rokodelni i narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. 4 Odgovorni vrednik /ir. «JTcvt»JBleitveis* Tečaj V sredo 20. rožnika (junija) 1849. List Vrane M èerni prisait f]fĚitz branit.7 Že smo slišali, de so Krajnskim nektere živin četa » po vrančjim černim prisadu (Milzbrand, Anthrax} lo smert storile. Ce bo pa vročina Še huji. kakor ? pocepaloin bati se je je dosihmal bila, jih bo pa še več de ne postane prava kuga. Ze smo kmetovavce v 23. listu Novic opomnili naj varjejo svojo živino nagle smerti, in v tistim listu še bolj na tanjko pa že v 3. listu 1843. léta smo razlo y ? de ? žili vzroke vraneji rovati. prisada, in kakó se ga je va Kér je létas, kakor se kaže, zavoljo velike vro-číne nevarnost huda, kér bi utegnilo zavoljo suše tudi vode sèmtertjè zmanjkati, Vas, kmetovavci, še enkrat opomnimo : glejte na svojo živino! Ze večkrat smo povedali, de pri vrančjim černim prisadu vsa kri černa in ? gosta postane ? kakor kó lom a žílo (š m ir) , in de taka kri živino vsake sorte vecidel na nagi am a, kakor de bi strela va-njo trešila , včasih pa tudi še le v 24 — 48 urah umori in de nar raji dobro rej eno, pitano y mlado ži y vino napada. Cerna strupena kri pa se naredi posebno iz hude vročine pod milim nebam ali v hlevu,od pomanjkanja vode,od pr e dobr e pi če ali kerme. Vse pa, kar živino od ®v«fill»j ili Zliotl'aj hladi, odvrača černi vrančji prisad. Iz ima s živino ravnati, de jo obvarje te hude bolezni. Varite jo prehudiga delà pri hudi vročíni; z ju trej in zvečer nej raji več delà, kakor okoli poldne — dajte ji več tega vsak umen kmet lahko sam presodi, kakó in nagle va ? iméte hleve hladne hladne ? krat hladne vode,—dajte ji namesto suhe klaje zeko p a j te lenjave in kislatih in slanih reči, jo večkrat ali jo saj s hladno vodo polivajte pa se le količkaj b o leh na kaže, dajte ji berž berž ce pušati, de jo rešite černe strupene kervi. Varite se sami, de se s tako černo kervjó ne o skrunite 5 in Bog obvari, de bi tako živino zaklali in mesó i. t. d. porabili tovo smert! ? to tudi Vam prinese go %Wurce razlaga srojhnu stricu cesarski patent od susca zastran desetine tlake in druzih dávšin ? Ljubi stric! Drug pismo od 7. kimovca 1848 in od 4. susca 1849 sloven ski jezik prestavljena. Nikar se ne čudite, ako v téh patentih marsiktero reč najdete, ktera se Vam neznana zdí in ktere ne zapopadete, — pomislite, de obá patenta ništa le za eno samo deželo, temuč de sta za veliko deželá, ktere imajo sèmtertjè v gruntnih rečéh V To posebne naprave, tedaj tudi posebne davke. téh patentih se je pa móglo na vse dežele misliti, ljubi stric! je tréba nar poprej vediti. V predgovoru cesarskiga, od vsih ministrov pod-pisaniga patenta od 4. sušca stojí imenitna beseda za vse deležnike, de tarifa odškodovanja naj bo taka y de bo za obá — ne le za gruntno gosposko ampak tudi za kmeta—pràv (billig^. Pravednost naj bo tedaj pogla-vitno vodilo vsiga ravnanja pri ti Pojmo zdej k 1. in 2. 1. razdelk ali reči. . tega patenta ukaže, de tlaka m tlačanske plačila gostačev in na podložnih grun-tih vseljenih kajžarjev imajo nehati, brez de bi za tó kaj plaćali. Cm u de so dosihmal mógli go s taci tlako delati, tega mende noben clovek ne zapopade, in te tlake nobeden ne more pravične imenovati. Ta je vunder prehuda, de clovek, ki nič nima, za tó šekaj plaćati mora! Pravično je tedej, de je tlaka gosta čem pa tudi kajžarjem brez vsiga plačila od pušena, tode ne vsim kajžarjem, ampak le tistim, , ki imajo svojo kajžo na podložnih kmečkih gruntih. Kajžarji na gosposknih gruntih se morajo od gospo- darja s primernim plačilam odkupiti. Kdo pa je kajžar na podložnih kmečkih gruntih? boste morebiti vediti. Kajžarji na podložnih gruntih hot li bolj na tanjko so vsi tišti, ki so svojo kajžo že na grunt podložniga kmeta postavili, ali pa na tak grunt, ki je bil pred od V ze po or » osposkniga grunta odpisan in za kmečki grunt spoznán, preden je kajžar svojo bajtico na-nj postavil. Tukaj pa moram opomniti, de soseskna tlaka gostačev, to je,tista tlaka, ki jo imajo gostači soseski opravljati, kakor, postavim, v soseskinih opravkih za póta iti, ali pozimi iz soseskne ceste sneg kidati i. t. d. po tem patentu ni nehala, ampak le tista tlaka je je- gruntni gosposki ki nj ala ktero so imeli gostači svoji v delu opravljati ali pa v denarji pobotovati. Tlaka 5 jo imajo gostači v prid soséske na kmetih ali v ter gih in mestih delati, ne more jenjati y zakaj y ce revni ostač zboli ali na stare dni takó oslabí, de si ne more cr nič y Nate danes drugo pismo , v kterim sim Vam po- ki se opravljajo pri samesne razdelke ali paragrafe zasluziti, ga soseska preživi; tedaj je tudi pravično de tak clovek za tó v prid soseske kaj stori. Ravno takó se mora tudi med drugimi tlakami razloček delati zidanji ali popravljanji cerkve, sole, y od 4. susca razlagati naménil. Vzemite pa pi imenovaniga patenta farovža, in ktere ne morejo jenjati, če noče soseska ob branji tega pisma tudi 37. list lanjskih Novic in 12. doklad cerkev, solo létašnjih „Novic" v roko> kjer ali farovž priti, ki so le v njeni lastni prid. Po novih sosesknih napravah se bo ta reč še bolj na- sta oba cesarska patenta tanjko razločila: kaj gre soseski storiti, kaj pa ne. — 106 — 2. §. patenta zapové, de se imajo v vsaki dezeli komisije napraviti, ktere bojo presodíle: ktere davšine imajo po §. 5. lanjskima patenta (od 7. kimovca) brez plačila jenjati, ktere pa s primernim odškodova- nj em. Že v začetku tega pisma sim Vam rekel, de niso gruntni davki po vsih deželah popolnama enaki, tedej se ni mogla postava dati, ktera bi za vse dežele ve-Ijala, in bi vse posamesne zadéve obségla. Dež el ne komisije so tedej edina prava pot, to imenitno pa težko delo tako dokončati, de bo za vsako deželo pràv. Le to bi bilo pri téh komisijah želéti, de bi bilo v vodi li h, po kterih se imajo te komisije ravnati, vse na tanjko razločeno, kakó se imajo pri ti reci vesti in kakó se ima ta reč presojevati, de ne bo tèrma ali svojoglavnost komisarjev namesti pravice na nobeni strani obveljala in prepíri se začéli. Kakó se bojo te komisije sostavile, tega ne vém. Kér pa ima po tém patentu eno tretjíno odškodovanja deržava, drugo tretjíno podložni kmet plaćati, tret j o tretjíno pa gruntna gosposka zgubiti, tedej mislim, de bo tudi ta komisija na tri razdelke šla ; eno tretjíno komisarjev bo morebiti izvolila deržava, ti bojo cesarski komisarji; drugo tretjíno komisarjev bojo i zvolili kmetje, ti bojo km ečk i komisarji; tretj o tretjíno komisarjev pa bojo izvolili grajšaki, ti bojo grajsinski komisarji. Takó se bo zamôgla ta reč brez enostranosti pravično razsoditi, in kér je pravednost (Billigkeit) poglavitno vodilo tega patenta, kteriga ne sméjo komisije nikdar spřed oči pustiti, se sme pričako-vati, de se bo to delo lože dokončalo, kakor zdej mislimo. — Nadalje od tega v tretjim pismu. Z Bogam! Vaš zvěst Jurče. Iz postav za ohranjenje gojzdov od cesarice Marije Terezije danih. (Dalje.) 10) Kér so pa v krajih v sék odločenih nektere drevésa za skodle, hlode, kole, sode, vozove, podobě, zrézbe, ali za ladije in drugi taki lés, kteri je ljudém koristniši in gojzdnim lastincam več dennrjev pernese, kakor dřeva, kaj pa de jih je tedej treba k tacim rečem oberniti, pa ie tako dolgo dajati jih, dokler navadni sék terpí; verhovino naj pa lepo skléstijo; sicer naj pa po gojzdu dračje , vsušene drevésa in véje lepo čisto poberó , in še le kadar je sila, naj se lepiga in živiga lesá lotijo; posebno se pa 11) Drevésa za vozove, sode in skodle se ne smejo pustiti delječ v gojzdu sekati, ampak le ondi kjer imajo v sék odločeni kraj, kér sekáči radi škodo delajo, in več drevés posékajo , kakor jim je dovoljeno, verhe in véje skrijejo, in tako se v gojzdu le škoda in potrata déla ; skodlarjem naj tedej le perpusté v tistih krajih sekati , ktere jim zemljina gosposka odkáže; sicer pa bodo taka gosposka in skodlarji ojstro po postavi štrafani. 12) Mi tudi to milostivo ukažemo, de naj tište kraje v sék odločijo, kjer so drevésa popolnama dorastle, pa še preden vsahnejo, ali ondi kjer so drevésa sicer v kaki nevarnosti, ali ob mejah, kjer so drevésa v ne-varnosti ukradene biti ; pa tudi ni tréba séknih krajev preblizo in le v ravnini volit!, ampak kar se da, naj jih delječ v gojzdu odberó , de jim ondi lés ne zgnije, in de se v bolj zložnih krajih za druge potrebe prihrani. Ce so pa v kterim hřibu dorašene drevésa začéli séka-ti, naj od léta do léta ne nehajo v tistim kraji sekati, in naj ne začenjajo drugej sékati ; tréba je pa véditi, de naj spredej proti zgornjimu vetru začno sékati, de vétru prostora ne delajo, kjer bi jim utegnil škodo storiti. 13) De. se pa taki kraji, kjer so drevésa posekali, kmalo spet zarastejo, je tréba vselej nekaj nar boljših , zdravih, ne prestarih, ne premladih, lepih, ravnih, ne grampovih drevés za séme pustiti, na kterih so véje lepo razrašene in košaté, berstje zeleno, koža brez mahú. Bukve je dobro za séme pušati, ktere niso previsoke, de jih veter ne podere. Naj 30, 40, k večimu 50 sto-pínj delječ in naskrižem drevésa za séme pušajo. Ako je tréba več ali menj drevés za séme pušati, se po zemlji obsodi; če je zemlja terdna, ni tréba veliko drevés za séme pušati, kér jih véter ne bo mogel lahko podréti in podrašine zatréti ; kjer je pa zemlja mehka in rahla ali vpuhla, ondi so sémenske drevésa v veči nevarnosti , in če jih véter podere, se bodo druge težko zasijale, in še gojzd bi se opustil. Naj tedej v tacih krajih več drevés za séme pušajo^, tudi za to je to bolji, de séme, kamor pade, ostane in ozelení, in ga véter ne odnese ; če so drevésa prerédke, tudi med njimi velika trava zřaste in mlade drevésca zadusí; po tem takim bi se gojzd le težko in počasi zaredil. Kdor zemljo pràv pregleda , ako je terdna ali pa rahla in mehka, ga bo že sama pamet učila: če je tréba več ali menj drevés za séme pustiti. Kar je tukej zgo-rej od bukev rečeno, tudi kar séme tiče, od vsih druzih dreves veljá. 14) De se pa drevésa, kar jih potrebujejo, o pravim času, v pravim redu, in kakor je za podrašino nar boljši, sekajo, se je tréba v vsakim kraji drugač ravnati, kjer niso vsi kraji enaki; zató se ne morejo, kar sék zadéne , splohne postave dati ; pa vender je tréba tole vsim véditi, de naj, kjer listně drevésa sekajo, vselej dosti drevés za séme pusté; tudi v smrékovim gojzdu naj tako ravnajo , in tukej naj še posebno sker-bé , de preveč smrék ali hoj in sosébno v takim kraji na enkrat ne posékajo, kjer zemlja nima dosti mokrotě in sence, kjer imata sonce in véter preveliko moč: v takim kraji bi namreč drevésa ne mogle podrašati, ampak kar bi ob dobrim vremenu ozelenilo, bi kmalo spet sonce zapeklo in zadusilo. (Dalje sledí.) Peter sil.je v e horeninice je spet skusnja poterdita ! Novice so v 22. listu pod napisam ;,Mnogover-stne kmetij ške d r o b ti nce"zopet kaj dobriga in ko-ristniga podale. Med njimi je drobtinca , vredna , de bi se v zlati skledi hranila; namreč: „Kravam po porodu posteljco lahko od pravi ti". Ravno sim dobivši Novice, željno preberal, kar slišim zdihovati, de bo revež ob edino kravico přišel, ktera njega, ženo in 6 otro-čičev živí, zató, kér se očistiti ne more in vse znamnja so na prirašenje kazale. Jez mu hitro Novično drobtinco podam ; on pa berž po že preteklih 24 urah po otelenji po oznanilu hvalevredniga gosp. viteza Mori ca Franka pomoček napravi — in glej ! tretji dan se posteljca srečno iztrebi. Krava je čisto zdrava, in ima veliko mléka. — Ali bi ne bilo kaj takiga, se vé, de v manjši primeri, porodním ženám v sili svetovati ? — Vsa druga se je pred nekimi léti sosedu péla ; ki je v enaki okoljstavi po širokoustniga doktorskaza poslal , ki je ubogo kravico terpinčil in terpinčil ; pa vender ni mogel posteljce odpraviti, ampak jo je po mnogim mučenji zopet nazaj sunil. Sosed je mogel veliko plačati, pa še ob kravo priti. Bodi vam Ijubeznjive Novice ! serčna zahvala za toliko lepiga , dobriga in tečniga kruha . kteriga kakor skerbna mati s tolikim trudam in prizadevanjem — od svojiga rojstva do sedanje ure lomite izkojivnim Slovencam!— Serčna zahvala pa tudi za imenovano drobtinco, ki je več vredna , kakor de bi zlata bila ! Ulimje 10. rožnika 1849. Jože Virk. *) Gotovo zasluži ta pomoček, de bi ga v enacih pogodkih zdravniki tudi pri porodnih ženah poskusili. Vredništvo» 107 Maj sađjoreja kmetovavcu donese. v tesnejim pomenu te besede. Ravno takó bi se bili V Sent-Joški fari nad Polhovim Gradcam je kme tija , precej visoko v hribih pri M o ž i n a t u po na lahko iz Kopitarjeve gramatike, ko bi bili celo pažljivo prebrali, lahko prepričali, de Kopitar — slava vadi pravijo. Tukej je stari oče zdanjiga posestnika njegovi učenosti ! se je autokrata slovanskiga veliko sadnih dreves bolj in manj zlahtniga plemena na- dozdeval, ki je hotel, de bi celi svet po njegovi pi sadil. Kaj v zdanjih časih to dobička prinese ? Léta šali plesal, kar je rajnki Dr. Prešern v zabavljih napísih svojih „poeziji kratko pa dobro povédal. Be-rite na strani 389. Kopitarjeve gramatike pod mernikov) čez 400 gold., razun tega, karase je domá nadpisam : Krainische Bucher, in prepričali se bo- 1847 je tedašnji gospodár le za srove in suhe češplje dobil S5 gold., in za jabelka in hruške fkrog 1200 porabilo. In še temu kmetu do mesta voziti ni priročno ste y de je on le po svoji glavi „krainische Bii Učite se kmetje iz tacih zgledov ! Podlipski. ch er imenoval, kar so stari stari pisavci sami » slo po Nesreća nikoli ne praznuje Nevarno je nevarno s smodnikam se pečati ; mar-sikteriga je že smertno osmodil. Na binkuštni pondeljik je kmet A. B., per Divici Marii na Peski, Podčeter-teške fare, na z lesenim klinam basan možnar, kteri že pred ta dan per večernicah vstřelil ni, zopet smod- venske bukve" imenovali. De pa sam Kopitar slednji čas ni več od krajnskiga jezika govoril ampak, de je vès v Car an ta ni o zamaknjen bil morete v njegovim življenjopisu brati y ? za ? ki ga je Dr. ? z nika natrosil. Kér smodnik zopet brez poka pocverci kmet možnar po levi roki proti komolcu položi, de bi viljcami v vnetilnico pobezal. Ali kakor bi trenil in lévi komole čisto zdrobi, takó de ni bilo Fesel v Dunajskih Novícah na svitlo dal; zatorej so mu tudi na grob napisali, ne de je bil Krajne, ampak Carantan us (jpoglejte „Novice" léta 1845. stran 183.) De se je beseda „Slovene" in „slovenski jezik" pokne kosice znati. Le neutrudljivimu prizadevanju bistroumni med Krajnci nekoliko pozabila , ali se morete čuditi nad tem? Kolikor bolj so iz Krajnca Ne mca delali, toliko bolj so mu jemali njegove narodske lastnosti in pravíce, de prosti Krajne nazadnje že več ni vedil, od V • ga m goreciga rodoljuba Dra. K. ima življenje zahvaliti. Čudno je, kakó de se je možnar užgal; — bolj je čudno, de kmeta že pred ta dan ostrašilo ni. ko y in pa se ? se mu je nek možnar v lice pokadil (jned basanjem) de je bil vès čern, in je njegovo obličje, zna y biti, tudi kod so njegovi spredniki prišli, — de so Slovenci de njih jezik je slovenski. Berite, častiti gospod! kaj Kopitar „der grundgelehrte" v svoji gramatiki na strani Kdor se dan današnji 53. in 54. zastran tega pise V ze samo s življenje na niti obviselo. Ljudjé pravijo, de mu je na-menjeno bilo. Ja! če je svojoglavna nerodnost in neumnost namenjena, takó je tudi temu namenjeno v téh rečéh na prostiga kmeta izgovarja, tém očitno kaže, de vse njegovo besedovanje ni piško viga oréha vredno. Prostimu člověku, kterimu se podúk v soli ne dajè, je komej za njegovo žlahto mar bilo! Jože Virk. njegov narod se V se dalje ne zmeni ne. Poglejmo za pa v / gosp (Iperto pismice profesorju R. v Ljubljani stare case nazaj, in vidili bomo, de so jezik nas Krajn kdaj V w & M. U Zalostno je, de se moramo za i/; v 8 dognane d ne cov vedno slovenski jezik imenovali. Vzemíte Linharta v roko (Versuch einer Geschichte von Krain) in berite kar je v létu 1791 na strani 199.1. delà pisal : reci smo tako delj • v i ♦ pnsli dan današnji prickati, in de „In Krain erkennt sich jeder Eingeborne an dem Namen ? de nekteri Krajnci cio več ne Slovenec und seine Sprache an der Bestimmung sloven vedó y de mi Kraj smo kakor Vodnik pravi ski jezik. u In kakor pravijo — Linhart v létu 1791 en odraslik liciga slovensk » ta naš jezik je „slovenski jezik", ktera beseda ni znaj-dena ali novo skovana po lanjskim sušcu, ampak sto lét nazaj da, in de ni bil ud slovenskiga družtva! — Pa kaj bomo od Linhar- v létu 1791 pisal; pojmo skorej tri » govorili, ki je to y in poglejte je od kdaj bil j <-/ wu iiviv« c* j wu»j J ni » u u li u u u j kJ> v-/ wuij /iuiucniu „ uuuuu^giikj v c 11 g a iu u lu U n i je pa, de clo nekteri taki možjé, od kterih smo mislili, v ta Slouenski Jefig preobernen in d b o! Še bolj žalostno V . f u de so do jêd slovenskiga slovstva ts tiste edne in protivne stranke nosijo, ktera se pred lanj skim sušcam za naš materni jezik še změnila ni pa kljub t in t lét t arim y m zdej hipoma drugim učenik biti hoče bukve pisane v létu 1550: TaEuangeliSvetigaMateusha, s daj peruizh - ali ravno tega is katerih fe ti mladi inu pre pr oft i Slouenci mogo lahku tar hitro brati inu piffati nauučiti" — ali v létu 1578: Po ft ill a, to je Kerfzhanfke Evangelfke Pre- skos celoIeto sa hifhne léta : „Abecedarium. Ene Buquice y 5? dige verhu Euangelia Grozno smo se zavzéli, ko smo unidan pervo lé- Gofpodarie četért zgodovinskiga časopisa , Mittheilungen tašnj( historischen Vereins fur Krain" v roke dobili, in ko Vaše obširne opombe, častiti gosp. profes Alije mogoče — smo si mislili — de je to tišti des a . . v praui Slouenski Jefig Se več druzih starih prié imamo na razlagati, ni prostora. Ozrimo se njem pisal pr epifana. kupe, pa vse to tukej enmalo še na po znej i čase, in poglejmo: kakó se je tù pisalo. Visoko učeni Dobrovski je razdelil vse slovanské ki je létu 1846 in 1847 ) tem časopisu pokazal, narečja v 10 versti ; v 5. versti 1. reda stojí: „DasSlo v f i r\ li* i i i • ♦ i * * * # i * Tr-r- • /N i de ni ptujic v slovenskih recéh ? Pa dalje ko dalje wenifche oder Windifche in Krain, Steyer-smo Vaše opombe brali, zmirej bolj se nam je jasnilo, mark und Kár nth en", — naš slavni M e t e lko je v de tudi Vas je očitna strast pri tem pisanji vodila, letu 1825 spisal: „Lehrgebáude der Sloteenifchen ktero skozi in skozi pretresovati, bi predolgo Le eno samo rec hočemo iz namreč od Vašiga ^asno bilo sostavka vzéti Sprache im Kónigreiche Illyrien undinden be > nachbartenProvinzen" y slavni Jami k „Versuch fi lovenskiga jezik a, in še te bi ne ome- eines Etymologikon der flowenifehen Mundart nili, ko bi Vi ne bili pri ti priliki tudi „Novic" v misel in Innerósterreich 1832, — slavni Můrko „Theoretisch- vz e 1 i. V opombi kVodnikovimu sostavku ste sicer očitno ermark , Karnthen , Krain und dem illyrischen Kiisten pokazali, de se dosihmal niste veliko z praktische Grammatik der slo venischen Sprache in Stey našim sloven lande 1843 Dr. Muršeč „Slovensko slovnico za za šole imamo: skim slovstvam trudili, kér bi bili iz Vodnikovih pi- pervence 1847"; sánj že davnej vedili, de je on v imenovanim sostavku slovenske šole v c. k. deržavah 1832, r> Ab ec e dn ik za Ker- u r> pod imenam Slovencov od vsih Slovanov govoril ; šanski nauk za slovenske sole poleg kate ko bi bili pa njegovo zgodovino „Geschichte des Her- hizma po c. k. deržavah 1831" — in tako dalje, zogthumsKrain", posébno po 22., 23. in 53. stran paz- kamor pogledamo že pred lanjskim sušcam, vse v flU> ljivo prebrali, bi bili tudi zvedili, kdo de so Slovenci slo venskim jeziku vidimo! Od po znejih bukev nocemo 108 govoriti,kér našnamén je podučiti, de le, častiti gospod beseda „slov en ski" jezik y Vas prijazno nasiga domačiga regimenta in pa Hrovatov povelje do y m vceraj ali pred včeranjim zmisljena! Tudi „Novice niso nikoli bile y puse na ramo vzeti in iz Ljubljane se podati v drugim, kot v „slovenskim" jeziku pisale, kér so Ogerskim pobegunam naproti proti Kamniku, od kodar je oznanilo prišlo, de tišti Huzarji, ki so imeli pove- zmirej za vse narode svojiga slovenskiga jezika pisale, Ije na Laško iti in so jo v zgornji Avstríi pobegnili, so in kér smo se bali, de bi ne bili Kocevarjev razza-lili, če bi bili v krajnskim jeziku pisali, kér so tudi predréii. oni Krajnci, pa ne Slovenci, in kér je nam ena-kopravnost že pred konstitucijo sveta reč bila. namenjeni skozi Krajnsko deželo v svojo domačijo Novičar iz mnogih hrajer. Iz tega vidite, častiti gospod ! de Krajnci Vaše V četertik je prišla po telegrafu novica iz Tersta milosti (Mittheilungen stran 25.) ne potrebujejo,svoj v Ljubljano, de je naša armada s svojimi bombami Be jezik slovenski jezik imenovati! De smo Krajnci po netke doségla in baterijo puntarjev zlo poškodvala. Be netkepa se še zmirej niso podale, čeravno jim že silno pré deželi, to sami vémo; pa še tudi to vémo, de smo Slovenci po rodu, in de iz rodu izvira edin o pravo imé našiga jezika, ki — vsim nevednim nasprotnikam de. Iz Ogerskiga še zmirej ni nič slišati od veli ke vojske, ktera se zató dolgo odlaša, de bo en del vkljub, ki resníco in pravico zatirati in mirne Slovence ne- Rusovske armade Poljsko deželo tako obsedel prenehama dražiti hočejo—je bil, je, in bo sloven- puntarski armadi ne bo moč, na Poljsko se ski jezik na vekomaj. Amen. j de vréči. Ilirsko me kliče Latinie in Grćk 7 Slovensko me pravio Đomači vsi prék. Od perviga tukaj Stanuje moj ród, Če vé kdo za drujga Naj rece, odkod f Ban Jelačič je bil přetečeni teden s svojo armado v nekterih bojih srečen in je puntarje premagal; Wyss pa, general kteriga armado (Vodnik.) Dr. B. Novičar iz ljubljane. je veliko mocnejsi puntarska truma napadla, se je mogel s svojo armado vmak-niti in on sam je padel, zlo ranjen, v roke Ogrov. Vse obžaluje nesrečniga generala Wyss a zató, kér je bil pogumen in moder general. — Na Nemškim je še Kakor v druge dežele je prišla unidan tudivLju- zmirej stari plés. Nekteri časopisi pravijo, de nadvoj- bljano od ministerstva iz Dunaja osnova prihodnje voda Janez vsako uro misli Frankobrod zapustiti deželne (Landesverfassung) vstave naše kronske in se domů verniti; drugi pa nasproti pripovedujejo, de dežele, de nej jo deželni poglavár z mnogimi možmí bo nadvojvoda clo vikši voj skovo dst vo čez celo za- presodi in prevdari, in potem z vsimi popravami ali pre- hodno-nemško armado prevzel, kteriga se hoče Prajzo v- naredbami na ministerstvo nazaj pošlje, de se bo po ski kraljević polakniti in tako sčasama narediti, de bi pre sóji nasvetovanih prenaredb berž vpeljala. Krajnska prišla velika nemska dezela pod Prajzovsko dežela, Goriška knežíja s Gradiško in I str i jo so oblast, kar pa ne sme biti. — Francozka armada y po ti osnovi združene v eno kronsko deželo, ki imajo ki pred Ri mam stojí, je vunder spet planila eezRim-ekupej svoj deželni zbor v Ljubljani, h kterimu ljane, ki se mocno branijo, takó de so Francoze z ima iz vsih deželá v vsim skupej 60 poslancov priti ; veliko zgubo nazaj včrgli ; vunder pravijo nar novejši 20 poslancov pošljejo města in imenitniši tergi, novice, de so na zadnje Fran cozj e premagali inRim 20 poslancov deželne soseske, 20 pa tišti, ki nar več v svojo oblast dobili.— V Ga eto je prišla 28. majnika dav ka placujejo. Deželni zbor ima navadno mesca li- španska armada. Neap oli t anski kralj, ki je vedno sto pa da biti, in k večim 6 tednov terpeti. De so te pri Papežů, jo je šel s Papežem vred pogledat. dežele v eno kronsko deželo združene, bo mende za Ko je armada Papeža zagledala, je na koléna padla vse te dežele pràv, kér, kolikor veči je kronska de- in trikrat „živijo" zakričala. — Kolera razsaja po već zela, toliko imenitniši je; toliko boljši se razdelé stroški deželah; tudi v Pragi je; nar hujsi pa je v Pari- ^tf f ^È • -iíuí m I J ^ ^ I I " i ^Hggp^' J < Jj "" I "F I Jíl MJA] Mir" M J gj ^ jj 1 p I ® ^L^P BBf I —f J^Jjx I ~ * • — J 1 * ^ Jj dezelni, in Slovencam na Istrijanskim in Goriškim bo zu, kjer en sam dan čez 600 ljudi pomerje. Unidan je tudi ljubó, de bojo z 400,000 Slovenci na Krajnskim umerl eden nar imenitniših Franco z kih združeni; La h am se pa tudi ne bo nobena krivica zgo generalov, díla. Kér bo mende ta ilirska kronska dežela v Bugeau d lel. po imenu tudi Parizki visji skof je zbo tri velike kresíje razdelj kraj nsk in » sk o podveržena, ampak vsaka bo y V t ri j Bêre se, de je dal Rusovski cesar za 80 mi lijonov naših dvajsetic skovati, s kterimi bo Rusov ko kresijo, ne bo nobena dežela drugi ska armada, ki nam na Ogerskim pomaga, vse svoje — Zató kér so domači trebah oskerbovala j e reci po svojih po- stroške in potrebe placevala. t y ki Na predlóg Ljubljanske d in ptuji barantači z našim srebernim denarjem v ptuje ga iz Dunaja ministersko dovolj obširniši narodna straža v je poslednji „Novičar" omenil, je prišlo dežele barantali in nam tako veliko sreberníne iz ce y de naj se t sarskih deželá odpeljali, bojo novo kovane šestice Ljubljani, h vsak pristopi, ki je 19 do 50 lét star, temu barantanju in prekovanju naše sreberníne v ptuje nekterih izjemkov Kér gréjo ne, je prevzéla vceraj narodna straža večidel kteri naj—razun imele same na sebi veliko manjši vrednost, de se bo nekaj mali vsi vojaki iz Ljubljs vse vojašk denarje v okom prišlo. Od lanjskiga kimovca dozdej so v denarskih kovačnicah na Dunaji in Pragi okoli 6 pravil ste v bolnišnici 2 osébi na Unidan je vstal hrup v Ljublj y pa ni res, lavec, ki so tode njegom hrup driski umerl je po P k umerle IV VJ JO i i umviH/ , IV v v , IVH1U »vo uvi.ui ~ • ~ ~ • ~ ---------- smerti zares en de- za 12 in 24 kraje, se že delajo, in po tem bojo vse zdej de to milijonov šestic in krajcarjev vnovič skovali pa Bog ve kam ves denar zgine 2 Nove banknote iz 1 bolezin ni bil v Ljublj pripeljali na 4 kose raztergane in v banko prinesene banknote na zagnali prava kolera, kakor so 1 De ljudjé posebno poléti na bljuvanji in Dunaji sožgali. Rusovski visi general knez Paskie • V vi c umerjó y je V ze t t rec ali med tako domačo kolero in med tsk P ki bo zapovednik Rusovske armade na Ogerskim, je dobil te dní od našiga cesarja imenitni velki križ Štefanoviga reda v briljantih. — Naš minister pravíce kolero je velik velik razloček. De nas pa zna létas tudi Dr. Bach je podal Cesarju te dni izdelano osnovo, kakó kér je že po več naj bi se po vsih naših deželah sodnjíštva po novih Cesar so poterdili ta prava deželah kolera obiskati je mo bali noci pa ce bomo zmerno živeli in se je ne vstavnih napravah vpeljale , nam ne bo hudiga prizadjala enmalo pred polnočjó ste nai V pondeljik polama 2 kompaniji predio noviga sodnjištva. or ts Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.