REČICA OB SAVINJI Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje MOZIRJE Leto XVI Številka 5 Maj 1986 NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD 4. maja je minilo 6 let od smrti Josipa Broza-Tita. Duh njegove veličine živi med nami in nas spodbuja k delu za boljši jutri. Njegova dela so tečnelj našega bodočega razvoja, pot ki nam jo je začrtal pa edina možnost za naš obstoj. V zadnjih petih letih so v Jugoslaviji izdali več kot tristo knjig Titovih misli in knjig o Titu, pripravili so tudi vrsto njegovih vojnih del in zbornikov. Kako je mislil Tito o enakopravnem mednarodnem sodelovanju in utrditvi miru v svetu, ponazarja izvleček iz govora v Skupščini SFRJ 27. novembra 1967: »Naša politika neuvrščenosti je izraz zgodovinske kontinuitete jugoslovanske revolucije in samega bistva socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Ta politika najbolje jamči stabilen mednarodni položaj in vlogo v mednarodnih odnosih, s tem pa prispeva tudi, da se ustvarijo pogoji za hitrejši in nepretrgan družbeni in ekonomski razvoj. To je tudi pomemben faktor naše notranje stabilnosti in zato je deležen najširše podpore pri delovnih ljudeh in občanih, pri vseh narodih in narodnostih naše države. s Vse širše povezovanje Ju- s goslavije s svetom, zlasti z s neuvrščenimi državami in s drugimi silami družbenega s napredka, socializma in mi- \ ru je tem pomembnejše, ker s kljub določenemu napredku položaj naše države. \ S tem, da zastopamo poli- > liko, ki je naši državi zagoto- > vila takšen položaj, branimo j; ne le svojo svobodo in neo- ^ dvisnost, marveč prispeva- > mo hkrati k enakopravnemu S mednarodnemu sodelovanju s ter utrditvi miru v svetu. V s tej smeri si tudi prizade- s varno, da se uresniči nov s mednarodni ekonomski red, s da se izboljša položaj držav v s razvoju in tako odpravi eno < najglobljih protislovij dana- s šnjega sveta.« j Dan varnosti Vsako leto praznujemo 13. maja dan varnosti v spomin na ustanovitev OZNE v letu 1944. Predsednik občine Anton Boršnak je povabil k sebi ta dan vse pripadnike milice in notranje uprave občine. Zahvalil se jim je za uspešno delo na področju varnosti. Skupaj s predstavnikom Uprave za notranje zadeve iz Celja sta podelila priznanja oziroma odličja. Za dolgoletno prizadevno delo je prejel Ivan Toplišek, pomočnik komandirja zlato plaketo varnostnih organov. Vodja varnostnega okoliša Janez Želj pa je prejel pohvalo republiškega sekretariata za notranje zadeve. Kako ocenjuje varnostni položaj komandir milice Mozirje Bojan Vrečič. V prvem tromesečju letos je bilo glede tega zelo ugodno, vsekakor pa v primerjavi za lani ob istem času, veliko bolje. Zmanjšalo se je število kaznivih dejanj, prekrškov, pa tudi prometnih nesreč je bilo manj. Od aprila dalje pa je spet slabše. Seveda je treba takoj upoštevati pri vsakršni oceni strukturo prebivalstva, ki je ugodna, saj gre v največji meri za stalne prebivalce, ti pa se med seboj dobro poznajo, zato je tudi samozaščitna dejavnost uspešnejša. K temu bi dodali, da je obveščenost sorazmerno dobra, tudi ta pripomore k boljšemu stanju. Končno je treba poudariti, da je lega občine zaprta, pa ni toliko »tranzita«, kar je seveda po svoje prednost. Na sicer izredno veliko površino, ki jo pokriva območje občine, k temu dodajmo še razgibanost terena, bi človek pričakoval slabše obvladovanje varnostnega položaja, pa ni tako, ker je sodelovanje s prebivalci zelo dobro in plodno. Le pri preganjanju nedovoljene trgovine z lesom še stvari niso uglajene, tu je premalo sodelovanja občanov! Ljudje še vedno smatrajo, da v takem primeru ne gre za kaznivo dejanje, Če bi lahko trdili, da je sodelovanje občanov na sploh dobro in varnostni organi to cenijo, je treba povedati, da je vendarle še najti primere, ko samozaščitna osveščenost šepa. Tu gre dejansko za zavest, ki le postopno prihaja v nas. Med proslavo 1. maja in dneva OF v Nazarjah Naloge izvršnega sveta Izvršni svet Skupščine občine je politično izvršilni organ skupščine in je v mejah pravic in dolžnosti družbeno-politič-ne skupnosti odgovoren Skupščini občine za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov Skupščine občine in za usmerjanje in us-.klajevanje dela upravnih organov. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v družbenopolitični skupnosti je Izvršni svet dolžan v mejah svojih pooblastil spremljati stanje v družbeno-politični skupnosti, zagotavljati zakonitost, dajati pobude ter nastopati z ukrepi in aktivnostmi, ki so pomembne za zagotavljanje splošnih interesov ter pravic občanov. V ta namen mora Izvršni svet predvsem: — nastopati z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter predlagati skupščini izdajo predpisov iz njene pristojnosti, — obveščati skupščino o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v občini, za varstvo družbene lastnine ter pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, za učinkovito uresničevanje funkcije varnosti, obrambnih priprav in družbene samozaščite, za usklajevanje gospodarskih in družbenih tokov in za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Predlagati mora tudi ukrepe, s katerimi se odpravljajo pojavi in tendence, ki niso v skladu s sprejeto politiko načel socialistične samoupravne družbe in cilji, opredeljenimi v razvojnih usmeritvah, — spodbujati sklepanje sporazumov in dogovorov, ki imajo oziroma so pomembni za skupne in splošne interese ter sodelovati pri njihovem sprejemanju, — pravočasno dajati pobude ter organizirati in usmerjati pripravo Samoupravnih sporazumov in drugih aktov na področju priprav planskih dokumentov občine, dajati ustrezne predloge nosilcem pla- niranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji DPS in širše ter urediti potrebne službe za zasledovanje in obdelavo realizacije zastavljenih planskih ciljev, — pravočasno opozarjati OZD, druge samoupravne organizacije in društva na pojave in gibanja, ki so pomembna za uresničevanje njihovega z ustavo določenega položaja in vloge v družbi. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov, splošnih aktov ter predlaga skupščini sprejem planskih aktov, proračuna in izdaja v skladu z ustavo in njenimi akti predpise za izvrševanje zako- Na ločenih sejah so se zbrali v zbore občinske skupščine izvoljeni delegati, da bi izvolili predsednike zborov in podpredsednike. Na skupni seji zborov pa so izvolili novo občinsko skupščinsko vodstvo. Imenovali pa so tudi sekretarko občinske skupščine, ki ostane še naprej Anica Ziher. Tako je bil izvoljen za predsednika Družbeno-političnega zbora Izidor Matko, za podpredsednika pa Beno Fale. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so delegati izvolili Matijo Nastrana in za podpredsednika Petra Ribiča. Zbor združenega dela je izvolil za svojega predsednika Antona Hrena, ^za podpredsednika pa Ivanko Šaponjič. Na prvi seji vseh zborov so izvolili za predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršnaka in za podpredsednika Antona Vrhovnika. Delegati so izvolili še člane izvršnega sveta v sestavi, ki smo jo že objavili. Za podpredsed- nov in drugih predpisov ter opravlja druge zadeve, ki jih določata Ustava, Zakoni in Statut občine. Izvršni svet tudi usmerja in usklajuje delo upravnih organov, nadzoruje njihovo delo, skrbi za smotrno organiziranost in strokovno kadrovsko zasedenost ter za povezovanje upravnih organov z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter sprejema vse potrebne ukrepe za njihovo delovanje. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje v družbeno politični skupnosti sodeluje Izvršni svet z drugimi državnimi organi, družbeno-političnimi organizacijami in drugimi skupnostmi. nika IS so izvolili Jožeta Pozniča in Jožeta Rakuna. Predstojniki upravnih organov pa so: predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora je Jože Poznič. Franc Vuga ostane predsednik komiteja za družbene službe, Marija Vrtačnik bo še naprej direktorica uprave za družbene prihodke. Rezika Plaznik je postala sekretarka izvršnega sveta občine, sekretarka občinskega sekretariata pa je Stanislava Rosenstein-Žnidar. Za načelnika oddelka za ljudsko obrambo se ponovno imenuje Rudi Zager, za načelnika občinskega inšpektorata pa še ponovno Edvard Sribar. Delegati sp izvolili delegate v zbor občin skupščine SRS, imenovali delegate, ki bodo sklepali zakonske zveze na območju naše občine, izvolili so komisijo za ‘volitve in imenovanja. Nato pa so glasovali o listi za kandidate za predsednika in člane predsedstva SRS in o listi kandidatov za delegate v Zvezni zbor skupščine SFRJ. Skupščina občine v novem sestavu Proslava v Nazaijah Nazarsko prosvetno društvo je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju pripravilo v Delavskem domu svečano proslavo ob dnevu OF in v počastitev delavskega praznika. Že kar navajeni smo, da so prireditve, pri katerih sodeluje nazarska mladina na visoki ravni. Tudi tokrat je bilo tako. Naprej je zbrane nagovoril v imenu družbeno-političnih organizacij občine predsednik OSS Ivan Purnat, ki je med drugim dejal: »Socialistična zveza, naša najmnožičnejša organizacija, ki nadaljuje poslanstvo Osvobodilne fronte — mora postati podobno kot OF v najtežjih dneh združujoča sila ljudi za uspešnejše premagovanje težav pri obvladovanju družbene, gospodarske, politične in tudi moralne krize, ki jo vsakodnevno občutimo, ko se spopadamo s pojavi zlorab, izkoriščanja družbene lastnine, malodušja in podobno. Vse te težave bomo prebrodili z večjo odgovornostjo, zavzetostjo, disciplino in boljšim gospodarjenjem ter poštenim odnosom do družbe, ki ji pripadamo. Zavedati se moramo, da smo vsi soodgovorni za njen hitrejši demokratični razvoj, predvsem pa za ohranitev svobode, ki je bila priborjena s težkimi žrtvami.« Za kulturni del sporeda so poskrbeli člani PD Jelka iz Nazarij. Njihova prizadevanja so bila poplačana z vsestranskim odobravanjem navzočih poslušalcev. Kot posebni del svečanosti je bil nastop Delavske godbe naše občine pod taktirko Franja Goljufa. Igrali so koncertne in druge skladbe, tudi njihov nastop je navdušil poslušalce v dvorani. Srebrne znake OF in priznanja je podelil predsednik OK SZDL Hinko Čop. Srebrne znake s priznanji sindikatov je predal predsednik OSS Mozirje Ivan Purnat, priznanja KO OF pa je podelil predsednik KO SZDL Nazarje Tomaž Križnik. Osrednja proslava OF in praznika 1. maja je potekala svečano. Vsem, ki so pri tem sodelovali, gre zahvala za trud. Posebno pa seveda vsem mladim pevkam, otroškemu zboru, godbi na pihala in povezovalcu. Presenetil je dalje tudi mladi harmonikar. Letošnji dobitniki priznanj Tudi letos so na slovesnosti ob dnevu OF in delavskem prazniku podelili srebrne znake OF in sindikatov. Srebrni znak OF so prejeli: Alojz Pečovnik iz Nove Štifte, Heda Herman iz Nazarij, Frane Brglez iz Radmirja, Ivan Kosmač iz Solčave, Ana Kokovnik iz Šmartnega ob Dreti, Aleksander Videčnik iz Mozirju Jože Hribernik iz Spodnje Rečice in Peter Širko iz Mozirja. Srebrne znake sindikatov so prejeli: Konferenca osnovnih organizacij sindikatov v Zgornjesavinjski zadrugi, Janez Slatinšek iz Luč, Marko Purnat iz Mozirja, Stanko Kotnik iz Nazarij in Martina Plaskan iz Elkroja. Krajevna priznanja OF so prejeli: Ivanka Fink St iz Nazarij, Marjan Dobrovc iz Nazarij in Gasilsko društvo Gorica. / Nova predsednika Obiskali smo Iva Kosa, predsednika izvršnega sveta in Antona Boršnaka, predsednika skupščine občine Mozirje in ju povprašali o njunih predvidevanjih pri bodočem delu. Ivo Kos je kot prvo pomembno vprašanje načel planiranje v delovnih organizacijah. Temu delu posvečajo vse premalo pozornosti, zato se k planiranju ne pristopa dovolj strokovno in na ravni poslovodnih delavcev. Plani bi morali postati zavest in vest vsakega kolektiva in nikakor le kup papirja, ki obleži v nekem predalu, narejen pa je bil, ker se tako trmasto zahteva, da pač mora biti! Ob tem pa gre za načrte, ki dejansko omogočajo kolektivom življenje na daljši čas, torej tudi jutri. Kako torej doseči, da bodo plani skupno hotenje poslovodnih in samoupravnih organov na eni strani in družbe-no-političnih organizacij sku- Ivo Kos paj z družbenopolitično skupnostjo na drugi strani? Dejansko gre za dogovor o skupnih nalogah pri uresničevanju planov, seveda pa bi ti morali vsebovati zelo utemeljena predvidevanja, določne zadolžitve, način preverjanja sprejetih nalog in končno tudi posledice neupoštevanja slednjih. Plani v delovnih kolektivih morajo biti temelj vsemu občinskemu načrtovanju! Seveda pa je treba takoj reči, da za kaj takega tudi na občini niso organizirani. Samo podatek, ki to potrjuje. Od 108 zaposlenih v upravi, se komaj štirje ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji! Že to dokazuje, kako malo posluha imamo za poglobljeno proučevanje gospodarskih gibanj na občini. K temu pa je treba dodati, da uprava sploh ni ustrezno opremljena, da bi bila lahko kos vse težjim nalogam, ki jih nalagajo sedanje gospodarske težave tudi njej! »Prva in trenutno najpomembnejša naloga, s katero se že ukvarjamo, je organiziranost upravnih organov in izvršnega sveta, kjer moramo doseči pravilnejšo in učinkovitejšo organiziranost z večjo odgovornostjo upravnih organov in komiteja. Po izkušnjah iz preteklosti je bilo namreč vse preveč gradiv in predlogov obravnavanih na izvršnem svetu, zaradi česar je temu zmanjkovalo moči za spremljanje sprejetih stališč in izvajanje nalog. V bodoče naj bi več predlogov, pripomb itn. temeljnih enot obravnavali v skupščini občine ali skupščinah sisov. Ker je kadrovska oboroženost upravnih organov in izvršnega sveta za vprašanja družbeno-ekonom-skega razvoja vprašljiva, iščemo takšne oblike dela, da bi zunanji člani izvršnega sveta pri oblikovanju našega razvoja dobili bolj kreativno vlogo. Tako razmišljamo o ukinitvi komisij pri izvršnem svetu ter o ustanovitvi dveh koordinacijskih teles. Prvega za dogovarjanje na področju splošne, skupne in osebne porabe ter drugega za družbenoekonomski razvoj, v katerega bi poleg domačih članov pridobili tudi zunanje strokovnjake s posameznih področij.« Anton Boršnak nam je na vprašanje, kakšne naloge so trenutno pred skupščino občine in kako naj bi se skupščinski sistem pri nas še bolj uve- ljavil, odgovoril, da je naloge šele prevzel, zato na prvo vprašanje težje odgovarja bolj določeno. Njegovo delo je bilo doslej kar 23 let v neposredni proizvodnji, tako se pač počuti sedaj pred številnimi neznankami. Vendar pa je jasno, daje treba delegatsko odločanje močno okrepiti, ga vsestransko pospeševati in zagotoviti možnosti odločanja na temelju kar se da širokih interesov občanov. Delegati morajo biti prepričani, da ni že vse v naprej odločeno »od nekje zgoraj«. Resje, da spada med naloge skupščine tudi tisti zakonodajni del, tam pride do tega, ko je treba neke predpise zastaviti širše, torej jih dejansko le potrjujemo; povsem drugače pa je pri zadevah, ki tičejo nas vseh kot občane. Tam je treba temeljito prisluhniti glasu krajevnih skupnosti, seveda delegacij na vseh ravneh in potrebam nekega okolja. Tu mora priti do izraza volja ljudi, preko njihovih delegacij. Mislim, je nadaljeval Anton Boršnak, da bo treba temeljito sodelovati z delovnimi sredinami in krajevno samoupravo in iz tako dobljenih obvestil sklepati o določenih zadevah, nikakor pa mimo tako začrtane poti. Tako lahko pričakujemo, da bo na vsaki seji skupščine zanimivo! Ko smo opozorili predsednika Boršnaka na nujo po dobro pripravljenem gradivu za seje, je menil, da seveda ne more biti prerok, ne more že v naprej trditi, da bo vse naj-. boljše, vendar pa se zaveda, da raste zanimanje za tiste probleme, ki so ljudem razumljivi, torej mora biti vsaka obrazložitev kratka in razumljiva! Želeli smo še odgovor na sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, ki so danes zagotovo temeljna celica našega družbenega življenja. Gotovo je, da je treba KS smatrati kot temelj javnega življenja. No in ker je tam mesto sodogovarjanjä med Anton Boršnak ljudmi in delegacijami, potem menim, je dej^l Anton Boršnak, da moramo prav tu biti tenkočutni in pozorno spremljati dogajanja. Vsekakor bomo morali še bolje povezati delovne organizacije s krajevnimi skupnostmi. To sodelovanje mora postati povsod tesno in pristno, saj se interesi z ene kot druge plati močno prepletajo! Torej gre za težišče našega dela. Vemo, da naše KS na splošno prizadevno delajo, vemo pa tudi, da se včasih čutijo odrinjene, kako gledate na to? Anton Boršnak je prepričan, da gre temu vprašanju posvetiti veliko pozornost, saj je kar pogosto prisotno. To je občutljiva zadeva, pri kateri gre za presojo, ko se nekje pojavi kakšen skupinski interes ali pa gre res za širši, družbeni interes. Tu pa se mora uveljaviti delegatska misel, tu mora odločati resnična volja ljudi. Nihče ne more danes krojiti nekomu njegovega obstoja po svoje. Z uveljavljanjem širokega kroga odločujočih bomo tudi te prepreke zmogli. Ob koncu našega pogovora smo zaželeli predsedniku IS in predsedniku skupščine občine uspešno delo. in izrazili željo, da bi o dogajanjih znotraj izvršnega sveta in skupščine zadovoljivo obveščali občane preko našega glasila in na druge običajne načine. Prejemniki srebrnih znakov Ol in sindikatov ter priznanj OP Delegati na kongresu Med delegati na kongresu slovenskih komunistov sta iz naše občine bila tudi Anton Boršnak in Andrej Ermenc. Zaprosili smo ju, da sta povedala svoje vtise na tem velikem srečanju v Ljubljani. Andrej Ermenc je sodeloval v komisiji za politični sistem. Pripravil je razpravo o delu komunistov med mladimi v naši občini. Njegova razprava je bila zelo odmevna. »Lahko trdim, da so bile razprave na kongresu odločne in odkrite. Prav to daje zaupanje v spreminjanje razmer na bolje. Na sploh je bilo delo resno in zavzeto, zato so lahko sklepi vsestransko utemeljeni, seveda bodo učinkoviti, če bodo dejansko uresničeni. Mislim, da lahko smatramo kongres kot učinkovit premik na bolje. Dokaz, da se marsikaj premika imamo kar v naši občini, kjer se mladi uspešno uveljavljajo tako na odgovornih mestih v gospodarstvu, kot tudi v družbenem življenju. Tako bomo najprej uresničili kadrovske načrte po katerih naj pride na zahtevna delovna mesta sposoben človek, se pravi za svoje delo vsestransko usposobljen. Mladi strokovnjaki pomenijo vir domače pameti o kateri radi govorimo.« Iz njegovega prispevka na kongresu pa smo povzeli tole: »Podatki v SRS kažejo na upadanje števila komunistov, poleg tega se zmanjšuje število mladih članov ZK. V naši občini je na področju sprejemanja novih članov bistveno drugače. Sprejemanje mladih v vrste ZK je v porastu in kar 20,2% članov je mlajših od 27 let. Nismo pa še zadovoljni s strukturo članstva. Vzrok zato vidim predvsem v velikem vplivu staršev in okolja na politično opredelitev mladih ljudi. Seveda pa je taka politična nesamostojnost pogojena z ekonomsko. Na kmetijah se zelo pozno menja gospodar, mladi pa so ekonomsko odvisni od staršev. Tako pa tudi štipendije ne zagotavljajo neodvisnosti mladih. K temu pa moramo dodati ugotovitev, da je v toku izobraževanja vse premalo poudarka na idejnopolitično izobraževanje. Razveseljivo je, da je v naši občini bilo izvoljenih za razne delegatske naloge veliko število mladih občanov, ki bodo tako dejavni v skupščinah in njihovih telesih. Tako je torej dana mladini možnost in dolžnost, naša naloga pa je, da naloge nabolje opravljamo.« Anton Boršnak je dejal, da je bil splošni vtis enkraten. Tako organizacija kot tudi potek samega kongresa je kazala na odlično organizacijo. Iz naše občine so se udeleževali štirje delegati, navzoča pa sta bila še dva gosta iz občinskega vodstva ZK. Deloval sem v drugi komisiji, kije obravnavala naloge ZK v materialnem, znans-tveno-tehničnem in kulturnem razvoju. Slo je za pomembno področje saj je bilo prijavljenih kar 200 razpravljalcev. Seveda vseh sploh ni bilo mogoče poslušati, saj je zmanjkalo časa in tako so nekateri predali svoje referate vodstvu kongresa, ki jih je vključilo v gradivo. Ocena in prevladovalo je mnenje, da bi vso obravnavano tematiko morali ločiti na dva dela, tako bi potem dejansko vsi delegati lahko razpravljali. Seveda pa to prostorsko verjetno ni bilo možno. Anton Boršnak je pripravil razpravo o razvojnih možnostih lesne industrije in gozdarstva v naši občini. Med drugim je zapisal: Andrej Ermenc »Dejstvo je, da že dlje časa opažamo negativne trende poslovanja v celotni lesni industriji v Sloveniji. Ker mnogokrat merimo rezultate poslovanja predvsem pa tem, ali je neka OZD v izgubi ali ne, seveda ta položaj v preteklih letih ni bil na prvi mah takoj viden, saj so se večje izgube pojavile predvsem v letu 1985, vendar pa ekonomski kazalci poslovanja takšno trditev potrjujejo še za več let nazaj. Gotovo je, da se položaju lesne industrije v Sloveniji, kot panogi, ki ima v našem prostoru vse naravne komparativne prednosti za nadaljnji razvoj, posveča vse premalo pozornosti. Delavci v tej panogi imamo občutek, da se vse preveč časa posveča nekaterim vejam (elektrogospodarstvu, premogovništvu), ki so sicer izjemno’pomembne, v katerih pa nočemo ali pa ne znamo urediti razmer, na račun vseh ostalih. Vse pogosteje je tudi slišati, da je ta položaj predvsem posledica lastne nesposobnosti, samozadostnosti v konjuk-turnih časih in še vrste znanih razlogov, ki se ob takšnih ocenjevanjih šablonsko uporabljajo. Ob podatku, da imamo opraviti z visoko stopnjo odpisanosti opreme v SRS (v DO Gorenje GLIN 88%) ter ob dejstvu, da so bili vsa leta, torej tudi v konjukturnih časih OD lesarjev globoko pod povprečjem, se upravičeno postavlja tudi vprašanje o realnosti ocenjevanja možnosti programskega prestrukturiranja v tistih časih. Zato gre razlago za današnji položaj v prvi vrsti iskati predvsem v nenormalno hitro in pogosto spreminjajočih se pogojih poslovanja, ki danes »kaznujejo« tisto, kar je bilo do včeraj dobro in obratno.« .Franc Boršnak je ob koncu našega razgovora dejal, da je prepričan v to, da bodo zaključki kongresa prinesli našemu delovanju v ZK določen trdnejši pristop k spreminjanju razmer na boljše. To pa je brez dvoma tudi namen tega pomembnega, srečanja komunistov Slovenije. Razgovor o kulturi Zveza kulturnih organizacij naše občine je pripravila razgovor z najodgovornejšimi predstavniki naše občine in republike. Na njem naj bi nekoliko osvetlili stanje v naših kulturnih organizacijah in pri varstvu kulturne in krajinske dediščine. Najprej je predsednica ZKO Jožica Purnat orisala razmere v katerih delujejo naša društva v krajevnih skupnostih in na šolah. Poudarila je težave, ki jih večina teh ima s prostori, kajti kulturni domovi so ponekod v izredno slabem stanju, za prenovo pa ni denarja, saj ga celo primanjkuje za redno vzdrževanje. Kulturni dinar seje vrednostno v občini iz leta v letu krčil, kar posledično pomeni sedanje zaskrbljujoče gmotno stanje v kulturi. Smo pa tudi v takšni občini, kjer gospodarstvo ne zmore dovolj sredstev za družbene dejavnosti in kultura je vedno na udaru takrat, ko je treba kje krčiti programe. Prof. Anton Venek je v kratkem orisal delo šolskih kulturnih društev, ki zadovoljivo delujejo saj jih vodijo šolski delavci. Tudi v nekaterih delovnih organizacijah je dovolj posluha za kulturno dejavnost, čeprav bi tega lahko bilo več. Franc Miklavc je kot predstavnik izvršnega sveta občine prikazal možnosti, ki jih naša občina ima glede družbenih dejavnosti. Gmotne razmere so silile k nenehnemu omejevanju sredstev za kulturo, seveda je to v teh časih še bolj občutiti. Da pa je bil vendarle dosežen marsikateri uspeh med našimi kulturniki priča zavzetost ljubiteljev, ki so znali oplemeniti skomna sredstva namenjena kulturi. Ivka Lamutova je opozorila na kritično stanje nekaterih pomembnih kulturnih spomenikov v občini. Tu gre pred vsem za katedralo v Gornjem gradu, ki zahteva tako obsežne posege, da se potrebuje po predvidenih ocenah kar 2,5 starih milijard. Seveda tega denarja v občini nikoli ne moremo zbrati. Dejstvo je, da gre preveč od že tako skromnih sredstev namenjenih kulturi v republiko, od tam pa le malo priteče nazaj. Vladimir Kavčič, predsednik KS Slovenije je nekoliko obrazložil razmere v republiki. Žal pa ni pregleda koliko sredstev družbenega proizvoda dajemo pri nas na prebivalca, zato je težje govoriti o sredstvih. Vsekakor jih je in jih bo za kulturo vedno premalo, je menil. Povedal je kako si ponekod v podobnih razmerah, kot so naše, pomagajo s tem, da delovne organizacije nekatere potrebe kulture prevzemajo v svoje materialne stroške. Dr. Matjaž Kmecelj je najprej pohvalil prizadevanja naših ljubiteljev, ki da so na zavidljivi ravni. Izrazil je upanje, da bo to srednjeročno obdobje bolj naklonjeno potrebam kulture. Jože Osterman, predsednik republiške Zveze kulturnih organizacij je poudaril, daje kulturno delo kljub vsem težavam v naši občini vidno napredovalo. Veseli ga, da se posveča tolika skrb varstvu kulturne dediščine. Sklenjeno je bilo, da bi se o tem razgovoru pripravili posebni zaključki, ki bi jih potem obravnavali tako na občinski, kot tudi na republiški ravni. Skrbno spremljanje stanja V času po katastrofi v jedrski elektrarni v Sovjetski zvezi, je tudi pri nas nastopilo pojačano sevanje oziroma seje zrak onesnažil. Kot v vseh občinah, je tudi v naši takoj zasedal štab Civilne zaščite, ves prvi dan pa je spremljal dogajanja celoten operativni sestav tega štaba. Odločili so se za ukrepe, ki jih je sporočil republiški štab, saj so tam strokovno in operativno spremljali vse pojave v zvezi z onesnaženjem zraka in tal. Sproti so sporočali občinskim štabom ukrepe in priporočila, ki jih je treba upoštevati. In ker je bilo najlažje obveščanje prebivalstva iz središča, saj so tam na voljo vsa sredstva obveščanja kot radio in TV, je povsem razumljivo, da so na sedežih občin poskr-beli za stalno prisotnost na občinskem centru obveščanja. Od tod se sporočajo vsa preje- ta navodila pristojnim telesom v občini. V soboto, dne 3. maja t. 1. smo obiskali center obveščanja, kjer je delal takrat Božo Križnik, načelnik centra. Pojasnil nam je stanje, kot so ga pravkar sporočili iz republiških središč pristojnih služb. Kot je pokazalo sporočilo je tisto jutro mleko iz naših krajev bilo le malo oporečno, dočim so nekateri kraji v Sloveniji beležili zelo oporečno mleko. Kot je povedal Božo Križnik so iz centra o pomembnih pojavih obveščali štabe CZ v krajevnih skupnostih. Na splošno gledano, pa v naši občini ni bilo kakih posebno zaskrbljujočih pojavov. Vsekakor lahko povemo, da se v občinskem centru, kakor tudi v štabu CZ sproti spre-mjajo stanja in bdi nad pojavi, ki bi lahko ogrožali varnost. Delegati kongresa ZKS v Mozirju V času ko je bil v Ljubljani 10. kogres ZKS je našo občino obiskala delegacija španske KP. Po obisku v Titovem Velenju so si ogledali v naši dolini kmetijo Jesenik v Šmihelu in se z našimi predstavniki pogovarjali o samoupravni ureditvi pri nas. Predvsem jih je zanimal odnos med kmeti zadružniki in zadrugo. Da je bila delegacija z obiskom pri nas zadovoljna priča tudi zahvalni brzojav, ki so ga poslali našim tovarišem za tem, ko so se vrnili v Ljubljano. Priznanja gospodarske zbornice Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje je letos tretjič zapored podelila priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za njihovo uspešno delo na gospodarskem področju in za večletno sodelovanje z zbornico. Poleg uglednih gospodarstvenikov zunaj naše občine, so prejeli priznanja tile naši občani oziroma delovne organizacije: Srebrno plaketo je prejela TOZD Kemija iz Ljubije, častne plakete so med drugimi podelili tudi Ivu Kosu, predsedniku IS SO Mozirje. Diplome pa so iz naše občine prejeli: Jože Melanšek, direktor RTC Golte, Stane Podsedenšek, vodja poslovne enote Kompas v Mozirju, mg. Jože Kumer, direktor GG Nazarje in Herman Remic, samostojni obrtnik. Ob tej priliki je predsednik zbornice Slovenije Marko Bulc v svojem nagovoru izredno pohvalil prizadevno delo dosedanjega predsednika Savinjsko-šaleške zbornice Ivana Kosa, kije prevzel nove dolžnosti v naši občini. 'St*. NI Rejci ijavega goveda zborovali .Evropska konferenca rejcev rjavega goveda je bila tokrat v Zugu v Švici. Vsi se spominjamo, da je pred dvema letoma bila takšna konferenca v Sloveniji. Takrat smo imeli tudi v Mozirju veliko razstavo rjavega goveda. Vsem je gotovo v spominu veličastna prireditev. Tokrat so se torej srečali v Švici. Na prireditvi so sodelovali tudi naši strokovnjaki. Iz naše občine se je udeležila konference in spremljajočih prireditev le skromna skupina štirih ljudi. Med njimi je bil tudi predsednik zadružnega sveta ZKZ Oskar Slatinšek. Kaj nam je o tem povedal? »Spotoma smo si ogledali ureditev kmetijske šole in njenega posestva v Avstriji. Gre za izobraževanje kmečke mladine, ki naj bi pozneje gospodarila na domačem posestvu. Videli smo res lepo živino, pa tudi selekcijo so nam pojasnili, prav taje naredila na nas še prav poseben vtis. Kot smo lahko ugotovili poudarjajo pri šolanju mladih kmetov še prav posebej praktično delo in pri tem neposredno sodelujejo tudi profesorji. Kar nas je presenetilo, pa je usmeritev na čimveč domače krme in le v izrednem primeru uporaba močnih krmil. Hlevska molznost je tam okoli 6000 litrov. Naslednji ogled je bil spet na kmetijski šoli, tokrat v bližini Zuericha v Švici. To šolo bi lahko primerjali z nekdanjimi našimi vajeniškimi. Praktične veščine, ki so potrebne na sodobni kmetiji so tu v V prvem planu! Po šolanju položijo »pomočniški« izpit, pozneje po nekaj letih izkušenj pa lahko polagajo mojsterski izpit. V njihovih hlevih je stala lepa lisasta živina. Našo radovednost smo lahko potešili še na dveh kmetijah. Na obeh smo lahko videli res lepo živino. V naše veselje so pripravili pravo razstavo živine pred hlevom kjer so nam za vsako žival povedali vse potrebne podatke. Pa tudi lepo so nas sprejeli. Molznost v obeh hlevih je bila nad 6000 litrov in to ob pretežni porabi domače krme. Višek našega doživetja je bila razstava v Zugu. Tam smo lahko videli preko 400 goved rjave., pasme. Prava paša za oči! Če bi ta goveda primerjal z našimi, potem so bila nekoliko višja in težja. Razstavajebilav velikanski stekleni dvorani sredi mesta in nihče se ni razburjal nad sprevodom živali po mestnih ulicah, tudi v tpm je malo drugače, kot pri nas. Lahko bi rekel, daje bila pot zelo naporna, vendar polna nadvse zanimivih doživetij. Da je to bilo tako, se imamo zahvaliti vodstvu profesorja Osterca. In zaključil bi lahko takole. Čistoča je na vseh kmetijah prva zapoved, to bi lahko veljalo tudi pri nas, le hoteti bi morali. Gospodarjenje na švicarskih kmetijah je zaradi ugodnih gospodarskih razmer uspešno, je pa po drugi strani težko, ker je velika konkurenca na trgu kmetijskih pridelkov.« Sprejem zvezne štafete Zvezno štafetno palico smo v ponedeljek, 21. aprila 1986 sprejeli v Letušu od mladincev iz Titovega Velenja. Čez Mozirje sojo nosili mladinci OO ZSMS Mozirje in učenci OS »II. grupe odredov«. Pred osnovno šolo je bila krajša prireditev, ki so jo pripravili osnovnošolci. Zvezna štafetna palica je šla iz rok v roke in učenci so bili navdušeni. Osrednji sprejem zvezne štafetne palice je bil v Gorenju — Glin v Nazarjih. V delovno organizacijo so jo prinesli mladinci iz OO ZSMS Gorenje — MGA, Elkroj, Gozdno gospodarstvo, mladinci iz Nazarij in nazadnje mladinci Gorenja — Glin. Nosilec je bil Janez Ugovšek. Zvezni štafeti se je priključila tudi lokalna štafeta, ki je isti dan začela pot v karavli pri Svetem duhu in v podružnični osnovni šoli v Novi Štifti. Mladi v delovnih organizacijah in osnovnih šolah soji pripravili prisrčen sprejem. V Nazarjih so prisrčen in pester program pripravili učenci podružnične osnov- ne šole iz Nazarij, mladinci Nazarij in Gorenja — Glin. Zvezna štafetna palica je tudi tu potovala iz rok v roke med gledalci. Ob enih smo zvezno štafeto prepeljali v Levec, kjer smo jo predali mladincem iz Celja. Zvezna štafeta opravičuje svoj pomen, vendar pa mislim, da bi morala dobiti drugačno vsebino. Njen pomen v širjenju bratstva in enotnosti vsekakor ostaja, toda nasloniti se mora na vsebino, npr. ekologija, mladinske delovne akcije, šport ipd. S tem motivira mladince za akcijo in vsebinsko delo. Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji sprejema zvezne in lokalne štafetne palice, predvsem pa Gorenju — Glin, OŠ »II. grupe odredov« iz Mozirja in njihovi podružnici v Nazarjih, delovni organizaciji »Smreka« iz Gornjega grada in TOZD »Kovinarstvo« iz Ljubnega ob Savinji. Jasna Miklavc Priprave za žičnico V Lučah so se že lotili zahtevnega terena za pripravo smučarske vlečnice na Kumrovem posestvu. Opravili so glavna zemeljska dela, ta pa niso bila lahka, saj je zemljišče izredno strmo. Kot vse kaže bo površina, ki se predvideva za bodoče smučarsko območje izredno vabljiva, saj bo nudila ljubiteljem zimskega športa veliko užitkov. Kot so nam povedali v krajevni skupnosti pa prihaja postopno tudi oprema za samo žičnico. Tako je pričakovati, da bodo Luče dobile napravo, ki bo privabila tudi v zimskem času turiste v ta kraj. Če bo šlo vse po načrtih, bo torej Luče lahko ponudilo tudi pozimi zanimiv oddih mnogim ljubiteljem lepega okolja. Predsednik SO Odžak predaja Elkroju (prevzema Ivan Kramar) zlato plaketo občine za zasluge pri gospodarskem razvoju občine Elkroj v Odžaku 14. april je bil dan osvoboditve občine Odžak iz Bosne in Hercegovine. 4L obletnico osvoboditve občine Odžak smo proslavljali zelo slovesno. K prazniku osvoboditve je dal svoj prispevek tudi ELKROJ z zgraditvijo nove tovarne in vse drugo, kar smo v ELKROJU storili za to, da je tovarna v teh dneh stekla. Otvoritve tovarne se je udeležila tudi večja skupina delavcev iz ELKROJA. Slavnosti so prisostvovale številne ugledne osebnosti iz Odžaka in okoliških občin, pa tudi republiški sekretar za zaposlovanje BiH, tovariš Pa-čak. Iz Slovenije so se otvoritve udeležili še delegacija občine Mozirje, predstavniki Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, predstavniki republiške gospodarske zbornice, zvezne gospodarske zbornice, zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in drugi. Otvoritve so se udeležile tudi delegacije občin Petrovac na Mlavi, Alibunar in Čajetina. Za simbolično otvoritev tovarne so zaprosili tovariša narodnega heroja Uglješa Dani-loviča. Elkroj po treh mesecih (Izvleček iz glasila Kroj 1/86) Po podatkih za prve tri mesece Če se povrnemo na rezultate lahko ugotovimo, da je bila prvih treh mesecev lahko ugoto- količinska proizvodnja dosežena vimo, da nam je količinska proda- V višini 96% načrtovanih količin ja v višini 81% predvidene in za to obdobje, od tega za potrebe dosežena neto prodajna cena v domačega trga v višini 99% in za višini 93% načrtovane zagotovila potrebe konvertibilnega izvoza v vrednostno realizacijo na do- višini 92% dinamičnega plana za mačem trgu samo v višini 75% 1. kvartal. Novi programi so bili pričakovane. Nasprotno pa m proizvedeni v višini 31% načrto- izvoz na konvertibilno tržišče vanih količin za to obdobje. Dru- lahko ugotovimo, da smo plasirali gačna je žal slika, ko primerjamo bolj zahtevne artikle od načrtova-dejansko prodajo s planirano. V nih, saj smo ob 97% količinski 1. kvartalu smo računali na do- prodaji izvoza dosegli vrednosto mačem trgu na prodajo 241.000 realizacijo, ki je 2% višja od na-kom gotovih izdelkov, realizirali črtovane. Ob dobri prodaji preko pa smo jo z indeksom 81, kar lastne maloprodajne mreže smo pomeni, če jo primerjamo s pr- tako dosegli vrednosto realizacijo oizvedenimi komadi, da proizvo- v višini'81% načrtovane vrednosti dnja ni potekala v skladu z dina- prodaje za to obdobje. Izpad rea-miko željene prodaje. Vzrokov za lizacije v višini 323 mio din ima to je več, treba pa je opomniti tudi vsekakor negativne posledice na na to, da smo relativno slabo za- rezultat 1. kvartala, ključih sezono pomlad—poletje 86 in smo si zato zadali dodatno Glede na letni načrt poslovnih prodati skoraj 40% redno proda- ciljev delovne organizacije in nih artiklov. To je zalogaj, ki prav glede na rezultate prvega četrtletja gotovo zahteva veliko dodatne preteklega leta lahko ugotovimo angažiranosti v celotnem procesu ugodne premike v poslovanju. Ta-proizvodnje in prodaje in ki ga k0 smo v treh mesecih letošnjega očitno v prvih treh mesecih nismo lela ustvarili celotni prihodek, ki v celoti zmogli. predstavlja 18% letnega načrta, prav tako pa dohodek in čisti Bolj razveseljivi kot sezona po- dohodek, porabljena sredstva in mlad—poletje so rezultati za- osebni dohodki 17% letnega na- ključevanj za sezono jesen—zima jrta> poslovni sklad pa 27% letne- 86, ki so presegli pričakovanja. ga načrta. Primerjava z istim Izgleda, da smo kupcem ponudili obdobjem lanskega leta pa kaže zelo dobro kolekcijo in tudi, da so na še ugodnejša gibanja, predse razmere na tržišču spremenile vsem priča o izboljšanju ekono- na bolje. Tako se je potrdilo mičnosti poslovanja, saj so po- dejstvo, ki smo ga omenjali že rabljena sredstva naraščala precej mnogokrat, da mora proizvodni počasneje od celotnega prihodka program ELKROJA temeljiti na (rast porabljenih sredstev indeks osnovnem proizvodnem progra- 151, celotni prihodek indeks 161). mu, ki se prodaja v obliki kolekcij, dodatni proizvodi v obliki atrak- To je omogočilo povečanje dohod-tivnih modelov iz najaktualnejših ka za 90% in čistega dohodka za materialov pa morajo v manjših 91%. Tako lahko pričakujemo v količinah osnovni program samo nadaljevanju leta ugodne poslov-dopolnjevati. ne rezultate. Ilija karlovič, predsednik IS SO Odžak med otvoritvenim govorom novega obrata Elkroja v Odžaku Plod domačega znanja V našem glasilu smo že pisali o prizadevanjih kmeta Jožeta Bidra v Dol-Suhi, ki nenehno išče novih poti za izobraževanje raznih pripomočkov za kmetijstvo. Tudi o pobiral-ni napravi, ki jo je sam s pridom uporabljal je bil govor. Veseli smo, daje sedaj mogoče predstaviti izdelek, ki bo služil številnim kmetom in jim olajšal delo. Naša kmetijska zadruga je skupaj z domačim inovatorjem (Bidrom) v obrtni kooperaciji z Stanetom Filčičem iz Nazarij poskrbela za proizvodnjo pobiralne naprave za svežo krmo — M 276/84. Naj jo predstavimo! Namen: Uporablja se za spravilo sveže trave na kmetijah, kjer nimajo pašnega sistema in na terenih, ki niso preveč strmi. Montaža: pobiralno napravo lahko montiramo na samohodne kosilnice tip BCS, Bert-olini, Laverda id. Trenutno jih izdelujemo za kosilnico BCS. Pritrjena je na sprednji del, kjer se usede in zavaruje s sor-niki na dveh mestih, na tretjem pa prosto leži. Montaža in demontaža je zelo enostavna in hitra (cca 5 minut) tako da se kosilnica lahko spet uporablja samo za košnjo. Delovanje: priprava deluje tako, da travo sproti ob košnji nalaga na prikolico, ki je priključena na kosilnico. Travo, ki pade na koso potegnejo posebne vile proti sredini in potiskajo po transportnem kanalu preko kosilnice v prikolico. Vile, ki transportirajo travo, se izmenično pomikajo in sicer na začetku proti sredini po krivulji nato pa naravnost po kanalu. Pogon je preko odgonske gredi na kosilnici, ter zobnikov, verižnikov in verig na vile. Vile so pritrjene gibljivo, tako se pri pomikanju nazaj odmaknejo. Teža cele konstrukcije je cca 60 kg. Transportna prikolica: transportna prikolica je togo privezana preko sornikov na kosilnico, spreminjanje smeri pa izvedeno preko krmilnega mehanizma in koles prikolice. Nosilnost prikolice je 700 kg sveže trave, kar zadošča za celodnevno prehrano 12 glav živine. Likovni ustvarjalci na Ljubnem Med prvomajskimi prazniki so likovni samouki na Ljubnem pripravili pregledno razstavo svojih del v večnamenskem prostoru tamošnje šole. Predstavili so le svoja slikarska dela, čeprav imajo v sekciji, ki deluje v okviru prosvetnega društva tudi rezbarja. Doslej je v likovno sekcijo PD Ljubno vključenih 11 članov, menijo pa, da bo teh kmalu še več. Vsekakor je pobuda, ki sojo dali pred kakimi šestimi meseci za združevanje vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem, padla na plodna tla. In spet je na Ljubnem zametek dejavnosti, ki kot kaže mnoge krajane zanima. Vzdrževanje NOB V letu 1985 smo skupaj z upravnim organom SO Mozirje in OO ZZB NOV Mozirje sklicali oskrbnike (DO, društva), ki so po samoupravnem sporazumu sprejeli na vzdrževanje posamezne spomenike in spominska obeležja iz NOB. Na tem sestanku smo se dogovorili o skupnih akcijah glede vzdrževanja, in se dogovorili za bodočo aktivnost. Rezultati tega dogovora so že vidni, saj je večina oskrbnikov takoj pristopila k urejanju dogovorjenega, tako da je sedaj stanje že kar dobro. V ilustracijo povejmo, da so se omenjenega dela najbolj resno lotili v DO Cinkarna Ljubija, kjer so temeljito uredili okolico okrog spomenika na Gneču, ter trajno uredili grobišče s primernimi ureditvami tega. Se bi lahko navedli nekatere in to: Turist Nazarje (hotel v Mozirju) je primerno prepleskal celoten spomenik z Regijski kviz Sama sekcija gotovo tudi ne more biti sebi namen. Tako predvidevajo, da bi tako združeni lažje pripravili možnosti za nadaljnje izobraževanje v likovnih veščinah. Odločili so se tudi že za načrtno delo in sicer se nameravajo lotiti slikanja določenih krajinskih in drugih posebnosti iz naše doline. Tako želijo ohraniti na slikah stare stavbe, krajinske lepote in še druge zanimivosti, ki jih je dolina polna, le videti jih je treba! Če je to bila prva taka razstava likovnikov sekcije domačega prosvetnega društva, potem upamo, da bodo še večkrat ti skromni ustvarjalci prikazali javnosti svoja prizadevanja, morda tudi zunaj Ljubnega. obeležij drogom za zastavo in primerno uredil okolico okrog spomenika; ZKZ Mozirje, Savinja Mozirje, KS Mozirje in še nekatere DO ali društva pa so primerno obnovile napise na spomenikih, ter primerno uredile okolje pri spomeniku. Ko pa smo ponovno pregledovali celotno stanje spomenikov in spominskih obeležij iz NOB v KS Mozirje, pa smo ugotovili, da še vse ni urejeno tako kot bi moralo biti, in smo tudi v pismeni obliki sugerirali tistim oskrbnikom, ki še tega dela niso opravili. Predvsem se to nanaša na čiščenje plevela na grobovih in okrog njega, obnavljanja črk na spomeniku ali plošči, in trajna skrb okrog vzdrževanja. Koristimo priliko preko tega članka, da se zahvalimo vsem oskrbnikom na področju KS Mozirje za vloženi trud in želimo še nadaljnjega sodelovanja. KO ZZB NOV MOZIRJE Regijsko tekmovanje »Tito — revolucija — mir« je bilo v torek, 6. maja 1986 v OS »Primož Trubar« v Laškem. V prvi kategoriji (osnovna šola) je sodelovalo 18 tekmovalcev, v drugi pa 19 tekmovalcev. V prvi kategoriji so ekipno dosegli četrte mesto tekmovalci iz COŠ »Fran Kocbek« Gornji grad. To so bil učenci Gelca Letojne, Irena Pustoslemšek in Toni Suhovršnik. \ drugi kategoriji so mladinci OO ZSMS »Smreka« Gornji grac Milena Stradovnik, Marija Cigala-Bratina in Bojan Hren dosegi ekipno Jretje mesto. V prvi kategoriji so zmagali mladinci iz OK ZSMS Šmarje pri Jelšah, v drugi pa mladinci iz OK ZSMS Celje. Jasna Miklavc Zapis o preteklosti Mozirja Ker se Mozirje ponaša s številnimi in uglednimi kronisti — od župnika Ignaca Orožna (1819 — 1900)v pesnika in javnega delavca Žige Laykau-fa (1868 — 1939) do kritično razsodnih šolnikov Franca Praprotnika, Franca Vajda, / \ Zapis dobite v Matični knjižnici Mozirje in pri Kompasu v Mozirju. \___________________________J Franca Hribernika idr., je prav, da je nekdo njihova dognanja in zapise, pa seveda še množico drugih dostopnih virov uporabil za sestavo primerne monografije tega največjega kraja in upravnopoli-tičnega središča Gornje Savinjske doline ter zelo uveljavljenega središča zlasti v dobi narodnega preporoda. To hvaležno nalogo je dostojno opravil neumorni raziskovalec naše preteklosti in publicist Aleksander Videčnik s knjižico pod naslovom PODOBE IZ PRETEKLOSTI MOZIRJA. Prav tako je prav, da je publikacijo izdala in založila občinska kulturna skupnost z namenom, da bi »vsaj delno odkrila tančico pozabe, ki zastira naše vedenje o življenju prednikov.« (Peter Širko) • Naš avtor je na lzO straneh malega oktava nanizal 18 lepo berljivih, domoznansko zasnovanih poglavij, da — resničnih podob iz življenja in dela Mozirja od rimskih in grofovskih časov naprej, vse do krvavih let narodnoosvobodilnega boja, pa iz organizacije upravnega in društvenega življenja Mozirjanov, kakršno je sledilo cvetočim gospodarskim časom, zlasti trgovini z lesom, pa tkalstvu in suknars-tvu. In kot ni pozabil opozoriti na večstoletne šege in običaje ter na zgodovinske stavbe in spomenike, tako tudi ni zanemaril predstavitve pomembnih Mozirjanov in tistih nedo-mačinov, ki so Mozirju v prospeh podarili del svojega življenja in dela. Na kratko: Videčnik je s to knjižico izpolnil donatorjev namen, namreč — »omogočil je sedanjim in prihodnjim rodovom spoznati pestro in zgodovinsko preteklost domačega kraja in njegovega zaledja« (Alojz Plaznik). Se z drugimi besedami: knjižica bo dobrodošla šoli, še celo pa turističnim delavcem oz. vodnikom kot vir za predstavitev kraja in njegove zgodovine vse bolj številnim gostom lepe Gornje Savinjske doline. Gustav Grobelnik, Celje Moj drugi dom Ponedeljek zjutraj. Koliko jih je že bilo? Za večino so čisto navadni. Zame in še za nekaj otrok iz solčavskih hribovskih kmetij pa je to nekaj posebnega. Ko v te mogočne hribe pride ima in začne neusmiljeno pa-lati sneg, moramo, kot lastovke v tople kraje, tudi mi v nternat. Vsak ponedeljek zju-raj se poslovimo za cel teden. Ni pomembno, koliko let maš — 6 ali 15. Pod prisilo moraš odrasti in opustiti misli na otroštvo, pa če je to še tako hudo. Jaz imam 15 let in sem tam že 8. leto. Vsako leto posebej imam vtisnjeno v spomin. Najhuje je bilo prva leta. Kako mi ie bilo dolgčas po domačih! Če ne je kdaj čez teden obiskala nama in mi prinesla bombo-,e, so se mi zdeli sveti, kolikokrat so se mi posmehovali, kolikokrat sem bila na smrt žalostna. Mnogokrat sem čutila nekaj, kar se ne da napisati, to pozna samo ta, kije to okusil. Čas teče in jaz sem bila iz dneva v dan starejša in bolj samostojna. Zdaj gledam na ta internat čisto z druge plati. Postal je moj drugi dom. Skupaj s tovarišico Romano Korenjak smo velika družina. Res je, da smo zelo različnih starosti, da se večkrat skregamo. V resnici pa se imamo radi. Skupaj se veselimo uspehov. Večkrat pa še moramo skupaj prebijati skozi različne probleme. Teh nikdar ne ma- njka, pa vendar so tu nastale letos številne spremembe. Imamo drugo tovarišico. Imamo jo zelo radi. Neprimerno več se ukvarja z nami, kot so se vse do sedaj. Enkrat na teden pa nas obiskujejo tovariši, ki nas poučujejo na OS Luče. Zdi se mi, da je to zelo prav. Če ravno se otroci ponavadi učiteljev izogibamo, pa mi je to všeč. Pomembno se mi zdi, da vidijo, kako živimo. Mi pa jih bolj globoko spoznamo. Ko so nas tako videli in opazovali, so menili, da imamo precej časa in da nam manjka iger. Pogrešamo urejeno igrišče, kjer bi sprostili svojo energijo, tkali še trdnejše prijateljske odnose in krepili naše zdravje. Imamo mnogo načrtov, želj in idej, toda zaradi zelo različnih interesov, želj, starosti, tudi naši načrti ostanejo neizpolnjeni. Prav zato še toliko bolj potrebujemo dobrega tovariša, ki nas vodi, nas usmerja in nam daje tudi čustveno oporo. Pogosto imam občutek, kot da bi bil internat nekakšna poboljševalnica. Vendar pa smo mi otroci podobni vsem ostalim otrokom naše doline. Zopet bo prišla pomlad in mi se bomo vrnili domov in po hribih bo ponovno slišati ptičje petje in vesele vriske otrok, ki jih je dolga zima ločila od staršev. MATEJA SUHODOLNIK, OŠ Luče Obvestilo Preizkus znanja za rezervne vojaške starešine bo 8. junija 1986 ob 7.30 na strelišču v Šmartnem ob Dreti. Udeležba je obvezna! OK ZRVS Mozirje Tečaj prve pomoči Občinski odbor Rdečega križa poskrbi za to, da se čimveč ljudi usposobi za nudenje prve pomoči. Tudi letos so pripravili osemdese-turni tečaj, ki ga je vodila Martina Čopova. Civilna zaščita mora poskrbeti za določeno število ljudi, ki bi znali v primeru potrebe pomagati poškodovanim ljudem. Za to določijo ženske, ki sicer nimajo drugih podobnih nalog na področju CZ. Na zadnjem tečaju so usposobili 22 žensk, te pa so porazdeljene po svojih dolžnostih po krajevnih skupnostih in delovnih organiza- cijah. V glavnem so to mlajše ženske. v- Tečaje pripravijo ob pomoči Štaba civilne zaščite naše občine, ki ob takih prilikah poskrbi za predvajanje filmov in diapozitivov iz področja, kije za tečajnice zanimivo. Ob zaključku tečaja preverjajo pridobljeno znanje na izpitih, komisijo pa ob tej priliki vodi dr. Franc Širko. Pridobljeno znanje pa udeleženke pokažejo tudi na vsakoletnem tekmovanju v veščinah prve pomoči, to bo letos 24. maja. Predstavitev rezalnega stroja v Kovinarstvu Ljubno je vzbudila veliko zanimanje med strokovnjaki Predstavitev v Kovinarstvu Že smo poročali o prizadevanjih kolektiva Kovinarstva, da bi čimbolj uveljavili lastno znanje za sodobnejšo proizvodnjo in osvajanje domačega, pa tudi tujega trga. Predstavitev strojne žage za razrez cevi je dokazala uspešnost domačih strokovnjakov in sodelavcev zunaj kolektiva. Skupno delo je bilo kronano z izdelkom, ki bi lahko bil tudi kašnemu večjemu kolektivu v ponos. Kot je uvodoma navzočim novinarjem in gostom povedal direktor Mirko Strašek je v naši industriji na sploh oprema za pripravo materialov na nizki ravni. Zato je marsikje tudi tehnična produktivnost nizka, pa tudi poraba materialov je prevelika. Zato so v kolektivu sklenili zastaviti obsežen program strojev za pripravo materialov od katerih je žaga, ki so jo predstavili šele začetek. Res je da v Kovinarstvu izdelujejo razne dele za stroje in priprave, vendar pa je njihova pot usmerjena v izdelavo predelovalnih strojev. Proizvodnjo žag so načrtovali skupaj z DO Commerce iz Ljubljane, ki bo poskrbela za prodajo doma in v tujini, pa tudi za servisiranje bodo tam poskrbeli. Ko so omenjali domače strokovnjake, ki so na žagi opravili pretežno zahtevna dela sta na prvem mestu inženirja Peter Ribič in Jože Kramer s projektantsko skupino. Veliko spretnosti pri sami izvedbi načrtovanega Stroja pa je pokazal Jože Podkrižnik. Komandni električni del sta izdelala obrtnika Štumfel iz Slovenj Gradca, hidravlični del pa DO Hipoš na muti. Žaga, ki so nam jo ob tej priliki predstavili, dela povsem automatsko, pri čemer opravi samodejno več operacij. Ševe-da pa jo bodo še izpopolnili, da bo opravljala še več delovnih postopkov. Kot vse kaže, se bo delovni napor tega mladega kolektiva dobro poplačal, saj bo žaga nadomestila uvoz in na trguje zanjo veliko zanimanje. Iskrene besede kmeta Na seji predsedstva OK SZDL Mozirje, kije bila dne 2. 4. 1986 in smo obravnavali predlog za organe SO, za predsednika IS in za druge člane teh vodilnih forumov. Želel sem kod predstavnik kmetov v predsedstvu OK SZDL spregovoriti par besed. Ker pa sem bolj slab jezični »dohtar« in ker je enostavno zmanjkalo časa, sem se odločil, da te besede strnem na papir in na tak način preko časopisa posredujem svoje misli novo izvoljenima predsednikoma, predstavnikom upravnih organov in vsem članom delegacij. Rad bi zaželel že omenjenim na vodilnih in odgovornih položajih in vsem delegatom, kar največ uspehov v času njihovega mandata. Želim, da bi zaupane jim naloge opravljali pošteno in vestno tako, kod bi to delali za sebe. Rad bi poudaril to, da naj bi na novo izvoljeni funkcionarji v občini, republiki in federaciji ne bili preveč »gosposki«. S tem hočem reči, da naj ne bi pozabili na nas kmete, ki vztrajamo kljub včasih obupnemu položaju — predvsem živinorejcev, oziroma, da se nas ne bi spomnili le takrat, kadar se bodo delile zadolžitve in odrekanja, kajti tega ne bo manjkalo v teh težkih časih, ki stojijo pred nami. Želel bi, da bi se tisti, ki imajo poleg lepo zamišljenega samoupravnega delegatskega sistema, še vedno glavno besedo, spomnili nas kmetov, vsak dan in to že kar pri zajtrku. Vsi vemo, da mora človek »velik« ali »mali« najprej jesti, šele potem lahko odloča o bolj ali manj rožnatem položaju kmeta, proizvajalca hrane, te nujno potrebne dobrine človeš-. tva. Upam in želim, da bi v prihodnje reševali nastale probleme složno z roko v roki vsi občani, in rezultati takega dela ne morejo izostati. Krriet Bider Jože Izdelek iz programa Vario 2000 TOZD Iverna v Glinu Lutke oživele Mislim, da smo si že vsi rahlo odpočili od bogatega meseca kulture v naši občini, mogoče smo na vse že tudi pozabili ali pa vsaj odložili do drugega meseca kulture. Prav je, da na tem mestu, v tem kulturnem zatišju spregovorimo o lutkovni dejavnosti pri Prosvetnem društvu Mozirje. Lutkovna skupina deluje v Mozirju že tretje leto in je pripravila tri uspele lutkovne predstave. Začeli smo z Medvedkom Trdoglavčkom, nadaljevali smo s Sovico Oko, v letošnjem letu pa smo pripravili Butalske razglednice. Udeležili smo se regijskega srečanja lutkarjev v Celju, kjer smo bili izbrani za republiško srečanje v Kranju. Vse to so samo vzpodbudni uspehi mladih mozirskih lutkarjev, ki nas vse obvezujejo in kličejo, da to dejavnost še razvijamo. Kakor pri vsaki ljubiteljski dejavnosti tudi pri lutkarjih ne gre brez težav. Lahko samo ponovim že staro misel, da smo otopeli za vso pristno kulturo, da je ne znamo, ali nočemo ceniti in da imamo ušesa in oči predvsem za dokaj plitko in neaktivirano »kulturo«. To je realnost, kiji skoraj ni rešitve. Pa vendar mislim, da je med mladimi še vedno nekaj takih, ki jih zanima gledališka dejavnost, treba jih je le odkriti. Lutkarstvo je zanimiva gledališka dejavnost, ki združuje igro, glasbo, ples, animacijo, skoraj vse izrazne možnosti. V v lutkarstvu je mogoče skoraj vse, predvsem pa to, kar v gledališču ni mogoče. Da ne opisujem, kako zabavno je samo pripravljanje predstave, ki naj temelji na soustvarjanju vseh lutkarjev. V lutkarstvu lahko »oživimo« vse predmete, vsak preprost pripomoček lahko spregovori na lutkarski način. Lutke pa niso namenjene samo otrokom, ampak spregovorijo tudi odraslim na satirični ali alegorični način. Ko si tako na vse načine prizadevamo, da bi- naša domača amaterska kultura prišla med svoje ljudi, si želim, da bi vse te povabilne misli obrodile svoj sad. Vabim vse, ki vas zanimajo lutke, vse ki imate sposobnost igranja, petja, odrskega izražanja, da se nam pridružite. Pri skupini potrebujemo tudi ostale sodelavce, oblikovalce lutk, propagandiste, lučne mojstre, čeprav še le-teh nimamo. Informirate se lahko v knjižnici Mozirje, kjer je tudi razstava lutk in središče lutkovne dejavnosti. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri dosedanjih predstavah in prosim za pomoč še v bodoče. Če še ne veste, lutkarji smo pripravljeni priti tudi v podjetje in ob priliki zaigramo na improviziranem odru. Upam, da bo dobro začeta lutkovna dejavnost napredovala tudi z vašo pomočjo. REPENŠEK JURE Šahisti so zborovali Med aktivnostmi, ki jih prištevamo v okrilje telesno-kulturne dejavnosti, je tudi šah. Zanimanje za to igro je bilo v naši dolini sorazmerno veliko že prva leta po vojni. Središče delovanja je bilo v ' Nazarjah, kjer so bili najosnovnejši pogoji pa tudi zagnani entuziasti na čelu s tov. Križnikom, ki je bil z vsem srcem predan tej plemeniti igri na štiriinšestdesetih poljih. Posebno mladi so lepe uspehe dosegali na področju pionirskega šaha v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bil ta množično razširjen po vseh šolah in smo imeli za to igro zagrete mentorje. Uspehi niso izostali, saj so večkrat zmagovali na regijskih prvenstvih in dosegali dobre uvrstitve tudi na republiških tekmovanjih za posameznike ali ekipno. Pred 15. leti šmo močno poživili to dejavnost tudi med starejšimi šahisti. Vrsto let smo prirejali tekmovanja v občinski ligi v katero je bilo vključenih večino krajev v dolini, saj so povsod imeli močne šahovske sekcije. Tekmovali smo z osemčlanskimi ekipami. Kasneje so se tudi šahisti začeli srečevati s podobnimi problemi kot marsikatera društva. Med temi so: izguba klubskega prostora, velika razdrobljenost, odhod dobrih šahistov, padec življenjskega standarda in podobno. V zadnjih desetih letih je bila dejavnost Zgornjesa-vinjskega šahovskega kluba omejena bolj na organiziranje brzopoteznih tekmovanj, simultank z najboljšimi slovenskimi šahisti ter^ občasnih srečanj s šahisti Šaleške in Mežiške doline. Vsako leto pa je bilo organizirano občinsko ekipno brzopotezno prvenstvo. V preteklih letih so imeli naj- več uspeha Šahisti Rečice ob Savinji in Solčave, letošnje leto pa je ta lovorika pripadla Gornjemu gradu, kjer to igro tudi najmnožičnejše gojijo. Drugo je bilo Mozirje, tretja pa Solčava. Vso organizacijsko breme pri klubu je vrsto let slonelo le na parih posameznikih (Križnik, Bitenc). Na letnem občnem zboru šahistov celotne občine, ki je bil 11. aprila 1986 v prostorih DO GG Transport pa je bil sprejet sklep, da se sedež kluba prenese na Rečico. V novem odboru so delegati iz vseh krajevnih skupnosti kjer gojijo šahovsko igro. Novi predsednik kluba je Marjan Knapič. Med osnovnimi nalogami, ki jih je sprejel odbor Zgornjesa-vinjskega šahovskega kluba so: organizacijska učvrstitev kluba, poživitev aktivnosti po sekcijah v krajih, ponovna oživitev delovanja šahovskih sekcij v tistih KS, kjer je ta dejavnost bila že razširjena pa je v zadnjem času zamrla, organiziranje občinskih tekmovanj, tekmovanj za pridobitev posameznih kategorij, skrb za razvoj pionirskega in mladinskega šaha po vseh šolah v občini ter dogovor z mentorji za organizirano delo. Najboljši šahisti pa se bodo vključevali tudi v tekmovanja na regijskem in širšem nivoju. Novo organiziranost Zgornje-savinjskega šahovskega kluba je podprla tudi Občinska zveza za telesno kulturo. Dobra udeležba na skupščini, razprave po poročilih ter sprejeti sklepi kažejo na zavzetost šahistov celotne občine, da bi tudi šah organizacijsko in množično spravili vsaj na tisto raven, kot jo je imel pred leti. Zaželimo jim vsi, da se bi jim večina teh načrtov uresničila. Z. N. Lokostrelski uspeh Naši bralci so bili že seznanjeni z uspehi gornjegrajskih lokostrelcev. Med njimi je gotovo najuspešnejši Žare Kranjc, kj je tudi državni reprezentant. Na mednarodnem tekmovanju \ Avstriji, sodelovalo je kar 7 državnih reprezentanc, med njimi tudi angleška in ameriška, je bil Kranjc izmed Jugoslovanov najboljši, v skupni uvrstitvi pa je bil sedmi. Spričo izredno velike konkurence je to tudi izreden dosežek! Druga mednarodna tekma v e nekem sestavu bo v kratkem v Bolzanu v Italiji. Učitelji dejavni Bili so časi, ko je v nekem kraju pomenil učitelj gibalo javnega življenja. Od takrat'se je marsikaj spremenilo, tudi družbeni položaj učitelja je danes povsem drugačen. Vendar pa se ponekod učitelji še vedno opažajo v čelu najrazličnejših dejavnosti v kraju kjer delajo ali pa živijo. V naši občini je verjetno najvidnejši primer za vsestransko dejavnost učiteljev v javnem življenju v Gornjem gradu. Kaj je temu vzrok, smo povprašali ravnatelja COŠ Gornji grad Ivana Purnata. Pod COŠ Gornji grad spadajo tri šole in sicer v samem kraju, v Šmartnem ob Dreti in v Novi Štifti. Tako je od 25 učiteljev v Gornjem gradu 16 družbeno aktivnih, v Šmartnem od 6 kar pet, v Novi Štifti pa vsi trije. Da je temu lahko tako, mora biti kolektiv- dobro medse-boj povezan, mora razumeti tudi dolžnosti izven šole, seveda brez popolnega razumevanja vodstva šole ne gre. V našem primeru, meni ravnatelj Purnat je kar 53% vseh učiteljev članov ZK, to pomeni veliko, saj je dolžnost komunistov tudi delo v javnem življenju. Vzdušje v kolektivu je ugodno za osveščanje mladih učiteljev v tem smislu. Seveda pa je v učiteljskih vrstah tudi nekaj vozačev, za te pa bi želeli, da se udejstvujejo v svojem domačem kraju. Številni člani učiteljskega zbora so delegati in seveda kar pogosto odsotni, prav tu pa se pokaže razumevanje sodelavcev, kf radi vskočijo na mesto odsotnega, saj pouk mora teči nemoteno. Vse to lahko deluje dobro med ljudmi, ki so med seboj dobri tovariši. Če bi želeli naštevati vsaj nekaj nalog, ki jih opravljajo učitelji COŠ, naj v kratkem povemo, da so predsedniki KK SZDL v Šmartnem, Bočni, Gornjem gradu učitelji, v Novi Štifti pa je učiteljica tajnica SZDL. Sekretarja ZK sta učitelja v Šmartnem in Gornjem gradu, dočim so učitelji v vseh štirih svetih krajevnih skupnoti na šolskem območju. Seveda pa so še predsedniki raznih društev, sploh pa so gonilna sila v domačem prosvetnem društvu. Nekoč so menili, da mora učitelj poznati kraj in ljudi v katerem dela, če želi biti uspešen. No, to lahko še danes trdimo za gornjegrajski šolski kolekti’ . Turizem smo ljudje Savinjskošaleška gospodarska zbornica v Titovem Velenju je na pobudo nekaterih republiških dejavnikov v turizmu sklicala posvet, ki naj bi osvetlil stanje in priprave na turistično sezono tako v velenjski, kot mozirski občini. Že udeležba je potrdila pomen te gospodarske panoge za obe občini, pa tudi vsebinsko je posvet poteka! povezovalno in informativno. Poročali bomo bolj o tistem delu, ki tiče našo občino. Direktor Turista Marjan Trontelj je podal sliko stanja turistične ponudbe v naši občini in pri tem poudaril veliko razdrobljenost, ki nedvomno zavira hitrejši razvoj, predvsem pa slabi enoten nastop na trgu. Zaradi različnih vrst turistične ponudbe zmogljivosti niso enakomerno koriščene, nekatere pa sploh daleč premalo. Ni rešeno vprašanje Logarske doline, čeprav si tam krajevna skupnost in turistično društvo Solčava zelo prizadevata omejiti divjo rabo te lepe doline. Takšno stanje je seveda zaskrbljujoče in daje videz neurejenosti, to pa zahtevne goste odbija. Drugo pa so kadrovske 'zagate. V dolini ni ustreznih kadrov, povsem pa primanjkuje ljudi z višjo in visoko izobrazbo turistične smeri. Seveda je prvi stik tujca .v turističnim delavcem odločilnega pomena za splošen vtis, pa naj gre tu za gostinskega delavca ali pa nekoga, ki ponudi svoje storitve. Dejansko pride do izraza dejstvo, da smo turizem ljudje, ki bi morali biti vsestransko osveščeni iti bi morali sprejemati naše goste gostoljubno in prijazno. Stane Podsedenšek je dopolnil sliko našega območja z opisom raznih turističnih prireditev. Pri tem je opozoril na potrebno kakovost in pristnost. V tem smislu bi morali bolj razmišljati. Prane Miklavc je poudaril, da je jasno sedanja razdrobljenost kriva za marsikatere zagate. Vsi bi radi ponujali, pa nihče temeljito oziroma dovolj organizirano. Pa ne gre le za ponudbo. gre tudi za kompleksno urejanje vseh vprašanj, ki tičejo turizma, tako naložbe v posodabljanje, prilagajanje drugih dejavnosti potrebam turizma in podobno. Direktorica Jovanovičeva je dejala, daje Izletnik pripravljen prevzeli dokončno urejanje kampa v Logarski dolini, da pa za večje naložbe nima sredstev. Menila je, da bi morali končno najti skupen jezik v gledanju na turizem v dolini, pa ne glede na to koliko je dejavnikov oziroma nosilcev dejavnosti. Kakršnakoli prisilna integracija ni na mestu, je pa potrebna integracija interesov. Žal je opaziti brezbrižnost do turizma s strani prebivalstva. Dolina je sicer bogata, zato ne potrebuje vira dohodka iz te gospodarske veje, tako je vsaj. občutiti. Dokaz je tudi v tem, da se premalo ljudi odloča za turistične poklice, tako je treba v dolino vabiti delavce od drugod, to pa seveda ni dobro, saj le domačin čuti s pokrajino in se lažje prilagaja stanjem v turizmu. Ni pravega vzdušja za to dejavnost med ljudmi. Če smo res turizem ljudje, kar nedvomno je, potem bi morali poskrbeti za osveščanje prebivalstva, ki naj bi tudi v tujskem prometu pričakovalo vir dohodka. Gre torej za vzgojo! Dalje se človeku, ki posluša razna poročila o turizmu nehote poraja misel da turizem niso zgolj prenočišča in hrana, je še mnogo tega. žal pa o tem drugje !e premalo govorimo, še manj pa storimo. Imamo vrsto zanimivosti v dolini, ati jih pa znamo pravilno predstaviti, o tem bi se dalo govoriti. Tudi to je turizem. Kinološko društvo v Mozirju Ljubitelji in rejci psov so ustanovili v občini društvo, ki bo skrbelo za pospeševanje sodobne vzgoje psov in za razna rejska vprašanja. Novoustanov- ljeno kinološko društvo vabi prijatelje psov,v svoj krog. Za predsednika so izvolili Milana Maranška, za podpredsednika pa Srečka Lamuta. Lučani poskrbijo tudi za čiščenje kraja. Gasilci pri pranju ulic Od Hude luknje do Rinke • -. ':'.y Se na mnoga leta! Kmetijstvo je zaradi znanih zakonskih, cenovnih in drugih neskladij in nedorečenosti že dalj časa v zelo težkem in nezavidljivem položaju. Kljub temu so na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju lani uspešno gospodarili in med drugim tudi zaustavili upadanje kmetijske proizvodnje. Tudi za letos so načrtovali zmeren dvig kmetijske proizvodnje, vendar se je v njihove načrte vpletlo vse preveč nepredvidenih in nepremostljivih težav. Najprej se je vmešala narava, saj je pomlad precej zakasnila, s tem pa je zakasnila tudi pomladanska setev in z njo vred začetek paše, ki je bila ob pomanjkanju lanske suhe krme več kot nujna. Ko so že pričakovali, da bodo z lepim vremenom zaostanek vendarle nadoknadili, pa so se kot strela z jasnega pojavile še hujše težave. Seveda gre za jedrsko katastrofo v Sovjetski zvezi, ki je vse na- Gasilci brez Tako nekako bi lahko rekli ob dogodku, ki seveda v širokem krogu le malo pomeni, če pa pomislimo na smisel takšnih odločitev, potem zaznamo velik pomen podobnih dejanj. Zakaj gre? Nazarski gasilci so znani po prizadevnosti, da sledijo tehničnim potrebam v gasilstvu in posodabljajo opremo. Tako so se opremili do te mere, da so lahko odločali o tem, da en orodni avtomobil lahko pogrešijo. Za vozilo so se zanimali na raznih krajih, tako ga ni bilo težko vnovčiti. Pa vendar so gasilci odločili drugače. Znan požar na Dobrovljah je marsikoga opozoril na potrebno požarno zaščito v odročnih krajih. Tako je vaški Odbor Dobrovlje sklenil ustanoviti gasilsko skupino, ki bi bila bolj pri roki. Mladi krajani so zato sklenili pričeti z delom na usposabljanju. V predelu Dobrovelj imajo že zgrajene nekatere vodne bazene za požarne namene. Urejajo pa tudi mrežo hidrantov, da bi bili v primeru požara uspešni oziroma učinkoviti. Ker pa nazarski gasilci že od nekdaj sodelujejo s krajani Dobrovelj, tako je povsem razumljivo, da so se v okviru vaškega odbora najprej obrnili po pomoč v Nazarje, čeprav so v drugi občini. Predsednik Roman Krajner je dejal, da so na- pore in načrte živinorejcev postavila na glavo. Ob prepovedanem uživanju sveže zelenjave in drugih manjših vendar zoprnih posledicah, se-pojavljajo najhujše težave v prireji mleka. Paša na prostem je prepovedana, suhe krme pa bo v kratkem zmanjkalo, če je že ni. Paša seveda še lep čas ne bo dovoljena in zato bodo morali živinorejci travo pokositi, jo posušiti ali silirati. Mlečnost krav molznic je seveda takoj upadla, še hujše pa je dejstvo, da je v nobenem primeru ne bodo mogli dvigniti najmanj do konca letošnjega leta. To je seveda hud udarec vsem živinorejcem, ki se ukvarjajo z mlečno proizvodnjo, načrti Zgornjesavinjske zadruge zagotovo ne bodo doseženi, da o vseh ostaljh posledicah te jedrske nesreče ne govorimo, saj njenih razsežnosti zaenkrat še ni moč epredeliti. J. P. meja zarski gasilci na upravnem odboru društva sklenili ugodno odstopiti orodni avtomobil vaškemu odboru Dobrovlje. Še več, pripravljeni so celo strokovno pomagati novincem tega zaselka. Mala slovesnost je ob predaji avtomobila dokazala voljo do sodelovanja, saj so bili navzoči tudi predstavniki medobčinskega gasilskega poveljstva, mozirske in žalske gasilske zveze, številni krajani Nazarij in Dobrovelj. To je že prvi vtis, ki ga človek dobi v razgovoru z Olgo Klemše iz Nazarij. Nekako je to v družini, njen oče je kar 50 let vodil pevski zbor v Nazarjah in še sedaj rad pomaga, kjer le gre. Verjetno je torej pri Olgi Klemše le nekaj podedovanega. Naj našo sogovornico kratko predstavimo. Olga Klemše je učiteljica glasbe v Nazarjah. Pedagoško akademijo je končala v Mariboru, njeno prvo delovno mesto kot učiteljica je bilo v Gornjem gradu. In kot sama poudarja, je imela srečo, da je z delom kot mlada neizkušena učiteljica začela prav v tem kolektivu, kjer se je odlično počutila, to pa je bil prvi občutek zadovoljstva s svojim glasbenim delom. Zaupali so ji delo s tremi zbori, to pa je bilo lepo, hkrati pa zahtevno delo! Te dni praznujejo pri Flu-derniku 92-letnico Fluderske mame. To je dogodek, daje le malo takih! Marsikdo bi dejal, da bo človek, kije hodil dolgo pot 92 let nejevoljen, če ga motimo pri počitku, kajti naneslo je tako, da*smo prišli ravno ob času, ko Fluderska mama malo poleži. Pa sploh ni bila videti slabe volje, le pripravljenost za sproščen razgovor smo lahko zaznali. Marija Tesovnik — Fliider-nik je bila doma na Kolenčevem na Ljubnem. Leta 1924 sta se z Martinom Tesovnikom vzela in potem vložila vse svoje življenjske sile v urejevanje kmetije. Ta je bila takrat skromno opremljena, živine ni bilo kaj prida in strehe so bile vse še s slamo krite. Pa kaj mladost in zagnanost ne zmoreta! Poleg kmetije je bila pri hiši še žaga in kakšen dinar je padel tudi od »furmanstva«. Seveda je bilo takrat življenje na kmetiji trdo in ko smo vprašali našo slavljenko kaj je bilo v njenem življenju najlepše, je dejala, da je videla srečo v tem, koje lahko delala in ko je to delo tudi kaj hasnilo. Hišno ime Fludernik je dejansko ime nekdanjih lastnikov, verjetno pa se je uveljavilo zaradi velikega jezu, ki je bil kar pod kmetijo na Savinji. Ko je rod Fludernikov izumrl, namreč moška vrsta, so se k hiši priženili Tesovmki. in to ime se je še danes ohranilo. Okoli besede »fluder« bi kazalo povedati, da gre za nemško besedo, ki pomeni lahko: lesen žleb, mlinske rake, äli pa tudi splav. Vsekakor pa je smiselno vse nekako povezano z lesom, V Nazarjah*ni proslave, niti kakšne druge kulturne prireditve, kjer ne sodeluje s svojimi mladimi varovanci — pevci. Kljub temu da je mati treh otrok in seveda žena, najde tisto potrebno voljo in veselje do dela z mladimi grli. Nadvse pa jo veseli, če se kateri od njih odloči za glasbeno pot, pa čeprav bo ta segala le do nekega povprečnega znanja. Olga Klemše je prepričana, daje glasba človeku potrebna, da ga plemeniti in mu pomaga v zagatah. In danes, ko teh ni malo, je še bolj pomembno, da prenašamo glasbeno kulturo med ljudi kar se le da širpjco, meni Olga Klemše. Poleg zborovodske-ga dela je naša sogovornica še redno zaposlena na Glasbeni šoli Mozirje, kjer podučuje nauk o glasbi. Razumljivo je, da takšna obremenitev ne dovoljuje še glasbenega ustvarjanja, pa čeprav bi si tega želela. Sreča je tudi v tem, če vidiš druge ljudi vesele in če ti uspe ponuditi glasbo, ki jih osreči. Tako pa je tudi med najmlajšimi pevci, ti radi pojo, vendar ne vsega enako. Zato je treba dobro vedeti kaj bodo zmogli in česar ne. Opaziti je, da raje pojo domače, bolj spevne pesmi, takšno petje jim gre iz srca in jih ne utruja. Sedaj, ko se nazarski pevci pripravljajo na nastop v Zagorju (pevska revija), je seveda zelo naporno in dobro moramo razumeti mlade, da so včasih utrujeni in takrat je treba odnehati. Vsekakor pa je prava vez med pevci in zborovodjem temelj dobrega sodelovanja in uspehov. kar nedvomno dejavnosti na kmetiji odgovarja. Kar na samem začetku druge .vojne je v hišo zahajalo dosti partizanov. Spočetka so to bili domačini, kot se spominja Marija Tesovnik, pozneje pa so prihajale cele enote. Bili so hudi časi, ko nisi vedel za lastno usodo niti minuto vnaprej. Bilo je nekoč tako, da so v kuhinji sedeli partizani v sobi pa je bilo nekaj Nemcev, ki so spotoma prišli v hišo. Daje bila napetost velika, ni treba posebej poudarjati. Po osvoboditvi naše doline pa je v hiši našlo prostor nekaj zelo pomembnih dejavnosti. ^ To priča tudi spominska plošča na pročelju hiše. Fluderska mama se lepo spominja bivanja Aleša Beblerja v hiši. To je bil ugleden človek z veliko srčne dobrote in k njemu so prihajali vidni dejavniki takratne vodstvene strukture NOG. Tako so imeli Fluderski priliko spoznavati ljudi kot Zoran Polič, Franc Leskošek-Luka in še druge, ki se jih danes ni mogoče vseh spomniti. Ko je razglabljala Fluder- 4 ska mama o posameznikih, je opisala Franca Leskoška kot človeka polnega energije in izrazitega komandanta, dalje se spominja njegovega spremstva, ki so ga sestavljali le mladi in dobri fantje. Zaradi takih vidnih funkcionarjev NOG je bila hiša pozneje v nevarnosti, saj so jo Nemci večkrat obstreljevali. Kako pa po vojni, smo vprašali Fludersko mamo, ali so vas nekdanji stanovalci v vaši hiši obiskovali? So, je de- 4|k jala, seveda največkrat je prihajal Aleš Bebler, včasih tudi z vso svojo družino. Posebno vesel je bil prvega srečanja takoj po vojni, ko je bil zelo srečen, da je kmetija preživela vojno tako dobro, menil je, da sojo Nemci zaradi maščevanja PQjtgali; Tudi Franc Leskošek je bil na obisku, Da še številni drugi, ki so tako ali drugače bili v naši hiši, je na koncu dejala Marija Tesovnik. Zplimo ugledni krajanki Ljubnega Mariji Tesovnik ob njenem jubileju še dosti let vedrine v sredi družine in na jemlji, ki je popila veliko njenih znojnih kapljic... A. V. Včasih je potrebna spodbuda z ene in druge strani, to so marsikdaj neizgovorjene besede! Beseda je tekla o poslušalcih oziroma ljudeh, ki obiskujejo prireditve na katerih se tudi poje. Ja, to je k sreči v Nazarjah dobro, ljudje imajo petje jadi in hvaležni so za lepo pesem. Zal pa ni povsod tako, to pa seveda nastopajoče zelo prizadene, kajti vsakdo od njih je veliko žrtvoval, da bi pesem Olga Klemše lepo izzvenela. Pa še to, v našer kraju ni rivalstva med zbori. Na “~ sprotno, skupaj nastopamo in tu di pomagamo si kjer je le t: mogoče. Tako bo pevska kultur v Nazarjah ostala, saj je že od nek' daj bila, je zaključila svoje mis Olga Klemše. Glasba ji veliko pomeni Razpisane kadrovske štipendije za šolsko leto 1986/87 Moziije Poklic oz. Stop. Štev. program zaht. štip. Štipenditor obdelovalec kovin II. 2 obdelovalec lesa 5 tekstil. konfekcionar I. III. 20 lesar 10 2 lesar-žagar 4 gozdar 2 tesar 2 oblikovalec kovin IV. 5 4 preoblik. in spajalec kovin 10 voznik-avtomehanik J stavbni klepar 2 monter vodovodnih naprav 1 monter ogrevalnih naprav 1 ključavničar 1 rezkalec 1 prodajalec 4 1 natakar 4 kuhar 3 1 gradbinec II. IV. 5 zidar 2 tesar 1 1 2 lesar 10 5 3 tekstilni konfekcionar II. 10 jermenar 1 kmetijec 1 elektrotehnik — energetik V. 3 elektrotehnik — elektronik 3 strojni tehnik 3 3 računalniški tehnik programerski 1 tehnik 1 kemijski tehnik 1 ekonomski tehnik 3 1 turistični tehnik I tehnik strežbe 1 konfekcijski tehnik 4 lesarski tehnik 10 gozdarski tehnik 2 ’ elektro inž.—močnostnaVI. 2 inž. strojništva— proizvod, strojni inž. ekonomist—notranja 3 1 1 menjava ekonomist—mednarodna menj. 1 konfekcijski inž. 3 gradbeni inž. 1 dipl. elektro inž. — močnost. VII. 2 — elektron. 1 dipl. strojni inž. — proizvod. 2 dipl. strojni inž. dipl. ekonomist — 2 poslovne finance dipl. ekonomist 2 1 1 1 dipl. konfekcijski inž. dipl. inž. lesarstva 3 dipl. inž. gozdarstva 1 dipl. inž. računalništva 1 dipl. gradbeni inž. 1 tdravnik splošne nedicine 1 ŽR-TOZD Kovinarstvo Ljubno GLIN Nazarje »Elkroj« Mozirje GLIN Nazarje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad Gozdno gospodarstvo Nazarje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad »Gorenje MGA« Nazarje ŽR-TOZD Kovinarstvo Ljubno »Gorenje MGA« Nazarje »Mercator« — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje VEZ-TOZD Komunala in gradbeništvo Moz. VEZ-TOZD Komunala in gradbeništvo Moz. VEZ-TOZD Komunala in gradbeništvo Moz. Gozdno gospodarstvo Nazarje Gozdno gospodarstvo Nazarje TDO »Savinja« Mozirje »Mercator« — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje GP »Turist« Nazarje GP »Turist« Nazarje »Mercator« — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje GIP »Vegrad« — TOZD Gradbenik Ljubno VEZ-TOZD Komunala in gradbeništvo Moz. Gozdno gospodarstvo Nazarje Gozdno gospodarstvo Nazarje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad GLIN Nazarje GIP »Vegrad«—TOZD Gradbenik Ljubno Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad »Elkroj« Mozirje GLIN Nazarje »Mercator« — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje GLIN Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Gorenje« GA— MGA Nazarje »Mercator« — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje GP »Turist« Nazarje GP »Turist« Nazarje »Elkroj« Mozirje GLIN Nazarje Gozdno gospodarstvo Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje ŽR-TOZD Kovinarstvo Ljubno »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Elkroj« Mozirje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad »Gorenje« GA —■ MGA Nazarje GLIN Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje GLIN Nazarje »Gorenje« GA — MGA Nazarje »Elkroj« Mozirje GLIN Nazarje »Elkroj« Mozirje GLIN Nazarje Gozdno gospodarstvo Nazarje GLIN Nazarje Montažna gradnja »Smreka« Gornji Grad ZC-TOZD Splošno zdravstvo Mozirje Ugoden nakup! V Mozirju bo poslovala komisijska rodajalna Miro Finkšt pri Žovletu. upcem bodo na voljo rabljena blačila, obutev in tehnični predmeti ;eh vrst. Priporočajo vsem, ki imajo dobro iranjena oblačila, da jih očiščena predajo v komisijsko prodajo. Prodajalna bo skrbela za dobro izbiro, kupcem pa bo na voljo cenen nakup! Poslovni čas: vsak dan od 9. do 16. ure. Vsa pojasnila lahko dobite prek telefona 831-653. Priporoča se Miro Finkšt, ki svetuje občanom komisijsko prodajo! V bodoče bo kljub večji porabi na Rečici dovolj vode. Novi rezervoarji to zagotavljajo Ko je bil ogrožen radmirski zaklad Prav v ponos naše doline je zakladnica Radmirje, ki si jo ogleda vsako leto več ljudi. Glas o njej sega daleč preko naših meja in tako postaja nepogrešljiv del naše turistične ponudbe. Le malo ljudi pa ve, da je bilo mnogo dragocenosti hudo ogroženih v času zadnje vojne. Znano je, da so okupatorji radi segali po takih dragotinah in jih odnašali v njihovo deželo. Tega so se zavedali nekateri razgledani in osveščeni domačini Radmirja in okolice. In da ne bo pozabljeno kako so si prizadevali skriti pred grabežljivostjo tujca domače zaklade, je potrebno o tem spregovoriti tudi na tem mestu. V Radmirju je že pred vojno bilo dosti razgledanih ljudi. Tako je že ob napadu Nemčije na Poljsko Anica Hojnikova opozarjala ljudi, da bo gotovo tudi naša država žrtev fašističnega pohlepa in nasilja. Pripovedovala je kaj pomeni fašizem za svobodna ljudstva, kakšno zlo se lahko obeta tudi nam. Ljudje, ki so poznali Anico Hojnik, vedo o njej povedati samo dobro. Marija Razbornik, rojena Brglez iz Radmirja 85, nam je povedala, da je kot soseda Hojnikove vedela za njeno delo za OF že od samega začetka. Mnogokaj so si zaupali, tako je vedela, da Anica Hojnik svoje delo za osvobodilno gibanje opravlja po nalogu in navodilih Albina Vipo-tnika-Strgarja, Kot zelo verna ženska je takoj pričela zbirati denar, ki ga je namenila pregnanim slovenskim duhovnikom. Baje ga je osebno prenašala na Hrvaško. Seveda se je zavedala svojega početja in velike nevarnosti v kateri je živela,' saj tako prizadevno delo ni moglo ostati prikrito okupatorjem in njihovim pomagačem. Večkrat je prenočevala drugje in ne doma, da bi se izognila aretaciji. V Radmirju je bil organist Franc Petek, sin revnih staršev. Z Anico sta dobro sodelo- vala. Oba imata torej velike zasluge pri reševanju cerkvenega zaklada v Radmirju. Najprej bomo skušali opisati kako so reševali oba keliha. Poznavalci razmer v Radmirju so prepričani, da je pobudo za reševanje zaklada dal Franc Petek. Tako je najprej kazalo spraviti na varno oba keliha, od teh je eden iz zlata. Oba so torej skrili v drvarnici pri Brdovniku v Boršah. Za to je vedela posvojenka te družine Marija Brglez, ta je s tem seznanila še domačo hčerko Marijo, ki je bila telesno prizadeta, torej invalidna. Verjetno zato, so jo Nemci 2. julija 1942 odpeljali, končala pa je v krematoriju taborišča Auschwitz oktobra istega leta. Ta aretacija je narekovala previdnost glede zakopanih kelihov in na predlog Franca Petka je Marija Brglez takoj po tem, ko so Marijo Nemci odpeljali, prinesla oba keliha h Grosovim. Ta dogodek je opisala Marija Zavolovšek-Grosova, ki se spominja, daje k njim prinesla keliha Marija Brglez in izrazila bojazen zaradi aretacije invalidne Marije, skrivnost skrivališča bi lahko bila izdana, zato je želela, da se dragocenosti skrijejo pri Grosovih. Očeta ni bilo doma, zato je sin Alojz Zavolovšek zamotal oba keliha in jih tako zavarovana zakopal v bližnjo, sveže zorano njivo. Za znamenje mu je bila blizu stoječa češnja. O tem je seznanil svojega očeta in mater. Po osvoboditvi je Alojz Zavolovšek skrit zaklad izkopal, mati pa ga je nesla k maši in tamkaj predala oba keliha nepoškodovana takratnemu župniku Ivanu Vogrincu. Slednji o Skritem zakladu ni vedel ničesar, saj je bil med vojno pregnan, torej odsoten. Pojasnila za ta sestavek so dali: Alojz Zavolovšek, Marija Brglez in Marija Zavolovšek. Vsem za sodelovanje, lepa hvala, hkrati pa prošnja tistim, ki bi o dogajanju okoli zaklada iz Radmirja kaj dodatnega vedeli. da to sporočijo našemu uredništvu. . v Preklicujem besede izrečene napram Zamernik Jožetu iz Strmeča 38 kot neresnične. * Zavratnik Milan Gozdno gospodarstvo Nazarje TOZD Gozdarstvo'Luče objavlja javno . licitacijo 1. Kombibus TAM 60 (8 + 1), v voznem stanju, dobro ohranjen 2. Traktor FIAT 404, v voznem stanju Licitacija bo v četrtek, dne 29. 5. 1986 ob 9.00 uri pri TOZD Gozdarstvo Luče. Prometni davek plača kupec. Po nakupu blaga reklamacij ne upoštevamo. ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA MOZIRJE razpisuje po sklepu zbora delegatov prosta dela in naloge VODJE HKS za štiriletni mandat. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 2 oz. 4 leti delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo na naslov: Mercator — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, n. sub. o., Ljubija 104. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 10 dneh po izbiri. SOZD MERX GP »TURIST« NAZARJE Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge UREJANJE SPLOŠNIH ZADEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — opravljen pripravniški izpit Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GP »TURIST« Nazarje, Nazarje št. 2, Nazarje. SŠ VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE objavlja javno licitacijo za prodajo 3 osebnih vozil in termoakumulacijske peči, 5 kW: izklicna cena 250.000 din 250.000 din 350.000 din 25.000 din Licitacija bo v soboto, dne 31. 5. 1986 ob 9. uri pred zgradbo veterinarske postaje Mozirje, Ljubija 104 a. ^ Ogled vozil je možen eno uro pred licitacijo. Nakup vozil je po sistemu VIDENO—KUPLJENO. Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v roku treh dni po licitaciji. V ceni ni vračunan prometni davek. 1. Zastava 750 SE, letnik 1980, vozen, CE-146-516, 2. Zastava 750 LE, letnik 1981, vozen, CE-159-185, 3. Zastava 750 LE, letnik 1983, vozen, CE-179-084, 4. Termoakumulacijska peč, 5 kW, Komisija za delovna razmeija TOZD za ptt promet Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge a) dostavljač ptt pošiljk na ptt enoti Šmartno ob Dreti b) dostavljač ptt pošiljk na ptt enoti Mozirje Zahtevani pogoji:v — dokončana OŠ in izpit za vožnjo z motorjem Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov. Kadrovska služba TOZD za ptt promet Titovo Velenje, Kdričeva 2 b, 63320 Titovo Velenje. Kam na dopust? Spričo visokih cen v hotelih ob obali je letos že kar običajen odgovor na vprašanje kam na dopust — v prikolico podjetja. Seveda, če podjetje takšne počitniške zmogljivosti ima. Da bi bralcem vsaj nekoliko osvetlili iznajdljivost naših delovnih ljudi, ko gre za dopust, smo po naključju izbrane občane vprašali kako bodo letovali. Franjo Gerdina iz GG Nazarje. Z vnuki in ženo bo počitnikoval v prikolici, ki jo ima GG Nazarje v Umagu. Otroci starim staršem niso v breme, je menil, saj je z njimi tudi veselje. Sam bi raje šel v pla- nine, pa je treba upoštevati prednosti bivanja ob morju za otroke in se temu prilagoditi. Prednost bivanja v prikolici je v tem, da živiš po svoje in nisi odvisen od reda, ki ga narekuje sicer penzionska oskrba. Pa še cene so v hotelih za naše prilike take, da si kaj posebnega ob morju ne moremo privoščiti. Džurdža Kranjc, trgovska delavka iz Mozirja. Kot mati treh otrok je govorila predvsem o skrbi za najmlajše. Tem pa zelo godi morje, zato si < prizadeva, da bi dobila mesto v prikolici podjetja ob obali. V hotelu bi za tako veliko družino ne bilo mogoče živeti, ker je vse predrago. Pa še izven hotela človek z otroci kar precej potrebuje, torej so to izdatki, ki jih preprosto ne zmoremo povprečno plačani delovni ljudje. V našem primeru moramo čas počitnic prilagoditi delu na zemlji, ki jo obdeliijemo. Marija Arnič, kontrolorka v MGA. Doslej je še vsako leto letovala ob morju. Ker je mož zaposlen pri GG Nazarje, bo imel možnost nastanitve v prikolici podjetja. Smo družina z enim otrokom in v kakem hotelu cen ne bi zmogli, zato je edina možnost preko zmogljivosti podjetja. Res je, da družina zahteva poleg plačila stroškov bivanja še kar precej denarja za razne priboljške, ki pa na dopustu že morajo biti. Vesela sem, da ima GG urejeno' popolno oskrbo, kar pomeni za mene kot gospodinjo veliko sprostitev. Mislim, da si povprečno situirana družina pri nas ne more privoščiti hotelskega letovanja ob morju. Jože Turk, vratar v Glinu. Želim si na morje. Seveda bi tega ne zmogel, če ne bi imel ob obali svoje sestre, ki mi odstopi delček njihovega doma, da lahko vsaj malo doživim morja. Mojemu zdravju je bivanje ob obali potrebno, bi si ga pa ne mogel privoščiti, če bi ne bilo tako. Sicer živi v lepem okolju, ljubi planine, vendar pa je morje prava osvežitev za ljudi iz planinskih območij. Žal pa si tega letos zaradi divjih cen ne bo moglo privoščiti veliko ljudi, razen tujcev. Ivan Funtek, črpalkar na Ljubnem. Je družinski oče,-ima dvoje otrok. Seveda bi želel letovati, saj bi se to tako njemu, kot ženi prileglo. Pa gradi svoj dom in zato si pač dopusta v tem smislu ne more privoščiti. Že prej je vsa leta za dopust štedil, no letos gre vse v zidove. Seveda si morja kaj prida ne more vsakdo privoščiti, vse je predrago in za naš žep nedosegljivo. Zato bi morale delovne organizacije v bodoče bolj pospeševati možnosti počitnikovanja v domovih podjetij. Jasno, da bi otroci uživali ob morju, pa kdaj pozneje... Kako pa so v podjetjih pripravljeni na skrb za letovanje delavcev? Glin Nazarje, Odbor za družbeni Standard pri delavskem svetu je temu vprašanju posvetil veliko pozornosti, saj je jasno, da bo delavec le na ta način lahko užil vsaj nekaj časa na morju. V Glinu imajo na voljo 8 prikolic' s po štiri ležišči, od teh je ena v Atomskih toplicah. Poleg teh so kupili hišico v Čateških toplicah, ta ima 4 ležišča. Tako menijo, da bo letos lahko letovalo vsega 100 delavcev z družinami v zmogljivostih, kijih ima Glin. Seveda je zanimanje večje kot leta prej, to pa je razumljivo, saj si delavec s povprečnim dohodkom ne more zagotoviti bivanja ob morju, to je predrago. V Glinu dajejo prednost družinam z malimi otroki in tistim z nižjimi dohodki. Kot kaže, se zanimajo za to letovanje največ tisti s srednjimi dohodki. Cene so postavili ugodno, 1500 din za prikolico dnevno in 2000 din dnevno za hišico v Čatežu. Računajo, da bo lahko letovalo 78 družin v njihovih zmogljivostih, GG Nazarje. Kot je povedala Marica Tevž imajo počitniški dom pri Crikvenici z 31 ležišči, poleg tega pa še prikolico v Umagu. Prijav je zelo veliko, veliko več kot prejšnja leta, kar-je spričo cen kar razumljivo. GG daje na voljo počitniške zmogljivosti delavcem, upokojencem in kooperantom, ki imajo možnosti v prvi in zadnji izmeni. Tako plačajo delavci 1000 din, kmetje-kooperanti pa 2210 din na dan. Če bo šlo po načrtih bodo nudili možnost letovanja 240 ljudem. Težave so z razporedom, kajti želje so eno in možnosti pa drugo. Največji je naval v času šolskih počitnic, seveda se vsem ne da ustreči! Prednost dajejo delavcem, ki v zadnem času niso letovali in družinam z malimi otroki. Poleg tega redno pripravljajo krajše izlete na morje, tudi to pomeni ugodnost za delavce GG Nazarje. OSNOVICE 7 Delovna skupina v Bočni Športno igrišče v Bočni Prvomajske praznike so mladinci iz Bočne izkoristili tudi za začetna dela pri športnem igrišču, ki mora biti končano do letošnjega mozirskega občinskega praznika. Osrednja prireditev za praznik bo letos namreč v Bočni. Pobudo za gradnjo športnega igrišča v Bočni so dali mladinci, gradbeni odbor v KS Bočna je prevzel Franc Pur-nat, nekaj težav je bilo z iskanjem primernega zemljišča, ki so ga končno tudi našli na zamočvirjenem travniku. Zato so se morali najprej lotiti drenaže. Okrog predvidenega igrišča so vkopali velike cementne cevi, staro bočensko leseno avtobusno postajo pa postavili za začasni garderobni objekt. Na posnetku je udarniška skupina na »likofu« prvih gradbenih del na prihodnjem igrišču z obvezno smrečico. Do praznika občine Mozirje je predvideno tudi asfaltiranje cestnega odseka od glavne ceste do športnega igrišča. Tekst in foto: MITJA UMNIK Marljivi taborniki Taborniki odreda Savinjskih partizanov so letos pripravili že več akcij, pridni pa so bili tudi v minulih prazničnih dneh. V svojem tabornem centru Bratov Kraigher v Šentjanžu so najprej v torek pripravili posvetovanje, na katerem so se dogovorili o prihodnjih akcijah, bolj zanimivo pa je v bilo v sredo. Najprej je bil na vrsti taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice, potem signalizacijsko tekmovanje za tabornike in nato še večer ob tabornem ognju, za katerega so pripravili tudi lep kulturni spored. J. P. športni dogodek v Lučah Odbojkarski kljub Ljubno je pripravil zanimivo športno srečanje v Lučah. Tekmovale so tri ženske vrste in sicer iz celovškega kluba ATSC, Odbojkarskega kluba Mislinja in domače odbojkarice. Turnirje bil posvečen spominu osvoboditve, odigrali pa so ga v Lučah, kjer, kot je povedal trener OK Ljubno Srečo Skok imajo odbojkarji ugodne pogoje za prostor, pa še zelo lepo jih sprejemajo v kraju samem. Najprej je nastopajoče pozdravil predsednik krajevne skupnosti, ki je izrazil zadovoljstvo kraja, da se ta zanimiv šport tudi v Lučah uveljavlja. Nato pa je vsem nastopajočim izrekel še pozdrav predstavnik domačega odbojkarskega kluba. Ljubenske odbojkarice so bile letos v Celovcu, kjer so igrale z moštvom ATSC. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, zato so se dogovorili za povratno tekmo pri nas. Koso predstavili odbojkarice kluba ATSC so poudarili, da gre za kakovostno skupino, ki igra v Avstriji v L a. ligi inje v njej na tretjem mestu. Ljubenke pa so v slovenski I. ligi dosegle 4. mesto. Tudi odbojkarice Mislinje so odlične. Tako je bilo pričakovati lepo in zanimivo športno predstavo. Turnir je bil dejansko zaključek uspešne sezone, je dejal trener Skok. Sicer pa so pred kratkim ljubenske odbojkarice igrale pokalno tekmo v Braslovčah in jo dobile z izidom 3:1. Tako tekmujejo v pokalnem tekmovanju še naprej. Gre za prizadevne športnice, ki z veliko truda in odrekanja dosegajo lepe uspehe, hkrati pa skrbijo za podmladek. To že daje rezultate, saj so v tekmovalni vrsti igralke vseh starosti, od 15 do 30 let. Klub bo letos slavil 10 let obstoja, dogovorili so se, da bi jubilej proslavili na letošnjem flosarskem balu na Ljubnem. Delo kluba teče skoraj preveč neopazno, če pomislimo kakšne uspehe so doslej že dosegli in s kakšnimi težavami se borijo. Predstavnik KS Luče Jernej Piki pa je ob srečanju dejal, da so v kraju veseli odbojkaric, ne le zaradi športnih dogodkov, pač pa tudi zaradi vse večjega zanimanja mladih za ta šport v kraju. Na odbojkarskem turnirju v Lučah Gasilci povsod uspešni Zadnji zbor občinske gasilske zveze Mozirje je potekal v znamenju delovnih uspehov naših društev in zveze. Udeležili so se ga številni predstavniki gasilskih organizacij iz drugih občin, predsednik OK SZDL Hinko Čop in predstavnik GZ Slovenije. Predsednik Franc Trnovšek je podal obsežno poročilo o delu zveze in stanju gasilstva v naši občini. Slišati je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb na to, da niso povsem uresničili načrt izobraževanja, hkrati pa ugotovitev, da je na sploh opaziti veliko večjo resnost pri delu. V preteklem letu so vsa društva povezali z UKV postajami kar je zahtevalo tudi usposabljanje. Preventivni dejavnosti posvečajo v vseh enotah gasilske organizacije poglavitno skrb. Želijo pritegniti vse dejavnike, ki tako ali drugače delajo v požarni varnosti. Ugotovili so, da je večina požarov zakrivila slaba poučenost o požarni varnosti. Nato je Franc Trbov-šek govoril o naložbah, gmotnemu stanju in načrtovanju. Podal je kratko poročilo o delu organov pri zvezi. Tudi ti so opravili 'dosti dela. Posebno skrb posvečajo povezovanju med društvi in drugimi organizacijami gasilstva v širšem slovenskem prostoru. Ob koncu svojih izvajanj je Franc Trbovšek izrazil priznanje delovnim organizacijam in občanom, ki so vsestransko pomagali gasilcem pri uresničevanju njihovih načrtov. Načelnik Franc Matjaž je poročal o delu štaba operative občinske gasilske zveze. Plan so izvršili dosledno. V občini je zagorelo kar šestkrat. Ugotovil je, da je preventivna dejavnost rodila obilo sadov. Velik napredek pomeni tudi radijska povezava med društvi. Niso pa pripravili tečaja za nižje častnike in upajo, da bo to letos uresničeno. Društvi v Novi Štifti in Gornjem gradu sta opravili tečaj za izprašane gasilce, ki je bil dobro organiziran, pa tudi dobro obiskan. Vsa društva razen Solčave so tekmovala za memorial Matevža Haceta. Tudi mladi gasilci so na tekmovanjih pokazali obilo znanja, bili so uspešni. V razpravi, ki je bila zelo pestra so poudarjali dosledno voljo do dela. Tako so oplemenitili dobljena sredstva za naložbe s svojim delom 3 do petkrat, to pa pomeni, da so družbena sredstva dana gasilcem dejansko pomenila mnogokrat več, kot bi sicer. Kljub sedanjim težkim časom, so uspeli marsikje prenoviti prostore, izboljšati opremo in še bi lahko naštevali. Končno so sklenili posvetiti več pozornosti veteranom, ki kljub visoki starosti uspešno tekmujejo s svojimi vrstniki. Enotno pa so sprejeli opozorilo predstavnika GZ Slovenije, ko je dejal, da sedanja tehnika zahteva od gasilcev več znanja, zato bodo posvetili izobraževanju v bodoče več pomena. . Strelska tekmovanja Dne 23. 3. 1986 je bilo na strelišču v Mozirju strelsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirje šolskih športnih društev iz osnovnih šol občine Mozirje. Tekmovanja so se udeležili pionirji iz Mozirja, Gornjega grada in Ljubnega, medtem ko iz OŠ Luče ni bilo odzivav. Ekipno so zmagali pionirji iz OŠ Mozirje, drugo mesto so osvojili pionirji iz Gornjega grada, tretje pa pionirji iz Ljubnega. Prvo mesto posamezno je osvojil Hajdinjak Tine, drugo, pa Zavolovšek Borut — oba iz OŠ Mozirje, tretji pa je bil Zavolovšek Matej iz OŠ Gornji grad. Vodstvo OSZ meni, da bi moj rale nekatere OŠ (to ne velja za OŠ Mozirje) nameniti temu tekmovanju več pozornosti, kajti odziv na tekmovanja je iz nekaterih šol zelo maloštevilen ali pa ga sploh ni. Bolj številno pa je bilo masovno ■strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev -»Dneva OF«. ki je bilo 27. 4. 1986 na strelišču v Mozirju. Tekmovanja se je udeležilo kar 13 tričlanskih ekip, ki sojih sestavljali strelci iz OSO s terena kot strelci DPO in društev občine Mozirje. Vsak tekmovalec je izstrelil 15 nabojev za oceno in 3 za preizkus. Konkurenca med ekipami kot tudi med posamezniki je bila očitna, saj med tekmovalci ni manjkalo številnih dobrih strelcev. Ekipno so zmagali strelci iz Šmartnega sekcija Bočna, ki so od 450 možnih nastrelili > kar 310 krogov, drugo mesto je osvojila ekipa OSO Mozirje s 300 krogi. tretje pa OSO Rečica z 278 krogov. Najboljši od posameznikov pa je bil Grobelnik Franc iz OSO Mozirje, ki je od 150 možnih _nastrelil 118 krogov. Drugi je bil Šimenc Janko iz OSO Rečica s 113 krogi, tretji pa Ermenc Marjan iz OSO Mozirje s 110 krogi. Najboljšim trem uvrščenim ekipam so bila podeljena pismena priznanja ter pokal za prvo-uvrščeno ekipo, najboljšim trem posameznikom pa poleg pismenih priznanj še medalje. Dne 26. 4. 1986 je OSZ Mozirje imela redno letno skupščino, ki je bila tudi volilna. Delegati so na skupščini izvolili novo vodstvo za naslednje dvoletno mandatno obdobje. Poleg predsedstva, ki je 14 člansko, so delegati izvolili še odbor samoupravne kontrole, disciplinskega sodišča ter delegata za skupščino SZ Slovenije. Šprejet je bil tudi delovni program in finančni načrt za leto 1986. Za novega predsednika OSZ je bil izvoljen Janez Kolar iz Bočne, za sekretarja pa Stane Mi-klavžič iz Mozirja. Dosedanji predsednik OSZ Stane Kotnik se je v svojem delovnem poročilu kritično dotaknil nekaterih problemov, ki sc pojavljajo v nekaterih OSO na terenu, nanizal pa je tudi uspehe dosežene v zadnjem obdobju. Skupščine se je udeležil tudi predstavnik SZ Slovenije tov. Horvat. ki je pozitivno ocenil dosedanje delo in podal nekaj konkretnih usmeritev za nadaljnje delo v strelskem športu. * _ H S. Pungartnik Mladina o obrambnih veščinah Obrambni vzgoji posvečamo že na osnovnih šolah določeno pozornost. Da bi lahko preverili znanje mladih je letno tekmovanje pod naslovom Mladi v SLO in DSZ. Tokrat so se zbrali predstavniki vseh štirih šol v Gornjem gradu. Vsaka šola določi dve skupini za tekmovanje, tako je sodelovalo skupaj 40 tekmovalcev. Ti so najprej odgovarjali na teoretična vprašanja v šoli, nato pa so krenili na pohod. Spotoma so jih na kontrolnih postajah pričakala nova vprašanja iz področij NOB, prometnih znakov, orientacije, protipožarnih sredstev, zdravilnih in užitnih rastlin in prve pomoči. Treba je povedati, da so mladi tekmovalci pokazali veliko resnosti pri samem tekmovanju, seveda pa tudi dosti znanja. Vse to pa dokazuje, da si mentorji obrambnih krožkov na šolah prizadevajo za vzgojo v tem smislu, pri tem pa gre pohvaliti pedagoške delavce iz področja telesne kulture. Koordinacijski odbor pri OK SZDL Mozirje, ki ga vodi Franc Slapnik je tekmovanje vzorno pripravil, kajti poleg samih tekmovalcev je za tako zahtevno prireditev potrebnih še vrsta ljudi, ki tako ali drugače sodeiujejjo. Lahko bi trdili, da so tako tekmovalci, kot tudi vsi drugi sodelujoči svoje naloge odlično opravili. jr znak na noti živlienia »Če hočeš / živeti, brani življenje«, govori stara mod-ast. Res, kaj pa je življenje? So to solze, jok, trpljenje, bolečina, hrepenenje, veselje, sreča, smeh, radost, nežna» govorica srca,...? Da, vse to spada v življenje, kot spadajo prav vsi najmanjši kamenčki mozaika k sliki, kot celoti, če hočemo, da je le-ta popolna. Oe bi zmanjkalo »ta močne« pi-ače bo dobro tudi kozje mleko, šrangarji pač mislijo na vse... Ali ni morda življenje kakor pot, ki ima nekje svoj začetek n nekje svoj cilj. Glejte, življenje se začne z jokom, nakar nastopi težko, na videz »ne pomembno življenje«. Prav ta •>ne pomembnost«, pa je ključna. Zakaj? Zato, ker v tem času človek dobi prve informacije, prve stike z ljudmi (v družini, vasi, šoli,...-), prvič začuti dobroto, prvič začuti ljubezen, prvič začuti krivico, prvič začuti bolečino... In tu, prav tu, v človekovem srcu pade odločitev, kako in kam, :er kakšnemu cilju bo šel nasproti. Človeka stisne pri srcu pb misli, koliko mladih src je skrenilo na stran pot zaradi nojega, morda tvojega ravna-lja. Za tem človek samostojno 'akoraka v življenje. Toda človekovo srce je nemirno, /edno človeku nekaj šepeta, 'edno ga vabi naprej, vedno ga /zpodbuja. Tako nastopi tre-putek, ko človek stopi na poti življenja v odločilno križišče. Mora se odločiti: ali po »enosmerni cesti«, ali po »dvosmerni cesti« naprej. Tu mora vsak izbrati, kaj pa bo izbral, pa je odvisno od tega, kaj in kje je njegov cilj. Mnogi izberejo »dvosmerno cesto«. To pomeni, da svoje življenje, ki ni celota, združijo z življenjem izbranega sopotnika. Življenji se združita v eno popolnejšo celoto,'kot se združita dve enosmerni cesti. Začne se življenje v dvoje, ki mnogo zahteva, in seveda zato tudi obilo daje. Vzpostavi se bogato življenje v družini, kot osnovni celici človeške družbe in med družino, oz. njenimi člani in okoljem, oz. družbo. Tu gre za nenehno dejanje svojih moči, sposobnosti, časa,..., skratka sebe in istočasno sprejemanje drugega. To, da prav to je ljubezen, katere sad je obilen. Vse to so ljudje že davno vedeli. To pričajo tudi običaji, ki so nastali v naši preteklosti. Iz pripovedovanja starejših ljudi, je bilo ob vsaki poroki v Lokah vedno veselje, ne le v hiši mlado poročencev, ampak v celi vasi. Temu priča ena izrednih porok v Lokah, tako imenovana »ciganska ohcet«. Omožila se je namreč ena izmed CIGANSKIH deklet. K poroki jo je spremljalo 44 svatov in 15 najboljših godcev iz Češke. V pripravah na to poroko pa so sodelovali kar vsi prebivalci Lok. No tudi danes Ločani ne držimo križem rok, če ta ali oni zapusti ledik stan. V skrajnem primeru se najde vsaj nekaj »dobrotnikov«, ki ubogega »ujetnika« »oberejo do kosti«. Pač za vsak slučaj. No, pa šolo na stran. Posebej slovesno pa je, če se poroči katera izmed naših deklet in zapusti prelepi kraj Loke. V tem primeru smo fantje poklicani k svojim dolžnostim. Obvezna je namreč šranga. Mogoče bo kdo rekel, pa kaj, saj to ni nič posebnega. Zavleči par hlodov čez cesto in ženina »odreti«, pa res ni nobena umetnost, še manj junaštvo. Tuje treba takoj reči, da v Lokah temu ni tako. Vedno je namreč pripravljen program, v katerem orišemo kraj Loke, ljudi in nekaj naših značilnosti. Nato se enakovredno pomerimo v splošni razgledanosti oz. modrosti z ženinom. To navsezadnje tudi določa višino pristojbine, katero bo moral ženin plačati, če bo hotel dekle odpeljati. Tako lahko rečemo, da si ceno postavi ženin sam. Pri vsem tem pa seveda ne manjka izvirnega humorja. Celoten potek šran-ge se namreč odvija po zelo strogih pravilih, ki jih mora vsak spoštovati in sicer: Osmi maraton V Nazarjah se tudi športniki držijo tistega, kar so nekoč začeli. Letos je Športno društvo »Vrbovec« zopet priredilo ob Dnevu OF in Prazniku dela 24-urno tekmo v malem nogometu med ekipama Stari (nad.27 let) in Mladi. Vsako' leto je ob tej prireditvi marsikaj tudi novega na igrišču. Največ pozornosti društvo prav gotovo posveča športnim aktivnostim, veliko pa naredijo tudi za izgled igrišča samega in objekte na njem. Kaj dosti o tem nočejo povedati, ker pravijo, da mora biti delo opravljeno do konca, šele potem se bodo lahko pohvalili tudi z delovnimi dosežki in ne samo športnimi. Vsekakor pa se je ob začetku letošnje maratonske tekme videlo, da so športniki v te namene vložili veliko prostega časa, truda, volje in dela, seveda pa tudi denarnih sredstev v okviru svojih možnosti. Prav gotovo je maraton ena najvažnejših oblik pridobivanja denarja. Seveda pa maraton v prvi vrsti služi drugačnim namenom, zaradi katerih je pred sedmimi leti tudi startal. To ni nekakšno pehanje za rekordi, temveč predvsem ena od oblik, kako s športom zbližati ljudi med seboj. Maraton je postal del utripa življenja v mozirski občini. In kako je potekala letošnja tekma, ki se je pričela dne 30. aprila ob 19. uri in trajala do 1. maja do 19. ure? Zmagali so Stari z rezultatom 73 : 62. Tako izenačene tekme, predvsem pa toliko preobratov v rezultatu na dosedanjih maratonih še ni bilo. Kar devetkrat se je tehtnica prevesila z ene strani na drugo. Povedli so Stari z 1:0 ob 19.32, nato pa ob 19.55 že Mladi z 2:1 in bili v vodstvu vse do dvajset minut pred polnočjo. Ob petnajst čez polnoč so spet povedli do petnajst do treh. Do šestih zjutraj so bili Mladi za nekaj golov v prednosti še dvakrat, nazadnje pa so ob 11.10 povedli s 45:44. Stari so dokončno prevesili tehtnico ob 11.35, koje bil izid 47:46 za njih in osem ur prednost ohranjali vse do konca tekme, ko je bila razlika tudi najvišja. Prav posledica enake kvalitete obeh ekip je najmanjše število doseženih zadetkov v letih do sedaj. Povprečno so gledalci lahko vsako uro videli 5,5 zadetka ali mreža seje zatresla vsakih 11 minut. L Ločki fantje imamo vedno prav. 2. Če ima prav kdo drug, velja L točka. 3. Za vse lepo in dobro smo samo Ločki fantje odgovorni (torej, nosimo težko breme)? 4. Za vse kar ni prav so odgovorni drugi. Mogoče bo kdo rekel: »To je vse skupaj. le ena od »Lo-čkih««. No, naš predlogje, pridi in poglej, zakaj v Lokah cvetijo najlepša dekleta! IVO GLUŠIČ Za Mlade je nastopilo 21 igralcev, za Stare pa 20. Vsi so bili telesno dovolj dobro pripravljeni, tako da ni bilo nobenih hujših telesnih poškodb, seveda pa kljub naporom tudi omagal ni nihče. Domala vsak igralec — maratonec je tako igral eno uro, nato dve počival in v takem ritmu vse dokler ni minilo 24 ur tekme. Igralcev je bilo kar 30 iz Nazarja, ostalih 11 pa iz Rečice, Gornjega grada, Ljubnega in Mozirja. Sodilo je šest sodnikov, ki so iz Gornjega grada, Šmartnega ob Dreti, Ljubnega, Titovega Velenja, Celja in iz Laškega. Tudi ti podatki izpričujejo, da je maraton v Nazarjah prerasel zgolj okvire te krajevne skupnosti. Vseh izključitev je bilo za eno uro in 5 minut. Najboljši strelec na maratonu je bil Hribernik Zvone s 14 zadetki, za njim pa Hlačun Andrej, Hribernik Igor in Šemenc Franc z osmimi. Kot zanimivost še to, daje bila razlika med najstarejšim in najmlajšim maratoncem kar dvajset let. Najbolj so se prizadevnim organizatorjem za njihov trud in lepoto prikazanega nogometa s svojim številnim obiskom zahvalili gledalci, pa tudi vreme že nekaj let maratonu ni bilo tako naklonjeno kot letos. Zaželimo si lahko le, da bi takšen maraton kot letos še dolgo potekal tudi v prihodnje in postal prava tradicija kraja Nazarje in širše. TOMAŽ KRIŽNIK Letovanje borcev Občinsko vodstvo ZB si je prizadevalo‘za urejeno letovanje borcev in njihovih družinskih članov v Podčetrtku. Znano je, da postajajo Atomske toplice vse bolj obiskane, zato je zanimanje med našimi borci za bivanje v dveh prikolicah, ki so jih postavili tam, veliko. Tako so že sedaj zasedene vse zmogljivosti do konca sezone. Kot so nam povedali na ZZB NOV, lahko letuje hkrati 8 ljudi, kar pomeni, da se jih bo letos zvrstilo kakih 120. Vsekakor je to velika pridobitev za naše borce, ki so v veliki meri potrebni oddiha v zdraviliščih. V Seidl v spodnještajerski Švici (7. del) Skozi Mozirje, Nazarje, Ra-mirje, Ljubno, Luče in Sol-avo — z izleti vstran — nas je ohann Gabriel Seidl v poto-•isu, kije izšel leta 1847, pripe-ialvdo Logarske doline. Čez pol ure pridemo do irugega in zadnjega kmeta v ej dolini, do Plesnika (1). Sem e je postavil naš umetnik, ker ; je gorska panorama, ki služi maragdu doline za mogočen ikvir, tu razvila prav ve-častno (2). Na levi kipi v nebo •lešasta dvovrha Ojstrica (3), i se zdi iz Celja najvišja od seh teh vrhov, čeprav ni. Gole pnenčaste stene, ki se zdijo epreplezljive, prehajajo v vrh obliki škofovske mitre. Le tu 7 tam se pokaže kaka temna avnata površina. Rjavkasti ;denik se vije v razpokah in lobelih, snežišča na njihovih dlih pa pogosto preživijo vr-čino pasjih dnevov (4). Poleg e dvigajo Škarje (5), Baba (6), edlo (7), kipeča steza na ’.ranjsko, in Brana (8) s svoji-li tremi vrhovi. V sredini se ■ojavi potem že Rinka (9), nenovana tudi Mrzla gora 10), devica teh višav, na atere vrh sije baje drznil enk-it edinkrat neki lovec na amse, ki pa se ni nikoli vrnil, fišja je kot Eisenhut (11) in irimming (12). Tudi v vseh »lpah innsbruškega okrožja ima nobenega tekmeca. V lelju je komaj opazna, ker jo akrivajo vmesne višave. Če lovek tako stoji sredi doline i se ozira kvišku k tem mogočnežem^ se izraz »spodnještajerska Švica« v resnici ne zdi pretiran. Kdor pa obišče ta predel, da bi srečal gamse kot lahko drugje zajce ali lisice, svoje lovske strasti ne bo mogel potešiti. Kajti čeprav te živali tu pogosto streljajo, so vendarle prepametne in preveč previdne, da bi lovcu v čredah prihajale na pot. A tu še nismo na koncu doline. Mogočen gozd nas sprejme v svojo temo. Po drči za les (13) se s težavo vzpenjamo. Čez poldrugo uro pridemo — potem ko pustimo za seboj na desni apnenčasto in osušeni strugi divjega potoka podobno melišče — na golo, z ogromnimi skalnimi kosi posuto pot, ki nam je zadnje pol ure povzročila sorazmerno veliko truda. Končno stojimo pred gorsko steno (Okrešelj) (14), ki mora imeti zgoraj na svojem malo nagnjenem alpskem travniku 100 oralov (15) površine. Čezenj žubori bister, iz snega Rinke izvirajoč potoček, ki na robu kot iz žleba pade kakih 8 do 10 sežnjev globoko (16). Veter ga žene zdaj na levo zdaj na desno, zdaj je v ravnotežju zdaj spet razpršen v droben dež, potem pa pade na stožčasto skalo in njegove kaplje se zberejo'spet v kamniti kotanji, v kateri zaradi svoje neopisljive bistrosti in osvežujočega hladu spravlja osušena popotnikova usta v nevarno skušnjavo. Samo nekaj sežnjev šumi voda med skalami, nato pa se zgubi v melišče, kot bi jo vsrkale skrite jame. In ravno v tej smeri spet — ne da bi bilo mogoče vmes odkriti sledi kakega studenca — izvira voda pod jelšami pri Logarju, kjer prevzame ime Savinja, tako mislijo nekateri — najbrž ne brez osnove —, da bi bilo treba iskati pravo zibelko te reke v slapu in njen izvir v ledenih globelih Rinke. Če obrneš slapu hrbet, se ti pokaže panorama tega gorskega sveta najbolj popolno, medtem pa prihajajo pred oči spet vzhodne in severne višave. Napotili smo se nazaj. — V Solčavi smo zapisali nekaj besed o občutjih v album, ki sem ga leta 1832 pustil v župnišču v imenu svojih dragih prijateljev, že prej omenjenega celjskega gimnazijskega prefekta Hartnida Dorfmanna (17) in cesarsko-kraljevega državnega svetnika v Mariboru Heinricha Knaffla—Lenza. Obogateni z nepozabnimi vtisi smo hiteli k Igli, katere oblika, gledana od znotraj sem, potrjuje predvidevanje, da je bila cela Solčava nekoč jezero, katerega silovito valovanje si je tu izsililo prehod. Čez sedem ur smo se ustavili v Mozirju. Naključje je hotelo, da smo bili v hiši, kjer smo počivali, priče praznovanja, ki ga tukaj in povsod po pravici štejejo med najpomembnejše dogodke v življenju. Bila je namreč svatba. Kot slišimo, je danes nekako četrti dan, ko so se zbrali gostje, vsi dobre volje. Dogodke treh razkošno že preživetih dnevov in prejšnje dogajanje bomo na kratko obnovili. OPOMBE (1) Seidl piše: Plessnig. — (2) Mišljenje stuttgartski slikar Ludwig Mayer, soustvarjalec jekloreza Logarske doline, ki je bil objavljen v prejšnji številki. — (3) Seidl: Oistrizza. (4) Pasji dnevi so v osrednji Evropi obdobje največje poletne vročine (zadnjih deset dni julija in prvih dvajset avgusta). — (5) Seidl piše (in v oklepaju navaja nemški prevod slovenskega imena): Shkarje (Schmer). Gre za nesmiselno napako: škarje so v nemščini Schere (Schmer pa pomeni ,mast, tolšča’). — (6) Pri Seidlu: die Baba (Alte). — (7) Seidl: die Sedla (Sattel). — (8) Seidl piše: die Brana (Egge). — (9) Seidl: die Rinka (Ring). — (10) Prt Seidlu: Mersla gora (kalter Berg, Eisberg). — (11) Eisenhut (2441 metrov) je najvišji vrh v pogorju Stangenalpe v Avstriji (na meji Štajerske in Koroške). — (12) Grimming (2351 metrov) je vzhodni vrh dachsteinskega pogorja (blizu Salzburga v Avstriji). Mrzla gora meri 2203 metre, torej Seidl pretirava. (13) Seidlova opomba na tem mestu: »Drče se imenujejo dolgi jarki v gorah ali zgrajeni žlebovi, po katerih spuščajo les. (Iz (nemškega — P. W.) reisen .premikati se; potovati, pasti, »rajžati«’.)« — (14) Seidl piše: Okres-hel,Rundung. Nemški prevod je neustrezen: pomenil bi .okroglina, oblina’. — (15) Oral je nekdanja ploščinska mera (58 arov). Torej spet pretiravanje. — (16) Seženj je — nekdaj običajna — dolžinska mera (blizu 190 centimetrov). Slap bi torej meril od 15 do 19 metrov; v resnici je visok okoli 80 metrov. — (17) Seidlova opomba: »Ravno ta učeni prijatelj narave je natančno raziskal tudi bogato solčavsko rastlinstvo. Prof. dr. Franz Unger iz Gradca je njegov ravno tako pozoren kot sposoben naslednik.« Prevod in opombe Peter Weiss Pri denarju so ločki fantje natančni. Preveriti je treba, če je res zadosti plačana nevesta... (Šranganje v Lokah) Veterinarsko dežurstvo 19. 5. do 25. 5. Zagrožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 26. 5. do 1. 6. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 2. 6. do 8. 6. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 9. 6. do 15. 6. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 16. 6. do 22. 6. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 Dežurna služba elektro Celja Nadzorništvo Nazaije za mesec junij 86 Od 2. 6. — 8. 6. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 9. 6. — 15. 6. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 16. 6. — 22. 6. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 23. 6. — 29. 6. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 30. 6. — 6. 7. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju kakšne spremembe kličite elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije. Kino Moziije v juniju 3. GREŠNA LADY, angleški film 5. MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM, španski film 7. 8. ŠKRLATNI DEŽ, ameriški film 10. ZA SINOVO LJUBEZEN, ameriški film 12. ZLO POD SONCEM, angleški film 14. 15. OBDOBJE NEŽNOSTI, ameriški film 17. NOČ ČAROVNIC, ameriški film 19. VOJNE IGRE, ameriški film 21. 22. LJUBEZEN V RIU, ameriški film 24. TARZAN, ameriški film 26. UGRABITELJI IZGUBLJENEGA BLAGA, italijanski film 28. 29. VRNITEV DŽEDIJA, ameriški film Kino Gornji grad 1. 31. maj 1. junij film KRVAVA MATURANTSKA NOČ, ameriški film 2. 7. — 8. junija film NEDOVOLJENA LJUBEZEN, ameriški film 3. 14. — 15. junija film OBRAČUN NA ZLATI GALEJI, ameriški film 4. 21. — 22. junija film OSVAJALEC. ameriški film 5. 25. junija film ŠAMPIJON NJENEGA SRCA, ameriški film 6. 28. — 29. junija film DOHOD ČEZ AMERIKO, ameriški .um Kino Ljubno L VI. RESNIČNE ZGODBE XIII. del seksi komedija 1. VI: RISANKE 3. VI. GOLI V SEDLU — ameriška drama 7.-8. VI. GOSPODAR ZVERI — avanturistični film 10. VI. MRTVI IN POKOPANI — grozljivka 14,—15. VI.-LJUDOŽERCI AMAZONKE — avanturistični film 17. VI. ŽENA V PLAMENU — seksi komedija 21,—22. VI. JEDIJEVA VRNITEV — VOJNA ZVEZD III. znanstveno fant. film 24. VI. NOČNA PATROLA — policijski film 28.-29. VI. GNEČA NA KARI-BIH — avanturistični film Kino Nazaije 31. V. — 1. VL MEČ VARVARA, italijanski film 4. SMEŠNA STRAN ZGODOVINE, ameriški film 7.-8. ABSURD V STRAŠNI NO-Čl, ameriški film 11. DVOBOJ MOČNIH, Hong kong film 14,—15. OROŽJE PROTI KRADLJIVCEM, ameriški film 18. GNEČA NA KARIBIH, francoski film 21.—22. GOLA PEST, ameriški film 25. VELIKI VOJNI KARNEVAL, francoski film 28.-29. ZADNJE SPOROČILO BRUS LEEA, japonski film Nove knjige v matični knjižnici Moziije I. STROKOVNA LITERATURA: Delavka v združenem delu, Sindikalno gibanje na Slovenskem, Šketa: Sindikat v združenem delu, Doba prevratov, Oetker: Meso — recepti, Novak, V.: Magnum Crimen, Koš-merlj: Pomniki pod Matajurjem, Mlakar: Med Šmarno goro in Mont Blancom, Ewe: Jetra in žolč, Mal, V.: Tod žive Slovenci, Lesar: Lesene harfe, Marksizem v obdobju II. internacionale, II. LEPOSLOVJE: Wallace: Skrivnost srebrnega ključa, Steel: Usodna križanja, Rajska jabolka: novele, Ceglar: Slemeniški župnik, Tomšič: Šavrinke, Žigon: Leseni oklopnjak. Iščemo gradivo Spet se obračamo na naše bralce s prošnjo, da nam pomagajo pri iskanju gradiva in podatkov iz življenja nekdanjih hlapcev in dekel, seveda vseh nekdanjih poslov. Zanimive so izjave, razne fotografije tistega časa in seveda listine. Posojeno bomo preslikali in takoj vrnili! Doslej so se vedno našli razumevajoči občani, ki so pomagali po svojih močeh. Gre za to, da bo občinski sindikalni svet v svojih prizadevanjih ohranil nekatere že pozabljene dogodke iz življenja našega delavskega življa, poskrbel za zapis o kmečkih poslih v času pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Vsakega sporočila ali pobude bomo veseli. E2Đ NOVICE „Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske nc /ice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne !9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.