni hotelo biti od nikoder. To jä vrelo v Frencetovem sreu! Ja, pa jih ni in jih nil Ni kazalo drugega kakor „Kehrt euch" in „Marsch" „zurück" — brez shoda! „Nikdar več me ne vi- dijo Kozanci", si je mislil.' A kupa volilne grenkosti rii bila Še polna. Ubogi Frence se je tolažii, da bo mogoče v Kojskem boljše! A kogar se smola zjuiraj prime, se ga drži celi dan. Čujte, tudi v Kojskem se mu je tako godilo kakor v Kozani 1 „Ja pa kaj res me ne marajo", se je vprašal ubogi Frence. In revež jo je moral tudi iz Koj- skega odkuriti brez shoda, ker volilcev ni hotelo biti od nikoder. Oj ubogi Frence! Volilci te ne ma- rajo ! Nam nisi hotel verovati, sam si se hotel prepričati. In sedaj, ko si sam skušal, menda nam veruješ, da nisi pa nisi za poslanca pa „fertik"! To so ti povedaii minulo nedeljo Brici stem, da še pogledat te niso prišii! Pa rnenda se ni še nobenemu kan- •diddlu tako pripetiio kakor našemu Frencetu 1 Naš Frence si bo najbrže na večne case zapomnil, da je šel dne 14. maja 1911 v Brda se na sliode ponujat za poslanca, a so je moral vrniti do- mov, ker ni bilo žive duše, ki bi ga poslušala. Kaj enakega se ni zgodilo še nobenemu kandidatu! „Soöa" v skrbeh za Stopančioa. Sedaj „Sočo" najbolj skrbi dejstvo, da, ako bo izvoljen dr. 11. SiepančiČ za državnega poslanca, ne bo mogel oprav- ljati službe deželnega odbornika. „Sočo" moramo potolažiti in umiriti s tern, da ji rečemo, naj si ne dela sivih las za- radi tega, Bomo uže mi uredili tako, da bo prav nam in „Soči". Sedaj je prvo, da bo dr. Stepančič izvoljen, drugo pride potem na vrsto. To Je pa res čudna logtka. — Ko je kandidiral pred štirimi leti sodni svetnik M. (Jabrijelčič v državni zbor na liberalni program, ni pisala „Soča", naj &re M. (Jabrijelčič na sodnijo, kjer polrebujemo slovenskih -sodnikov, ampak je napela vse sue, da bi bil M. üa- nnjelčič izvoljen. Sedaj pa, ko kandidi- rata na naš program dva sodna svet- nika dr. 11. Stepančič in Josip I;on ju poganja „Soca" na sodnijo. Piše kakor ji kaže! DemagogIJa prve vrste. V „S!o- vencu" Citamo: „Rdeii Prapor" prinaSa v sobotni šievilki oklic. ki obljnblja volilcem prava ncbesa na zemlji. Pravi, da ho .socialna deinokracija odpravila indirekten duvck, canno na železo. na kavo, na sladkor, na krmo in na žito; da bo izposlovala svoboden uvoz di- vine, mesa in skrbela. da se bodo zi- dale nove zelezmce, ceste, kanali in dobili delavci na ta način veltko za stuzka. Samo se toga manjka. da bo odpravila boiezen in smrl, potem se boJo pa zartfs vrnili zlati čas. o ka- tenh je ze sanjal rimsk; pesnik Ovid. Nič davkov in vendar se bo krasiio živelo; kruh bumo imcli. sole, zdravje, varno siarost in pa sreco bomo kar v pozirkih pili, če pride veliko sodalno- demokraskih puslancev v novo dunajsko zbornico. Res zlati časi!"* NajboljSi, uajdolavuejši, najvzor- nejšl poslaneo je bil. kakor piSe „Soca", AI. ^trekelj. Zakaj pa so ga poslali v Dalmacijo in zakaj ga ne Ikandidirajo vcč? Vsak otrok na Krasu ve. da se Strekelj ni odpovedal prostovoljno kan- didatun. Alorda nam to pojasni glasilo političnega društva J-dinost". Zakaj so pripravili liberalci KraSevce ob takega zastopnika? Radovcdni smo na histo- rijat Oregorinove kandidature. Logika za liberaluo možgane. — Danes se vrši v Ljubljani nadomestna volitev za dež. zbor. Libcralna stranka kandidira prof. Reisnerja, ki je še mlad po letih in po sluzbi in ki je Se le pred kratkim postal ces. kr. profesor v Ljub- ljani. In vendar je on po mnenju libe- ralcev neodvisen inož! Zato so pa po mnenju liberalcev odvisni naši kandidatje, odvisen je profesor bogo- slovja v pok. (ki ni niti c. kr.) dr. A. Gregorčič, odvisna sta sodna svetnika Fon in dr. Stepančič, dasiravno je sod- nikom zajamčena neodvisnost že v temeljnih državnih zakonih. Trda mora biti biitica, ki ne izpregleda, kako drzno infrivolno farbati ljudstvo „Soča" in njena posestrina „Hdinost". Reisner je torej neodvisen, Gregorčič, Fon, Ste- pi>nčič so odvisni! „Soča" in „Edinost" smatrate svoje čitatelje res za velike tepee, ker se drznete tako pisati'! ÖUden slučaj! — Ko smo čitali v „Soči", da se je Lojze Štrekelj odslovil iz Šibenika v Dalmaciji brzojavnim po- tom od političnega življenja, smo nehote mislili na nekega „zastupatelja" (zastop- nika) tvrdke „Forčie i drug, lozari (trto- rejei), Komen (Primorsko)" imenom Vicko Bujas p. Šime iz Šibenika-Dolac, Dal- macija. Kdor hoče cepiti amerikanske trtezvsakovrstnimidalmatinskimitrtami, naj se poda v naše uredništvo, kjer se niu pove naslov tvrdke in tudi cena za 11 vrst cepljenk dalmatinskih trtnlh vrst. Moramo delati malo konkurence, da se kupčija s trtami boljše razvijai Mladeničl iz Št. Andreža. ki so dali tiskati za njih zadnji pies iaške plakate laškemu tiskarju, se hudujejo v „Soči" na nas, ker smo to zabilježili in pravijo, da so jih naročili pri naših za- veznikih. Pozivamo jih, naj imenujejo one naše zaveznike. Zabilježbe je tudi vredno, da so se blesteli nad uhedom plesišča samolaški nadpisi „lintrata", „Uscila". Kaj ne, častno /.a narodno- napredne štandrežke mladeniče! Uboga Slovenija! Kakor da bi se nahajal St. Andrež v Kalabriji! f Razpis ustanove za bivše po- morščake. Podadmirala Bernarda ba- rona Wiiilerstorf-Urbair ustanova za dva revna iii v aktivni službi obolela in onemogla pomorščaka v znesku po 140 kron je razpisana do 1. julija teko- čega leta. ProSnje, ki morajo biti opreniljuie z ubožnim spričevalom. kakor tudi z dokazilom, da jeprosileconemogel v aktivnem službovanju, je vlagati pri c. in kr. pomorsko okrajnem poveljstvu v Trstu. Ustanova se redno podeli za dobo enega leta, ni pa izključeno, da se ne bi mogla vnovič podeliti. Pre- ka&no vložene prosnje se ne bodo vpo- števale. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kmettjskega druStva" v Cerknem, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bode vrsii dne 2S. maja t. 1. ob 2. uri popol- dan v dvorani „Oospodarskega doma* s sledečim vsporedom: Dnevni red: 1. Poročiio načelstva in nadzorstva. 2- Odo- britev računov za leto 1910. 3. Volitev nadzorsiva. 4. Popolnitev odbora. 5. Slu- Cajnosti. Odbor. Porotno zasedanje pričnc v Oorici dne 22. junija !. I. Znanl fabrik&ot ponarejeoega 4e- Darja Anton uahnjd^iC /. Auhuvega. o k.itcrem smo uže vcckrat poročali, da se bavi s lo prepovedano obrtjo. je bil te tlni aretlran v restavraciji „Tri krone" v (junci. Pri njcin so naAJi dvc pona- rejeni kroni. Na gübi pa ima Se eno tožbo /aradi le prepovedanc obrti. Pod voi jc padel včeraj d.Vletni Anton liumar iz Sovodenj, vo/.nik pri tvrdki Žniderčič-Stepančič v (jorici. Na- hajal se je i dvetna konjetna in s pra- zmin vo/.om pred drzavnim kolodvorom. Konja sta se^plašila. liumar pa hoteč ko- nja tikrotfti je zgrabil /.a vajeti. A konja sta hudu potegniia in ubogi Humar je padel pod voz. in kolesa so Ala po iijctii. K sreci je bil voz prazen. \\u- marja so prepeljal: v gorisko bolniSnico. Njegovo sianje ni nevarno, Dopustt vojakov xa ietev. Vojno ministerstvo in mmisterstvo za dezcino brambo sta odredili. da smejo prosit za doptist za deia na domačem po- sestvu le vojaki sami in to ustmeno pri raportu. Ni pa dovoljeno, da bi kdo drugi. (oče. mati itd.) prosil na kateri- sibodi način za tak dopust pri vojakih se naliajajočega sorounika. Pri zrelostnih izpltth, ki bodo tra- jali od 6. do 10. oziroma od 0. do 11. junija na tuk. srednjih Solah bodeta predsedovala in sicer na realki šolski svetnik Just Mandrych, na gimnaziji pa vladni svetnik Friderik Simzig. Letošnjo črešnje se že nekaj dni prodajajo na tukajšrf^m sadnem trgu. Prve črešnje na goriškem zelenem trgu so se videle uže minuli teden, a jih je tržni komisar zaplenil. linako je zaplenil več košev prvih črešenj te dni. Baje niso dovolj dozorele. V vagon elektrlčnega tramvaja je v nedeljo zjutraj trčil na \rerdijevem tekališču voz ognjegascev, ki je z ve- liko hitrostjo pridrdral iz ul. Caserma. Oje je prodrlo železno planko tram- vaja in šipe so se razbile. K sreči ni nikdo sedel v tramvaju, sicer bi se imelo obžalovati človeško Žrtev. Avtomobllna dirka. V nedeljo po- poludne se je vozilo skozi mesto kakih 50 avtomobilov, ki so se udeležili dirke iz Aussee-a čez Celovec, Gorico, Trst v Opatijo. Prvi avtomobil je dospel v Go- rico ob 2 in pol, zadnji pa okolo 8. ure zvečer. Prihodnji živlnski semenj v Ö«- rlcl bo 26. maja. t. I. Posobne bladlloe vagont za pre- važanje argentinskega mesa si nabavi južna Žeieznica. Za seüaj jih bo naba- vila nekaj nad 20. Roman)a v Rim. — Sv. Oče je po- slal na škofe pisma, v katerih želi, naj bi prihodrtje leto priredili velikaromanja v Rim. Zanimiva razsodba. ¦¦ Kasacijski dvor je istotako kot deželno sodišče v Celovcu izrekel načelo, da je kaznjivo, odsvetovati komu operacijo, ako jo smatra zdravnik za potrebno in sicer je to prestopek zoper varnost življenja v smislu § 335. k. z. Dr. Šuiteršlč brzojavlja pražki „Union", da poročilo nekaterih listov o njeg vem dalmatinskem potovanju, da je on v Kasteiu ali na drugih shodih napadat dr. Ivčeviča in da je plačal agitatorje, ne odgovarja resnici; tudi ni res, da bi bil kdo klical: Živio minister šusterSič. Nemct odkionili Scbolverein — Župan v Riedu na Tiroiskem. pošten Nemec. je ponudbo nemškega Schul - vercina zaradi Schulvereinovega shoda v Riedu odklonil s sledečim dopisom: ^Tukaj je ze štinnajst društev in torej za kako navo v revnem. od hudourni- kov razdrapanem ozemlju niti za en centimeter zemlje ni proste. Sicer nam jc dobro patriotična in dobro katoliškaf la§ka all če^ka Sola ravnotako ljuba, kakor ncmSka \* Nikar v Aoeriko! — Priporočamo vsakciiisur. naj ne siii sedaj v Ameriko. ker viada tarn veliko pomanjkanje dela; da, vsak dan se zapre kaka nova to- varna. Saino v tikagi je najmanj čez oO.OOO brezposelnih delavcev. Kakor v Ctkagi, tako je tudi drugje. Novi vojaiki *kof. — Cesar je, kakor poroča „I reindenblait", imenoval prclata Hmerika Bjelika za apostolskega vojnega vikarja. Novi vojaSki Skof je izSel iz vojaske duhovščine; zato pozna iz lastne izkusnje pastirstvo v armatii. Rojen je bil leta I Sou v Havi. Podeljen mu je bil tudi vitcski križec (:ran Jo- žefovega reda. papež ga je imenoval za svojega tajnega komornika. Bjelik je po>tal konzistürijaln« ravnatelj. imeao- van je bil tudi za apostolskega proto- notarja s pravicami. da sme nositi nulro in $;kosovsko paiico. Delovai je tako uspe$no. da mu je bil leta 1905 podeljen red železne krone III. vrste, I. l'M)9 je pa dobil komturni križ Franc Jožefovega reda z zvezdo. t Ivan Orth še živi Akoravno je bil bivši avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator (Orth) proglasen za mrJvega, prinaša neka dunajska korespondenca vest, da Ivan Orth še živi in da hoče živeti v priprostih razmerah. kar da je tudi nekaterim osebam pri dvoru znano. Beležimo kot kronisti. Boj s tlhotapol pri Brežicah — Iz Zagreba se poroča. da so hoteli Hrvati vtihotapiti pet s prešiči naloženih voz na i5tajersko, a so jih presenetili orož- niki. Vnel se je boj, ki je trajal pol ure in se je tudi streljalo. Stirje vozovi so se vrnili na lirvaško, eden je pa izginil proti Brežicam. En orožnik je ranjen, ker je bil večkrat zadet. Ustreljen je tudi en konj. Tihotapce zasledujejo. Bivša srbska kraljlca Natallja umira. — Nekdanja srbska kraljica- žena rajnega kralja Milana, je tako ne- varno obolela, da pričakujejo vsak tre- notek njeno smrt. Drobfinice, Volika železnlška nesreča v Äme- rlki. Iz Nevv-Jorka poročajo: V državi Colorado se je pripetila grozna želez- niška nesreča. Ekspresni vlak iz San Franciska, ki je vozil z hitrostjo 95 ki- lometrov/je pri Dunverju skočil s tira. Več vagon^v se je prekucnilo čez nasip. Doslej so našli 25 trupel. Sodi se, da je pod razvaiinami Se mnogo trupel. Berottntka sola tatov - Beiolin- ska kriminalna policija je zasledila solo za tatove. Profesor je bM že večkrat ka« znovani trgovec Artur Swigr ki je sta* noval v neki kleti. Iz prisilnih zavodov pobegle je prvi čas skrival. Vsak je ra^- ral plačati za hrano in stanovanje krone na dan. Nato jih je jemal seboj- na trg, kjer jih je učil krasti žen- skam denarnice, za kar so mu morali plačevati odstotke. Ko so biii dovolj po- -jčeni, jih je pustit samostojno delati. Tudi vlamljati jih je naučil. Kitajska oboroževanja v SUnA- žurljl. — Iz Vladivostoka prihajajo vesti, da je zahteval podkralj Aladžurije voja- ška ojačenja za to ozemlje ter so menda že Stiri divizije rednega vojaštva dobile povelje, nemudoma oditi v Mandžurijo. Gospodarske vesti. Nekoliko nasvetov glede škrop- Ijenja trt. (Dalje.) V ta namen se raz- topi modra galica v eni posodi in apno v drugi. Ako hočemo napraviti 1 hi 1% raztopine. deti je v vsako posodo po 50 1 vode ter v cunjico ali košek obesiti nad prvo posodo do vode I kg modre ga- lice. nad drugo I kg ugašenega apna. Gorke vode ne smemo rabiti v ta na- men. Tud« premalo vode ne sme biti, ker bi se potem raztopina pri mešanju .zjedia". Navadno se vliva apnena voda h raztopljeni galicj. Priliti jo je toliko, da postane rudeč lakmusov pa- pir moder. Ako nimamo tega papirja, ki se ga pa lahko vsak vinogradnik za par novčičev kupi, spoznamo, da je do- votj apna, če izgubi raztopina gaJice modro barvo. Najlažje spoznamo to s pomočjo kozarca. Na sploh računamo, da je treba pnbližno toliko ugašenega apna, kolikor modre galice. Živega apna je treba manj. Nafboljse je napravijati raztopino zvečer, zjutraj pa mešati in čim prej rabiti. kajti raztopina. ki dlje časa po- čiva. izgubi na svoji vrednosti. NajboljSi čas za škropljenje je rano zjutraj in zvečer. ko solnce več ne pripeka premočno. Opoldansko škrop- Ijenje osmodi lahko listje. Da ubranimo trte peronospore, mo- ramo škropiti. kakor zgoraj rečeno, prej nego požene tros v list svojo korenino. V ta namen se priporoča škropiti v prvo, čim je zrastlo trtno mladje za pedenj na dolgo. (Konecpriii.) Sako se odpravijo ušt pri govoji iivioi. I'si pri živini se prav dobro in zanesljivo uničijo z močno tobakovo vodo. V to svrho je najbolje kupiti to- bačnega izvlečka. ki se dobiva v vsaHi večji prodajalni tobaka. Vzame se 2 žlici tobačnega izvlečka na liter vode ter se vse skupaj dobro pomeša. S tobakovo vodo se ušiva mesta dobro zmočijp, ker ie tista uš pogine, ki jo ta voda zmoči. önid. t. j. ušjih jajec, pa tobakova voda ne uniči in čez nekaj dni se izležejo nove uši, zato je to sredstvo vsakih pet dnij toliko časa ponavljati, dokler uši ne izginejo. Razstava za vrtnarstvo, sadje, zelenjavo in vinarstvo v ffloskvl. — Avstrijska razstavna komisija je nazna- nila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pod pokroviteljstvom ruske carske dvqjice vršila v Moskvi meseca septembra t. I. ruska razstava za vrtnarstvo, sadje, zelenjavo in vinar- stvo z inozemskimi oddelki. Prijave je poslati do 15. maja t. 1. razstavnemu odboru v Moskvi, Petrovka 19, ki daje vsa nadaljna pojasnila. Loterijske ötevilke. 13. ruaja. Dunaj......60 62 29 25 22 Qradec......5 87 63 65 71 Ill I 111 HftFIfi 1 fill izviren roman, HU.Hill illl/Illl I Soikl ernoiolec, llllJHIll IIIIIillH I SB dobl v „Harodni Tisharni". ppIUIJflUI UVUIIflll ) — cena broä. 1 B — V ehke zalcge novih dvokoles. šivalnih in kiuftijskih strojev, orkeatrijonot. gramofonov, vitakovrstnjh ploW itd. V zalogah imam veliko rsch gori navedrnih tudi ie rabljeuib strojev, prav po cent na izbero pri BATJEL-U Gorlca. STOLNA ÜLI0A 3 4 Mehanična delavnica. Hr a /1 o i n I n A ' «\m a V. » ^ L, A deniki poStnüie prosti. 1 \^ Opomba: Kdor mi dtokolo, gramoson in šivalri stroj proda, dobi za nagrado eno novodvokolo. Dii gospodicni äi'TI0 brimi šolskimi spričevali želita vstopiti v službo v kako slovensko trgovino kot biagajničarski ali knjigovodkinji. — Na- slov povč uprava tega lista. DrijoLjf Spominjajte se ob vsakl B lagajnlčarska ozlroma komptoiristlnja iščesiužbe. Vešča je slovenščine, nemščine in italijanščine. Pojasnilo daje uprava -™- „GORICE*. s^—= 5voji k svojim! Svoji k svojim I M1HALJ TURK na Koritu lt. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za masklranje po primerni ceni. i Jakob Miklus | mizar in lesni t r g o v e c - v Podgori =s= ; na voclü ieleiDisiep uita j (na ctiti, ki peljeproti Gradiiki) o o o i Trguje tudi z opeko vsake vrste, i ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi : vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v gorici ulica della Croce štev. 6 Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase pol2Kin naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Naznanilo preselitve. Znana stara domača tvrdka z železnino Konjedic&Zajec naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v. prostore hiše ,Ue lie piie' Gosposka ui. si 7 (prej krojaska zadruga). Na novo praktično urejena trgovina omogoci nas riase cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno postreči. Zahvaljevaje se dosedanjej cenjenej naklo- njenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, pri- poročamo se za obilne narocbe v naSih novili prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec. „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCFJOVAnA ZADFJUGfl Z OmEJCHO ZAVCi.0 ¦ ¦¦¦¦¦; V GORICI ^¦^¦^^ obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|0. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5Vj0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO Glus. Verdi st. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. O D B 0 R. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaua zadruga z omejeuo zavezo posrednje pri naknpn tmetijsfeiti potrebscin is pri prodaji ^v- ^v ^x^ kmetüskili priieliov. *v 'v ^v- Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPl ST. 32. Prosiva aahtevatl listke! Prosiva aaütevati listke! Največja trgovlna z železjem GORICA, Gosposka ulica St. 7 (prej Krojaška zadruga.) Psiporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje ^lraverze), cevi za stramšča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, žclezno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svin^ene in Železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinörejo, ter vsakovrstna orodja. Cene n i z k e, 8 o 1 i d a a p « s t r e ž b a ! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdiii najuie nuve amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. .¦ i—i»«»jaw» hmmmmmmt/« luHaH^HHHHJiHaiai^BMMiaflaHi^BHMiB^^HaHMHHHnHHHlflMiHHnnMrtflBll"Mmn Pozor! Edo krono nagrade| totiorl fino krono nagrade i Stoite! ,,, 4 ., Stoite! tJ Kdo ne oozna tvrdke ° _ wmmmmmmf^^mmm^m^^^ * ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦* Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Ducmo) v GORIGI štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivaliie stroje, ki so naj- boljši, najccnejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po iO-letiii uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Yicturia šivalui Htroji so se vsem šiviljam, krojačom in drugim niočno pri- S^ Ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- H ¦_------——— nega stroja =-===:— 9 aOriginal Victoria" šivalne stroje. ly^ Tvrdka da na razpolago uöiteljico, ki poučujo brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi \"' stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje ^^ (rekamiranje) itd, itd. r Ta tvrdka irria na prodaj vsakovrstno k kmotijsko orodje:slamorevnice, sti- Sbs^ss. skalnice, drozgalnize (etroje za« ^l^i mastenje grozdja), pluge, ^^3 brane itd. itd. šMM&r Ta tvrdka ima na ProdaJ na.i* K» boljna dvokoleso bela, rdečaitd. 2 znarnku H E R Š B V A N I & Č U K, ki Jih sama izdeluje. Nadaljo, puske, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre- ^j. Ijiwo. — Potem najboljše gramoione. ' Daje na obroke. -E- CENIKI == se x a z p o š 1 j a j o J ¦ ===== zastonj. ^s=|