Štev. 175.
Velja po poŠti:
sa telo leto naprej	K 26-—
sa pol leta „	„ 13'—
sa četrt leta „	„ 6-50
m en mesec „	„ 2*20
V upravniStvu;
zm celo leto naprej	K	22 40
m pol leta „	„	11-20
ms ?etrt leta „	„	5 60
j« en mesec „	„	vgo
'fit poSilJ. na dom 20 h na mesec.
SP^samezne Štev. 10 h
0 LMani, s sofeoto, dne 1. aususfa 1908.
Leto XXXVI.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne.
Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah Št. 2 (vhod ie?
—--dvorljže nad tiskarno). — Rokopisi Sf
p;* vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednilkega telefona Stev. 74.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
- Vsprejema naročnino, In sera te
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Iz dežele svobodnega evangelija.
25. pr. mes. se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava, ki je globoko posvetila v razpad protestantov-stva, obenem pa pokazala, da je med go-nivnimi silami, ki hočejo izzvati v Avstriji kulturni boj, naše javno življenje pofran-coziti, šolo in zakon razkristjaniti, ena prvih ravno protestantovstvo, kakoršno propagirajo pastorji pri nas.
Ljubljanski pastor dr. Hegemann, mož. malo znan celo med protestantovski-mi učenjaki in bogoslovci, tembolj pa pro-slul kot navadne vrste agitator čistega in neskaljenega evangelija losvonromovske sorte, je spisunil brošuro, v kateri taji Kristusovo božanstvo. Državni pravdnik v Ljubljani jo je konfisciral in razlogi, ki jih je navajal pred sodiščem, ko je Hegemann vložil priziv, so zanimivi. Knjižura Hege-mannova — tako je izvajal državni pravdnik —- ni znanstveno delo, temveč spis luijskajoče vrste, kajti v njej se napadajo tri temeljne dogme krščanstva, namreč božanstvo Kristusovo, sv. Trojica in zakrament altarja. Ce se ta brošura razširi, se bo javnost razburila. V naši državi, kjer divjajo narodni boji, je zelo nevarno in t r i v o 1 n o — to je državni pravdnik iz-rečno povdarjal — na tak način razvnemati duhove in žaliti verska čustva.
Oglejmo si zdaj, kaj Hegemann v svoji knjižurici trdi. Misleči človek, pravi, mora danes od cerkvenega nauka o božanstvu Kristusovem, o Trojici in nadomešču-ioči smrti Kristusovi za vse človeštvo odpusti, in sicer zato, ker so ti nauki nerazumni in se ne »vjemajo z dejanskim razvojem resničnega življenja« (slednji stavek je zapisan v neki njegovi brošuri iz leta 1906, ki pa ni bila zaplenjena). Vera v božanstvo Kristusovo je po mnenju neznatnega ljubljanskega pastorja »protikr-ščanska« in »življenje uničujoča«. On da je po dolgih studi jati prišel do tega, da ravno nauk o Kristusu Bogu največ škoduje krščanstvu. Krščanstvo namreč obstoji v tem, da verujemo in zaupamo, da zamore grešni človek sam povspeti se do resnično božanskega življenja. Nauk o Kristusovem božanstvu so si duhovniki izmislili, da človeštvo sebi pokore in uni-
čijo vzgledno podobo pravega Kristusa, da ne bi ga človeštvo moglo posnemati takšnega, kakršen je v resnici, temveč molilo »duhovniškega Kristusa«.
To svoje naziranje je ljubljanski pastor tudi 25. pr. m. pred ljubljanskim sodiščem zagovarjal; imel je namreč pogum pred javnostjo — bilo je zlasti mnogo dam navzočih — kot pastor evangeljske občine, od katere še mnogo, če ne velika večina še veruje v Kristusa, zopet povdariti, da on ne veruje v Kristusa Boga in da je to čisto v soglasju in smislu naukov svetega pisma! Da veruje v Boga in v po-smrtnost duše, je še posebno povdarjal, kakor da bi bila to bogvekakšna zasluga. Njegovo stališče da je čisto ortodoksno, pravoverno! Vsi znastveniki in modro-slovci od konca srednjega veka do danes da so učili to, kar uči tudi on, dr. Otmar Hegemann. S tem svojim učenjem da ne namerava nič drugega kot to, da krščanstvu zopet pridobi vpliva med človeštvom! Zabavljal da ni, pač pa zabavljajo papeži, ki so neštetokrat prekleli reformacijo in Luterja itd. itd.
O razsodbi sodišča, ki je nekaj stvari pustilo konfisciranih, druge pa, posebno one, ki se tičejo tajenja Kristusovega božanstva, pustilo pasirati, ne govorimo, ker nočemo tudi mi dati opravka oblastnijam.
Hegemanna zavračati zaradi malopo-membnosti njegove osebe ni vredno, saj so tudi ostale njegove mnogoštevilne brošure — kdo se ne spominja, kako se je ta pritlikavec nedavno zaganjal v velikana i3. Denifla vredno pa je pokazati, kako globoko se propad protestantovstva kaže ravno v osebi Hegemannovi, ki je poleg mariborskega agitatorja pastorja Mahner-ta in drugih »evangeljskih« bojnih petelinov zlasti na severnem Češkem tipična podoba zlasti avstrijskega luteranstva.
On taji božanstvo Kristusovo, nastopa pa pri tem tako, kakor da bi bil zaradi tega hogvekako izviren in samostojen mislec. Pa niti njegovi razlogi niso nič kaj duhoviti. Kdor je proučil Ritschla in Har-nacka, stebra liberalnega protestantovske-ga bogoslovja, ta ve, da je Hegemann tam srkal svojo modrost v tem oziru — sicer pa celo Harnack pripoznava, da je v Kristusovi vzvišeni osebi toliko tajinstvenega in zagonetnega, da se upira preprostemu razlaganju, kakor da bi bil zgolj človek. Isto povdarja protestant Deissman v »Bei-triige zur Weiterentwicklung der christ-lichen Religion« (Miinchen; Lehman
1907). Da pa je še vedno mnogo prote-stantovskih bogoslovcev in učenjakov, ki visoko in trdno drže Kristusovo božanstvo, to bi Hegemann tudi lahko vedel, spominjamo samo na Hiltyja in Forsterja bogoslovcev te »ortodoksne« vrste pa je veliko število in so možje neizmerno večjega ugleda in pomena, kot je v Ljubljano zanešeni pastorček. Ldino to je izvirno pri Hegemannu, da trdi, da je nauk o Kristusovem božanstvu s krščanstvom v nasprotju, in ta izvirnost mora že rta prvi pogled ljubljanskega pastorja globoko degradirati v očeh vseh res znanstvenega mišljenja vajenih mož. Nauk o Kristusovem božanstvu je s krščanstvom tako bistveno spojen, da je brez njega krščanstvo prazno ime in gola pena. Takoj po Kristusovi smrti so ga učili, v najstarejših sporočilih, v evangelijih, v apokri-fih, v katakombah, povsod ga nahajamo in nanj je zidan ves sestav krščanstva. Brez Kristusa Boga ni odrešenja, ni milosti, ni večnosti, ni prave posmrtnosti, ni občestva vernikov itd. Seveda ljubljanski pastor tudi v odrešenje in milost ne veruje, toda potem naj vsaj ne trdi, da to, kar on ne veruje, nasprotuje krščanstvu. To je vendar zelo neznanstveno in kaže, da mož o zgodovini krščanstva, o njega razvoju, o eksegezi nima nobenega pojma. Morda je ljubljanski pastor mnenja F-ensenovega in drugih, da je Kristus, ko > ie sam izdajal za Mesijo in Bogu enakega. bil samoprevaranec, eksaltiran, duševno bolan, abnorm? Toda tudi mnogo pnotestantovskih bogoslovcev je Frense-nov »Hilligenlei« in druga dela te vrste zavrglo kot neznanstvene plodove domišljije in predsodkov.
Dovolj o tem; v bogoslovnih stvareh je ljubljanski pastor zelo slabo podkovan, ampak drugače, kadar gre proti obsovra-ženemu Rimu in popom, takrat pa je dr. Otmar Hegemann mož na svojem mestu! V tem .oziru gre sloves o njem po celi Avstriji in Nemčiji - brezvestna »Evangelj-ska Zveza«, katere edini namen je ščuvati proti katoličanstvu in kaliti konfesionalni mir, šteje pastorja Hegemanna med svoje najzvestejše člane. Se pred sodiščem si ni mogel kaj, da ne bi zamahnil po papežih. ki »preklinjajo« Lutra in protestante.
Glej ga! Ta, ki taji, da je Kristus bil Bog, ta se za Lutra zavzema. O, če bi grobi Martin Luter iz groba vstal in videl svoje sedanje učence, ki nosijo njegovo ime neprestano v ustih, pa tajijo Kri-
stusa Boga, tajijo, kar je Luter tako trdno držal in učil in postavil za fundament svoji takozvani evangeljski veri, kako bi nagnal vse te pastorje in pastorčke in jim pokadil v svoji prekrepki govorici! In če je ljubljanski pastor mislil pred sodiščem pribiti, kako so papeži, kako je katoliška cerkev nestrpna, spominjamo samo na žrtve, ki so poginile na grmadah, ker niso verovale protestantskemu nauku, spominjamo na krutosti luterancev na Holand-skeiti, na njihovo brezmejno nestrpnost še danes na Saksonskem, v Meklenburgu in drugod, kjer imajo protestanti večino. Ni bolj mrkih in bolj zagrizenih ljudi kot so protestantovski sektirarji. Angleška tla so namočena s celini morjem krvi, ki so ga prelivale nestrpne protestantovske sekte in še dandanes je tako — saj so nedavno celo zamerili Edvardu VIII., ker je šel v katoliško cerkev na črno mašo po rajnemu portugalskemu kralju in so sestavili protest, ki je prava priča »evangeljske« nestrpnosti.
In kakšni so ti ljudje, ki sicer tajijo Kristusa Boga, zakramente, milost itd., sploh vse, kar je krščanstvu bistvenega? Niso minuli trije meseci, kar je superin-teudent neke porenske provincije, Urn-beek v Duisbergu. pri posvečenju neke cerkve dejal v oficielnein nagovoru tudi sledeče: »Kristus prebiva le tam in povsod tam, kjer prebivajo protestantje na celem svetu« in še nadalje izzival katoli-čanCj. češ, kjer so oni, tam ni Kristusa! Kristus pa je žalibog po večjih krajih, kjer protestanti prebivajo, najmanj doma. O Berolinu je n. pr. nedavno neki protestant ironično dejal, da ga Kristus najmanj pozna . . .
Da to znači propad, o tem nihče ne more dvomiti. Luteranstvo je dandanes pojm brez vsebine, ločeno v nebroj sekt, in ne samo, da en vernik te sekte ne veruje tega, kar veruje drug vernik iste sekte, temveč sekte imajo celo za pastorje ljudi, ki ne verujejo tega, kar njihovi verniki verujejo! Kar protestantovstvo vzdržuje je zgodovinski »odium papae«, sovraštvo proti papežu in vsemu katoličanstvu, potem država, kateri je protestan-tovska »cerkev« popolnoma vsužnjena, pravzaprav čisto podržavljena, naposled pa še to, da imajo pastorji veliko sorodstva in so zato tako zvezani s farani. da poženo v svojem okolišu s svojo rodbino trdne korenike, ki se tako lahko ne dajo izruvati. Najbolj žalostno sliko verskega
LISTEK.
Pismo iz Turčije.
Konec albanske telesne straže. — Uničenje janičarjev.
Nenadne, velike izpremembe v Carigradu so bile usodne tudi za sultanovo albansko stražo. Brzojav poroča, da se je sultan Abdul Hauiid prepričal o nezanesljivosti tiifenkdžij, svoje albanske garde, ter jo dal razorožiti. To utegne imeti velikih posledic. Albanski narod sc čuti žaljenega v svojem, v zgodovini utemeljenem ponosu, okrog Skopi ja sc zbirajo do zob oborožene arnavtske čete, in tekli bodo bržkone potoki krvi, predno se albanski narod sprijazni z novimi razmerami.
Odkod pa ta samozavest lepih, nadarjenih sinov albanskih gora? Že iz začetka XVIII. stoletja datira na carigrajsketn dvoru albanska garda. Ze za sultanom Ibrahimom so nosili Arnavti risane, z dragocenim kamenjem okrašene puške, napete, pripravljene za vsak slučaj presenečenja, kedar je zapuščal svojo palačo. V Albaniji so se rodili najboljši turški generali, najslavnejši veliki vezirji, najizvrstnejši sluge padišahov. Slavni so veliki vezirji Aias sultana Ahmeda 1., Sinan pod Mura-dom 111., Siavaš Sulejmaua I!., in veliki
vezir Tarhundži Ahmed je rešil Mohamedu IV. življenje. Vsi so bili Arnavti. Ni torej čuda, da si je sedanji sultan Abdul Ha-mid, ki ga smatrajo za evropsko naobra-ženega moža in ki izborilo pozna zgodovino svoje rodovine, iskal zaupnike v vrstah Albancev. Tudi te dni v nemilost padli Ferid paša je bil Albanec. Se kot princ je Abdul Haitiid ljubil junaške Albance. Ko je bil še jetnik v svojem konaku v Sku-tari, je videl nekega dne Albanca Tahirja, ko je kazal svojo moč kot rokoborec. Poklical ga jc in ga vzel za svojega osebnega strežnika. Ko je zasedel Abdul Hamid prestol, spremljal ga je v Carigrad Tahi-raga. Njega je dal na čelo albanski telesni straži, pomnoženi na 500 mož. Tahir aga jc naglo stopal višje in višje po lestvi svetskih časti, postal je bej, paša, maršal, prvi zaupnik sultanov, edini, ki je smel ob vsaki uri brez prijave stopiti pred obličje Mohamedovega naslednika. Mož pa svojega vpliva ni zlorabljal. Ljudstvo ga ie imenovalo: dogltru adam — dobri mož. Uda-nost, zvestoba je najlepše obiležje albanskega značaja. Ako ti je Arnavt prisegel, bodi prepričan, da ti drži moško besedo, pa zgodi se karkoli. Ta lepa poteza v ljudski duši potomcev starih Ilirov nam razlaga upliv, ki so ga do mala časa imeli na turškem dvoru iu doma v Stari Srbiji in albanskih gorah. — tukaj pač na neznansko škodo katoliškega iu pravoslavne-
ga prebivalstva. In sedaj ta nenadna iz-prememba! Albanske garde, vsemogočne sultanove telesne straže ni več! Nadomestijo jo Kurdi.
Ne razmišljajmo, kdo je temu kriv. Morda Mladoturki, morda tuji agenti: Nemčija, ali še kdo. Ne belijno si glave, kakšne posledice vtegnejo nastati iz dejstva, da je sultanova nemilost tako hudo zadela Arnavte! Želimo le, da bo krščanstvo in v prvi vrsti slovansko prebivalstvo na Balkanu imelo od nepričakovanega preobrata korist in ue škode.
« * »
Pad vsemogočne albanske garde nas spominja drugega, žalostnejšega konca šc slovitejših in silovitejših pretorijancev janičarjev.
Bilo je junija meseca leta 1820. Sultan Mahmud je že zdavna spoznal, da so ja-ničarji, nekdaj kleno zrno osmanske vojske, strah in trepet sovragov polumeseca, delali sive lase vladi in postali sultanu samemu nevarni. Cas je zahteval preosnov v armadi. Tem pa so se prevzetni janičarji z vso močjo upirali. Spomladi navedenega leta je sultan premestil janičarje z redno četo. ki je bila organizirana po evropskem vzgledu, ustanovil je takozvane mualetn iskendže, deloma iz krdel janičarjev.. la-ničarji pa so takoj spoznali, da je novi oddelek vojske nevaren njihovi neomejeni
moči, iu njih ogorčenost je rastla, ko so začeli egiptovski častniki vaditi novo krdelo ter prirejati svečane parade. Uste podčastniki — so naščuvali moštvo, že itak sprejemljivo za drzne preobrate, računali so na pomoč ljudstva in niso nič kaj skrivali svojih priprav za vstajo.
Dne 18. junija bi se imela zopet vršiti parada mualem iškendžij v dolini »sladkih voda«. To so hoteli janičarji onemogočiti. Polnoči od 14. do 15. junija so sc zbrali podčastniki ter dali znamenje. Takoj so janičarji vdrli v vojašnice, sc polastili sta-roslavniii bojnih znakov —- janičarskih kotlov ter jih postavili na Atmejdanu, na velikem trgu sredi Stambula, od koder so se razvijale skoro vse janičarske vstaje. Takoj so pridrveli iz vseh vojašnic tovariši. in že prihodnje jutro je stalo na prostranem trgu 20 tisoč dobro oboroženih vojakov. Že ponoči so bili posamezni oddelki udrli v palačo velikega vezirja in janičarskih ag, da bi ujeli vse dostojanstvenike. Ti pa so bili že o vsem obvešče-jii zbežali čez »zlati rog« k sultanu. Neki, sultanu zvest nižji vodja je pomagal, da se je pridobilo dovolj časa. Janičarjem so rekli, naj predlože svoje zahteve sultanu kot prošnjo pismeno; posvetovanje o prošnji je trajalo dve uri, med tem pa se je sultan peljal v Top-Hane, kjer se je posvetoval s poveljnikom nove artiljerije o potrebnih korakih. Ž c so prihajale v veli-
propada luterancev pa kaže ravno Avstrija.
Bilo je za časa, ko je bil nemški poslanik na Dunaju znani perverzni grof Filip Eulenburg, ta lažnjivi in skozinskoz pokvarjeni dvorjan, ki je zdaj razkrinkan v vsej svoji nagoti. Ta Eulenburg je bil tisti, ki je, kakor svoj čas kot pruski poslanik v Monakovem, tako pozneje na Dunaju zastopal »nemško protestantsko misel« - »die protestantische Reichsidee«, kakor je sam izjavil nedavno pri znanem procesu. Pod njegovim varstvom so se v Avstrijo iz Nemčije vgnjezdili luteranski pastorji najzagrizenejše sorte, hujskači za vsenemštvo in za »Los von Rom«, ki so tako razburjali našo javnost. Te nečedne posode, polne jisovanja in strupa, so okužile severno Češko in odtod vse doli do nemških alpskih dežela. Kulturni boj v tej nizkotni obliki, kakor ga zdaj vodijo nemški nacionalci, je zaneten od teh pastorjev. Kdo se ne spominja, kako je nedavno ob priliki naših vseučiliških bojev neki pastor te vrste poživljal dijake, naj odpadejo od katoličanstva, pa naj, če ravno nočejo k protestantovstvu pristopiti, postanejo vsaj brezkonfesionalni? Pastor cerkve, ki se ima za bolj krščansko kot je katoliška, pa ljudem svetuje v brezkonfesionalnost! In to vse iz slepega sovraštva do Rima in iz —brezverstva!
Spominjamo se še tistega dne, ko si je ljubljanska protestantovska občina volila pastorja. Vemo vse iz čisto nesumlji-vega protestantovskega vira. Za Hege-manna je bil le malokdo — odločno so bile proti njemu dame, ki so v Ljubljani po ogromni večini vse ortodoksne. Za He-gemanna so bili le zagrizeni nacionalci, ki so naposled druge pregovorili. Seveda je le malokdo takrat vedel, da pastor, ki ga mislijo izvoliti, taji Kristusovo božanstvo in »Abendmahl« — kakor to imenu-iejo luteranci. Zlasti pa se je naglašalo nekaj iz Hegemannovega zasebnega življenja, nekateri so namreč trdili, da je od žene ločen. To je seveda čisto proti tradicijam ljubljanskih protestantov, kajti pa-storjeva žena igra v šoli in v družbi veliko, tudi karitativno vlogo. Kako se je ta stvar poravnala, ne vemo. nas tudi nič ne briga. To pa vemo, da vlada proti pastorju velika nejevolja in mi se le čudimo, da so nekateri tako potrpežljivi in tako zaupljivi, da še zdaj ne vidijo kričečega nesoglasja. ki je v tem, da načeljuje orto-doksni občini pastor, ki ni ortodoksen. Sicer pa mi poslov drugih ne bomo opravljali.
Za nas je pomenljivo le to: Slovensko ljudstvo lahko izprevidi, kako daleč bi bilo propadlo, kako se najbrže tudi potujčilo, ako bi bilo Trubarjevo seme pognalo v njem trdnih korenik! Hvalimo milost, ki je naš narod obvarovala takega udarca!
Sestanek dijaštva iz
katoliško
-narodnega stre in Primorla.
T r s a t, 30. julija.
Dne 29. in 30. julija se je vršil na Tr-satu sestanek hrvatskega katoliško-narod-nega dijaštva iz Istre in Primorja. Na predsedništvo sestanka je došlo veliko brzojavk iz vseh strani Istre. Ti brzojavni pozdravi so dokaz, da si je katoliško-na-rodno dijaštvo že početkom svojega javnega delovanja steklo simpatije zlasti vrle istrske duhovščine.
Referiralo se je o sledečem: Širjenje dobrega časopisja, Marijine kongregacije, srednješolska organizacija, svečenik - demokrat, ljudska izobrazba, vera pogoj na-
rodnega edinstva in sloge, osnovne ideje našega gibanja in istrsko dijaštvo. Ta obširni program je privabil na sestanek mnogo dijaštva z vseh krajev in zavodov.
Sklenile so se sledeče resolucije:
Širjenje dobrega tiska.
(N. Piškulič, Senj.)
Vsak od nas se obvezuje:
1.	Da se naroči na »Luč« in dobi vsaj dva nova naročnika, istotako po možnosti na »Hrvaško Stražo«;
2.	agitira, da se ta dva lista tudi v ne-dijaških krogih čezdalje bolj razširita;
3.	dela na razširjenje »Pijevega društva«;
4.	»Luč« naj češče objavlja popis vseh katoliških listov, knjig in revij, ki so vredne, da se jih naroča in zanje agitira.
Marijine kongregacije.
(A. Juretič, Senj.)
L Ker je Marijina kongregacija najboljša šola za vzgojo značajev, treba delati na to, da se osnuje na vseh naših zavodih. Kjer je to zabranjeno, treba na to delati, da se ta nezakonita in nepravična prepoved odpravi.
2. Da zamore kongregacija uspešneje delati — posebno tam. kjer ni drugih katoliških društev — tam naj se nje člani po potrebah kraja in časa razdele v primerne sekcije.
Srednješolska organizacija.
(Istvan A. Defar, Dunaj.)
Po vseh srednjih šolah naj se osnuje ' katoliška dijaška organizacija po enotnem načrtu in za vse zavode naj se takoj na trsatskem sestanku sestavijo dotični odbori.
Osnovne ideje našega gibanja in istrsko dijaštvo.
(S. Brajša, Paziti.)
Hrvaško katoliško dijaštvo iz Istre in Primorja izjavlja, da a) postavi katoliško idejo za temelj vsemu svojemu delu ter da hoče živeti po vzvišenih načelih svojih pradedov; b) da se hoče hrabro boriti za pravice lastnega naroda ter med njim širiti krščansko prosveto; c) da hoče kot potomstvo kmečkega rodu gojiti demokratsko idejo; d) da se bo vsakemu uprlo, ki bi hotel v nasprotnem smislu delati.
Vera pogoj narodnemu edinstvu in slogi.
(J. Cecinovič, Gorica.)
Hrvaško istrsko katoliško dijaštvo. zbrano na svojem prvem sestanku na Tr-satu, opozorjuje istrsko javnost, da posveti svojemu dijaštvu čim večjo paznost, da se odgojuje v duhu dosedanjih budite-Ijev narodnih ter se čuva vsake moderne struje, ki zastruplja v narodu versko čustvovanje.
Torej tudi Istra se giblje. Eppur si muove! Vrla duhovščina, potem dijaštvo! Od tega gibanja smemo trdno pričakovati preporoda Istre v duhu velikih narodnih buditeljev, ki so toliko žrtvovali, pa prete zdaj liberalni »radikalni« krogi, ki zlasti v Pazinu trujejo mladino, to mukapolno delo uničiti. Pa smo jih že spoznali! Spoznana nevarnost — za polovico manjša nevarnost! Katoliško-narodno dijaštvo pa bodi prva bojna vrsta v krščanski falangi!
Delavsko jmtinje po papirnicah na
)UjU.
Dne 31. m. m. je zborovalo vevško delavstvo v »Društvenem donm«. Poročal je Mihael Moškerc. ki je med drugim tudi poročal o štrajk u goričanskega in
medvoškega papirnega delavstva. Izvajal je med drugim:
Štrajk v goričanski in medvodski papirnici.
Vaši tovariši in tovarišice tam na ! Sorškem polju so pričeli štrajkati, ker v sedanji draginji niso mogli več izhajati. Kdo pa izhajaj danes s plačo 1 krono na dan! Naš kmet plačuje danes poljedeljsko delavstvo in svoje posle boljše, kakor plačuje svoje delavstvo bogata »Leykatn«-družba. Saj zaslužijo gozdarski delavci po gorenjskih gozdih po 3 krotie na dan. O štrajku samem nimam veliko poročati. Delavke in delavci štrajkajo in drže tako skupaj, da zaslužijo po svoji slogi in vztrajnosti naše občudovanje.
Izvedeli smo, da so ustavili v gori-čanski in tnedvoški papirnici mojstri in uradniki delo in da zdaj tudi štrajkajo.
Nekaj stavkokazov, ntenda dva, sta v obeh papirnicah med delavstvom. A možema se slabo godi. Osobito delavke so hude nanj. Orožniki so ju morali spremljati. ko sta hodila iz Goričan v Medvode.
Naši poslanci.
Naši poslanci zaslužijo, da jim je delavstvo hvaležno, ker se z vso močjo zavzemajo za delavstvo. Saj je drž. poslanec Gostinčar v štrajkarskem reviru, če mu le dopusti to čas. Pred vsem pa zasluži načelnik S. L. S. in »Slovenskega kluba«, dtžavni in deželni poslanec dr. Susteršič, da mu jc štrajkujoče delavstvo hvaležno. Takoj, ko se je pričel štrajk, je obljubil, da hoče storiti za štrajkujoče delavstvo vse, kar želi od njega delavstvo. Obrnil se je tudi na »Leykamovo« družbo, naj odneha. Ko so zaprli delavca Dehovnika, je bil takoj pripravljen, da ga zastopa in posreduje zanj, a Dehovnik je bil takoj obsojen, ko so ga pritirali v Ljubljano, prej ko smo v Ljubljani izvedeli, da so ga prijeli. Orož-ništvo ie ta teden mahalo proti delavkam, ki so izpraševale vest dvema stavko-kazoma in rabilo nekatere besede o posl. Gostinčarju, o katerih bi bilo bolje, da bi jih bilo opustilo. Načelnik »Slovenskega kluba« ie bil o tem brzojavno obveščen. Takoj se je pritožil brzojavno na brambe-no ministrstvo in orožništvo se zdaj v štrajkujočem revirju tako obnaša, da ni čuti pritožb. (Klici: »Zivio dr. Susteršič!«)
Neresnice o štrajku.
O štrajku je pričelo širiti slovensko liberalno časopisje poročila, ki niso točna in resnična. Minulo soboto je objavil »Slovenski Narod« kar cel uvodnik, za njim pa zdaj caplja ves slovenski liberalni časnikarski gozd. »Narodove« informacije izvirajo brez vsakega dvoma iz krogov, ki simpatizirajo z »Leykamovo« družbo. Najboljši odgovor je dalo »Narodu« minulo nedeljo štrajkujoče delavstvo samo na svojem shodu. Prečital se je namreč »Narodov« članek, delavstvo je pa upilo: »Narod« laže. »Narod« piše, da je preški župnik, svetnik Brence, nahujskal delavstvo, da naj štrajka, ker se je spri z ravnateljem Kisslingom. Očitajo župniku tudi, da dobiva na leto 200 kron tantijeme. Zlobno pristavljajo, češ, da drži delavce v odvisnosti in pri dobri volji kljub slabemu plačilu. Res, da je dala tvornica svetniku Brencetu na razpolago na leto 200 kron, a ne zanj, marveč za to, da jih porabi v dobre namene, kar je svetnik Brence tudi storil. Tovarna bi na leto pač več morala darovati za dobre namene v župniji, kot 200 kron, ta svota je po našem mnenju škandalozno nizka! In prepir s Kisslingom! Sprla sta se. ker je bil Kissling hud, ker je svetnik Brence na zahtevo delavstva spi-
sal prošnjo za izboljšanje delavskih razmer. Svetnik Brence riaj bi bil nahujskal delavstvo, naj štrajka. To je zelo debela laž, na katero se je vsedlo »Narodovo uredništvo. Ravno nasprotno je res. Saj je svetnik Brence delavstvu slikal stavko tako, da je bilo celo hudo nanj. Nihče ni hujskal delavstva, naj štrajka. To bi bilo tudi nemogoče. »Narodovo« uredništvo ne pozna naše delavske organizacije. Ne ve, da je bil nam svet sklep delavstva, da štrajka in da se je temu sklepu udal tudi svetnik Brence. Pišejo, da je prepustil svetnik Brence vodstvo štrajka Moškercu in Gostinčarju. To tudi ni res. Delavstvo vodi štrajk samo. Ima sicer svoje štraj-kovski odbor, a ta sme storiti le, kar sklene in kar inu naroči delavstvo. Moškerc iu Gostinčar ne vplivata na štrajk in ga ne vodita in bi tega tudi ne storila, ker je naša delavska organizacija demokratična in zavedna dovoli, da sama sklepa in da tudi sama vodi štrajk. Strajkujočemu delav-sta na razpolago, da svetujeta, ne prilaščata si pa pravice, da bi vodila štrajk.
Končno se je sklepalo na shodu o zadevah, ki jih namerava izvesti vevško delavstvo štrajkujočemu delavstvu v prid.
Tedenski pregled.
Veliko slavlje je obhajala S. K. S. Z
pretečeno nedeljo v Škofji Loki. Bila je zbrana armada krepkih mladeničev, tisoči žena m mož, zastopniki vseh slovenskih stanov. Zastopana je bila vsa Slovenija: Štajerci, Korošci, Goričani, Tržačani,, Kranjci. Posvečen je bil ta dan duševnemu in telesnemu delu. Škofja Loka je oblekla praznično obleko. Vhod v mesto nad vse slovesen in veličasten. Nepregleden izpre-vod se je pomikal od kolodvora v mesto: ;ia čelu domžalska godba, za njo poslanci in odbor Zveze, trobentači, zbor Zveze telovadnih odsekov, za njimi skupina telovadcev iz raznih krajev, tamburaši. Ne-katerniki so imeli narodne noše. Petnajst društev je imelo zastave. Pred vhodom v mesto, kjer je stal lep slavolok, je čakala izprevoda ogromna množica, na čelu ji okoliški župani. Došlece je pozdravil škofjeloški mestni župnik, poslanca Demšar in Zabret. Pred mestno hišo na glavnem trgu je pa došlece sprejel mestni svet z županom, ki jih je prisrčno pozdravil. Na glavnem trgu je bila sveta maša z govorom. Pri službi božji sta stregla brata telovadca, okusno ozaljšan oltar so obkrožale zastave kakor venec. Glavne dele svete maše so naznanjali rogovi telovadcev, med mašo prepeval je prelepo škofjeloški zbor. Po končani božji službi je bilo v »Društvenem domu« zborovanje, katero je otvoril dr. Krek. V krasnem govoru je obrazložil Iv. Podlesnik namen organizo-vane slovenske mladine, kateri je izražen v besedah: kviško in naprej. Poročal je o delovanju štajerske zveze dr. Hohnjec, o goriški zvezi Fr. Kremžar, za Trst in Istro Cenčič, za koroško zvezo Vuček, za vipavsko zvezo Iv. Jež, za kranjsko zvezo in za centralo L. Smolnikar. Navzoči so bili tudi poljski in rusinski gosti. Popoldne je bila javna telovadba Zveze telovadnih odsekov, katere se je udeležilo 23 odsekov, skupaj 400 telovadcev. Nad 5000 gledalcev je privabil prvi nastop naših telovadcev. Zvečer po končanem delu pa je bila prava demokratična veselica na Ba-lantovem vrtu, pri kateri je sedel in se veselil državni poslanec poleg priprostega moža, — V ponedeljek je bil mladeniški tečaj, katerega se je udeležilo nad 200 fantov, društvenih voditeljev, nekaj deklet, duhovščine, veliko akademikov in
kili barkah z Bospora zveste čete Mehe-med beja in Husejin paše. Med tem se je vršila ministrska seja, ki ji je predsedoval sultan Mahmud sam. Sklenili so, da za boj proti upornikom razvijejo hirka-i-šerif, sveti prapor prerokov, iu v slavnostnem sprevodu so prinesli to, vsakemu Turku najdragocenejšo svetinjo iz serajlske zakladnice. Glasniki so zleteli po ulicah in kmalu se je pokazala moč svete zastave. Od vseh strani drve meščani, se oborožu-jejo in družijo v čete. Janičarji so spoznali, da so osamljeni. Ko je slednjič prišla de-putacija janičarjev k sultanu ter zahtevala, da naj nove vojaške oddelke takoj razpusti in janičarjem izroči glave velikega vezirja, ag in paš in drugih vclmož, jo je sultan kratko odslovil z ukazom, da se mu brezpogojno podvržejo. Kmalu nato se je pričel boj. Bilo je mesarsko klanje. Trdna veriga zvestih čet jc objela upornike. Za kordonom se postavijo bombardirji, pionirji in anatolski domobranci k napadu. Toda ni ga bilo treba. Iz 25 novih poljskih topov zagrome žareče granate, da padajo vrste janičarjev kot snopje. V divjem begu lete v veliko vojašnico ob Atmcjdanu, da se pripravijo na zadnji boj. Husejin paša obkoli vhode in zažge večinoma le-
seno stavbo ua vseh koncih. Par minut, in velikanska zgradba jc grozen živ kres, ki v njem obupno kriči in umira deset tisoč vojakov. Kismet! Zaman pošljejo odposlanstvo, ki naj prosi milosti. Brez usmiljenja odposlancem odsekajo glave. Mufti pa glasno proglaša prokletstvo janičarjem. Kdor hoče uiti iz plamena, ga zabodejo. Ujetnikov ni. Pač. V sosednem delu mesta so premagali meščani v obupnem klanju kakih 1000 janičarjev. Zeno jih pred vojno sodišče. Kratka je sodba. Vsem smrt. Kogar privedejo pred sodnika, zavijo mu vrat in ga obesijo na »platano janičarjev« v Scraiiu. Pohabljena trupla mečejo v morje. Kdo ve, koliko janičarjev je tako končalo! Petnajst do dvajset tisoč. Sultanove čete pa so imele le 87 mrtvecev.
Drugo jutro se je podal sultan v svečanem sprevodu k zahvalni službi božji. Nekdaj češčene kotle janičarjev je ljudstvo mazalo z blatom, značilne janičarske čepice od klobučine so vlačili po cestnem prahu, in še isti dan je bil razglašen fer-> man, da starodavnega, slovitega zbora janičarjev ni več in ga nikdar več ne bo.
Ali je tudi albanska telesna straža razpuščena na veke?
Pismo Boltntuja Pipeta.
Gespud redehter!
Ce člouk tkula bi ud bliz pugleda iblanske leberalce, pa se mu morja pr-skutet, če
je prou sam še tak leberalc. Usacga čltiveka, ker le še mejčken nase drži, je sram
lagat, pusebii pa tku lagat, de usi Idje veja, de laže. Iblatiskeh leberalcu pa ni nč sram lagat, še pustaulaja se iz lažjo, sam če s morja iz soja lažjo tnal jeza putulažt, ke se u nh kuha zavle lepga puzdrava in nastopa našeh teluvadcu u Škofilok.
Iblansk leberalci sa že mislel, de sa iz sojem Sukolcem (nahter jm prauja Smrda-kaure, ker zmeri pu Sluvenskm Narud« brskaja), uzel usa teluvadba u štant in de maja sam leberalci pravica nastopat ket teluvadci pu svet. No, Škofjaloka jm je pa pukazala, de usa ta reč mal drgač stuji in de maja leberalci putent sam na pulitične kuzotice, za ta prava teluvadba sa pa druh in drgačen ldje tle.
Tu jh buli iu peče, de kar nureja in de se je zdej pa zdej za bat, de uja ud same ušabnast limal tku napet, de uja pupokal, koker tista žaba. ke je vidla vola, pa b bla tud sama rada tku velika.
Ja. Škofjaloka je ena velika klufuta za putentirane Sukolce. U Škofilok se je pukazal kašn kurenaki sa naš fanti in kulk se jh je skp zbral še ne prou u dveh leteli. Zdej pa puglejma leberalne Sukolce, ke se že čez šterdeset let skep zbobnavaja, pa še zdej ni ud spred ne ud zad nč za videt in še te, kulkr jh je, sa se na tulk in tulk numar razbil. Zalastn je tu, pa člouk b že še mal putrpou, če b saj tku naumna voda na delal in na upil tku. de b edn res limal mislu. da jh je kej pud mernkam.
Lub moj Sukolci, le kar lepit moučite al pa tih budite, de se na uja usi kije začel
1» priloga y,Slovenca** itev, 175. c8n£ I. avgusta f908,
abiturijentov. Temeljita predavanja objavi Mladost«.
»Kmečka zveza« je imela imeniten shod v Stari Cerkvi pri Kočevju. Dr. Lampe je vzel na piko nemški nacionalizem in agitacijo za odpad od Rima. Vršil se ie tudi razgovor o gospodarskih stvareh, o preskrbi z vodo, o pomoči proti suši, o cestah itd.
Kmečka zveza« za goriški okraj je pa imela svoj občni zbor, na katerem je poslanec Fon poročal o delu državnega zbora. Dr. Brecelj pa je opisal, koliko koristnega za kmeta je storila »Kmečka zveza« v enem letu svojega obstanka.
Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo sena živinorejcem na Kranjskem 200.000 kron. Nabava se bo vršila potom Gospodarske zveze«. Občine in zadruge, ki še niso naznanile svoje potrebe, naj to hitro store. Dovolilo je isto ministrstvo podpore: mlekarni v Dragomlju 1000 K, v Rovih 800 K, v Sreednji vasi 2000 K. na Dobrovi 2000 K. Za Štajersko je dovolilo ministrstvo v pomoč ob suši 300.000 kron.
Vojno ministrstvo namerava vsled ukaza z dne 16. julija 1908 obuvala in razne opravne predmete iz usnja za armado nabaviti pri malih obrtnikih. Ponudbe treba vložiti do 7. septembra pri trgovskih in obrtniških zbornicah.
Turčija dobi ustavo. Zoper sultana se ie uprizorila velika zarota, ki bi bila imela za žrtev življenje sultanovo. Ker je pa mož pravočasno za to izvedel, je hitro proglasil ustavo in na njo prisegel na koran. Velikanske manifestacije so se vršile od strani množice. Parlament je sklican na november. Ima senat (160 mož) in posla-niško zbornico (500 sedežev). V poslani-ško zbornico sme voliti vsak turški podanik, ki je dovršil 21. leto in plačuje kakršenkoli še tako majhen davek. Na 50 tisoč prebivalcev pride en poslanec. Nomadski narodi nimajo volivne pravice. Volitve so tajne. Poslanec mora biti voljen le iz okraja, v katerem stanuje. Volitve se bodo vršile vsake štiri leta.
V	Mali Aziji se vedno bolj razširja puntarsko gibanje v častniških krogih.
V	Galiciji je velikanska povodenj napravila škode za -40 milijonov kron. Utonilo je mnogo ljudi.
V	spodnji inski dolini na Tirolskem so veliki nalivi, mnogo hiš je razrušenih.
Umrl je na Brezjah P. Alojzij Bobnar, znan matematik. — V Savi pri Koroški Beli se je utopila Franja Matej. Vsled bolezni se ji je zmešalo. — Na brodu v Tacnu sta se ponesrečili Mletna Nežika Plečnikova in 581etna Cecilija Lozarjeva. Padli sta v Savo in utonili. Eno so pokopali v Šmartnem, drugo na Ježici. — Finančno ministrstvo je določilo, da se prične prodajati dne 17. avgusta jubilejna cigareta. Komad bo stal 4 h. — Za župana na Krtini je izvoljen g. Ivan Pirnat. — V Železnikih je umrl Jakob Drmota, strojar in posestnik. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi je izvolila za načelnika g. Antona Snoja. — Preteklo nedeljo je obhajal zlato mašo v šentjakobski cerkvi v Ljubljani g. Janez Žan. — Naselbina Rožna dolina pri Viču praznuje 2. avgusta desetletnico svojega obstoja. Dozdaj šteje 130 hiš. — Polaganje druge cevi in zveza z vodovodom v Klečah je končano, in mesto ljubljansko dobiva vodo tudi po ti cevi. — V Trstu je umoril Julij pl. Fodransberg francosko pevko. Odsekal ji je glavo in truplo razsekal v kose.
iz vaše srumašnast norca delat, ke sru-inašnast je tulk cajta usmilejna uredna, dokler je puhleuna. Kedr pa kašn Sukolc sreča kašnga ud našeh teluvadcu, nej mu lepu salutera, al pa kapca dol uzame in u čast nej s usak Sukolc iz Miirnikam ured šteje, če mu bo Jeločniku Bertl dau kerkat sojga apflšimlna za uštrglat in pugleštat.
Drenik sam je že sprevidu, de lohka ud našeh teluvadcu kej dobrga prefetera in se jc zatu že preh ta dan pudati u Škofjaloka, de u use preštederu. kuku in kaj, in ke je use tu vidu in preudaru, sa se mu začele tku sline cedet, de b se limal iz nint zadavu in kar na glas je začet jamrat in tožt, de b biu veseu soj žiu dau, če b ittou pr soj ramund saj ene pet tku fejst fantu, kokr sa naš teluvadce. iz ena beseda: za ta naša slaunast sa se leberalci liedu am uzel in lohka rečem, če b sc za soje slaunast tulk brigal, b morde še uča-seh jm kera precej dobr vn spadla. »Shi-vensk Narud« je puslou u Škofjaloka clu sojga puričvauca in le škoda, de ga je gu-rejnsk lft, kokr je sam ptivedu, tku pre-uzeu, de je u enmo grabne zaspan, kar pa >Sluvcnskmu Narude« ni treba prou nč žou bt. Tud škofjelošk »Sukolci« sa se naše slaunast udeleži, sevede na veselica se nisa upal. zatu sa pa zlezi na planke in
Morilca so prijeli. — Poljski in ruski bogo-" slovci so prišli v Ljubljano, da prouče naše kulturne in gospodarske razmere. — Umrl je slavni ruski koncertni vodja Slav-janski v Bukarešta. Raznesel je slavo ruske pesmi skoro po celem svetu. — Novo katoliško slovensko izobraževalno društvo se je ustanovilo na Dobračevi pri Ži-reh. — V Šmarju na Dolenjskem je pogorelo pri Iv. Babšeku. Škode je nad 8000 K.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, 2. avgusta: Porcijunkula, Alfonz Ligvorij,
Ponedeljek, 3. avgusta: Najdba sv. Štefana, Lidija.
Torek, 4. avgusta: Dominik, Agabij. Sreda, 5. avgusta: Marija Dev. Snež-nica, Ožbolt.
Četrtek, 6. avgusta: Gospod, izpre-menit., Sikst II.
Petek, 7. avgusta: Kajetan, Donat. Sobota, 8. avgusta: Cirjak. Larg, Smaragd.
Julij Feodran pl. Foedransperg, ki je 25. m. m. v Rojanu pri Trstu v svojem stanovanju umoril z roparskim namenom francosko pevko-lahkoživko Lucijo Fabry, jo potem s sekiro razsek tl na drobne kose, jih zavil, glavo pa vrgel v morje, kjer jo je čisto slučajno dne 29. m. m. zapazil na dnu neki ribič in jo potegnil vun. Morilec je doma iz Kamnika, je člen ljubljanskega kolena rodbine, bil zaradi tatvine v Ljubljani že zaprt, se potikal potem daleč po svetu, je zelo premeten in spreten ter lahkoživ. Umor taji.
Iz Trsta se o morivcu še poroča: Baje je Foedransperg pred letom poizkusil v vlaku oropati nekega pasažirja. Tudi v Trstu biva rodbina Pompej Fodransperg, pa seveda noče biti v stiku s plemenitim Julijem. — Zdaj sodijo, da je bil Foedransperg tisti, ki je hotel pred letom ubiti v veži neke hiše pismonošo Velikonja. Leta 1905. je Foedransperg v Trstu z biciklom poškodoval neko Marijo Prašelj iz Konto-velja. Moral je plačevati stroške v obrokih. pa je na opomine odvetnikove reagiral zelo aroganto.
Tržaški morilec Foedransperg je bil pred 24 leti pisar v pisarni dr. Ostertaga. odvetnika v Sežani. Ondi je bil aretiran radi poizkušenega cerkvenega ropa na Kranjskem. Eno ali dve leti po tej aretaciji je prišla v Sežano Foedranspergova sestra Olga ter je vstopila v službo kakor natakarica v hotelu »Pri treh kronah«. Bila je izredne lepote, stara okolu 16 let. Ni čudo. da se je marsikateri gost zagledal v njene oči. Ni se jej pa moglo, dokler je bila v Sežani, v moralnem oziru ničesar očitati. Iz Sežane je Olga Foedransperg
sa čiukal ket grabci. dokler jm nisa naš fanti klune zamaši.
In velepusestnki, ke du zdej še scer nimaja hiš, ne grunta, kokr sa učitel Zaiti astnik, fotograf Blaznik, hranilnčen tajnik Naklo, šuštar Šobar, žnidar Taučar in puhholtar Kalan sa se ene par dni pred ta slaunastja zbral skp in sklenil z velikmo naudušejnam, de uja na soje hiše, kedr jh uja mel, pr usak tak slaunast fane vn ubesl, al zdej ke še nimaja hiš in na morja sami fan vn ubest, jh pa tud tist na smeja. ke maja soje hiše u Škofilok. Sevede ta sklep velepusestnku brez hiš in brez grunta ni nč zalegli in jh druh ni ubugu, kokr tist ta debu in mejim pemc Konrad Pechar, ke je biu pa tud sam faulast tku, de se mu ni lebil, drgač b šou pa še gvišn iz našim fantom teluvadet.
Tud gespuda škoijaloškega žepana Letička sa tli pudpihat, de b šou tist dan raj pučivat in de b pustu prgmah ta slaunast. No, pa gespud Lenček je bi modr mož, ket iblansk žepan, ke ccu dan skače ukul kašneh Pajarcu, če jh pride kašneli pet u Iblana in jh trahtera; če pride pa ene par taužent dumačinu Sluvencu u Iblana iu prneseja Iblan taužente, se pa lepu skrije, na negov mest pa pride dohtar Kam iti leberalna banda, de iz kamnem puzdrau soje hibe ruiakc in tku puskrbi za prati
"Šla na Dunaj, kjer je vstopila v trgovino s cvetlicami ter prodajala cvetlice v znanem dunajskem zabavišču pri Ronacher-ju. Na Dunaju je zbog njene lepote imela obilno čestilcev ter se je govorilo, da jo je več časa vzdrževal visoki dvorni uradnik. Kakor je v takili slučajih navada, je Olga Fodransperg padala vedno niže in niže ter je pred nekoliko leti podlegla posledicam svojega burnega življenja v ljubljanski bolnišnici.
Iziet dunajskih Slovencev v Marija-Enzersdorf.
Na praznik sv. Ane, v nedeljo, 26. julija, je »Straža« priredila svoj prvi izlet v dunajsko okolico. Bili smo v skrbeh, ker je poprej cel teden deževalo in jc tudi še v nedeljo dopoldne dež lil neprestano, toda popoldne, ko jc bilo treba oditi z doma, se je nebo nepričakovano hitro popolnoma razjasnilo, in dobili smo najlepše vreme! Zato se je zbralo zares lepo število dunajskih Slovencev v romarski cerkvi v Marija-Enzersdorfu, kjer smo imeli najpoprej ob določeni uri slovensko službo božjo. Po opravljeni pobožnosti pa smo se sestali na prijaznem vrtu občinske gostilne, kjer smo se v senci košatih lip ob zvokih milo-donečih tamburic in ob domačih popevkah prav neprisiljeno zabavali in bili vsi najboljše volje. Spominjali smo se tudi zborujoče slovenske mladine v Škofii Loki, ki io je predsednik »Straže« brzojavno pozdravil, in sklenili smo, ostati vedno z domovino v najožji zvezi. Imeli smo tudi čast v svoji sredi pozdraviti preblag. g. Jakoba Pukla, veleposestnika v Marija-Enzersdorju, kot zastopnika slovenske kolonije v Marija-Enzersdorfu in starega prijatelja »Straže«. Gosp. Pukl se je toplo zahvalil za iskrene pozdrave predsednikove in izrazil veselje, da je »Straža« priredila izlet v Marija-Enzersdori. Veselilo ga je posebno, da je slišal v romarski cerkvi slovensko pridigo, zakaj, v dvajsetih letih svojega bivanja v Marija-Enzersdorfu'je v cerkvi pač cul mnogokrat češke. slovaške, poljske in hrvaške pridige, a slovenske doslej tu še ni bilo. Gosp. Pukl nam je tudi popisal zanimivo zgodovino romarske cerkve; sezidati jo je dal celjski grof Urh, ki je tudi Slovence naselil v Marija-Enzersdorfu. Zato je ta kraj s sloveč o božjepotno cerkvijo za nas Slovence zelo znamenit, in naj bi Slovenci še več-kiat pohiteli semkaj! Navdušeno je bodril čislani govornik zbrane »Stražane« k vstrajnemu delu in narodni zavednosti! Burna pohvala je pričala, da je govoril g. Pukl vsem navzočim iz srca do srca, zato mu izrekamo še enkrat tudi na tem mestu srčno zahvalo!
floolce iz Tržiča.
t Vtis iz Škofje Loke. Tržičani smo se divili prekrasni prireditvi, katero smo gledali v Škofji Loki. Da. krasna je naša ideja, za katero se bojujemo! Dal Bog, da bi mogli z novo čilo močjo, ki smo jo tam dobili, prav mnogo storiti tudi tu v Tržiču za vero drago in mili naš narod slovenski! Na zdar!
t »Slovenski Meščan« je imel tu čita-teljev. Dovoljen naj bode prijazen nasvet za dosedanje čitatelje »Slov. Meščana«. Naj si v zameno naročijo sobotnega »Slovenca«, ki stane na leto le sedem kron.
premetavajne tujcu na Kranskem. Gespud Lenček je pukazu, de zna tnanera in de ve, de se mora usakmo goste pukazat prjazn ubraz, čeprou ga u src ui glili prou veseu. Iblanskmo žepane je pa taka manera španska vas in misl. da že iz tem pukaže soja intelegenca, če je zagrizen leberalc. Taka intelegenca mu Buli požegni.
Iz č u k a r i j e na u n č ! prau »Slu-vensk Narud« in jest mu dam prou, de iz čukarije na u nč; kita u pa ratal iz našeh teluvadskeli udseku. tu je pa druga nu-mara iu leberalnem smrdakauram gre že zdej perje pu kouc. če na tu pumislja. Če sa se naš teluvadci u dveh leteli tku pu-množi, de Sukolce že pusekaja, kua u šele čez šterdeset let? Jest b leberalcern na-svetvu. de nej naprosja enga. ke zna dobr rajtat, de jm u tu mal prerajtu, in vem, dc jm u iz ta rajtenga ves vesele pregnou, za norce ugajnat. Sukolci. ke zdej pu »Narude« taka voda delaja. če jh pride saj deset skp, naj se mal nazaj spouneja, nazaj na tiste cajte, ke ie celga Snkola pre-zenteral sam ene par niestnch delucu iz Magistratu na špic. Tekat ste mel precej repctnice puštucanc; de sa vam pa saj mejlien zrastle, ste nucal za tu celeli dvej-set let in še zdej ste liolt tku. de ni uredil, de b člouk guvuru, pa tud ne.
Boltatii Pepe iz Kudeiuga.
Skrbelo se bode, da bode »Slovenec« že prinašal več zanimivosti iz našega precej pozabljenega trga, kot jih je doslej. Ne dopustimo pa. da bi se tod šopiril kranjski »Gorenjec«, ki je v vsakem oziru vredni bratec umazanega »Naroda«. »Slovenec« naj se čita v vsaki tržiški hiši!
t Nove vžigalice »Slovenske krščan-sko-soeialne zveze« se dobivajo v kon-suinnem društvu, »Slovenec« pa v trgovini I. B. Mally.
Socialni vestnlk.
Socialni kurz za trgovce priredi »Ljudsko društvo nemških katoličanov« v Miinchen-Gladbachu od 14. do 19. septembra. Vsak dan sta napovedani dve predavanji. katerima sledi diskuzija. Spored je sledeč: 14. septembra: Razvoj nemškega gospodarstva s posebnim ozirom na trgovski stan. Sedanji položaj in bodočnost detailne trgovine. 15. septembra: Važnost in meje socialne postavodaje z ozirom na trgovski stan. Varstvo proti umazani konkurenci. 16. septembra: Varstvo proti konkurenci blagovnih skladišč. Varstvo proti konkurenci konsumnih društev. 17. septembra: Gospodarske zadruge. Gospo-darsko-politiške in sorodne zveze. 18. septembra: Pospeševanje trgovine po državi in občini. Stanovska izobrazba in socialno gibanje. 1. septembra: Socialna posta-vodaja za pomočnike in vajence. Vabijo se na kurz trgovci, poslovodje in uradniki trgovskih in gospodarskih društev. Kurz je brezplačen. Naznanila in prošnje za posredovanje stanovanj naj se vlože do 1. septembra na Volksvereinshaus, Miijtchen-Gladbach.
Kmečke elektriške zadruge. Ker vedno bolj primanjkuje kmečkih delavcev in poslov, se dela v Nemčiji zelo na to, da se po strojih nadomesti človeška moč. Kar vzame delavnih moči kmetu tvorniški stroj, naj bi mu nadomestili kmečki stroji. Preizkušali so že z večjim ali manjšim uspehom par, petrolej, špirit, bencin. Zdaj se pa zelo dela na vporabo električnega toka, ki jiaj bi gonil kmečke stroje. Elektrika je res btrij primerna kmečkim razmeram, kakor par. Po parnih motorjih proizvajana moč se mora takoj porabiti in so parni motorji pripravni le za bližnjo gonitev strojev, ker se m	ša na daljavo le s težavami. Elek č se pa lahko prenese po drobnih "č in se po potrebi razdeli. Shrani hko elektrika v akumulatorjih, če . 'eč napravi. Z enega mesta se lahlt stroji na različnih krajih, in se pt ktrika lahko tudi za razsvetljavo, kurjavo itd. Edino, kar ovira, da s u po kmetih elektrika uvedla, kakor '"'•ko, je to, ker je naprava draga. P ^., 'k težko napravi sam električno izdt jvalr^co. Zato se priporočajo zadruge, kar so priporočili 1. 1902 v Kielu na 18. občnem zboru >5plo-šne zveze nemških kmečkih zadrug.« ,Za zgled, da so kmečke elektriške zadruge iz vedljive, navajamo hanoversko. Kmetje imajo 20 elektriških zadrug, med katerimi osem same proizvajajo elektriko, ostale pa jemljejo skupno elektriko iz tujih elektrarn in izpeljejo le dovajalne žice na kraj, kjer se rabi elektrika v kmečke svrlie. Na Virtemberškem je šest kmečkih elektriških zadrug z omejenim jamstvom. Med njimi je imela spomladi 1. 1907 ustanovljena zadruga v 54 krajih 1025 električnih zvez s 771 motorji in 4963 žarnicami, druga zadruga, ki so jo ustanovili 1. 1907, obsega 100 krajev, tretja, ustanovljena februarja 1908, obsega 9 občin, četrta šest krajev, peta je pa namenjena šest okrajem. Ker so uspehi povoljni, narašča vedno število odjemalcev zadrugarjev. Kmetje zahtevajo sami ustanovitev kmečkih elektriških zadrug, kjer jih še ni. Do najnovejšega časa vviirtemberški kmet ni uporabljal elektrike. Zadnja leta se je pa to zelo izpremenilo. Z elektriko je razsvetljenih 3672 hlevov, 2743 kmetov izdeluje z elektriko rezanico, 1845 jih mlati, 124 izdeluje mošt, 40 mleko, 37 veže snope in seno, 14 jih vkletuje vino, 5 čisti gnojnico in 41 kmetov vporablja elektriko za druge namene. Tudi našemu kmetu manjkajo delavne moči. Misliti bodo morali, da prično vporabljati elektriko. Seveda za to ne zadostuje število kmetov enega okraja. Potrebno bo, da se združijo kmetje več občin ali pa celega okraja in morebiti še po več okrajev v elektriške zadruge. Popolnoma človeškega dela elektriški motor zdaj še ne nadomesti. Gotovo pa jc, da se za več del lahko porabi elektriški tok. Osobito elektriška razsvetljava po hišah in hlevih na kmetih je že z ozirom na zmanjšano požarno nevarnost zelo priporočljiva. Vodnih. še ne porabljenih sil za proizvajanje elektrike, imamo veliko. Zakaj bi jih ne izkoristil naš kmet, saj ni nikjer zapisano, da jih naj izrabijo privandrani ptujci.
Izza turških Kulis.
(Izvirno poročilo »Slovencu*.)
Ustavo ali smrt, — Arnavtl proti sultanu.
—	Volkovi v ovčjih kožah. — Gibanje in Srbi. — Enakopravnost. — Svoboda pet-stoletnih sužnjev. — Arnavti proti Avstriji.
—	Shod v Ferizoviču. — Proti novopa-zarski železnici. — Sprava med katoličani in mohaniedanci. — Morjenje ustavljeno.
Priština, 22. julija.
Doživeli smo čudež, ki ga nismo nikdar pričakovali in ga ne moremo verjeti. Stoletni krvniki kristjanov, ki je pri njih prehajala kot sporočilo od roda do roda pravica močnejšega, ki niso marali o postavah niti slišati, niti so se smeli zakoni, kolikor jih je bilo, na njih uporabljati, — skočili so naenkrat s puškami v rokah na noge ter naznanjajo obupen boj svojemu idolu — sultanu, z geslom: Ustavo ali — smrt.
Neverjetno, pa vendar resnica. Skrivnost je, kako se je zgodilo, da se Arnavti (Albanci) tako zelo zanimajo za ustavo, ki bi ž njo ravno oni največ izgubili, kajti ne bili bi več narod s predpravicami, ki sme, kar hoče, ne da bi bil za to komurkoli odgovoren. Težko nam je razumeti, kako se je moglo agitatorjem posrečiti, da so za ustavo zainteresirali in pridobili Arnavte, ako pomislimo, da so se Arnavti, odkar so na svetu, vedno borili za privilegirano stališče, in so celo z orožjem v roki preprečili vsako reformo, ki je šla za tem, da bi izboljšala položaj kristjanov. Danes si pa oni sami prizadevajo, da bi se uvela — enakopravnost?! Ta nepričakovani po-kret jc težko razumeti.
Se težje zapopasti je sugestivno moč Mladoturkov, da so zase in svoje ideje v toliki meri pridobili one Arnavte, ki so veke in veke za svetlega sultana šli proti vsakomur v ogenj. To je bil najudanejši živelj sultanov v celi njegovi obširni državi. Danes, ko je postal nezvest tudi ta element, bo moral Carigrad kapitulirati. Kakor hitro so imeli Mladoturki Arnavte na svoji strani, so bili gotovi zmage svojih idej. Podelitev ustave na Turškem more biti le še vprašanje nekoliko dni. ((Se je med tem časom že zgodilo. Op. ur,}
Kako se bodo Arnavti obnašali v novem stanju, pod ustavno vlado, je težko prerokovati. Srbi ne verjamejo v kakšno znatno izboljšanje, ker pač težko verjeti ,da bi se volk čez noč izpremenil v jagnje.
Ce bi Arnavti Ostali taki, kakoršni so danes, bi v Stari Srbiji nastalo — blagostanje. Mladoturki bi gotovo rešili oto-mansko cesarstvo v Evropi razpada in končne propasti. Danes Arnavti postopajo s Srbi, kakor s sebi enakimi. Pri vsej stvari je to.-največje čudo.
Fukafi so zdaj v navadi shodi po džamijah (svetiščih). V njih se zbirajo arnavt-ski pryaki, da se posvetujejo o gibanju. Srbj^preje nikdar niso imeli pristopa v dža-mjflo. Ce bi Srb stopil v njo, bi to Arnavti Smatrali za oskrunitev svojega svetišča.
Danes pa se Srbi gibljejo po džamijah svobodnejše nego poprej po svojih hišah. K tem pogovorom vabijo tudi Srbe, ki jim podele tudi besedo; sprejemajo njihove nasvete in iščejo njihove pomoči.
Danes je v Stari Srbiji v resnici proglašena enakopravnost med gospodarji Turki, trinogi Arnavti in »raja« Srbi. Uboji in ropi so za čas prenehali in Srbi sc dandanes prvikrat po petstoletnem suženjstvu čutijo svobodne. Toliko težje pa jim bo, če se povrnejo zopet stari časi. Ta možnost ni izključena, kajti: »vuk dla-ku menja a ne i čud.« Kakor pa je sedaj, smemo le želeti: Bog daj še zanaprej enako!
* * *
Agitatorji so med Arnavti delali zelo previdno in z mnogim taktom. Vse se je delalo na tihem in popolnoma na skrivnem. Šele ko so bili pritrdili poglavarji vseh »fisov« (plemen), ne le mohamedan-ci, marveč tudi katoličani (fonde) in pravoslavni, je bil sklican shod v Eerizovič. To je bil najimpozantnejši zbor, kar jih sedanj^ rod pomni.
Ze pred tem je bilo v okolici ferizovi-ški utaborjenih kakih 3000 do zob oboroženih Arnavtov. Zanimalo Vas bo, zakaj.
Obenem z agitacijo proti sultanu se je sistematiško sejalo sovraštvo proti Avstriji. To je zelo učinkovalo, prave učinke tega rovanja proti Avstriji pa šele pričakujemo.
Avstrijski konzul v Skoplju je nameraval s konzularnim osobjem in avstrijsko kolonijo prirediti izlet proti Ferizoviču, da bi se tam v bližnjem gozdu en dan poraz-veselili. Ze so bili gozd najeli in postavili šotore. Kar pošljejo iz Skoplja »ober«-Ar-navtoni glas, da ne smejo dopustiti, da bi se »švabi« šopirili po sultanovi zemlji. Ar-navtom ni treba mnogo praviti, in tudi dvakrat nc. Zvečer pred dnevom, ko je
imel priti konzul in kolonija, je Ferizovič obkolilo 5000 Arnavtov. Konzulu v Skoplju so brzojavili, naj ne pride, od sultana pa brzojavno zahtevali, naj takoj preme-nja »kajmakama«, ker ni Arnavtov pravočasno obvestil o dohodu Avstrijcev in ker jim je bil na uslugo. Sultan je »kajmakama« telegrafično premestil, in Avstrijci so morali izlet preložiti.
Zadovoljni s tem uspehom so Arnavti zažgali hiše in gozdove vsem rojakom v Ferizoviču, ki so bili odstopili Avstrijcem gozd v uporabo ali pa pomagali pri pripravah za izlet.
* * *
Na zboru v Ferizoviču je stalo pod orožjem nad 20.000 Arnavtov. Udeležili so se ga tudi zastopniki Arnavtov in Mladoturkov iz Skoplja.
Najprej so nastopili na shodu proti prodiranju avstrijske propagande v severnih delih Stare Srbije. Da bi fanatiziral Arnavte. jim je glavni govornik, neki ge-neralštabni major III. solunskega kora, predočeval, kako bo Avstrija zagotovo zasedla Staro Srbijo ravno tako, kakor je Bosno, če ne porušijo sultanove despotske vlade. In posrečilo se mu je. Arnavti so napadali tudi sultana, ker so jih govorniki prepričali, da bo on kriv bližnjega propada turškega cesarstva in vzrok, da postanejo pravoverni mohaniedanci sužnji.
Na shodu so sklenili zahtevati od sultana, da abdicira iu odstopi prestol sinu umorjenega sultana Abdul Azisa; naj podeli takoj ustavo, da s tem prepreči reforme, ki jih uvajajo inozemske države; naj se prepreči zidanje novopazarske železnice; naj da Arnavtom avtonomijo, šole itd.
Glede ljudstva teh krajev so sprejeli dva važna sklepa: vsako sovraštvo med Turki in Arnavti se ustavi do Mitrov-dne-va (sredi septembra); Srbov ne smejo niti Turki niti Arnavti moriti in ropati do Jur-jevega (prve dni maja 1909).
Drugi važni sklep je prekinjenje sovražnosti med Arnavti -muslimani in med katoliškimi Arnavti (fonde), Vsled prizadevanja slovitega Žejnel bega Melimedo-viča.je zbor sklenil, da se katoliški in mo-harnedanski Arnavti spravijo, kar velja za vse kraje, koder bivajo Arnavti. Ce bi ustavno gibanje ne imelo za ljudstvo nobene druge koristi, dosti bo že to, ako se izvršita ta dva zadnja sklepa. S tem bo znatno zboljšano in olajšano življenje ljudstva v teh krajih.
Zbor je sklenil, da pojde dvajset ar-navtskih prvakov v Skoplje, od koder pošljejo resolucije shoda sultanu, in tam počakajo na odgovor. Da se pa ne bi odposlancem pripetilo kaj neprijetnega, so poglavarji plemen in zastavonoše ostali zbrani v Ferizoviču, kjer morejo v štiriindvajsetih urah sklicati okrog sebe 20 tisoč bojevnikov.
Tukajšnjega mutesarifa (okrajni glavar) so Arnavti obsodili v smrt in se isti že več dni skriva. Na cesto se ne sme pokazati. Na oblast se nihče niti ne ozira in je ista neznatnejša od makovega semena. Vendar pa. vkljub vsemu razburjenju, vlada v mestu mir in red.
Sporočim Vam tudi v bodoče vse važnejše podrobnosti tega gibanja.
Iz Nouesa mesta.
Današnji dopis naj pokaže mestnim volivcem, kako jc deloval novomeški občinski odbor — bolje rečeno — ni deloval zadnja tri leta. Zadnji občinski odbor je bil izvoljen pred tremi leti. Ko se je sešel k prvi občinski odborovi seji, si je izvolil župana in tri svetovalce. Pri drugi občinski seji si jc izvolil sedem odsekov in sicer: finančni, gospodarski, policijski, pravni, stavbeni, vodovodni in ubožni odsek. Vsakemu odseku jc bil izvoljen — pardon postavljen (od vsemogočnega Karolaj načelnik. Vsaka občinska zadeva bi sc morala najpreje v odseku, v katerega področje spada, obravnavati, temeljito preučiti in šele, ko bi bila na vse strani do dobrega prerešetana, bi sc morala z od-sekovim predlogom od starašinstva na dnevni red prihodnje občinske seje staviti ali pa v nujnih zadevah kratkim potom od županstva rešiti z naknadnim potrje-njem občinskega odbora. A temu ni bilo tako. Ko je bil še podžupan — naš Karol jc pač pošiljal milostno nekatere zadeve odsekom, a kaj je koristilo to. ko je pa le on v vseh odsekovih sejah odločeval. Hvala Bogu, on se je umaknil, a tudi potem ni bilo nič boljše. In zakaj ne? Ker so osobito načelniki posameznih odsekov preveč malomarni. Nekoč sem slišal načelnika gospodarskega odseka, ko se jc izrazil: »Kaj meni mar, jaz se uže ne bom brigal, naj se pa drugi, saj nisem plačan . . .«
Splošno je znano, da uže nekaj mesecev niso bili nekateri odseki k seji sklicani in ako so bili niso bili sklepčni, kajti ne
samo, da niso prišli njih člani k seji, temveč tudi načelnika dotičuega odseka ni bilo. Finančni odsek že tri leta ni bil sklican. Za kaj pa tudi, ko so vendar vsi naši mestni očetje sami strokovnjaki v financiranju, kar je najboljši dokaz naše finančno stanje mestne občine.
Gospodarski odsek je pa nekaki vzor in to nam jasno priča naš zanemarjeni mestni godz, kjer gre letno — radi brezbrižnosti — na tisoče v nič! Kaka škoda se dela pri mestnih poslopjih, a nihče se ne briga. Kako so v tem oziru marljivi, kažejo jhsno mestne ulice, katere so sla-bejše, kakor pa v kaki gorski vasi. In zakaj to? Pred odhodom je pač začel gosp. župan na lastno roko delati drage kanale in te proti odborovemu sklepu brez razpisa! Tudi ulice je začel, sedaj v največji suši nasipavati, hoče menda pokazati, da je on tudi preje vedel, kaj je treba, a ni hotel, l.etos bode treba strogo paziti, koga se bo kandidiralo v odbor. Za gospodarski odsek je treba sposobnih in delav7 nili mož, ne pa takih, ki za to smisla nimajo, temveč le kričijo.
Načelnikom gospodarskega odseka se postavi mož, kateri zna samostojno misliti in gospodariti, mož, kateri ima sposobnost in veselje do dela, ne pa moža brezbrižnega in nesposobnega, ker mestna občina ima v različnih posestvih dokaj tisočev premoženja, ki rabi dobrega upravitelja. Ako bo prihodnji načelnik gospodarskega odseka (kak or tudi drugih odsekov) sposoben in delaven, bodo gotovo tudi drugi člani tega odseka marljivi, delavni in tako se bode skupno delalo za blagor mestne občine.
Pravili odsek že nad leto dni ni rešil vloženih prošenj za občinsko domovin-stvo. Prošnja mestnih peric za odškodnino. katere so pred dve in pol leti zbog malomarnosti mestnih organov — na javnem mestnem perišču — izgubile precej perila, še do danes ni rešena. Prošnje za Dilau-čevo ustanovo se tudi že nad eno leto zadržujejo Itd.
Stavbeni odsek je pa pri nas — non plus ultra! In zakaj to? Ker ima v tem odseku še vedno glavno besedo — naš Karol! Vsaka sila do vremena!
Ubožni odsek je edini, kateri vrši svojo dolžnost pravilno, in zakaj to? Ker ima za načelnika moža, kateremu je res ležeče na vzornem in požrtvovalnem delovanju za občni blagor; posebno pa z očetovsko skrbjo deluje za uboge in to popolnoma neprisiljeno. Da bi bil ta mož dobrega zdravja, on bi bil mož za župansko mesto, kakor tudi za mestno gospodarstvo. Pa hvala Bogu, da ga imamo vsaj za nekako nadzorstvo pri gospodarstvu in za zaščitnika ubogih. Bog ga ohrani še mnoga in mnoga leta!
Najhujše je pa pri vodovodnem in policijskem odseku, tu je pa tako zavoženo, da bode treba dokaj časa, da se bode naredil vsaj deloma red. O teh dveh odsekih hočem v prihodnje razpravljati, ker zaslužita posebno pozornost. Pri vodovodnem odseku je načelnik mož, kateri vse najbolje zna, on je pravi genij ! . . . Torej o mestnem gospodarenju in uradovanju prihodnjič dalje. Sedaj preidem pa k razgovorom, kateri se vrše po mestu radi osebe prihodnjega župana.
Nikdar nisem mislil, da bode kdaj komu na misel prišlo, da bi se kandidiral v mestni občinski odbor mož, kateri je bil v vsent svojem življenju in delovanju, odkar je tia Dolenjsko prišel, mestu nasproten. A žalibog, vendar je tako! No, v tolažbo nam mora pač biti to, da za njega ni vneto meščanstvo, pa bodisi ene ali druge stranke, ker vsaka ga zelo dobro pozna. Ako kdo ni priljubljen, bodisi pri meščanstvu, kakor tudi pri kmetu, je ta mož, kateri bi rad prišel s pomočjo uradništva na županski stolec. Ne, tega pa ne! — Mi hočemo imeti moža odkritega značaja, ne pa dvoreznega noža! Vsakemu meščanu je gotovo še v dobrem spominu, kako je nekdo — zahrbtno — delal proti novomeškim sejmom in zakaj? Samo da bi se prikupil oni stranki, katera ga je že pred leti odslovila, ka ga je spoznala, kljub temu, da se ji je ponudil za oranje ledine. Kaj so posli in uslužbenci pod njim trpeli, ni sile popisavati, in to le radi njegovega značaja. O tem možu hočem svoječasno, ko se bode spustil v kandidaturo, spregovoriti resno in odločno besedo, za danes — dovolj!
Ako hočemo, da se bode pri nas res danilo, ne smemo misliti na take može kot kandidate.
Idrijske noulce.
i Nov hotel dobi Idrija, ako se izpolni želja našega župana .1. Šepetavca. Za prenočišča v Idriji res ni kaj preskrbljeno, ker ni posebne podjetnosti. Častno izjemo dela v tem oziru gospod župan. Vkljub temu. da je lastnik že par hiš v Idriji, kupil je pred par tedni od Antona Rejca še pri-
tlično poslopje hiš. št. 513, stoječe ob cesti na »kovačev rovt«. Dobil bi sedaj rad na to kočico koncesijo za gostilno in prenočevanje tujcev. Da bo c. kr. okrajno glavarstvo tembolj prepričano, kako primerno je novo pridobljeno županovo poslopje za hotel z gostilno in tujskim prenočiščem, ne bi bilo napačno, če bi se prošnji za koncesijo priložil posnetek hiše v naravni velikosti iz papirja. Saj hiša ni tako velika, široka morda 3 do 4 metre, dolga, oziroma globoka v grič, pa kakih 5 metrov — lep hotelček!
i Novo mater potrebuje c. kr.. rudniška ljudska šola, piše »Narodov« poročevalec. Silne skomine imajo gotovi ljudje po tukajšnji ljudski šoli, dasi bi ravno občina morala biti vesela, ker nima nobenih bremen z ljudskim šolstvom. Mesto hvaležnosti pa se trpi zabavljanje nad direkcijo rudnika.
i Naši izletniki so se vrnili s praške razstave. Nič kaj niso bili zadovoljni z vodstvom vlaka. Menda jih je bilo premalo — samo 40. Dobro je bilo, da so vzeli seboj več denarja, drugače bi prišli v hude stiske.. Z razstavo pa so bili še precej zadovoljni. — Ognjegasci so imeli pre-tečeno nedeljo cesarsko slavljc v našem mestu. Prišli so iz Postojne, Planine z zastavo, Vrda, Godoviča. Pričakovali so, da bode Idrija vsa v zastavah in da jih občinski odbor slovesno sprejme,, a bilo je le malo zastav in pozdrava nič. Celo iz mestne hiše jc zastava zaplapolala šele ob pol 10. uri v nedeljo. Zupan je bil neki ukazal razobesiti zastavo, a mestni tajnik ni dopustil. Šele ko so se nanovo pritožili pri županu zakaj tako postopanje, se je tajnik godrnjaje udal. Vzrok temu je bilo namreč dejstvo, da so se vsi ognjegasci udeležili nedeljske svete maše. To preveč diši po klerikalstvu, in radi tega menda tudi bližnjih društev ni bilo na veselico. Res lepa prostost se nam obeta od naprednjakov. Ce ni vse po njih komandi, pa se skujajo. Tudi prav, saj bodo še prej ljudje spoznali kaka svoboda bode nastopila s svobodo-miselsko vlado.
i Ker se bliža doba kislih kumar, so se
tudi v Idriji nekaterim pričeli kisati možgani; sicer še ni največja vročina, vendar vzdržujemo gorenjo trdtev, ker na gotove ljudi hujše vplivajo poletni solnčni žarki, kakor na druge. Najprej so se začeli možgani kisati tistemu, ki se je jezil, da so šli ognjegasci v nedeljo v cerkev; za kazen jim je prepovedal razobesiti zastavo na občinski hiši. a vrli ognjegasci se za visoko prepoved niso mnogo brigali, in zastava je veselo zaplapolala na stolpu. S tem so pokazali, da občinske zastave niso samo za razne liberalne in neliberalne zmage, temveč tudi za tako resno slavlje, ka-koršno so imeli ognjegasci v nedeljo. Nekdo se ie jezil, češ: sedaj se za nas ne brigajo, če bo pa komu gorelo, bomo pa dobri. Saj dotičnemu, ki je prepovedal razobesiti zastavo, ne more goreti, ker nič nima, zavrne ga drugi. — Dalje so se ski-sali možgani tudi tistemu, ki je v »Slovenskem Narodu« klerikalce hvalil. Kolika čast! Najpreje vam povemo, da beseda klerikalec, s katero vi tako radi opletate, prav nobenemu ne imponira; pač: vaši ki-movci beže pred njo kot vrag pred križem. Kar sc pa železnice tiče, pa sedanjih koncesijonarjev ne primerjajte z vašimi, ker so ti možje prevzeli celo akcijo na svoje stroške, ne pa na občinske in je projekt res tak, da bo ustrezal Ljubljani, celemu idrijskemu okraju in Gorici, ne pa reševal vrhniško železnico iz deficita, kakor je Hribar z vami nameraval. — Slednjič pa so sc pričeli kisati možgani tudi našemu Tončku, ker je izprevidel, kako neumnost je napravil, da je šel iz Idrije, ko so ga tukaj vendar tako zvesto poslušali razni učeni in neučeni pristaši; še celo uradniki in profesorji so gledali nanj kot na kako posebno kapaciteto, in sedaj pa ta bla-maža v Ljubljani. »Slovenec« in »Narod« sta ljubega Tončka raztrgala, da je bilo joj, »Laibacherica« ga je pa kakor za šalo zopet imenovala »ravnateljem«! Veseli nas, da se bodo tudi Ljubljančani sedaj lahko greli ob blagodejnih žarkih Kristanove modrosti, samo ne vemo, jeli bo to dolgo trajalo; nas prav odkritosrčno veseli, da je Kristan v Ljubljani: nam ni treba več zavračati njegovih rdečih idej. Ljubljančani sami pa se lahko sedaj prepričajo, kakega kalibra so v Idriji mero-dajni ljudje, katerim je taka učena glava, kakor je Kristan, imponirala.
Velik požar na Koroškem.
k Požar v Maierniggu ob Vrbskem jezeru. Ponoči okoli enajste ure 29. t. m. je začela goreti restavracija v Maierniggu er je pogorelo vse podstrešje. Sodi se, da je ogenj nastal v dimniku v podstrešju. Ko so ogenj zapazili, je restavrater naj-prvo hitro obvestil letoviščarje, ki so stanovali v restavracijskem poslopju. Seveda ie bilo vse zbegano iu jp vsak le v spodnji
II. priloga Slovenca" fttev. 175. dnč
I. avgusta 1908.
obleki pritekel na prosto. Na pomoč so prišle požarne brambe iz Celovca in drugih bližnjih krajev, ravno tako so prišli vojaki od 17. pešpolka in 19. lovskega bataljona. Gašenje je trajalo do 3. ure zjutraj. V nevarnosti sta bili dve bližnji vili. Ker so med požarom iz podstrežja in druzega nadstropja metali na tla, kar so ravno mogli doseči, je marsikatera stvar letoviščni-kov izginila, oziroma je bila ukradena. Zgorelo je tudi neki gospe \Vitzmann 800 K, neki drugi stranki pa 1400 K v denarjih. Restavrater Schogl je prišel tudi ob vso imovino. Najbolj prizadeti so bili pa uslužbenci, ker jim je do malega popolnoma vse pogorelo, kar je kdo imel obleke in imetja. Neki natakarici ni druzega ostalo, kakor samo delavna obleka, ki jo je imela na sebi. Škoda je precejšnja, posebno še za najemnika restavracije, ker bo vse letoviščnike izgubil ravno sedaj, ko je sezona na višku. Poslopje s pohištvom vred je zavarovano za 100.000 K.
Gorenjske novice.
g Novo prostovoljno gasilno društvo
so si osnovali v Mavčičah pri Kranju na Gorenjskem. Pravila so že potrjena. Društvo začne delovati s 1. septembrom t. 1. Tacega društva smo tukaj zelo potrebni, ker so štiri velike skupne vasi v naši župniji. Hišnih gospodarjev je nad 200. Upamo, da bodemo z domačimi in dobrotnimi podporami dobili dobro orodje, katero bo odgovarjalo potrebi, kraju in namenu. Ljudstvo se veseli tega društva. Nam sosedna gasilna društva so Pirnče, Sora, Žabnica, kar je precej oddaljeno. Občani vedno bolj uvidevajo, kako velike važnosti je dobro organizovano gasilno društvo v domači župniji. V teku enega meseca sta bila dva požara. Pri prvem je pogorel mlin v Prašah Majdiču. Pogorel je do tal in še gozd je bil v nevarnosti. Domači ljudje so vsaj gozd rešili. Vnelo sc je o polnoči. V nedeljo, dne 19. t. m., ob M. uri dopoldne pa je treščilo v kozolec vdove Burger v Podrečji. Sedem štantov žita in pol steg-nenega kozolca je pogorelo. Škode je nad 700 kron. Zavarovano to ni bilo. Požar bi se bil gotovo razširil še na druge bližnje kozolce, a ognjegasci iz Sore so takoj prihiteli z brizgalnicami na pomoč. Bog plačaj! Iz takih slučajev se vidi, kako potrebna so predavanja o zavarovanju življenja, poslopij, premičnin, poljskega orodja, živine in poljskih pridelkov, osobito v mesecih maj, junij, julij, avgust. Dobro bi bilo morda tudi, da bi kak veščak malo brošure sestavil za preprosto ljudstvo, v kateri bi pojasnil to neobhodno potrebno zavarovalnino.
g Druga suša se že pri nas oglaša Cena živini je še nizka, a cena mleku ho gotovo v kratkem fiksirana na 12 h. Fižo-lova letina je tukaj za letos uničena. Še semena ne bomo dobili nazaj. Pomanjkanje sena bo letos strahovit udarec našemu živinorejcu. Država, na pomoč!
g Sadje bo imelo letos tu okoli nizko ceno, ker bo radi suše drobno ostalo. Fižolu je že sedaj cena poskočila. Tako od lani do letos od 14 na 26 K pri 100 kg. Boljša letina bo letos za češplje. Saj se drevje kar šibi prepolnega sadeža.
g Zidanje nove šole v Mavčičah se je odložilo za toliko, da se pokaže, kaj bo tovarniška družba za železno livarno v tej občini ukrenila. Morda začno z zidavo tovarne že v treh letih. Teži nas pa tudi še dolg šmartinske šole. Lepa parcela za našo novo dvorazrednico je že dobljena. Velja 1800 kron. Materijal, kakor pesek in les, sta pri rokah. Načrt je že izdelan in proračun predložen.
g V Žabnici pri Škofji Loki imajo novo ljudsko šolo. Staro šolo je kupila cerkvena občina za cerkvenišče in družbine namene. Na lepem prostoru, katero se sedaj prenavlja, se dviga sedaj pri cesti nov »Gasilni dom«, lepota vasi. Še to jesen bo blagoslovljen in oddan svojemu namenu.
Tečaj za bolnlSke strežnice.
Prijave za učni tečaj so končane. Število priglašenih deklet (nad 40) priča, da se je dobro urtiela potreba in korist te prireditve. Odbor ni mogel vsem prijavam ustreči. Zato so smatrati za sprejete le tiste, ki so dobile pismeno obvestilo. Ker nekateri č. župni uradi niso še naznanili imen udeleženk, zato so naprošeni, da to store takoj. Tudi obljubljeni doneski naj se vplačajo v prvih dneh prihodnjega tedna. — Udeleženke naj se zglase v nedeljo, 9. avgusta, do večera pri č. sestri prednici v Marijanišču. Pouk se prične 10. avgusta zjutraj. Obsegal bode poljudna predavanja o bolniški postrežbi (dr. Fr. Drganc), o delih in organih človeškega telesa (dr. Fran Dolšak), o boleznih (dr. Avgust I.e-vičnik), o higijeni (dr. Plečnik). Pouk bode
kolikor možno nazoren in združen s praktičnimi vajami. Vodstvo deželne bolnice je blagovoljno dopustilo, da se bodo udeleženke ondi vadile v bolniški postrežbi. — Sklep učnega tečaja bode 8. septembra.
Darovi (3. izkaz): Vzajemno podporno društvo 200 K; Ivan Zupan, župnik v Hrenovicah, 20 K; Val. Bernik, župnik na Homcu, 10 K; Lovro Krištofič, župnik v pok., 10 K.
Ker je posebno želeti, da dobe dekleta po končanem tečaju s seboj zbirko najpotrebnejših pripomočkov za bolniško postrežbo, zato odbor zlasti v ta namen prosi blagovoljnih doneskov. Vse darove sprejema: Dr. Josip Gruden, profesor bogoslovja v Ljubljani.
AVSTRO - OGRSKA.
Nižjeavstrijski deželni zbor razpuščen.
Nižjeavstrijski deželni zbor je razpuščen. Nove volitve se izvedejo od 26. oktobra do 12. novembra.
Oboroženje artiljerije.
Glede na poročilo nekega dunajskega lista, da ne gre oboroženje artiljerije tako naprej, kakor bi moralo iti, se izjavlja, da se oborožuje artiljerija natančno tako in v času, kakor se je to nameravalo.
Knin-ike demonstracije proti Rauchu.
Avstrijska vlada strogo preiskuje demonstracije proti Rauchu v Kninu. V zagrebški banovi palači sta zaslišala bana Rattcha neki sodni tajnik in državni pravd-nik z ozirom na demonstracijo. Proti knin-skemu glavarju Benvenuttiju so pa uvedli disciplinarno preiskavo.
Kakšen ugled uživajo svobodomiselni učitelji
Socialno-demokraško »Pravo lidu« poroča, da so nedavno pri shodu svobodomiselnih učiteljev v Kromerižu šolski otroci svoje učitelje pozdravili z vskliki: »Učiteljski buteljni!« »Pravo lidu« se zaradi tega seveda silno razburja. Pomisliti pa je seveda treba, da je kaj takega le tam mogoče, kjer vzgajajo mladino pristaši »svobodne šole«. Otroci izgube spoštovanje do staršev, do cerkve, do države, do veroučitelja itd., naposled pa še do učitelja, kar je čisto dosledno.
Ogrska vlada in srbski cerkveni shod.
»Tribuna« poroča, da se zavzgna ogrska vlada za izvolitev pravoslavnega škofa Bogdanoviča patriarhom zato, ker je obljubil, da uvede mažarščino v liturgijo. Srbski cerkveni shod je bil prvič otvorjen mažarsko.
Ogrski ministrski svet.
Wekerle potuje v Išl k cesarju, predno obišče našega vladarja angleški kralj. V Budimpešti se vrši od 5. do 10. avgusta ministrski svet, ki bo sklepal o katoliški avtonomiji.
V Išlu.
Aehrenthal in grof Kinsky sta bila 31. m. m. povabljena k rodbinskemu dineju. V Išl sta došla princezinja Gizela s princema -Jurijem in Konradom.
TURŠKA USTAVNA DRŽAVA.
Selamlik.
Velikansk je bil včerajšnji »selamlik«, sultanov obisk mošeje. Udeležilo se ga je 30 do 40 tisoč oseb. Množica je sultana navdušeno pozdravljala. Splošno se sodi, da položaj ni kritičen. Selamlika so se udeležili tudi diplomatiški zastopniki.
Mir v Carigradu.
V Peri je bilo mirno. V Carigradu je sicer prebivalstvo navdušeno, a mirno. Izpuščeni niso iz zaporov zgolj politiški, marveč tudi navadni hudodelci. Veliko vlogo so igrale pri mladoturškem gibanju turške žene. Mladoturki protestirajo, ker so izpustili iz zaporov po celi državi navadne hudodelce, med njimi celo morilce.
Volitve.
Sultan je ukazal, naj volijo zaradi kratkega časa poslance zastopniki upravnih vilajetskih svetov. Poslancev naj bi bilo 160, 40 v Carigradu. Mladoturki sultanovega ukaza ne priznavajo in zahtevajo, naj se voli tako, kakor to določa ustava.
Izgnani generali.
Odstavljeni generali Čerkes, Mehmed paša in Kemam paša so izgnani iz Carigrada.
Odprava tajne policije. — Garde prisegle sultanu zvestobo.
Sultan je potrdil sklep ministrskega sveta, da se odpravi tajna policija. Garde so prisegle sultanu zvestobo.
Iz Makedonije.
Dementirajo se poročila, da so v nevarnosti makedonski reformni organi. Tudi ni res, da so se pojavile nove grške
čete. Čete namreč izročajo oblastim orožje in niso že dva meseca priredile nobenega izgreda.
Ministrske izpremembe.
Riza paša je imenovan za artilerijskega velikega mojstra z naslovom minister. Naučili minister Hašim paša je odstopil, naučili minister je postal Haki beg. Odstavljen je poljedeljski minister Selim Melhame paša. Posle bo vodil začasno ministrov pomočnik. »Ikdam« objavlja de-misijsko pismo finančnega ministra Cia paše, ki izjavlja, da odstopi, ker ni mogoče pridobiti sultanovo zaupanje, dokler se ne snide zbornica. Najbrže je pa odstopil, ker manjka denarja, ministri pa nočejo delati dolgov brez zborničnega dovoljenja. Oto-manska banka je dala državnemu zakladu 50.000 funtov predujema.
Proklamacije.
Mladoturki nameravajo prirediti veliko demonstracijo, da prisilijo sultana na prisego na ustavo pred ljudstvom. Mladoturki so poslavili 30. m. m. na armenskih grobovih spomin masakriranih Armencev. 30. julij je bil kritičen dan gibanja, a 31. julija so se začeli pomirjati duhovi. Splošno vse sodi, da sta kriza in nevarnost odstranjeni. Mladoturki so dokazali, da so pošteni in zmerni domoljubi, ki poznajo disciplino.
Turška uradna objava.
Turški listi so objavili v posebnih izdajah uradno pojasnilo, ki naglasa, da dovolitev ustave dokazuje sultanovo željo, da se državi dobro godi in da dobe podaniki pravično in postavno svobodo. Sklicana je zbornica, ukazano je, da izpeljejo volitve, pomiloščeni so politiški hudodelci. Posebna komisija se posvetuje, kako takoj izvesti ustavo. Izdeljuje se ukaz, ki zagotovi vsitn državljanom enakopravnost pred upravo. Z ozirom na navedeno se prosi, naj se prenehajo proklamacije.
Vpliv turške ustave na Egipt.
London, I. avgusta. Egiptovska narodna stranka zahteva od angleške vlade, naj nemudoma uvede ustavo od leta 1876, ki ima tudi za Egipt veljavo. Nedavno je odšla v London deputacija zmernega krila egiptovskih nacionalistov, da od angleške vlade izposluje reforme. Ko je že bila na potu in je v Egipt dospela vest, da je sultan podelil Turčiji ustavo, je nacionalna stranka deputaciji »zmernih« br-zojavila, da, ako sklene z angleško vlado reforme brez ustave, bodo Egipčani člane deputacije smatrali za izdajavce naroda. Člane deputacije je angleški minister za zunanje zadeve sir Grevy sprejel, ker je pa izvedel o sklepu naeionalcev v Egiptu, je deputaciji dejal, da Anglija želi napredek egiptovskemu narodu, da pa o reformah niso pogajanja preje mogoča, dokler se člani deputacije ne domenijo s svojimi sorojaki samimi in izdelajo natančen načrt.
Turško časopisje.
Carigrad, 31. julija. Vsled odprave cenzure naklada turškega časopisja vedno bolj narašča. Nekateri časopisi se tiskajo že v 50.000 izvodih, to je število, o katerem turški časnikarji nikdar niso sanjali.
PROTI NEMŠKI ZAGRIZENOSTI.
Sekcija za splošne stanovske interese gremija dunajskega trgovstva je imela nedavno svojo sejo. In v tej seji se je zgodilo, da je reprezentant Franki prijavil, da vsled odijoznega postopanja Nemcev proti češkim predstavam na Dunaju trpi dunajska trgovina na češkem tržišču izdatno škodo; zato naj bi se greinij bavil s to stvarjo v interesu dunajskih trgovcev.
Govorniki so obžalovali ono postopanje iu so obenem izjavljali, da trgovstvo ni imelo nič opraviti z ono akcijo nemških šovenov ter da tudi ni dalo nikakega povoda za kako tako akcijo. Eden reprezen-tantov je izjavil, naj trgovstvo dunajsko izrazi na kak način, da ne soglaša s takimi šovinističnimi enuncijacijami ter da odklanja vsako vmešavanje v politične dogodke.
Ta predlog je bil sicer odklonjen, ali z motivacijo, ki le popolnoma pritrja namenom predlagateljev. Motivacija se je namreč glasila, da trgovstva ni smatrati odgovornim za ta slučaj in zato tudi ni povoda, da bi greinij nastopil proti njim, ki so uprizorili ono gonjo proti Čehom.
Cene mesa v Ljubljani.
V smislu sklepa občinskega sveta z dne 21. julija 1908. so protokolarično zaslišani — vsi mesarji, oziroma klavci, kateri prodajajo telečje meso na stojnicah, sprejeli po občinskem svetu določeni tarif. Vsled tega so cene telečjemu mesu na stojnicah sedaj naslednje:
I. vrsta s priklado I K 40 vin.
II.	vrsta s priklado 1 K 20 vin.
III.	vrsta s priklado l K 08 vin.
Glede govejega mesa so se storili primerni koraki, da se uvedejo maksimalni tarifi. Take tarife določa c. kr. deželna vlada, zaslišavši trgovsko in obrtno zbornico, mesarsko zadrugo in druge interesovane faktorje. Do določitve maksimalnih tarifov pa veljajo za goveje meso naslednje cene:
V mesnicah : I. vrsta s priklado I K 40 vin.
H.	vrsta s priklado I K 20 vin.
III. vrsta s priklado 1 K 12 vin.
Na stojnicah:
I.	vrsta s priklado I K 14 vin.
II.	vrsta s priklado 1 K — vin.
III.	vrsta s priklado - K 90 vin.
Znanost In umetnost.
: »Mladost«, ki je ravnokar izšla (9. št.), obsega 16 in ne, kakor po navadi, 8 strani. To številko smemo gotovo označiti za najlepšo od vseh, kajti obsega polovico referatov škofjeloškega mladeniškega tečaja, ki so prava zakladnica za predavanja in govore za naše fante, društvene voditelje. Vsebina je sledeča: Škofja Loka (Kvišku in naprej! Javna telovadba Z. T. O.) Mladeniški tečaj (Mladeniška in dekliška organizacija, dr. Krek. — V telovadnici, A. Jeločnik, in sicer: 1. Nameri telovadbe in njen vpliv na značaj. 2. Vaditeljski zbor. 3. Seje vaditeljskega zbora.
4.	Javne prireditve. 5. Zveza med vadi-teljskim zborom in odsekovim odborom.
5.	Dolžnosti telovadcev. Kristus in njegovo delo, F. Terseglav, in sicer: I. Pojili apologetike. 2. Svobodna misel. 3. Ali je Kristus Bog. 4. Potreba božjega razodetja. 5. Čudeži. f>. Evangeliji. 7. Kristusova ču-dodelstva. 8. Popolnost Kristusovega nauka. - Prihodnja številka »Mladosti« objavi še ostala poročila. »Mladost« izhaja vsak drugi teden, celoletna naročnina znaša 2 K; upravništvo se nahaja pri: Ivan Podlesnik, Ljubljana, Katoliška tiskarna — Somišljeniki, naročajte se na to tako priljubljeni in po vsebini tako jedrni mladeniški list!
Željno pričakovana 7. in 8. zvezek »Zbirke ljudskih iger« sta ravnokar izšla skupaj broširana v eno knjigo z zelo obširno iu primerno vsebino. Obsegata tri igre za moške in tri igre za ženske vloge. Za moške vloge: L Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. — 2. Za letovišče. Burka enodejanka. 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. — Za ženske vloge pa: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — 6. Najdena hči. Igra v dveh dejanjih. Ako so na razpolago pevci, se lahko uprizorijo nekatere igre s petjem iu so knjigi pridejane pesmice z notami. Knjiga je narasla na 328 strani iu velja 1 K 60 vin., po pošti pa 1 K 80 vin. To potrebno knjigo, o kateri še kaj več spregovorimo, je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Kupi se	1847 2—1
malo posestvo
ali pa hifia z vrtom v mirnem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe na upravn. »Slovenca" pod „L. N. 42."
Sprejmem takoj 1848 3-1
za brivski obrt, ki ima veselje do tega dela. .\ .\
Milan Hajdin, brivec. Jesenice-Fužine.
—" alkalična kislina
iOt zdravilni v r e I e c že stoletja znana v vseb boleznih
mi in irBtai mmi
ri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstn«
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetiina in osveiujefta pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
lelez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili.
Prospekti s as t on j in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z (estvinami m vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassniku-Ljubljana.	114 52-31
ki so dovršile 14. leto, se takoj sprejmo v trajno delo. Kje, pove 1839 uprava ,,Slovenca", i—i
-	- Majhno - -
stanonanje
je za oddati ali takoj ali pa z november terminom. — Stari trg št. 10. — Povpraša se tam v pro-1835	dajalni. .•. 5-1
Lepo stanovanje
obstoječe iz treh sob, ene predsobe in pritiklinami, se s 1. novembrom odda.
—	Usnjarske ulice št. 1. 1836 1—l Natančnejše se zve tam pri hišni posestnici.
Proda se lepa, enonadstropna
moderno ! zidana !
vila
z velikim, zasajenim vrtom tik župne cerkve in mestnega parka. — Hiša je še :: 17 let davka prosta.
1841 Naslov pove uprava „Slovenca". 2—1
: Lesna trgovina v Ljubljani :
sprejme takoj
moč
veščo amer. knjigovodstva in vseh drugih pisarniških del.
Znanje italijanščine daje prednost. Le pismene ponudbe naj se pošiljajo na poštni 1852 predal št. 21, Ljubljana. 1-1
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatifnice, gepeljri, slamoreznicc, čistilnice, preše
za sadje i. t. d.	1739 3
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta Ste*. I., Valvasorjev trg šle«. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebftftin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
Otvoritev kavarne :: na Glincah. ::
Slav. občinstvu in p. n. izletnikom uljudno naznanjam, da otvorim s I. avgustom popolnoma na novo urejeno -	=====
kavarno
na Glincah, Cesta pod Rožnik štev. 206.
Cenjenim obiskovalcem bo vedno na razpolago poleg druzega sveže Gdssovo pivo, vino v steklenicah ter mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem
1837 l -1 Antonija Papst.
Iščem
1829 3-2
knjigovodjo
kateri je vešč slovenskega in nemškega jezika ter izurjen tudi v trgovini.
Ad. Hauptmann
tovarna oljnatih barv, Ljubljana.
ff?wmmMmmmmm i = Aeetilen. = j
Podpisani napeljuje najceneje
I
<	acetilenovo razsvetljavo i
4	popravlja in predeluje stare aparate po naj- P
^	novejšem sistemu. 1655 2 h
|	Slavnemu občinstvu se priporoča ^
|	JOSIP OZIMEK I
^	koncesijonirani plino- in vodovodni instalater fc
|	Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko. |
V Ameriko
in Kanado
vožnja s
Cunard Line
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
644 23	Bližnji odhodi
Iz Trsta, domačega pristanišča s Ultonija 11. avgusta 1908, Slavonija 25. avgusta 1908. Panonija 8. septembra 1908.
Iz Liverpoolat Lusitanja največji najlepši parnik 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 22. avgusta, 12. sept. 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Št. 1156.
Službeni razpis.
1833 3-1
Podpisano županstvo obnavlja razpis službe
občinskega tajnika
v Bovcu z letno plačo 1320 kron.
Prosilcem je dokazati, da so sposobni za tajniško poslovanje in da so v govoru in pisavi zmožni slovenščine in nemščine.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, med katerimi tudi o dosedanjem službovanju, starosti, nravnem vedenji — je predložiti do konca avgusta t. I. podpisanemu županstvu, katero daja na zahtevo tudi podrobneja pojasnila v službenih pogojih. — V Bovcu se nudi prilika tudi za postranski zaslužek.
Županstvo v Bovcu,
dne 30. julija 1908
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!

lMilllliililillll
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna oerkveraa in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	856 24 -17
v
Ignacij Ca mernik, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
1842 1 1
Oklic
A 268/8 P 114/8 11
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajni sodniji v Kamniku odd. I naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 18. junija 1908 umrlega Josipa Fajdiga, posestnika in lesnega trgovca v Zaprcah št 14 pri Kamniku brez oporoke, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
21. avgusta 1908 dopol. ob 9. uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
O. kr. okrajno sodišče v Kamniku odd, i,
dne 21. julija 1908.

CROATIA
cc
A. A. Mlekuž,
župan.
je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine :: svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba.
CROATIA'1 osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje f	"	J proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake
vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje:	1395 32-10
Glavni zastop „CroaHe" v Ljubljani, Kongresni trg 15.
vsa večja mesta na deieli se iščejo za sto pni k i.
ff
»■acr«
-vr-^UT-
raji*«.3


V
A
K*
Rimske toplice
f;< Tržič (MonFalcone) naPrlmorsKem.
Stalna toplota 38—40°R. — Sezona od I. junija do zad- p* Ji njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, H
im itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis a.	^
M
M
a
ženskim boleznim
»i
1057
14
-•v*"«,
~JK l -
Os&rbništvo Rimskih toplic.

-
"ji"
lil,	>.^lr>

'M"



Seb.Untcrhuber ||
Ustanovljeno 1870 lastnik Fr. BenqUe Telefon štev. 237. JJ
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73 11
nasproti topničarski vojašnici	1566 (io e) ||
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje
za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz oementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. -- Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz \Veis sen bacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.
Za vsako ceno »Angleško skladišče oblek"
prodajam od I. — do !!$■ avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
1326
O. BERNATOVIC
JEtl-UL^Ijaam.**, Mew1nl i --a rib*®-«,-, s.
lil- loga ^Siovencs" #tev. 175. «iv»e
I. avgusta 1908.
Dnevne novice.
+ Pomoč proti suši. Ker je z državno podporo 200.000 K mogoče le malo odpo-moči prizadetim živinorejcem, se bo podporna akcija morala za zdaj omejiti samo na revne živinorejce. Zato izda vlada na vse občine tiskane formularje, v katerih bosta župan in župnik morala potrditi tudi uboštvo prosivcev, ki bodo dobili sena po znižani ceni. Opozarjamo, da si je Gospodarska zveza« že zagotovila velike množine sena, ki ga lahko vsak čas oddaje po dnevni ceni. Čujemo pa, da nekateri kmetovalci sedaj, ko je cena sena visoka, prodajajo svoje seno ter so mnenja, da ga bodo potem ceneje dobili od Gospodarske zveze«. Za take špekulacije seve ni namenjena akcija v pomoč proti suši, zato opozarjamo vse kmetovalce, naj sena ne prodajajo, ker ga bo še za res potrebne premalo.
+ Profesor Jesenko umrl. Iz Trsta nam poročajo: Gospod Janez Jesenko, c. kr. šolski svetnik, gimnazijski profesor v pokoju in slovenski pisatelj, je včeraj popoldne v starosti 70 let umrl. Pogreb bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne.
-±- Liberalna plača profesorju Reis-nerju. Na višji dekliški šoli v Ljubljani je bilo razpisano mesto učitelja matematike in prirodoslovja, za katero se je potegoval gospod profesor Reisner iz Novega mesta in katero mu je bilo od najmerodajnej-še liberalne strani tako za gotovo obljubljeno, da si je profesor Reisner v Ljubljani že stanovanje najel, v Novem mestu pa svoje stanovanje opustil. Naenkrat so pa v Ljubljani prišli na to, da je profesor Reisner premalo liberalen in so imenovali mnogo mlajšega Pavla Grošlja, ki nima potrebnih izpitov in dasi se je v občinskem svetu nedavno zabavljalo proti »mladim profesorjem« na višjih dekliških šolah. Profesor Reisner se je bil svoj čas za liberalce vendar dosti eksponiral, celo na javnih shodih zanje govoril, tako da je prišlo že do hudega konflikta s »Slovencem«. sedaj mu pa vse to nič ne šteje, kajti Pavel Grošelj ga je prekosil s svojo slavno teorijo o postanku človeka, vsled česar je v liberalnih očeh posebno kvalificiran za profesorja prirodoslovja na višji dekliški šoli.
+ »Slovenska diiaška zveza« otvori v Devinu ljudsko knjižnico in priredi veliko veselico.
+ Za državnega kletarskega nadzornika za Kranjsko je imenovan gosp. Fran Gombač.
+ Poslanec Marckhl ponesrečil. Poslanec Marckhl se je na lovu v Ziljski dolini s strelom iz puške težko ranil v roko.
+ Učitelj Šernrl v Lescah meni, da je častno za učitelja, če se po »Narodu« proslavljajo njegove čednosti. Baha se, da je že pred petimi leti opustil »Oče naš« v šoli pred poukom. To je junaštvo učitelja Šemrla, ki se mora v »Narodu« proslavljati! Učitelj Semerl v Lescah je tudi pro-rok in nam prorokuje, da se bo v petdesetih letih maševalo v praznih cerkvah. Učitelj Šernrl si naj zapomni, da je taka hvala v »Narodu« najslabše spričevalo za učitelje,
+ Imenovan je č. g. dr. Alojz Cigoj O. S. B„ profesor bogoslovja v Celovcu, za dekana v samostanu v Št. Pavlu. Vele-učeni gospod profesor in naš rojak je služboval v Celovcu 40 let, dve leti kot spovednik pri uršulinkah in 38 let kot profesor eksegeze. Njegovih gojencev v bogo-slovnici živi še okoli 350. Na mnoga leta!
•f Cesarjeva jubilejna umetninska razstava v Celovcu. Umetniško društvo za Koroško priredi veliko jubilejno umet-ninsko razstavo v Celovcu od 1. avgusta do 15. septembra, pri kateri priliki bo razdelilo dve zlati in tri srebrne državne kolajne. In na Kranjskem!
t Pasivna resistenca se pripravlja med uradništvom Severne železnice. Gibanic bi se pričelo oktobra. Nasprotujejo še nemški nacionalci, a pristaši pasivne re-sistence jih najbrže pregovore, da se pridružijo pasivnemu odporu. Uradniki so nezadovoljni z razmerami, ki so nastale po podržavljenju »Severne železnice«.
— Dobro plačilo za napad pri škofjeloški slavnosti. Piše nam udeležnik škofjeloške slavnosti: Prišel je večer na Ba-lantovem vrtu. Z nočjo pa so zopet prilezle sove s svojih duplin. Ker se je po-dnevu ponesrečil poskus napraviti zmešnjavo med našimi vrstami, zato so sove hotele ponoči, ko je njihov čas, narediti kraval. Prišel je na vrt zopet neki kislež, in z njim par barab. Da bi bili to Sokoli, ne moremo misliti. Eden teh je stopil k nekemu društveniku, ki je bil ravno sam, in z roko segel na prsa, najbrž mu lioteč strgati znak, a ta je pritisnil temu bara-binu tako klofuto, da sc je zavrtel kakor vrtavka, njegov tovariš pa mu ni hotel
priskočiti na pomoč, ker se je bal. Oklo-futanec se je napravil na jok. Kislež se je i prav hitro odstranil in prisedel k neki mizi: gotovo je 011 vodil tiste barabe, da bi napravile kraval, ki se je pa ponesrečil, kajti naši so bili mirni. Vendar je napravil mir šele korenjaški Balantov hlapec, ki je prijel enega izzivačev in mu dal pod rebra tako bunko, da mu je kar sapo zaprl, potem sta jo izzivača popihala. — Je zelo lepa ta liberalna olika. Take surovosti bodo naše vrste le množile!
Sv. popotnica in nepreviden voznik. K sv. obhajilu za popotnico poklicani župni upravitelj V. Paulus iz Št. Urške gore bi danes lahko bil že pokopan. Po neizrečeno strmem in skalovitein potu se je vsled svojih trdih in bolnih nog vozil, ne da bi voznik konja držal pri gobcu in za vajeti, ali da bi vsaj sedlo bil pritrdil. Voz se je prevrnil. Gospod Paulus je padel z Bogom iz prevrnjenega voza na skalovje. Na prsih in rebrih je ranjen, kri pljuva, čuteč neznanske bolečine, levo ramo in roko ima pohabljeno, na rokah in nogah praske. Sv. obhajilo je po padcu s težavo opravil. Še sreča, da z glavo ni padel na skalo.
»Narod« naliinan. Narodova kritika o slavnostnem zborovanju v Škofji Loki je bila pisana od dopisnika, ki ga 26. julija niti v Škofji Loki bilo tli, če je pa bil, tedaj je pa lažnik, kakor tudi »Narod«. — Istotako dokazuje njegovo poročilo o bralnem društvu Sv. Križ na murskem polju z opombo: »To so možje, ki brzojavijo: Slov. kršč. soc. zveza »Bischoflack«. S tem je udaril »Narod« poštne uradnike, za kar se mu ti lahko zahvalijo, in ne one, za katere je mislil. Poglejmo! Mnogokrat pridejo na slovenske brzojavke nemška imena, to pa zato, ker uradnik, ki oddaja br-zojav, odda najpreje službeni del brzojavke, katerega pa izpolnijo naši poštni uradniki navadno v nemškem jeziku. Prvo besedo, katero prejema po brzojavu uradnik, je kraj, kamor je brzojavka namenjena. Ce je ta kraj nemški, ga tudi tako mnogokrat napiše, potem ga seveda ne izbriše, ko pride v naslovu slovenski. Tako dobivajo slovenske brzojavke nemška imena. katerih ni odpošiljatelj nikdar oddal pri uradu, a naslovnik jih vendar prejme. V uradih »Narode«, tu je dosti plevela, tu bo treba plevel izkopati! Pa tudi uradniki niso vseh narodnih grehov krivi; imajo namreč sezname pošt, ki so jako pomanj-kljivi v slovenskih imenih, zlasti, kar se tiče Štajerske, Koroške, Istre in Dalmacije. Če nam spiše kak »Narodov« pristaš slovenskega, mu pa že naprej častitamo. Sicer pa velja za vse Slovence: Pišimo za vse kraje slovensko, le kjer bi znal nastati kak dvom radi zagrizencev po Koroškem in Štajerskem, se morda prida v oklepaju nemško ime. Torej »Slov. Narod«, tudi to polje dela nam ie drago, kaj pa s tvojim priznanjem radi Škofje Loke?!
Zopet nesreča s puško. S puško so se igrale dekleta, ki so delale pri grofu Barbo na Dobu. Ena izmed deklet je pri tem pomerila v Tilko Lukek in jo zadela v obraz. Svinčena zrna so šla v glavo in dekle močno ranila. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Zdravnikom na Kranjskem! Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem sklicuje na dan 6. avgusta ob 6. uri popoldne v Ljubljano v hotel »Union« izredni občni zbor. na katerem poroča dr. Karol Nerad iz Ustja na Češkem o materijelnih razmerah železniških zdravnikov v Avstriji. Da dobimo jasno sliko o sramotnem položaju, v katerem se nahajajo naši kolegi, nastavljeni pri avstrijskih železnicah, je naša dolžnost, da se shoda polnoštevil-no udeležimo in s tem svojim kolegom pokažemo, da se zanimamo za njihove razmere in jih hočemo v morebitnem boju podpirati z vsemi močmi! Po tem poročilu govori podpisanec o sledečem vprašanju: »So I i upravičene zahteve raznih sodišč, naj zdravniki v svojih ovadbah naznanijo tudi kakovost poškodbe?« Kolegi! Mislite na stanovsko čast, na sedanji, za naš stan nečastni položaj in pridite vsi na shod! Za prosto organizacijo okrožnih zdravnikov na Kranjskem. V Novem mestu, dne 31. iu-lija 1908. Dr. Peter de Franceschi.
—	Jubilej nadučiteljev. V Šmarju na Dolenjskem bode obhajal svojo 401etnico službovanja gospod nadučitelj Sini. Puncah v drugi polovici meseca avgusta t. I. Zanimivo je, da je iz njegovega letnika pripravnice 1868 ni nihče sodrugov uča-kal. Trije živeči so stopili preje v pokoj, sedem jih je odšlo iz doline solz.
—	Morske kopeli v Gradežu je obiskalo do 28. julija t. I. 6658 tujcev, za 800 več kot lansko leto.
—	V Črnomaljskem okraju kažejo vinogradi prepolne trte grozdja. Nadejajo se obile dobre vinske kapljice. Sicer je pa
tudi ob Kulpi silna suša. Polja so skoraj uničena.
—	Drevo je ubilo dne 31. julija Jožefa Medvedšeka s Svinskega pri Št. Rupertu. Sekal je smreke za trgovca Pencata iz Mokronoga. Smreka je padla nanj in mu zlomila tilnik. Nagla in neprevidena smrt!
Finančni uradniki in ljudstvo. YA Višnjegore smo dobili jako oster dopis o obnašanju davčnega upravitelja Ferliča, ki ima sedaj dopust in gre v pokoj, iu o začasnem njegovem nasledniku, kontrolorju g. Boltauzarju. Dopisnik pravi, da bi bilo ljudstvo g. Boltauzarju jako hvaležno, ako bi zapustil Višnjogoro.
Mlekarna v Srednji vasi v Tuhinjski dolini je dobila od poljedelskega ministrstva 2000 kron podpore.
—	Iz vipavske doline. Od vseh strani prihajajo tožbe o draginji. Marsikdo bi si mislil, da je v tem oziru na deželi boljše, nego v mestih. A motil bi se. Tudi tu je treba vse silno drago plačati in večkrat še za drag denar ne dobiš, česar potrebuješ. Vzemimo za danes le meso. To je pri nas še mnogo dražje kot v Ljubljani. Tam dobiš meso prve vrste po 1 K 14 h in nižje še celo po 90 h kilogram. Pri nas pa plačujemo meso najslabših živinčet, kajti kaj dobrega naši mesarji ne zako-Ijejo doma, še vedno po 1 K 28 h, in to v Vipavi in v Št. Vidu. Da, mesar v Št. Vidu še celo vampe po isti ceni prodaja. V mestu lahko zbereš kos, kakoršnega želiš. Pri nas pa, in to posebno pri »uljudnem« mesarju v Št. Vidu, moraš vzeti, kar ti da, kajti ako le črhneš besedico, te prične ta mož preklinjati, da komaj čakaš, da prideš skozi vrata. No, pa marsikaj bi še potrpeli in zamolčali, če bi bilo s tem kmetu, ki je vsled pičle krme primoran svojo živino prodati, v korist. A ta trpin nima pri tem nobene koristi. Ves dobiček se steka le v žepu mesarjev. Ko naš kmet prodaja živinče, mu mesarji, ki meso še vedno po stari ceni prodajajo, venomer ponavljajo, kako je cena živini padla. In kmet v stiski se mora čutiti srečnega, če živinče, katero je primoran oddati »dobrosrčnemu« mesarju za prav nizko ceno proda. Mesar pa se smeje v pest in spravlja masten dobiček. Skrajni čas je, da se tudi pri nas zganejo merodajne oblasti in po § 51. obrtnega reda napravijo konec temu oderuškemu ravnanju.
Pozor gasilci! Da ne bo nadaljnega kritikovanja in se ne bo nikdo spodtikal nad našim društvom, da smo za nekatere kroge preslabi, dokazati hočemo, da smo avstrijski verni državljani in imamo iste pravice kakor vsi drugi in da ljubimo in spoštujemo presvetlega našega cesarja nad vse, vstrajamo pri svojem sklepu: Da v proslavo jubileja 60-letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa priredimo dan slave dne 9. avgusta letos v Postojni z vsporedom, katerega bomo pravočasno priobčili. Vabimo vas s tem na to sijajno slavnost vse gasilce in slavna društva ter posameznike iu doslu-žene vojake, prav posebno pa še vas dekleta, ki ste nam ob požarih radovoljno v pomoč, da pridete v narodnih nošah in tako dokažete otroško udanost in visoko čislanje cesarja - jubilanta praznovati hočemo v najlepši slogi to veličastno slavnost, kakršne ni vsak dati in jo naš rod ne doživi več. Da se vidimo zdravi in veseli dne 9. avgusta v naši Postojni!
—	Obesil se je v Trstu finančni stražnik Aldalbert Bernaschek, ki je bil radi abnormalnosti odpuščen iz službe.
Nov ljudski vrt jutri otvorijo v Trstu v bližini sv. Jakoba.
Zaboj s 300 kg dinamita je skrivnostno izginil med vožnjo iz Kopra v Kar-fano. Vse poizvedbe, kdo je dinamit ukradel, so brezvspešne.
—	Nagrado za rešitev življenja v znesku 20 K je dobil Blaž Kovač iz Palčja, okraj Postojna.
—	Iz Paradiža se nam poroča, da se otroci pritožujejo, ker imajo premalo jesti. Dokaz temu je, da nekateri ne puste tujega sadja pri miru. Kamor planejo, oklatijo sadje, polomijo veje tako, da bodo ljudje primorani s palico v roki braniti svoje sadje. ako predstojniki tega ne zabranijo. Ako se pa s tem strinja Hribar, naj povabi otroke iz Paradiža na svoj vrt.
—	Prijazen sin. V Iški vasi je Jakob Kralič strahovito pretepel svojega očeta, kateremu je tudi oko tako zbil, da skoro gotovo več ne bo mogel videti svojega prijaznega sina.
Konfiscirani golobi pismonoše. Na Reki je oblast konfiscirala 300 golobov pismonoš, katere je dobil iredentovec trgovec z orožjem Vinccncio Leonessa iz -Italije. Take golobe pismonoše jc dobil na Reki tudi iredentovec Meumotti Supellini, vodja reške italijanske stranke. Tudi to pošiljatev je oblast konfiscirala. Ze ve zakaj.
Sokolska veselica v Pristavi je minula kot minejo prireditve enake vrste. Fotograf Bajec je ovekovečil to veselico s fotografijami. Brce pa je menda navduševal, da bi vsi delali za družbo sv. Cirila in Metoda! A tako! Enkrat proč, drugič naj pa delamo vsi!
Vožnje z avtomobili v Črni gori. Črnogorska vlada je dala delniškemu društvu Laurin in Klement v Mladi Boleslavi monopol za prevažanje oseb in blaga z avtomobili. Monopol velja za petnajst let. S tem je zagotovljen tudi hitrejši promet med Kotorom in Črno goro.
S poštno znamko se je zadušilo neko dekle v Parizu. Hotelo je prilepiti znamko na razglednico. Zato je znamko z jezikom oslinila, znamka se ji zaleti v sapnik, vsled kleja se prime kože, da je ne more izkašljati — in tako se je zadušila, predno ji je mogel kdo pomagati.
Soma, dolgega tričetrt metra, so ujeli v Cirkvenici.
Izkaz posredovalnice društva slovenskih trgov, sotrudnikov v Kranju. V službo se sprejmejo: 3 pomočniki mešane stroke in en pomočnik špecerijske stroke. Službe iščejo: 2 pomočnika mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, en pomočnik železninske stroke, en učenec in ena učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Dinamit je raztrgal v rudniku >v Calumentu (Amerika) Slovenca Jožefa Kobeta iz Otoka, župnija Vinica.
Iz Ribnega pri Bledu. Dne 29. februarja t. I. je umrla na porodu 31-letna žena kovača Matevža Grilc iz Ribnega št. 42. Zapustila mu je šest še niti šologod-nih otrok. Ker je zraven tega mož še silno zadolžen, ne more vseh teli otrok na noben način preživiti. Zato se obračamo do usmiljenih src z milo prošnjo, če bi hotel vzeti kdo katerega izmed treh manjših otrok za svojega. Imena teh so: 1. Frančiška (dekle), rojena L februarja 1908.; 2. Čecilija (dekle), rojena 22. novembra 1906.; 3. Matevž (fant), rojen 1. septembra 1905. Otroci so čvrsti in zdravi! Pojasnila daje drage volje tudi župni urad v Ribnem pri Bledu. Ribno, dne 28. iu-lija 1908. Val. Oblak, župnik.
Konkurz je razglasilo novomeško sodišče nad premoženjem umrlega trgovca Jakoba Petrovčiča v Trebnjem.
—	Kadenje smrkolinov. Piše se nam: Kakor sem čital v »Slovencu«, zažgala sta otroka s cigaretami na Bledu, sedaj zopet v Št. Petru pri Novem mestu - ■ ali ni nobene oblasti, ki bi smrkolinoni prepovedala kadenje? - Po tolikih nesrečah naj bi vendar časopisje in kmečke zveze zahtevale od vlade tako prepoved. Pa pijančevanje naj sc kaznuje, saj so ravno pijanci poleg otrok največkrat krivi požarov!
Vlaka trčila. Zadel je dne 30. julija osebni vlak iz Pitlja blizu Čerovelj v tovorni, pa k sreči tako lahko, da sta le dve osebi lahko poškodovani.
Katraniziranje ulic v Zagrebu. Te dni so pričeli v Zagrebu za poskušnjo pre-vlačiti s katranom Prilaz. Na tak način se hočejo ubraniti prahu.
—	Iz krogov Slomškove zveze se nam piše: Dvema gospodoma hoče služiti neka napredna gdč. učiteljica. Po okrajni učiteljski konferenci kranjskega okraja je povedala gdč. koleginjam, da pobira knjige za »Prosveto« in tudi za izobraževalna društva. Poznamo to zvijačno naprednja-ško prijaznost. Povemo, da izobraževalna društva so naša in ne naprednjakov! Zato tudi ne zaupamo pobiranja knjig za naša izobraževalna društva oni tako narodni koleginji. Imamo drug naslov iu ne nanjo.
—	Priča tržaškega umora. Iz Trsta poročajo: Stareiši sin gospe Celičeve se je v soboto zjutraj proti K), uri nahajal na vrtu hiše. kjer je bil izvršen umor. Slišal je tudi prepir med Foedranspergom in Fa-bryjevo. Slišal je popolnoma natančno, kako je Fabryjeva vzkliknila: »Daj mi denarja za potovanje!« Vsaj razumel je francoske besede: »argent« (denar) in »voya-ge« (potovanje). Foedrausperg pa ni govoril glasno. Nekoliko trenotkov potem, ko je deklica klicala tia pomoč — Foedrausperg jo je medtem bržkone že ubil — je Cclič slišal, kako je Fodransperg prav razločno dejal: »Tako, evo tu imaš!« Foedrausperg je potem prišel na vrt, kjer je pozdravil Celiča in ga vprašal, da-li se že dolgo tu nahaja. Na pritrjevalni odgovor mladeniča je Foedrausperg obmolknil. Zdelo sc je, da mu jc stvar neprijetna. Šel je potem k gospej Celičevi, kateri je povrnil 4') K, ki mu jih je ista posodila pred par dnevi. Gospa Celičeva jc pri tem zapazila, da je Fodran imel praske po obrazu. To jc bil znak poslednjega obupnega boja nesrečne ženske.
Umrl je v Trstu Gregorij Istiiiič.
—	Nad banko Zotti & Co. v Nevv Yor-ku, 108 Greenwich St.. s podružnicami v
Pittsburgu in Cliicago, se je razglasil uradni konkurz. Banka je posredovala poši-Ijatev denarja v Ameriki bivajočih avstrijskih izselnikov svojim sorodnikom v domovini in sicer na ta način, da je v Ameriki od odpošiljavcev sprejemala denar, katerega je potom tukajšnjih bank nakazovala naslovljencern. Imenovana tvrdka je bila že dalje časa v denarnih zadregah in reklamacij je kar deževalo in nato je prišel polom. Kdor ima kaj terjati od te banke, naj se obrne naravnost na c. in kr. generalni konzulat v Nc\v Yorku. Tozadevno vlogo mora lastnoročno podpisati in podpis iegalizovati pri kakem konzularnem zastopniku Združenih držav.
Madjarska iustica. Slovenski pisatelj nastopi te dni zapor, v katerega je bil obsojen, ker je prestavil na slovaško članek Bjornstjerna Bjornsona o madjarskem nasilju, ki jc bil objavljen v raznih evropskih listih, in ki ga je smel prinesti celo »Pester Lloyd«.
* * #
Ravno je izšla: Slavnostna himna ziatoinašniku, svetemu očetu papežu Piju
X., za mešan ali moški zbor s spremljavo orgel ali orkestra, zložil Ig. Hladnik. — Partitura stane 60 vin., posamezni glas H) vin., instrum. glas v prepisu 2 K. - Himna je res slovesna in veličastna, melodijozna. pa nc pretežka in jc za letošnjo slovesnost prav dobrodošla, zato jo prav toplo priporočamo.
ŠtajersKs m ce-
š Slovenski napredek v Celju. Iz Celja se nam piše: Kakor znano, kupila je celjska »Ljudska hranilnica in posojilnica« v Celju hotel Terschek, ki jc za ves slovenski živeli v Celju, kakor tudi v daljni okolici zelo velikega pomena. Dvonadstropni hotel stoji v graški ulici, torej v sredini mesta na najživahnejšem prostoru, z 39 udobno urejenimi sobami za tujce, lepimi gostilniškimi prostori z velikim vrtnim salonom in vrtom, edini v Celju z lastno fija-kerijo. potem stavbišče v samostanski ulici nasproti okrožnemu sodišču in obsežna zemljišča izven mesta. Kupna cena pa znaša 158.000 kron. Ves gostilniški, hotelski in gospodarski inventar pa prevzame posojilnica šele tedaj, kadar dobi najemnika in sicer za 24.000 kron. — Kar se strank in narodnosti tiče, ohrani se po možnosti tak značaj, kakor ga ima ljubljanski »Union«. — Zakaj da naši preljubi celjski nemčurčki tako silno jezo sedaj stresajo nad to lepo premenitvijo posestva, tiči vzrok v tem, ker je kupljeno posestvo: veleposestvo. Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop je odločeval namreč žreb, pri prihodnjih volitvah pa bode. ako ostanejo razmere te, kakoršne so sedaj, večina slovenska. — Mi pa sedaj, s to novo pridobitvijo zadovoljni, povemo mirni našim »Deutschbiirgerjem« v lepem Celju samo to, da: petelinova jeza nc škoduje veliko!
š O »Slovenki kmečki zvezi« in njenih nasprotnikih. Iz Št. Janža na Drav. polju se nam piše: Nisem ravno velik prijatelj K. Z., toda vendar sem se udeležil zborovanja iste pri Št.Janžu, ter videl tam krasno zborovanje, da mi še sedaj ne gre iz spomina. Zborovanja sc jc udeležila tudi cela kopica liberalnih generalov, med njimi baje celo dr. Koderman, ki je hotela na shodu malo zabavljati. V boj so poslali nekega mladega gospoda, ki se mu jc še poznal vuzeniški prah na suknji, da je motil govornike. Ker pa se njemu in njegovim njih želja ni izpolnila, shod razbiti, se je isti gospodič razkoračil v zadnji številki »Nar. Lista«, ter tam razpoložil svoje neznanje. Sedaj se ne čudim več, da K. Z. tako krasno napreduje. Vzrok temu so največ ti liberalni agitatorji, ki si s svojim vedenjem vzamejo ves ugled. Posebno o tistem mladem učitelju si lahko ljudje razne reči mislijo. Predsednik shoda ga je namreč vprašal, ali je volilec. Odgovor: Nc. Cez dve minuti pa je rekel: Jaz sem volil pri zadnjih državnozborskih volitvah. in taki so vsi glavni stebri »Narodne stranke«. In ko sem primerjal besede po-, slanca »Kmečke zveze« z onimi, ki smo jih slišali 15. marca na shodu »Narodne stranke«, sem uvidel: da je »Kmečka zveza« edina prava ljudska stranka za slovensko Štajersko. Zato pa vsi možje, stopite pod prapor »Kmečke zveze«, pod istim se bomo skupno bojevali za našo sveto stvar. — Neiščiga.
š Štajercijanci prirede dne 23. avgusta II. strankarski zbor v Ptuju. Takrat hočejo imeti tudi občni zbor »Štajerčeve-ga tiskovnega društva«.
š Pet novih podružnic »Schulvereina« se je ustanovilo pretekli teden na Zgornjem Štajerskem z več kot 500 člani.
š Prodiranje nemštva. Šola v Kaplji pri Arnovžu bo vprihodnje vsled sklepa krajnega šolskega sveta popolnoma nemška. Člani tega čednega šolskega sveta so
storili ta sklep za 4000 Judeževih »Sciiui-vereinovih« kron. Objednern se dosedanja dvorazrednica razširi v trirazrednico. Sicer je bila šola tudi doslej pretežno nemška. a slovenski se je vendar vsaj v začetku poučevalo.
š Vsetn častilcem zagorske Matere božje se naznanja: Letošnji veliki poletni romarski shod ali takozvani leskovški shod, se bo vršil v Zagorji v soboto iu nedeljo pred sv. Lovrencom, to je 8. in 9. avgusta.
š Imenovan je def. učitelj v Braslov-čah prov. okr. pomožni učitelj za laški okraj I. Pehrak. — Prestavljena je def. učiteljica pri Sv. Janžu na Dravskem polju. gospa M. Loparnik na Polzelo.
Čudna moč trobojnih barv. Cenjeni g. urednik! Danes Vam povem kratko zgodbo, ki se je piscu teh vrstic pripetila. Pred neko nemško šolo v slovenskem kraju so stale štiri osebe, dva fanta, dijaka, in dve gospodični. Pogovarjajo se o raznih rečeh, seveda v blaženi nemščini. Kar pride po cesti mimo mladenič, ki seveda nteni nič tebi nič mirno koraka naprej. Tiste štiri osebe pa so kakor okamenele. Šele čez nekaj časa ie fant zaslišal za seboj lep pozdrav: »verdamter \vindischer Hnnd«. Kaj je bilo? Mladenič je imel na suknji znak S. K. S. Z. s trobojnimi barvami. ki so tako zelo očarale rajhovske privandrovce, češ, kako si ta človek upa s tem znamenjem mimo naše slavne m - učilnice otrok. Toda, gospodje, obračunali bomo z vami drugače. Ne zahajaj-mo več v gostilne in trgovine, kjer sicer radi vzprejemajo naš denar, a na ulici nas zmerjajo: \vindischer Hund. Posebno opozarjamo naše pohorske in ptujske kmete pred isto gostilno v Mariboru, ki nosi nad vratmi napis v frankfurtarskih barvah: »Gasthaus zur Draubriicke«. Gostilničar se je zredil s slovenskimi groši, a zdaj pa Slovence javno izziva. Vi pa, cenjeni mladeniči, pridno posezite po znakih »Slov. krščansko-socialne zveze«, ki ima tako moč, da celo Nemec utihne, ko ga ugleda.
tMKe novice.
k »Nemški« župani celovške okolice
hočejo ustanoviti v spomin letošnjega cesarskega jubileja hiralnico. Občinam pošiljajo — tudi narodnim slovenskim — nemške prošnje, da bi zagotovile primerne prispevke. Ako nimate za nas slovenskega dopisovanja, tedaj gotovo tudi ne sprejmete slovenskega denarja. Se razumemo?
k Imenovan je narednik Fran Jere, od 17. pešpolka v Celovcu, za proviant-nega častniškega narednika pri topničar-skem polku št. 1.
k Na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Beljaku je bilo v preteklem tečaju 294 Nemcev in 108 Slovencev.
Uubllanske noulce.
lj Škof dr. Mahnič je bil včeraj v Ljubljani. Ze nekaj tednov prebiva prevzv. gospod dr. Mahnič na Goričanah
lj Seja »Slovenske krščansko-socjal-ne zveze« se vrši prihodnji torek točno ob 8. uri zvečer.
lj Priprave za veliko slavnost pevskega društva »Ljubljane«, ki bo dne 13. avgusta v »Umnnu«, so v polnem teku. Ta dan bo slavije narodnih noš slovenskih. Takrat b'« razstavljenih v »Lnionu« tudi nad sto k -enih fotografij 'z kranjske skupine pri vcsnrsketr. jubiLincm izprev,,d;t ter bodo udeležniki slavnostnega izprevoda lahko naročili. Kdor hoče videti nekaj posebnega in se odkritosrčno poveseliti, bo prišel dne 13. septembra v Ljubljano!
Velik vojaški koncert se vrši jutri, v nedeljo dne 2. avgusta, pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Čhristopha na vrtu hotela »Union«. — Pri slabem vremenu svira godba v veliki dvorani.
Ij Nasledki čudnega razglasa ljubljanskega magistrata o pasjem kontumacu. Ljubljanski magistrat je 22. aprila izdal razglas št. 24.290. ki naznanja, da jc pasji kontumac končan v Ljubljani in v okrožju 4 kilometrov. To je priobčila tudi uradna »Laibacher Zeitung« med inserati in med dnevnimi novicami. Ljudje v okolici so se zanesli na to brihtno besedilo ter odvzeli psom torbe. Včeraj je pa hodil konjač po Šiški in posestnikom jemal pse. Vse sklicevanje posestnikov na uradni list je bilo tudi pri okrajnem glavarstvu zaman, ljudje so sedaj brez psov, ker so verjeli uradnemu listu. Na glavarstvu so bili celo jako neuljudni! Slučaj, ki ga obravnavamo, je pač tako izreden, da bi morala biti na mestu proti davkoplačevalcem izredna popustljivost, nikakor bi se pa ne smelo v takem slučaju proti opravičeno razburjenim posestnikom kazati celo birokraško nculjudnost. Kontumac za okolico je še v veljavi.
li Zaročil sc jc gosp. Anton Ravnik, uradnik »Gospodarske zveze« z gdčno. Slavico Šmuc. Čestitamo!
li Slab manever! »Slovenski Narod« piše včeraj, da bi se bila včeraj motala pred okrajnim sodiščem ljubljanskim vršiti obravnava proti Ivanu Štefetu, ker je baje razžalil nekega častniškega kadeta, da pa se obravnava ni mogla vršiti, ker toženec sodnijskega vabila ni dobil. To je res! Sodišče je iskalo toženca, a ta je bil za teden dni na dopustu v Pragi in v Švici, sedaj se je pa vrnil in je sodišču na razpolago. »Narod« je napravil notico in ji dal | naslov »Star manever«, kakor bi se tože-I nec bal stati za to, kar je častniškemu ka-i detu Schmidtu napravil. Častniški kadet | je namreč nad tri četrt ure toženca in njegovo družbo v neki gostilni zbadal. s tem pa ie napravil — slab manever. Posledice, ki bodo iz tega nastale, naj pa gospod častniški namestnik pripiše samemu sebi. Njegovo glasilo je, kakor je videti, »Slovenski Narod«, zato se ne čudimo, da se ni boljše obnašal. Toda to je stvar njegovega okusa, stvar toženca je pa doslej vedno bila, da je še vedno vsakemu, ki ni dal miru. pojasnil stališče tako, da je — dobro razumel. Če je gospod častniški namestnik mislil, da bo on izjema, je napravil pač — slab manever!
Ij Vozniki hočejo štrajkati. Ranzinger-jevi vozniki nameravajo štrajkati. Nc zahtevajo pa samo zase boljšega položaja, ampak tudi za — konje. Odločno zahtevajo, da se sedanja mera za konje, ki znaša sedaj 4 litre ovsa na dan za konja, znatno pomnoži. Tudi drugod po Ljubljani nameravajo vozniki stavkati.
Ij Afera trgovskega pomočnika Stritarja še ni končana. Državno pravdništvo toži radi napada na Stritarja Julija Stan-gerja ter se bo obravnava vršila pred deželnim sodiščem tekom meseca avgusta.
lj 32 gojencev artiljerijske kadetne šole iz Traiskirchna pride jutri v Ljubljano ter bodo nastanjeni v infanterijski vojašnici.
li Zopet nesreča s puško. Neki deček je dobil puško nekega tukajšnjega doktorja, igral se s puško in v mnenju, da puška ni nabasana, pomeril proti ženici Jeri Gregorka. Puška se je sprožila in krog-lja je zadela ženico v nogo. Ranjenko so prepeljali v bolnico.
I j Sreča te išče! Ker je še malo časa, da se bo v Zvezdi vršila gasilska tombola z veliko veselico, sezi slavno občinstvo hitro po tombolnih kartah. Nihče naj se ne obotavlja in ne odlaša na zadnji dan, ker je mogoče, da bode kart zmanjkalo. Da pa je vsakomur priložnost dana si nabaviti karte, se prodajajo ne samo pri društvu, ampak tudi po trafikah. Prijatelj, ko greš v trafiko si kupit smodk, spomni se tombolnih kart in sezi po njih, saj stane komad samo 60 vin. Če si greš v prodajalno g. Petričiča kaj kupit, ne zabi in kupi še eno karto. In kadar ogleduješ izložbe g. urarja in zlatarja Čudna, stopi še v trgovino, če tudi ne kupiš zlata in srebra, kupi tombol-no karto, da 16. avgusta poizkusiš srečo. Dobitkov je dovolj in ni nemogoče, da ne bi prišel eden ali tudi več tebi v roke. Da pa bodeš vedel, kje se prodajajo karte, se ti naštejejo trafike in prodajalne. Trafike so naslednje: Hotel »Union«, južni kolodvor: Sušnik na Rimski cesti; Šešark, Še-lenburgove ulice, Košir, Hilšerjeve ulice; Podboj in Kordič Marica, Sv. Petra cesta; Kleinstein, Jurčičev trg; Pichler, Kongresni trg; Markel in Zupančič, Kolodvorske ulice; Saje in Pogačnik (Blaž), Dunajska cesta; Elsner, Kopitarjeve ulice; Šoukal, Pred škofijo; Vesel in Dolenc, Prešernove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Blasnik, Stari trg; Bizjak, Bohoričeve ulice; pro-. dajalne gg: Petričiča, Čudna in Roz. Pod-krajšek v Volfovilt ulicah; g. Kadunc jih prodaja v tobačni tovarni. Sedaj prijatelj je najboljša prilika, ko imaš par kronic odveč, kupi par kart in ne bo ti žal, kajti v Zvezdi se boš lahko zabaval kakor še nikdar v svojem življenju, in če si boš pri tomboli preveč utrudil svoje oči in noge, bode v zvezdi krepila dovolj. Za lačni želodec bo skrbel Planinski Janez. Za dobro vino in pivo razni gostilničarji in pivovar-narji. In če bi bil preveč dobre volje, bodeš v tolažbo ali proti glavobolu dobil črno kavo v paviljonu g. Zalaznika. Da ti ne bo mraz, se bo skrbelo na plesišču, kjer boš lahko do jutra rajal in plesal. Vsakdo naj nakupi par kart in naj pride, da mu potem ne bo žal, po toči zvoniti je prepozno. Kdor ne verjame, da bodo dobitki res nekaj krasnega, ta si jih bo lahko sam ogledal v izložbi trgovine Gričar iu Mejač. Razstavili se bodo tekom prihodnjega tedna. Za udeležbo bode tudi vsakdo odlikovan s spominsko kolajno. Dalo se je na-, lašč v ta namen kovati okolu 5000 kolajn za odlikovanje posetnikov.
li Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani izvolilo si jc pri občnem zboru dne 27. junija t. I. sledeči odbor: Kocrnur Alojzij, načelnik; Čatar Alojzij, podnačeinik; Goriup Fran, tajnik; Pezdir Fran. blagajnik; Černič Ivan in Lenič Josip, odbornika. Kontrolorjem sta bila vo-
ljena gg. Zalesjak Henrik in Okički Fran. Računskim preglednikom: Kotnik Ljude-vit, Pliberšek Ivan, Sever Andrej. V razsodišče pa: dr. J. Ev. Krek, Jos. Gostin-čar, Pele Vekoslav, Krainar Josip, Luknar Alojzij. — Pisarna nahaja se v I. ljubljanskem delavskem konzumnem društvu. Uraduje se vsaki dan od 6. do 8. ure zvečer. Vsi člani, ki imajo do društva, katere obveze, naj se zglase v kratkem v tej pisarni, da se prihrani odboru delo in stroški. — Odbor.
lj Ustanovno zborovanje ljubljanske skupine državne zveze avstrijskih železničarjev (za uradnike južne železnice) bo v nedeljo, dne 2. avgusta, ob 6. uri zvečer v hotelu »Ilirija«. Na vrsto pride tudi podrobno poročilo personalne komisije južne železnice. Gospodje tovariši! Več ko pretežna večina južnoželezniških uradnikov ljubljanskih vabi, da se udeležite polno-štcvilno.
Ij Trebljenje Ljubljanice se je vršilo zadnja dva tedna med železnim in jubilejnim mostom. Pesek in kamenje, ki ju je voda med letom nanesla h kraju, so delavci razmetali na sredo globine v strugi. Potreba bi bilo pa zdaj osnažiti strugo še različnih vodnih rastlin, ki so nakopičene notri, ker baš v tej strugi se nahaja največ nesnage, ki povzroča poletu poleg odprtih kanalov smrad.
lj Za Sangrad 22.000 K — za delavske hiše — nič! V tem toli slavljenem jubilej-sk-em letu sta imela župan in občinski svet toliko denarja, da sta vrgla za »Zavetišče« pri Cerkljah kar 22.000 K - za samo poslopje. Za zgradbo delavskih hiš pa ni nič denarja. Revni otroci beže iz »Zavetišča« pri Cerkljah, delavski roji pa — iz mesta, iskat cena stanovanja na periferijo. To je gospodarstvo, da bi pes bežal pred njim! Morda ni res?
Ij Ponesrečen lov strojevodje južne železnice. V neki ljubljanski ulici so pa-santi včeraj zvečer videli zanimiv, smešen prizor. Strojevodja južne železnice Alojzij Š i b o v c . ki je oženjen, hišni posestnik v Gradaški ulici v Trnovem ter oče štirih otrok, je že nekaj časa hodil za neko tukajšnjo pošteno služkinjo, lepo Krašev-ko, kateri je pravil, da je neoženjen in da jo bo spomladi poročil. Premetena služkinja mu ni mnogo verjela in kmalu je dognala, da ji ljubeznivi »ženin« govori grdo neresnico. Služkinja Šibovcu ni povedala, kaj je o njem poizvedela. ko je pa Šibovc včeraj zvečer zopet prišel pred hišo »snubit«, dejala mu je služkinja skozi okno, da jc njena gospoda na Gorenjskem in da naj kar gre v vežo, odkoder mu bo že pokazala pot. Ves vesel je Šibovc stopil v vežo, tu ga je pa navidezno prijazno sprejela razjarjena služkinja — nakrat pa zlila na Šibovca celo ploho pomij in gnilih jajc! Razume se, da je žalostnega, politega junaka služkinja tudi pošteno opsovala in mu tako res krepko — pokazala pot. Občinstvo je letelo skupaj in se smejalo osramočenemu Šibovcu, ki je z gnjilimi jajci na suknji hitro odkuril. Vsekakor si bo Šibovc dobro zapomnil izvrstne, dišeče pomije, s katerimi ga je izplačala pogumna Krašovka.
Ij V svarilo. Neki hotel je bil svoj čas zelo na dobrem glasu in tujec je bil vesel, da je dobil tako snažno in dostojno prenočišče. V zadnjem času pa, ko je hotel prevzel drugi najemnik, so se začeli tam sestajati poleg drugih tujcev razni parčki z naslovom žene, sestričine in sestre. Zadeva je bila naznanjena okrajnemu sodišču, kjer se je včeraj vršila glavna obravnava in sicer po §§ 320, 512 in 151 kaz. zakonika. Sobarica A. Ci. je bila obsojena na 14 dni zapora, gospodinja pa na 70 K globe in na povrnitev sodnih stroškov, nekateri drugi pa po 10 K globe. Ta slučaj naj bode imetnikom in najemnikom v svarilo.
lj Tatvini. Natakarici Antoniji Hribše-kovi je bila ukradena iz gostilniških prostorov srebrna ura z verižico, vredna 24 kron in 50 svalčic. Natakarici Matildi Puš-nikovi so bili ukradeni črni čevlji na zadrgo vredni 12 K. V zadnjem slučaju jc storilec znan.
Ij Posebni vlak Amerikancev. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike skozi Trst v Ljubljano s posebnim vlakom 600 Ogrov in Poljakov.
Ij Bivši dijak v gozdu. Policija je prijela bivšega učiteljskega kandidata G. z Notranjskega, ker je ukradel dvema poštnima slugama 17 K. Aretiranec je s solzami v očeh pravil, da ga je k temu prisilila beda. Zadnji čas da je stanoval v gozdu. Nekega prijatelja na Notranjskem je prosil podpore. Prijatelj mu je res poslal 20 K, a prepozno, ker je že izvršil tatvino. Z ukradenim denarjem je šel v gostilno in se zopet enkrat do sitega najedel.
lj Novi vspored v kinematografu »The Royal VVunder Bio« je danes, v soboto. Predstava se začne z veliko sliko: Indija. Običaji in prirodne krasote očarajo oko gledalčevo. Zatem so v vsporedu umetniške točke: Borba gospode«. Arabski ča-
rovnik« in »Veseli lenuh«. Krasna je slika »Boj za življenje«. Veliko smeha povzroči slika »Smešen beg« iu »Kratkoviden voznik.« Konča se predstava z veliko sliko »Dvajset tisoč milj pod morjem.« Toplo priporočamo vsem to podjetje g. Genia.
Ij Povozil je včeraj dopoldne hlapec Ivan Remc pri Sv. Jakoba mostu 721etno vdovo Katarino Furlanovo. Povožena je kratkovidna in gluha in k sreči ni zado-biia vidnih poškodb.
ljPobotnice ljubljanskih penzijonistov so skoro brez izjeme pisane v edino zve-ličalni nemščini. Nekaj častnih izjem je med učiteljskimi vdovami in morda hc tuintam, ki pišejo pobotnice v slovenskem jeziku, vsi drugi pa so menda kar okosteneli tekom dolgotrajne službe, da se več ne zavedajo svoje narodnosti. Oblast, kateri je penzijonist skozi celo vrsto let zvesto služil, bo brez ugovora izplačala pokojnino tudi na slovenske pobotnice, ker je v to vezana po zakonu, na njo torej ni treba imetf tako daleč segajočih ozirov, da se pri tem popolnoma pozablja narodni ponos in narodna zavest.
lj O morilcu Foedransperg trdi uradni list, da ne izhaja iz ljubljanskega kolena imenovane rodbine.
lj Državni penzijonisti na lovu za službami. Vsak ve, kako težko je danes doseči primerno službo, osobito kategoriji nižjih in zasebnih uradnikov. Za vsako izpraznjeno mesto se oglasi takoj po 30, 40 in tudi več prosilcev. Pri tem pa opazujemo zlasti krivično dejstvo, da se za razne službe pulijo celo v prvi vrsti — c. kr. penzijonisti, a jih žal tudi dosegajo. Prvenstvo ima v tem oziru država sama, ki svojim uradnikom, katerim itak daje popolno pokojnino, zopet daje kot pomožnim uradnikom prostora v svojih uradih. Pa tudi drugod, v deželni službi kakor v privatni se to dogaja. O privatnih zavodih ne govorimo. Konstatiramo dejstvo: Naravnost socialen škandal je, če se nameščajo na razna in celo boljša službena mesta vpokojeni c. kr. uradniki, ki jim itak država daje primerno, recimo prav dobro penzijo. Stari, fizično nesposobni gospodje odjedajo težko pridobivani kruh mladim močem. Trpe oni, ki iščejo zaslužka, pa tudi dotični urad sam, ker mlada moč brez dvoma več premore, kot pa kakega starega izčrpanega penzijo-nista.
Ij Dosti je imel na vesti. Meseca avgusta m. 1. šla sta precej opita po Laterma-novem drevoredu hlapec Jože Žagar in delavec Franc Roje. Slednji je začel nekaj zabavljati, na kar ga je Žagar tako s pip-com po glavi udaril, da je moral iti za nekaj časa v bolnico. Par mesecev po tem dogodku, kolovratil je nekaj vinjen ob hotelu »Union« in se zaletaval v mimoidoče. Zato ga je mestni stražnik aretoval, a temu se je Žagar protivil, prijel se za hotelsko ograjo, konečno ie pa stražnika v prsi sunil. Ko je še služil pri Jakobu Accetto za hlapca, pripodil je s tovornim vozom čez Št. Peterski most s tako silo, da se je most trese! in so se pasantje komaj mikali. Na Ambroževem trgu sta ga pre-stregla dva redarja, katera je na njihova vprašanja lažnjivo nafarbal, da je Predo-vičev hlapec. Konečno je pa kakor sam priznava v nedeljo popoldne dne 5. julija na Mirju izvršil tatvino s tem, da je na-rezal salate, naričval čebulie in nakopal kromiprja. Za vse to bo pa Žagar tudi pol leta v težki ječi pokoro delal.
lj S ceste. Včeraj popoldne je posestnik Primož Tavžeij iz D. M. v Polju čez Sv. Petra most na Ambrožev trg podil konja v tako divjem tiru, da so bili pešci v pravi nevarnosti. Neki častnik se je komaj izognil, da ni bil povožen. Konj je bil sedaj na hodniku, sedaj sredi ceste potem pa zopet na tiru električne cestne železnice. Ko ga je stražnik na Poljanski cesti vstavil in ga posvaril, mu jih je Tovželj par zasolil, potem pa udaril po konju in podil naprej. — V noči po 27. t. m. so trije delavci napadli na Dolenjski cesti Babi-čevega uslužbenca Ivana Mačka in ga na glavi znatno poškodovali. Ker je Maček v silobranu ugriznil enega v prst, so tega kmalu izsledili v osebi nekega tesarja. Tesar sedaj noče izdati drugih napadalcev, pa se bode najbrže premislil. — Včeraj popoldne je nek kolesar na tla podrl na Poljanskem nasipu šestletnega Ivana Rozmana, ki se je na glavi poškodoval. — Epilepsija je včeraj napadla na Karlovski cesti potnika Ivana Hlavško iz Gline št. 61. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v dež. bolnišnico.
Ij Prosta stavbišča. Na prodaj so v mestu in ob potneriju še mnoga prikladna stavbišča: Ob Kuhnovi, Resljevi, Miklošičevi, Dunajski cesti, na Mirji, pri sv. Petru (na škofovih parcelah), v Prulah in na Aurovem svetu ob Prisojnih ulicah. Cene štirijaškemu metru so od 8 do 24 K. Na mestnem (prej vojaškem) stavbišču ima mestna občina na prodaj 15 parcel za večje stavbe. Ondi se zgradita vmes oziroma podaljšata dve ccsti.
lj Stavbe. V preteklih štirili tednih je stavbeno delo pri vseli poslopjih zunaj in znotraj znatno napredovalo. Na Dolenjski cesti ometavajo in snažijo Fr. Babičevo hišo, na Karolinški zemlji pa hišo N. Klem-basove. Ob Nunskih ulicah je dograjena dvonadstropna Fil. Supančičeva vila. Ob voglu Bleivveisove ceste in Kolizeja ometavajo in snažijo J. Popovičevo vilo. V Kolizejskih ulicah je J. Kmetova vila dograjena do pritličnih prostorov. Na Kodeli-jevem svetu je zgradba petero poslopij vojaškega preskrbovališča dograjena blizu strešnika. Poslopje »Katoliške Tiskarne« v Kopitarjevih ulicah je ometano in osna-ženo iu se izvršujejo še nekatera obrtniška dela v notranjih prostorih. Ob poslopju na Poljanskem nasipu se ima postaviti v prejšnji stan še stopnice in ograja. Na Miklošičevi cesti je dovršena pri poslopju »Ljudske posojilnice« zunaj fagada, znotraj pa nekaj mizarskih in drugih del. Na Rakovniku se zidarska dela nadaljujejo. Stolna cerkve je dobila pri glavnem in stranskem vhodu znatraj nova lična vrata ter sc je obenem popravil tlak. V Prisojnih ulicah prično prihodnji mesec s kopanjem tal za Jos. Hafnerjevo hišo. V Jenkovih ulicah se Iv. Kavčičeva pritlična hiša ometava in snaži. V Švicariji je stavbeni prostor malodane razširjen. Na Erjavčevi cesti je še polaganje vodovodnih cevi v tiru; po ljubljanskem polju proti Klečam bo polaganje koncem tega meseca dovršeno.
lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri, v nedeljo, dne 2. avgusta pod osebnim vodstvom g. kapelnika W. Tali-cha v »Švicariji« od polu 6. do polu 10. ure zvečer. Vstopnina prosta. — Društvena godba ljubljanska priredi jutri dopoldne od 10. do 12. ure zajutrkovalni koncert na vrtu hotela »Ilirija«. Vstopnina prosta.
SRBIJA IN BOLGARIJA SE OBOROŽU-JETI.
Sofijski dopisnik »Birš. Vjedomosti« je zvedel iz verodostojnega vira, da se vsled sedanjih dogodkov na Turškem obo-rožujeti Srbija in Bolgarija.
SRBSKA SKUPŠČINA.
V	seji srbske skupščine 31. m. m. so prečitali poročilo finančnega odseka o proračunu za leto 1908. in o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Odsek priporoča, naj skupščina kmalu sprejme trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko.
NOVE RUSKE TRDNJAVE NA VZTOKU.
Iz Petrograda javljajo, da se je veliki knez Sergej Mihajlovič povrnil iz daljnega Vztoka in prinesel seboj obsežen načrt za celo vrsto novih trdnjav.
ZRAKOPLOVNO DRUŠTVO.
V	Mannheimu so ustanovili društvo, k. ima namen, da deluje za napredek zrakoplovov, ki se dajo voditi.
RUSKI CAR SE SESTANE TUDI Z NORVEŠKIM KRALJEM.
Iz peterburških dvornih krogov poročajo, da še to poletje ali pa v jeseni obišče norveški kralj ruskega carja v Revalu. Vladarji so zadnji čas postali jako zgovorni.
MAROKO.
Mulej Hafid je imenoval sina svojega velikega vezirja. El. Glanija, za vojnega ministra.
KRVAV SPOPAD V VIGNEUXU.
Clemenceau je naročil generalnemu prokuratorju, da mora sam preiskavati dogodke v Draveil Vigneuxu. Vlada namerava ostro nastopati proti voditeljem štraj-kujočih zidarjev, ki so baje iz politiških razlogov izzivali vojake, ki so bili skrajno potrpežljivi in so mirno trpeli, ko so metali kamene vanje. Vojaki so 16 krat ustrelil v zrak, a demonstranti so jih še izzivali. Zgradili so v desetih minutah štiri barikade. Umaknili so se šele, ko so ležale na cesti že krvave žrtve. Zidarji napovedujejo sedaj splošno stavko. Ob spopadu sta bila usmrčena dva civilista, ranjenih je pa bilo 15 civilistov, en ritmojster in dva kirasirja. Po drugih poročilih so bile usmr-čene tri, ranjenih je pa bilo 30 do 80 oseb. Mesto straži vojaštvo.
FRANCOVA VLADA NE PRIDE POD OBTOŽBO.
Lizbona, 1. avgusta. Zbornica je z večino glasov odbila predlog poslanca Coste, da se vsa vlada Francova postavi pod obtožbo.
Razne stvari.
700.000 mark občinskega denarja v social-demokraški žep.
Mestna uprava v Offenbachu jc v rokah socialnih demokratov. »General An-zeiger« naznanja, da sc jc bilo pri pregledu mestne blagajne konstatiralo, da so so-cialnodemokraški mestni očetje 700.000 mark, ki so bile določene za mestno raz-
svetljavo, utaknili v svoj žep. Pravo so-cialnodemokraško gospodarstvo!
Deficit južne železnice.
Deficit južne železnice ze leto 1908. bo znašal več milijonov kron.
Živega so sežgali.
V Ameriki je v mestu Greenvilte neki črnec napadel neko žensko. Prebivalstvo jc črnca prijelo, privezalo ga na kol, polilo s petrolejem in ga zažgalo. Na stotine oseb je gledalo strašno linčanje.
18.000 železniških vozov ukradenih.
Peterburški listi javljajo, da je v letih 1906 in 1907 na ruskih državnih železnicah nič manj kot 18.000 železniških vozov v vrednosti 13V2 milijona rubljev brez sledu izginilo.
Vse nemške napise so pomazali preteklo noč v Plznu. Po mestu straži orožni-štvo.
Zdravnik ustreljen ob bolniški postelji. Iz Londona poročajo: Znani zdravnik dr. Hamilton je bil poklican k bolniški postelji otroka nekega tukajšnjega Rusa. Zdravnik je napravil diagnozo, da bo treba operacije. To je otrokovega očeta tako razburilo, da je hipoma zblaznel in zdravnika ob bolniški postelji svojega otroka ustrelil.
Jetnik vrgel paznika iz vlaka. Jetni-ški paznik Kosner je z osebnim vlakom peljal dva jetnika iz Monakovega v Pas-sau. Med vožnjo je eden jetnikov Tomaž Pisterer zagrabil paznika in ga vrgel iz vlaka skozi okno. Drugi jetnik, bivši dunajski trguvcc, Oskar Lange, je potegnil za pripravo, ki naznanja, naj se vlak v sili ustavi, in ko je vlak ustavil, je skočil skozi okno in pobegnil. Paznik je vsled dobljenih poškodb umrl.
Moža umorila in truplo razsekala. Sli-čen umor kot v Trstu se je dogodil te dni v Dorni Vatri v Bukovini. Žena kmeta Sifke je umorila s pomočjo hlapca Nestorja Dorofteja svojega moža. Morilca sta truplo razsekala.
Lastno hčer poročil. Radi obdolžitve, da je poročil lastno hčer. je bil v Brom-bergu prijet Thomas Molland. Pred več kot tridesetimi leti je odpotoval v Ameriko in je pustil svojo mlado ženo in otroke v Brombergu. Dvajset let ni bilo od njega nobenega glasu. Radi tega so ga proglasili mrtvim in njegova žena se je.na novo poročila. Edenindvajsetletna Thomasova hči se pa odloči, da gre iskat očeta v Ameriko. Tam je dobila moža, ki jo je prosil za zakon. Kljub temu, da je bil mnogo stareji, se ji je dopadel in črez nekaj mesecev je bila poroka. Sedaj sta se vrnila kot mož in žena s tremi otroci iz Amerike. Tukaj pa so spoznali, da je žena njegova hči. Vpeljana preiskava naj dožene, ali je mož pred poroko vedel, da je nevesta njegova hči. Na vsak način pa je gotovo, da si je nadel drugo ime.
Telefonska In Brzolaona poročila,
PROTINEMŠKA LIGA.
Praga, 1. avgusta. Češki listi poročajo. da se je posvetoval poljski časnikar dr. Zwan iz Varšave s češkimi voditelji o ustanovitvi protinemške lige. V Karlovih Varih se nadaljujejo kmalu pogajanja, ki se jih udeleže tudi francoski in ruski zastopniki. Protineinška liga bo imela namen, da se bori proti politiškiin in gospodarskim organizacijam Nemcev.
AVSTRIJSKI ZDRAVNIKI IN BOLNIŠKE BLAGAJNE.
Dunaj, I. avgusta. Državna zdravniška zveza je pozvala vse avstrijske zdravnike. naj skupno nastopijo proti nameravani preosnovi bolniške zavarovalne po-stavodaje. Zdravniki zahtevajo svobodno volitev zdravnikov.
K UMORU V TRSTU.
Trst, 1. avgusta. Foedransperg je miren. Dobro spi in jed mu tekne. Tudi v zaporu vzdržuje red — kruh zreže v primerne koščke za cel dan, vstane ob 5%. po hišnem redu. Bere knjige. Vdovi Celicli je pisal pismo z naslovom: »Einzig liebe gute Seele Katlii!« Piše ji, da bosta dolgo let mirno živela skupaj, ko bo rešen obtožbe. Foedranspergova žena je, kakor javlja dunajska policija, neka Anastazija, rojena Saturia. Oblast v Trstu je vedno-bolj prepričana, da je osamljena hiša Foedranspergova bila pravo zatočišče in gnezdišče zločinov.
PONAREJENI BANKOVCI.
Trst, 1. avgusta. Več ponarejenih bankovcev od 50 in 100 K kroži po Trstu. Od pravih jih je lahko razločiti, ker je papir tanjši. risba pa okorna in groba.
j PRODAJA VIROVIŠKEGA POSESTVA.
Zagreb, 1. avgusta. Knez Schaum-burg-Lipoe namerava prodati svoje po-
sestvo v Virovitici nekemu francosko-bel-gijskemu konsorciju za 42M> milijona kron. Konzorcij namerava posestvo parcelirati in ga prodati okrajni zemljiški zadrugi. Gozde namerava konzorcij eksplotirati iu napravi veliko žago.
55. SHOD NEMŠKIH KATOLIČANOV.
Diisse1dorf, I. avgusta. Za 55. katoliški shod katolikov Nemčije, ki se prične 15. avgusta, je oglasilo svojo udeležbo že nad 40.000 oseb.
PIJ IX. BLAZEN.
lmoia, l. avgusta. Prve dni avgusta se tu prično običajne razprave glede na proglašenje papeža Pija IX. za blaženega. Razpravljalo se bo najprej o svetem življenju in vzglednih čednostih papeževih, ko je bival od I. 1833—1846 v Imoli. Akti sestoje iz 13 kapitlov in 113 artiklov. Predsedoval bo imolski škof sam.
KAKO POJEMA FRANCOSKO VOJAŠTVO.
Pariz, I. avgusta. Novačenje rekru-tov na Francoskem je vsled vednega padanja porodov vedno slabše. »La france mili-taire« poroča, da je 1. 1907 bilo 313.787 vpisanih za nabor, torej 13.006 manj kot I. 1906. Od teh 313.787 se je 13.696 naboru odtegnilo. Od ostalih 286.183 se 28.936 nahaja v vojaški službi, 208.121 v fronti, 12 tisoč 282 za saniteto in ordonance, vsi ostali so ali bolni po bolnišnicah, ali so umrli, dezertirali itd., tako, da je vseh ostalo v službi le 247.630. Tako ima Francoska vedno manj vojaštva.
20.000 FRANKOV ZA ZRAKOPLOV.
Bruselj, 1. avgusta. Vlada je razpisala 20.000 frankov nagrade za zrakoplov, ki se da voditi in vporabiti v strategiške namene.
MLADOTURŠKE ORGANIZACIJE.
Frankobrod, I. avgusta. »Frankfurter Zeitung« se poroča, da odpošlje solunski mladoturški odbor v Carigrad zastopnike, da izvedejo točno sklepe mladoturkov in da nastopajo skupno s carigrajskimi mladoturki. Mladoturška centrala ostane slej ko prej v Solunu.
MLADOTURKI IN SULTAN.
Frankobrod, I. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Soluna, da zahtevajo mladoturki, naj jim odstopi sultan v Solunu kos zemljišča, da zgrade svojo klubovo poslopje. Če jim ga ne da. si ga prilaste s silo.
TURŠKO-BOL.GARSKO POBRATIM-STVO.
Milan, I. avgusta. »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: Na banketu polkovnika Nuredina so bili navzoči mladoturki in bolgarski četaški voditelji. Zdaj se pripravljajo, da slovesno sprejmejo bolgarskega četaškega voditelja Apostola, ki ima pridevek »Vardarsko solnce«. Apostola so turške oblasti zasledovale 10 let. Zdaj je pa sam ponudil predajo. Zagotovili so mu svobodo.
PANICA NI UMORJEN.
Sofija, I. avgusta. Vest, da je morilec Sarafova, Panica, umorjen, ni resnična. Panica je imel te dni pogovor z dopisnikom »N. F. Presse«. kateremu je izjavil, da bo mladoturška organizacija, kateri na-čeljujeta on in Sandanski, še nadalje obstala.
CESAR MENELIK IN KATOLI-ČANSTVO.
Rim, I. avgusta. Abesinski cesar Me-nelik je ukazal, da se položita dva velika dragocena slonova zoba na grob kardinala Massaierja v Frascatiju. Rajni kardinal je bil prvi abesinski apostoljski vikar in zvest Menelikov svetovalec, ko je zasedel Me-nelik abesinski prestol.
MLADOTURKI PROTI ITALIJANSKEMU POSLANIKU.
Frankobrod, l. avgusta. »Frankfurter Zeitung« objavlja, da nameravajo mladoturki prirediti potestno akcijo proti italijanskemu poslaniku, ker je pod njegovo zaščito pobegnil minister Selim paša. Mladoturki so zagrozili, da razbijejo tiskarno, v kateri se tiska carigrajski italijanski list, če ne objavi članka, ki obsoja postopanje italijanskega poslanika.. Italijanska cari-grajska kolonija namerava obsoditi posla-nikovo postopanje.
NEMIRI V BOMB4JU IN V KAJIRI.
London, 1. avgusta. »Daily Mail« poroča. da v Bombayu še vedno trajajo po-litiški nemiri in politiški štrajki.
London, 1. avgusta. Časopisje poroča, da so nastali ob sodni razpravi proti listu »Leva« v Kajiri veliki nemiri.
SPLOŠNA STAVKA V PARIZU.
Pariz, 1. avgusta. Delavski odbor je sklenil radi dogodkov v Vigneuvu uprizoriti 2-lurno splošno stavko.
DOGODKI V TURČIJI.
Carigrad, 1. avgusta. Turški listi poročajo, da je bil sultan po včerajšnjem se-lamliku jako zadovoljen in da je dejal: Ljubim svoje ljudstvo. Odslej bo lahko živelo z menoj in jaz z ljudstvom. Včeraj je sultan sprejel častitke diplomatičnega kora, da je uvedel ustavo. Sultan je dejal, da je njegova edina želja, da postaneta država in ljudstvo srečna in da se odslej ustava niti najpianjše ne bo kršila.
POTOVANJE PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
Kristijanija, 1. avgusta. Predsednik francoske republike je došel sem, da obišče norveškega kralja in kraljico. Pri di-neju je kralj napijal predsedniku francoske republike.
CAR POJDE NA FRANCOSKO.
Peterbur g, 31. julija. Ko se je ruski car poslavljal od Fallieresa, je rekel: Na skorejšnje svidenje v Franciji. Fallieres je odgovoril: Zelo bi me veselilo! Car je odvrnil: Skušal bom, da se to čim prej zgodi!
POTRES.
Videni, 1. avgusta. V Moccliio Udi-nese je bilo včeraj več potresnih sunkov. Prebivalstvo je pobegnilo iz hiš. Potres so čutili tudi v Vidmu. (Tudi ljubljanska potresna opazovalnica je zabeležila včeraj ta potres. Ur.)
LOGAR IZGINIL.
Brod na Savi, 1. avgusta. Logar kneza Thurna Taxa Martin Kamenar se že več dni ni vrnil s svojega pohoda po gozdu. Skoro gotovo so ga ubili divji lovci in truplo skrili.
NESREČA V GORAH.
Curih, 1. avgusta. Na ledeniku Trift so se ubili trije švicarski turisti. Imena še niso znana.
Listnica uredništva.
Neznanemu dopošiljavcu: Dotično smo odposlali g. Petru Majdiču v Celje, ki je zadevo že uredil. Dopisniku o nesreči na Pragerskem: Vašo dopisnico smo prejeli še-le danes.« — Dunaj: Prosimo, odredite, da dobimo daljše dopise že v petek.
- Novo mesto: Večkrat kaj! — Praga: V torek je seja.
TRŽNE CENE.
Budimpešta 1. avgusta
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Oves za okt.	...
Koruza za maj I. 1909 ....
Efekiiv: nespr. *********
11-16 940 826 '/•65

Zahvala.
Povodom prebridke izgube mojega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda	1856
Antona Smerke
pekovskega mojstra
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ler drugim udeltž-nikom, ki so spremili dragega rajnega k zadnjemu počitku ter nam izkazali toliko srčnega sočutja, svojo iskreno zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujem si. pekovski zadrugi za krasni venec, si. pevskemu društvu ,Slavec" za gan-ijivo petje ter vsem darovalcem lepili vencev.
Ljubljana, 31. julija 1908.
Josi&Ina Smerke
Slavnostna himne
zlntomašniRu svetemu Očetu, papežu Plju X,
za mešan ali moški zbor, spremljavo orgelj ali orkestra zložil
:: Ignacij Hladnih. ::
Cena partituri 60 h, posamni
glas 10 h, instrum. glasovi v
::	prepisu 2 K.	::
1835 5 i
o
IV^eteerologično poročilo.
/Išina n. morjem 506 2m, srednji tračni tlak 736-0 mr>
i 3	CM opa lOVttAJ«	"'AM j L' baru-ojetrfc 1 mu	fomp«-rntur* pa Celziju	Volr.ri	Nab»	is: 5 N* « X (H
31	<i. »več	716-0	217	sl. vzh.	obl.	
1	?. ujutr	3^0	n 0	brezvetr.	sk. obl.	i 2
	i. pop	370	17 3	sl. szah.	dež	
Srednja včer&jftnla leinp. 22 3', ooim 19 7«.
Poslano.
Po mestu se širijo govorice, da mislim obrt opustiti, da tudi ne živim kakor bi morala kot zakonska žena in udova. Ker se pa ne zavedam nikake krivde in trpim na ugledu svoje časti in obrta, bodem vsakega, ki bo kaj takega govoril, sodnijskim potom poiskala. Nadalje upam, da bodem obrt tudi naprej tako vodila kot moj pokojni soprog, ter se z največjim spoštovanjem priporočam si. občinstvu za nadaljna naročila.	1857 3-1
JosipSna Smerke
vdova pekovskega mojstra. Rimska cesta 5.
Podpisani odda takoj službo cerkovni&tva pri sv. Mihaelu poleg Šoštanja. Prednost ima rokodelec in ker je veliko stanovanje, se sprejme tudi oženjen brez otrok. Zglasiti se je tekom 10 dni. Natančneja pojasnilajn osebna predstava pri Josipu Jarhu, organistu v Šoštanju.	Ifc50 1-1
VABILO ,85S"
VESELICI
katero priredi
prostovoljno gasilno društvo v Kaši ju
dne 9. avgusta t. I. na vrtu gostilne Ant. Hlebša v Zg. Kašlju
s sledečim sporedom;
1.	Ob "s3. uri sprejem bratskih društev.
2.	Ob 3. uri blagoslovljenje gasilnega orodja.
3.	Po blagoslovu odhod v sprevodu na vrt g. Ant. Hlebša.
4.	Pozdrav gostov.
5.	Šaljiva loterija.
6.	Prosta zabava.
7.	Zvečer v mraku zažiganje umetnega ognja.
Vstopuua za raosite 40 za ženske 20 r., gasilci ? u alf. prosti Na vrtu bode tudi vrtiljak, ameriške gugalnice itd.
K obilni udeležbi vabi	odbor«
Tliš Ropi (Mr BiG
The greatest Bio-Theater of the world,
Vsak dan velika
predstava
v Lattermannovem drevoredu.
Vsake tri dni nov spored. Začetek ob polu 9. zvečer — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. uri. Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1-60 K; I. prostor 1-20 K; II. prostor 80 v.; III. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1861 1
L. Geni	M. Gavrift
ravnatelj.	poslovodja.
Izprašan kurjač
z dobrimi spričevali išče službe; vstop po dogovoru.	1855 l-i
Naslov na upravništvo „Slovenca".
Iz proste roke se proda ali da v najem
posestvo:
Akcidenčrm tiskarna.
P. n. občin^vu, slav. uradom, zlasti pa gg. trgovcem in obrtnikom v mestu in na dojeli najuljudneje najnajam, da sem otvoril
v Ljubljani n a Sv. jLafaba trgu št 6
poduka M. Hrovatin
akcidenčno tiskarno, katero sem opremil 3 najnovejšimi črkami in okraski, tako da mi bo mogoče i3vršiti vsako delo lično.
Priporočam se torej 30 vsa v to stroko spadajoča dela ter 3agotavljam, da bodem i3vršil vsako naročilo točno in po najnižji ceni.
2 odličnim spoštovanjem
1830 3-1
M. Hrovatin.
Ces. kr. avstrijske
9
m
državne železnice.
hiša s 5 stanovanji, 1 kletjo, 1 skladiščem, potem pralnica. shramba in vsa druga gospodarska poslopja, vse na novo zidano, 1 velika njiva pri hiši in 1 gozd. Posestvo je primerno za vsako obrt. Leži četrt ure od Ljubljane. Polovica kupnine se plača takoj, drugo se vknjiži. Več se izve : Štepanja vas 60. 18.il 3-1
Učenca
sprejme takoj za mizarsko obrt Andrej Kalan, mizarski mojster, pošta Škofja Loka.	1332 l-i
Izvod iz voznega, reda
Veljaven od dne t. maja 1908.
Odhod iz Ljubljane juž. žel.:
5-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica d. ž., Trst c. kr. drž. žel., (ob nedeljah in praznikih do Trbižai.
7-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Oorica d. ž., Trst drž. žel, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-26	predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
I'05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst d. ž.. Beljak, ičez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje. Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico 1 Celovec, Praga.
10-40	ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, ^ Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. Uohod V Ljubljano drž. kolodvor* žel,, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik.
7-10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik.
10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.
Dohod v Ljubljano juž. žel.:
6"®® zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel..
Trbiža, Jesenic, Gorice. Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže -
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II -22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Ce lovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž. Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
2-32	popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56	popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča.
6-50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Jesenic. 8-37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 11-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic.
6"46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6-10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika 9-59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
HSfKHHHfHHKHMBBKHH H	■
■ Dr. med. pl. Foedransperg ■
K	odpotuje	M
P do konca avgusta. JJ
aHMfflHHHMMHMHHHHH
Prostovoljna razprodala
1838 1-1
raznega pohištva se vrši dne 3. avgusta ob 9. uri dopoldne na Bregu št. 18, III. nadstropje.
Odda se
S1

®	se išče en ali več vagonov. Po-
Al	nudbe za naloženi vagon spre-	A
^	jema upravništvo »Slovenca" pod	^
JE	1854	»M, Z.«	1-1	2
•S*?©©©©©©1!!©©©©©©©©
Ena soba in kuhinja
za eno osebo se išče za mesec november.
Ponudbe na upravo »Slovenca" 1840 : pod šifro »Stanovanje". : 2—1
Podpisani Alojzij Berčič, posestnik v Škofji Loki, kapucinsko predmestje štev. 13, odločil sem se prodati svojo
ur HIŠO
v kateri se nahaja dobro idoča gostilniška obrt z vso gostilniško opravo in blagom. Hiša je popolnoma prenovljena, leži ob glavni cesti in poleg cerkve. V hišo je upeljan vodovod in električna razsvetljava. Hiša se ceni na 15.000 kron. Prodaja se bo vršila v četrtek, dne G. avgusta 1908 ob 10. uri dopoldne na licu mesta. Kupci se vabijo, da se v obilnem številu te prodaje udeleže.
V slučaju, da bi se ta dan hiša ne prodala, vršila se bode druga prodaja dne 5. septembra 1908, ob ravno tisti uri.	1851 t _i
Ce se pa tudi takrat ne bo mogel doseči povoljen uspeh, se bo pa dala hiša z obrtjo vred pod ugodnimi pogoji v najem.
Alojzij Berčič.
v 1. nadstropju na Tržaški cesti štev. 45 irc sicer: soba, kuhinja, drvarnica za november-1843	termin.	3_i


1846 5-1

Hi
ompanjona
J iO.OOO do 15.000 Jf i$če
3a ustanovitev velikega perutninskega zavoda kakor tudi delavnice 30 izdelovanje volilnih strojev in orodja 30 pe-rutninorejo vešč strokovnjak, ki je tudi i3umitelj novih strojev in ra3nega orodja. Zavod bode na lepem kraju tik Ljubljane postavljen in bode po njegovi jako praktični napravi slovit in edini take vrste. Jfod kompanjon vstopi lahko tudi kaka ženska, ker bi bilo 3anj vsak dan le 30 eno uro dela. Denar se 3avaruje. Cenj. ponudbe naj se takoj pod naslovom ,Velik in gotov dobiček" oddajo pri upravn. t. lista. Z delom bi se moralo takoj pričeti, torej se 03ira le na osebe, ki imajo denar takoj na razpolago.
Halo stanovanje
za avgustov termin se oddaja na TriaSki cesti štv. 4.	1810 3-3
ztMiae Toplice
na Kranjskem, do), žel. postaja Straža-Toplice.
Akrato-vreiec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališčainmočvirna kopališča Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
Zdraviliška uprava.
977 12-9
Po ugodni oeni se proda iz
proste roke še	1822 6-2
nova hiša z vrtom
z gostilno, prodajalno mešanega blaga in žganih pijač, tobakarno in c. kr. poštnim nabiralnikom. Ista leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana. Le 5 minut oddaljena od kolodvora železnice na Tolminskem.
Naslov:
loan Pipa, Bnča, Sv. Lucija ob Soči.
se da takoj v najem v lepem kraju na Dolenjskem v sredi trga, tik cerkve in v bližini železniške postaje. V trgu je sedež c. kr. uradov in tovarn. V isti hiši so tudi lepi prostori, pripravni za vsako trgovino in manjši lokali za druge obrti za oddati.	1825 3-2
Dotična vprašanja naj se pošiljajo uprav-ništvu i,Slovenca" pod šifro ,Gostilna'.
Resni
kupci
pozor
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji radi rodb. razmer
----lepo posestvo =====
z večjim obrtom: dobro obiskana gostilna s sobami za prenočišče, in veliko ledenico, (toči se: vino, pivo, žganje, kava in čaj,) prodaja tobaka in dober mlin; obenem je pri hiši koncesija za prodajalno z mešanim blagom in mesarijo; potrebna je tudi pekarija, in je prostor že pripravljen. Posestvo je blizu cerkve, šole, pošte in tovarne v celjskem okraju, vse v dobrem stanju, večidel novo, v najlepšem in zdravem kraju, ki ga radi obiskujejo letovičarji. Pridela se dokaj hmelja. Vsak dan gotov in dober zaslužek s konjem. Naslov pove 1769	upravništvo „Slovenca"	3—2
Profla sc za 551 tron
zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—22
IVAH HENGOV
podnbar. Izdelovalen oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
pedoMo delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Dva izurjena
mm pomočnika
sprejme takoj Alojzij Trink, Linhartove ulice št. 8, Ljubljana. 1826 3-2
1787

6 4
vehka. najemninska, še davka prosta, z vsem potrebnim ter mešano trgovino tik prijaznega mesta na Sp. Štajerskem kjer je dokaj Kranjcev naseljenih, je na prodaj za ceno 40 000 K. Izplačati je podpolovično. Istotam je na prodaj dvoje posestev, eno z gostilno. Naslov v upravništvu.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-druoa v Medoših (Konte)« pošta Pirano — železniš. postaja Por* torose (Istra), Cena belemu (rumenemu) vinu od 28-32 K hekto. Cena čr-| nemu (isterski refoško) od 25-27 K hekto postavljeno na postajo.	1647 4
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.
Drag, Heger
urar, juvelir in graver.
Oslek I. Kapucinska nl.4, (Slaroo.)
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku,] 693 40
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivaln<h strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra oesta štev. 4.
RAZGLAS.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učenoem brezplačen poufc na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za
šolsko leto 1908/9 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vložč tu sem svoje prošnje, podprte z nacionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 29. julija 1908.
Ravnateljstvo trgovske šole.
Artur Mahr
imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono.
1812 2-2
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska tasta i«. 19, H. stop., U. aadstr. (Medljatova hlia),
N priporoča pni. fafcevMiai
izdelovanj*
p&rct" monfov.
SM N—M
ladetoja «ala ornata kasni« t vseh liturgiduih barvah, pluTiJala, obhajila* bone«, Itola In m aa iluibo boljo potrebne ■tvari, priproste ta aajfineja, kakor glin naročilo, * svilnatem ia ilatem reu aja. - izdelaj« tudi baaflara ia haldafcln« iar UTrlnjt vsakovrstno HtkTiai paril« ii pristnega plahu. Vporablja samo tfskre blag«, cm p« ■egefiaeetl alzka, zagotavlja trpetna, vaatao dalo ia hitra postrekbo. Prenovljenje sta-rih parameatov tadiiade-»oljno prevzame.
I. južnoSta]erska kamnoseška
££ Industrijska družba Celje
Novo ulico štev. II.	l0u a6_i
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena In umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in oemanta.
Apeofljalna dalavnioa Ia podobarski atelije za umetna cerkvena dala kakor: altarjev, prižnlc, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanja cerkva, dvoran, In hodnikov s lamotnlm ali cementnim tlakom
izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih tar aajbolj idočih marmornih vrat r vaak oblikah
MnoBobrojM zaloga grobni! I spomenikov l
iz različnih marmornih vrst granitov In sijenltov po raznovrstnih
narisih in po najnitjih oenah.
I Naprava l
•klanih ali betoni-ranih rodbinskih rakov (grobišč)
Popravljanju
spomenikov ter odeli vanj a napisov r iste
Bratenje, pellranje I« strugaaje kamena i etre|l
Strokovno dovršene risba ia načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne.
* - Dekliška družba „ZDRUŽENIH »PIVOVARERI" Žalec m Laška '
xsz priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
———	na dam $prcjcm« r«$t<H>rater rodnega t>©ma" g.	(TtUfon |t, 82.)	.
Pletarska šola pri Sv. Barbari v Halozah
izdeluje in priporoča razne pletenine, kakor: jerbaščke za razpošiljanje sadja, jezbase za perilo, košare za potovanje, koške za papir, mizice za cvetlice, razne stole in drugo pohišje iz vrbovine.
O cenah in tudi v sprejemu učencev daje pojasnila.	1766 5—5
a z n a n i I o,
1775 3-2
Prečastiti duhovščini in slav. občinstvu podpisani udano naznanjam, da sem ustanovil s pomočjo strokovnega kolega gospoda Karola Fellner-ja, kamnoseškega mojstra v Lipnici, na prav zato prirejenem prostoru in v novo zidani, z vsem potrebnim urejeni delavnici popolnoma novo
umetno in stavbeno kamnoseško podjetje skim ateljejem
v Zavodni tik Celja, ob cesti k romarski cerkvi sv. Jožefa, 5 minut od železniške postaje.
Gmotni uspeh podjetja ima namen mi zagotoviti v doglednem času prejšnjo popolno samo-
špecijelno umetna cerkvena kamnoseska in kiparska	monnmentalna dela
za grobišča in grobne spomenike ^"^"tr1dovršenos,i in p°karm°-
Omogočeno mi je izvršiti najtežavnejša arhitektonična, kakor tudi najobšir-nejša stavbena dela.
V teku svojega 7letnega bivanja tukaj izvršil sem v 21 župnijskih in podružnlh cerkvah umetna kamnoseška dela, kojih priznalna pisma so na razpolago.
Proseč prečastito duhovščino in slavno občinstvo kakor tudi svoje mnogobrojne znance, da bi me kakor doslej tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili podpirali, zagotavljam solidno in kulantno postrežbo ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem udani
Vincenc Čamernik,
Brzojavni naslov:
Čamernik, Celje.
oblastveno preskusen! in koncesio-:: nirani kamnoseški mojster. ::
Pismeni naslov:
¥. Čamernik, Celje, Zavodna.
iffiffiffiffltmffiiiimtmiimiM^
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarsko in slikanje na steklu
Avgusta Agnola ¥ Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovea44
«01
1« s
s s
se priporoča prečastiti di&iSsevftčim in cerkvenim prcdstojnižfvsm kakor p. n. občinstva sa pre-
vzetje in »olidno izvršitev vsakovrstnega
sfdrta*
j umetnega sti
likanja na steklo
sa ttaklarske v linufalni in navadni arna«
m«ntikšg stavbna ter poHalno steklarstva
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse ▼ aaimodemejšem slogu in po najnižjih eenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega i> porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov is podobe itd. »m n—m
narisi In pp»r«S»iftj8 ra«s zahtev« sa stenj. Sjričs»su>* saegik ferršeaili Iti t« sa mptiig* f. M. »ijesalcMi v tfM.
prva boroveljsKa tovarna orožja
peter Wernig
c. kr. dvorni Izdelovalec orožja.
Družba z omejenim jamstvom.
Borovlje, Koroško.
Ceniki zastonj in franko.
Izumitelj in izdelovalec
triumpf-rifled pušk
in Wernig-universal pušk
• •
• • .
• •
• •
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakor trooevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi Wernigove čveterocevke i. t d.

Sir domačega izdelku
ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici	i672 10
velespoštovanjem
Mlekarska zveza tf Ljubljani.
= Hlebi so od 12 do 35 lig- težki. — Cenik na zahtevo brezplačno in franko.
Solidna postrežba!	Izborno blago!
sgpg.
m.
Svoji k svojim !
1607
10-5
ANTON JERKIČ
edini odlikovanj fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 ::
o eiektrofotografski zavod o
Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje.
Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: ::
Svoji k svojimi

Zakonito zajamčeno.
,Hygienicu$'
pasta za
Varstvena znamka.
Zakonito zajamčeno.
senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd.
»Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno ' blago dobi sličnost holandskega platna.
Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile.
Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah.	\522 20-11
Ij.	d Co.
———— červinjan (Primorsko). -
0»oooooooh
(Najkrajša in naic
i
znjn, Ameriko
7. modernimi , velikimi brzopartiikf iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finland', „Kroonland\ „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažno st, izborna brana, vljudna postrežba in spalnico, po novem urejeno v kajite »a 2, 4 in 6 oseb, "a vsakega potnika eminontnoga pomena, in traja vožnja 7 dni.
: MM iz Ljubljane vsak iorek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na raoaec vožnjo £ez Kanado, katera pa Jo
j izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila da]e vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej žtov. 28, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 31
aw*i*i»tt<!rwHV!r*Mi«MHMin<a
ižnics
g w Snljetll. *
Ueliaiiika glavnioa I I I K 2,000.000. I I

Stritarjeve ufelce štev. 2 IPa&ilFM&iiicss
i? w Celovou« »
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
4.1 o
o.
Kupuje in prodtr'> tfrci. . »ne papirje vseh »r«! po kut»ntaem kurzu.
ttciKraaic
I ftazarvi«! »enoS a i » i M MHO.OOr*. 1 a ■
PoStena kršCanska družina sprejme pričetkora Šolskega leta
dva dijaka
na hrano in stanovanje. — Ponudbe pod ,,T" na upravo »Slovenca".	1821 1

Predajali^
pridna in zanesljiva, želi nastopiti službo v trgovini mešanega blaga, najraje kje na deželi. — Naslov pove upravništvo »Slovenca".	1719 6—5
				■
lancaster od K 26 —, Flobert-puške od K 8 50, pi&tole od K 1'50, samokresi od K5 —. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno Stev. 77
1631	ob državni železnici, Češko.	4
Andrej Zajec
cementarna
na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnvairtin nlnCPA v raznih barvah nike krasne -	VilC3	in okus uzorcih-
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
L^okopS grobne spomenike in
nkviPlA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim 3 9 odborom in zasebnikom nudim	—
rpmpiltlio MouS (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-■■ IIIV3 VCVI dovode (zlasti čcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnije kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 19
- Ceniki in vzorci na zahtevo.
Lepa zračna 661 20
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Preriovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Prerioviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
000000000000000000
Domiičizojcizsrej®
rasne najboljše pasme
1712 se prodajo pri 3-2
vrtnarju Kobilca,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 25.
O00000000000000000
cRozfa/ars/vc in po6o6arstvo.
t*
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovSiini in cerkvenim predstojništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
SoizUiS £eBar
ustanovila kiparsko cpodobarsko) obrt ter izdelovanja oltarjev v Ljubljani, Turjaik/ trg it. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-fiačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, rtelno in po smernih cenah,
Priznalna pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela tm okvirji aa cerkvene in druge podobe.
X odličnim spoštovanjem
Solzi ml. S £cSar
jMitolnritM in podobarttn*.
š&mm.
Si
«
SC!
-■"■! t*
tmm
8
k o
o
a,
S ti ■>i K
ri"j)
K?
,va;A.
m
mm rmm
mm
»f
McenejSB in naJhlMo vožnla » Am.riko je j parnikt S«veronemik«ja Uovda "
Bremena
Neo-9orK
s cesarskimi brzoparnik! Keiser Wilheim Ii. Kronppinz Wilhelm, Kaiser Mfiihelm d.
_____ ______________ masam CirOSSe. aMM
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "'fc
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edšno-le pri 2 86 30
Edvard Tnudnr-lu, v iomnah mitih «.35.
nasproti občeznane gostiln« ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek Iti soboto. Vsa potovanja no tikajoča pojasnila točno in brezplačno.' Postrežba poitenn reelna in aolidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naš« društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko B$9tlmer« in na vso ostale dele svata, kakor: Brazilija, Kuba, Buerios Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Optični zavod
Fr.P.Znjecffift
priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih o6al, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. 06ala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
JI 51
Velika zaloga pravih Avioar-skih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nikel ure od gld. 1-90 do 10 -Srebrneurc, » 3 00 „ 10- — Zlate „ , „ 1« — . f50'—
Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno.
Najcenejše
1KB111
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i6s 52-it wm Popravila to6no in oano. wm
.V TAT VAT VAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TA7 TAT TAT VAT TAT TAT TAT TAT Ti
i*
Ljublji
Najttogatejfio zalogo in najrazno-2006 52- 2 vrstnejšo izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
jana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi praigrani pa brezhibni klavirji. Prevzamem tibira-nje in popravljanje
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BSsendorfer na Ounaju, GebrUderStlngl na Dunaju, Avgust Fdrster v Lobavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja izposojevalnina. — Delna plailla. Š
in 00
0»
HO C
o o o
— »-
C
M it
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dakoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbene in pohifitveno pleskarstvo. 3 ---- 2467 62-14
n
N N N N N N N N
m 00
a
»
6»
>
O K
JU
U) c
3 S
c» o

O VM
w M
S »
I g
tu
tfH
O <
a
OD K) 09
O m
<D 3
a«
£
sr
00 00 ro
N
n
regisfrovana zadruga z neomej«no zav«zo
v lastnem zadružuem domu y Ljllbljflfli na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197,246*20 upravnega premuženja............K 12 888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnik«.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,43$.933'24.
Posojuje na zemljii&a po S >/4 °/o * I '/i0/o na amortizacijo ali pa po 5>/4o/0 brez amortizacije; na menice po 6 "/<>.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE i vsaki dan od 8,—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.	201
J*/	Krasne	N^
'BLUZE^
največja Izbira v svtH ki v «gea» modernem :: s s 3 blagu htdl p* aaeri. n s a s
Vnkovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE ■ .
\ po najnlžlh eonati. *
KR I STO FIČ porot BUČAR A
Ljubljana, Stari ta* Itav. 2a ' & J
k
1 dhfonnftn trerplaCno dopošiliatev molega llutti 4UIUKVUJ1K cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek-Slika Vi nav. velikosti.
St. 365	,
srebrna dam-ska remont, gl 8'M
Št. 322
srebrna moška remont. S*M
St. 337
srebrna s sidro 15 kamnov 5*— dvojni plašč 6-50
Št. 341, srebrna s ildr« dvojni plašč lftkam-nov, posebno močna 7—9*M
Anton Kiffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnina. lzvoi v vse dežele. Maribor L 5., stajorsko.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
buke,
cilindre In čepice ^m
vnnjnovejiili faconoh in v velikih Izberaii
priporoča 11252-21
Ivan Soklič.
Izvršuje vse s bančne : s posle. s
1246 52-11
J. C. Mayer9 Ljubljana, Stritarjeve ulice.
= Banka in menjalnica. =
jftaiillfaktlirna to^oiina na debelo in drobno.
Zaloga
vsah vrat sukna, platna ter manufakturnega s blaga. s
gfj 5 3
g «
g« 8 s
SS
SCongre&aii trg 89
registrovana zadruga z omejenim poroštvom gprejema hranilne vloge vsak ^^ JS 3
0 LJUBLJANI
Kongresni trg 19
4
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
delavnik od 8. do 12. ure Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
IMajMig-urnejAn prilika za ^tedenj«!
Rentni	ptadn hmnlinioa sama
rt 49 82—1
Kanonik A. IKalan i. r., predsednik.
Kanonik J. 8u&nik 1. ?., podpredsednik.

ril
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
IW DeshenjM
Ljubljana
:: kupuje ::
:: smrekove in :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor :: Ljubljana. ::
Ponudbe naj se pošiljajo :
Parma žaga Deghenghi
2157
Ljubljana.
46
5800 ur zastonj
Cenik pošljem vsakomur , brezplačno in pošt. prosto.
Kron I
Rosk. pat 3* budjlka srebr. rosk. (i-želez. „ 7" srebr. dvoj
Kron , 2-40 sveteča . . 3"— z bitj. n. zv S'—
plašč .
I*_ i kuhinjska . 3' —
Kron
ura z nihal. 7' — z bitj. n. zv. 9'— z budilko 10- — z godbo 12'— Izvirne Ornega, Schaffhnusen, Giashiitte, Helios, Amolfa, c. kr. preizk. od K 13, kakor tudi zlatnina in srebrnlna po izv. tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj.
IV., Margarotenstr. 27.75, v lastni hiši.
Zapriseženi cenilec in veščak. — Največja in najstarejša tvrdka. - Ustanov 1840. — f>000 slik v katalogu zastonj 1300	in franko
Max Bfihnel, Dunaj
Kotel zo centralno kurjavo
dobro ohranjen, ki je bil 10 let v rabi, se proda radi nabave novega kotla, z vsemi pritiklinami za centralno kurjavo, ki je grela tri dvorane,	1656 3
Ogleda se lahko v Katoliški tiskarni, kjer se izvedo tudi prodajni pogoji.
Stara šola v Šiški je naprodaj.
Krajni šolski svet prodal bode svoje staro šolsko poslopje z obširnim vrtom cenjeno na 40.000 K.
Poslopje nahaja se v najlepši legi ob državni cesti. Kupci naj vložijo pismene ponudbe pri županstvu v Spodnji Šiški do 14. stgusta t. I.
Krajni šolski svet ni vezan skleniti kupčije z najvišjim ponudnikom, ampak pridrži si pravico, ko bi mu ne ugajale ponudbe, prodajo še enkrat razpisati ali pa šolo na javni dražbi prodati.
Županstvo, Spodnja Šiška 29. julija 1908.
Jakob Burger, župan.
1820 2-2
Velika
■ •• S ••
•o •e

zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene
= cene. ==
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri. ::
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 45
Deček,
ki je dovršil ljudsko šolo, želi vstapiti v trgovino z mešanim blagom.
Naslov pove uprava „Slovenca". 1768 3—3
^Mmmmmmmmmmmm
C. kr. oblastveno potrjeno i<< ei t/cilišce za /trojno risanja
branjadesifi
LMana, Star! trs št. 28.
S Dobi se tudi kroj po livotni meri, •

P9M
TRIESf®«®:^'
»lil »■.rriTfld
'(/\->/ni/ri /'■ i/l.mcrifro
Jfdlett ■.('/!/(• <'č-brc, />(_■ ccni //t A ci /H\s//LVc> /K'/cr«/t /H//'.v<> ct'rnc/0
c S t/?i c '/it<T',/lin efef;.«
v A'//tl>fyn/u' 1/i'cti >6uors/ce u/ice2if. \Ss(//(CL<is/na^tyitsiii/ct A.-t/v se lr<'.\yi /c(čno_
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,^
Vloge na knjižice in ra£un 4 % in 4»/« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
fipplinjerjtr. 22.
(Ustfedni banka £eskyoh spofitolen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J' in V«'/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*|. ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000*-
5	Telegrami: nSporobanka".
S	Deponiranje kavcij ia
-	vadij raznih vrst.
■	Eskont tnenjlc damo
|	denarnih zavodov.
»	Bankovne informacija in avete brezplačno.
12H2 21
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, ===== porHand-cemenf najboljše vrste, =
Peči, štedilniki i« druji stavb, materija!.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.