170. Številka. Ljubljana, v četrtek 27. julija 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan ivečer, farimli nedelj« In praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-og«rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vee leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e delele toliko več, kolikor poštnina anasa. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne pet it-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravni It vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon *U 3-4. Namestnik Goess. Primorski Lahi so s tržaškim namestnikom grofom Go«;ssora lahko zadovoljni-Boljšega namestnika si niti želeti ne morejo. Goess ni samo veren pristaš Rinaldinijevih tradicij, on ne vodi politične uprave samo v smisla teh tradicij, po Rinaldinijevih načelih, ampak on nastopa tudi javno v prid italijanske stranke. Dokaz tega je zadnje namestnikovo potovanje po Goriškem. To inspekcijsko potovanje je v očeh prebivalstva vsled nastopanja grofa Goiissa in različnih njegovih izjav zadobilo značaj nekakega agitacijskega potovanja v prid italijanske stranke in proti abstinenčni politiki slovenskih poslancev, in da imajo tudi Lahi ta utia, to priča veliko veselje, ki so je namestnikove izjave vzbudile v laškem časopisju. Kjerkoli se je namestnik grof Goess na tem svojem potovanju ustavil, povsod je agitoval proti abstinenčni politiki in delal vladno reklamo za laško stranko in šel je pri tem tako daleč, da bodo slovenski poslanci vendar-le primorani pokazati, če imajo sploh kaj odločnosti in poguma v zastopanju narodovih interesov. Mi smo že davno prišli do spoznanja, da abstinenčna polititika na Goriškem ne bo rodila vspeha. Povedali smo to odkrito in brez ovinkov, sicer pa respektirali sklep goriških poslancev, in jih pustili, naj hodijo po potu, na katerega so krenili. Namestnik grof Goiiss pa se na svojem potovanju ni morda omejil na to, da bi opozarjal ljudstvo na posledice abstinenčne politike, katere ljudstvo sicer samo dosti čuti, nego on je zagovarjal in opravičeval postopanje laške stranke pri pogajanjih s slovenskimi poslanci radi vstopa v deželni zbor. V Dornbergu je na pripomnjo, naj vlada upliva na italijanske poslance, da bodo odjenjali od svojih pretiranih zahtev, povdarjal, da laške zahteve niso pretirane; v Komnu je dejal, da morajo Slovenci biti z vsem zadovoljni, kar Lahi dovolijo, češ, da je treba iz laških rok prihajajoče drobtinice sprejemati rado volj no; v Kojskem pa LISTEK. Fejl Spisal E. K. Neumen si, prijatelj, neumen! Sanjaš o nečem, kar je nemogoče. Ti — pa ona ! Ne govori mi o srcu! Ako ti valujejo čuvstva v srcu in ti razburja dušo strast, poprimi pero, položi košček belega papirja na mizo, pa napiši kaj — pesemco, fantazijo, če hočeš dramatičen prizor — kar si bodi. Papir je potrpežljiv, tudi za sadove tvoje domišljije bode čitateljev. Delaj kar hočeš! A ne bodi otrok, ki si zida zlate gradove po oblakih, pa meni, da jih lahko doseže. Ti — pa ona I — — Prav ima. Oh, kako sem besen! Kako bi divjali Srce mi je polno strupa. Danes razumem, kako je mogoče, da mori in ubija Človek, ki bi sicer ne mogel — kakor se pravi — muhi zalega storiti Morda sem blazen. Pa ne trdite tega! Ne. Nesrečen sem. Oh, nesrečen! S to besedo dopovem vse onim, ki so tudi nesrečni, drugim ljudem pa ne morem opisati onih gromih, onih peklenskih duševnih bolečin, katere provzroča strastna, neugasna želja sa ciljem, ki je nedosežen. Ljubim. A • tam nisem ničesar laracil. Pa vendar se to ne more drugače povedati. je c. kr. namestnik na županovo nagla- j Sanje, da Slovenci zahtevajo jednakoprav-nost z Lahi naravnost odgovoril: „Tega nebo nikoli". To je izjava, vsled katere je mej goriškimi Slovenci in mej tržaškim namestnikom nastal nepremosten prepad. Namestnik je s to izjavo naravnost in brez ovinkov priznal laški primat na Goriške m, proti kateremu je bil naperjen govor koj-skega župana, priznal opravičenost laške nadvlade nad dvotretjinsko slovensko večino v goriški deželi in odrekel tej slovenski večini narodno ravnopravnost, torej pravico, katera ji je zajamčena v državnih osnovnih zakonih. Tako odkritosrčno pač še ni noben javen funkcionar pri nas govoril. Goriški Slovenci so grofu Goessu za to odkritosrčnost lahko hvaležni. Doslej so javni funkcionarji v teoriji in z besedami vedno pripoznavali načelo ravnopravnosti; četudi so bila njihova dejanja v nasprotju s temi zatrdili; grof Gočss pa je naredil tej igri konec in je spravil v soglasje s svojimi dejanji tudi svoje besede. Po namestnikovi izjavi nimajo goriški Slovenci nobenega upanja, da bi kdaj postali ravnopravni. Tega nikdar ne dosežejo. Tako je dejal grof Goess saru v Kojskem in smo torej ž njim na jasnem. Sedaj bi samo radi vedeli, ali soglaša osrednja vlada z grofom Go>:ssom, ali ne. Na to prosimo točnega in določnega odgovora, da se bomo vedeli ravnati. Noben odgovor velja seveda tudi za odgovor. Atentat na Milana. Milanovo upanje, da se vsaj časopisi trozveze ne oglasijo proti njemu, se je iz jalovilo. Celo tista „N. Fr. Pr.a, ki je še nedavno tega trdila, da „kdor je nasprotnik Milanov, je nasprotnik Avstro Ogrske", se je spokorila, tudi ona je pustila Milana na cedilu, dasi še vedno sprejema oficialna sporočila Milanovega korespondenčnega urada, kakor jih sprejemajo drugi v Avstriji Ljubim. Želim, stremim in zahtevam. Upam — ne. Mislite, da me ona ne ljubi? Ne recite tega I To me razburja, in sovražim ga, kdor to pravi, ker ni res Vprašal jo nisem. A kaj treba vprašanja, ko imava oba oči! Njena duša je Čista in njen pogled ne more lagati. A ona ima stariše — in svet — svet! A zato moram trpeti, ker svet ne dopušča moje sreče. Kaj briga svet moja duševna muka in moje zastrupljeno življenje? Kdo vpraša po meni? A jaz trpim, jaz se zvijam v neskončni boli in obupno stiskam pest, ki išče po neskončnosti mojo sovražno usodo, da jo zdrobi.. . Zaman. Seveda ... ha ha!-- V novi gostilni pri „zlati košarici" imajo izvrstno vino. Taka kapljica je tekla menda v Stiksu. V njej leži pozabljenje. Pardon. Odpustite! Bržkone se mi plete jezik. Ni čudo. Pa pijan nisem. Ne, pozab-Ijenja ni v vinu. Tako — hipno deluje, kakor slabo zdravilo, ki oblaži bol za kratek čas, a je ne odpravi. Kadar izpulite" vinski duhovi, povrne se tudi spomin. In tedaj so bolečine le večje. Pa sa trenotek vendar pomaga. In ravno v takem času so prtili prijatelji k meni Prijatelji — saj veste: tako se pravi ljudem, ki nam UM dobro. Kaj ml bodo povedali moji dobri prijatelji? in v Ogrski izhajajoči 'isti. Zunaj Avstrije ga ni jednega lista, ki bi dajal prostora Milanovim sporočilom Največ je k temu preobratu pripomoglo dejstvo, da je Milan pooblastil „naglo sodišče", soditi tudi o dejanjih, ki so se zgodila pred razglašenjem obsednega stanja in nagle sodbe. To je tudi najboljšim njegovim pristašem odprlo oči, to jim je pokazalo, da gre Milanu res samo za to, da ubije voditelje radikalne stranke. Ta korak je dal nekaterim velesilam povod, da so Milana svarile, naj ne stori ničesar, kar bi zarnoglo obuditi mnenje, da ne gre zgolj in samo za pravico in za kaznovanje krivcev. Nekateri listi so trdili, da je tudi avstrijska vlada dala Milana posvariti, toda nekonfiskovani „Nar. Listy" pišejo v št. 205.: „Rakouskv vysla-nec bar. Schiessl chova se dosud Iho-stejnč a zdd se, jakobv čekal na popo strčeni sveho nemeckeho kollegv." Ruski car je vsekako na jako energičen način pokazal, kako misli o Milanu in njegovih naklepih, in to je vsaj pomagalo. Vidi se to iz dejstva, da je Sava Gruić se vrnil v Srbijo, a da se Milan ne upa nastopiti proti njemu. Milan pač ni mislil, da se Gruić vrne v Beligrad. A Gruić je le prišel, — na valovih spodnjega Dunava pa se ziblje ruska vojna ladja. Tuji diplomati bodo prisostvovali razpravam naglega sodišča To je vsaj nekako jamstvo, da se ne bodo vsaj popolnoma nedolžni aretovanci obsojali. Seveda tudi ti diplomatje ne bodo v stanu preprečiti, da se ne bode delalo s krivimi pričami, za katere Milanov pandur, policijski prefekt Rista Bademlić nikdar v zadregi ni. Mej tem, ko so se delale priprave za „poslovanje" naglega sodišča, izginilo je mnogo ljudij brez sledu. Začetkoma so bila v „Policijskem Glasniku" objavljena imena aretovancev, toda za nekaj dnij se je to objavljenje ustavilo. Zdaj se nič več ne Čuje o aretovanjih, ali ljudje izginjajo brez sledu. Danes izgine ta, jutri drugi. Nihče ne ve, kam je prišel. In vsi — Čuješ! Partijo imamo za Te. Oženiš se lahko, kadar se Ti poljubi! Prisegel bi, da nisem skusil kapljice vina, tako so me te besede streznile. Tako vam mora biti, kadar dobite — prosim brez zamere — prav iznenada čvrsto zaušnico. Hahaha! Oženim se lahko! Oni imajo partijo za-me? Mar se je vse zaklelo, da me naredi danes volka, tigra, hijeno ? Ali je mogoče, da ostanem celo vpričo te insinuvacije miren? Saj je res groznD! Prijatelji ti hočejo biti, pa te poznajo tako slabo. Nisem sen-timentalec, a ljubezen mi vender ni predmet za neslane burke. Vraga! Srce tudi ni kos lesa, iz katerega se lahko izrezljajo smešne figurice za prostaško zabavo vinjenih glav. To je prav za prav nezaslišano: oženiš se lahko, ker poznamo „partijo" za te. Premislili smo tvoje razmere, preračunih tvoje dohodke in njeno doto, pa smo se prepričali, da se stvar lahko uredi. In sedaj ni treba nič druzega, kakor da se potrudiš tjd. in obaviš navadne formalitete, potem nas pa povabiš na pir ... Hahaha! Cela stvar je vendar smešna! — Nič se ne smej! To je prav resna reč. Bodi pameten pa si lahko srečen. — Ce je sreča res tako po oeni — — — Ali poznal gostllničarko pri „ Divjem koala*? dotičniki so ali radikalci ali naprednjaki. Ljudje si šepetaje pripovedujejo, da so bili dotičniki prav na tihem, ponoči, aretovani in odpravljeni v kasemate ob Dunavu. Toda tam nečejo nič o njih vedeti. In ljudje si šepetaje pripovedujejo, daje večkrat pozno ponoči videti na obrežju Donave čolne, v katere posedajo žandar ji in v katere pripeljejo vklenjene ljudi. Čoln odrine od brega in se vrne — brez vklenjenih ljudi. Hudobnim turškim pašam, — v Srbiji so vladali tudi dobri in pošteni paše — je najbolj vgajal ta-le način odstranjevanja ljudij: V vrečo deni kamen, pot em radi-kalca zveži v vrečo in vrzi jo v Donavo. Doslej se ni še noben radikalec vrnil iz Donave. Potapljanje ljudij je v Srbiji, kadar jo vlada Milan, nekaj nenavadnega. Kako se postopa, kaže usoda Bosanca Jovana Ko-vačevica. Ko se je ta vračal iz Rusije, so Milanovi pandurji oropali, celo njegove legitimacije so mu vzeli, potem pa so ga prepeljali na rumunski breg. Rumunska policija ni pustila, da bi se izkrcal, ker ni imel nikakih izkaznic. Trikrat se je moral Čoln vrniti. V tretje je prišel rumunski policijski komisar sam s Kovače vicem, da pojasni svojemu srbskemu kolegu, da brez dokumentov ne sme nihče stopiti na rumunska tla. „Če ga vi ne sprejmete" — je odgovoril srbski pandur — „ga sprejme Donava". Rumunski komisar je vedel, da se to zgodi, in zato je vzel Kovačevima na rumunski breg in mu rešil življenje. Milana je strah, da se pred naglim sodiščem razkrije njegova komedija. Proti radikalnim voditeljem nima prav nobenega dokaza, in zato je poskusil vso stvar potlačiti tako, da bi on veljal za milostivega in prizanesljivega človeka. Poslal je svojega finančnega ministra Vukašina Petroviča k Pasieu in k Taušanovii'u v ječo in jima dal predlagati, da ju izpusti iz ječe, ako se primerno — Kje? — V Gornjem trgu. — Vdovo? — Da. Otrok nima. — Skoraj deset let je starejša od mene. — Štirideset let še nima. — Izvrstno, izvrstno! Haha! — Pa vse je njeno. Hiša, vrt, polje. V hranilnici ima precej denarja. — Bravo, bravo! — Vse skupaj je najmanj 40.000 gld. vredno. — Ali bi me pa hotela? — Ona pravi, da si želi moža. ki bi jo res ljubil, inteligentnega človeka, njeni snubači so pa zarobljeni. Teh ne mara. Ona ne išče bogatega ženina, dejala je, da bi vzela takega, ki bi mu morala suknjo kupiti, ako bi jej le ugajal, in ki bi jo ljubil! — In tudi meni bi suknjo kupila? — Ne norčuj se! Da si jo le videl, kako jo je zbegalo Tvoje ime! — Sedaj je dosti! Osupnjeni so me pogađali „prijatelji", ko sem zarjovel in se je stresla miza pod udarcem moje pesti, katero bi najraje položil na njihove glave. Pogledali so se, kakor bi hoteli reči: Danes ni pri z pameti. Menda se ga je že preveč Jaz pa nisem iapragovoril besedi Plačal sem in odšel. (Ko zavežeta, da razpustita radikalno stranko in se izselita iz Srbije. Oba sta Milanovemu odposlancu odgovorila: Tega ne storiva. Sodite naju, storite z nama kar hočete, ubijte naju, daai sva nedolžna, ali svoje stranke ne izdava, ker bi bilo to izdajstvo naroda Milana je ta odgovor silno potrl, zlasti ker ga je začel zapuščati tudi naj-vernejši njegov sluga, ministrski predsednik Vladan Gjorgjevic. Ta je Milanu sporočil, naj si poišče druzega ministrskega predsednika. Tudi ostali ministri hočejo odstopiti, izvzemši justičnega ministra, ki je pristna Milanova kreatura in je 1. 1883. po zajčarskem ustanku pokazal svojo krvoločnost s tem, da je obsodil na smrt nad 100 poslancev, duhovnikov, učiteljev in kmetov ter jih dal postreliti. Milan se je obrnil do Avakumovk'a in Kibarca, naj bi sestavila novo ministrstvo. Ta dva sta se poslavila 1. 1893, ko sta dala v Goračici masakrirati več sto kmetov, ker niso hoteli voliti vladnih kandidatov. Takrat sta bila Avakumovie in Ribarac radi tega tožena, in skupščina ju je spoznala krivima, a kralj ju je pomilostil. Celo ta dva brutalna in širokoustna poli tika sta v prvem trenotku odklonila Milanovo ponudbo, sestaviti novo ministrstvo. S tem seveda še ni rečeno, da se naposled ne pobotata z Milanom. „St. Petergskija V e d o m o -s t i " prinašajo jako zanimive članke o dogodbah v Belemgradu. Ako pomislimo, daje urednik tega lista knez Meščer-s k i j , osebni prijatelj ruskega carja, potem lahko verjamemo, da so dotični članki pisani po informacijah iz najboljših virov. Ta list pripoveduje mej drugim, da je Srbija pred kratkim dobila iz bosanskega fonda 10 milijonov dinarjev posojila, da dobiva Milan osebno na leto jeden milijon goldinarjev podpore iz „fonda za propagando na Balkanu", kateri fond se je znatno pomnožil vsled volila visoko-stoječe dunajske osebe, katera je, ni še posebno dolgo tega, padla a konja in vsled tega umrla. Milan ima devet milijonov goldinarjev dolga. Kredita nima či3to nič in obresti od svojih dolgov zamore plačevati samo, če ima kako apanažo iz Srbije in če dobi kaj provizije pri oddaji javnih del. Simičevo ministrstvo je svoj Čas bilo samo zato odslovljeno, ker je pri sklepanju pogodbe pozabilo, izgovoriti za Milana primerno provizijo. Isti Ust govori pri tej priliki tudi o zadnjih bojih na srbsko-turški meji. Takrat je ves svet mislil, da so turški vojaki v zvezi z Arnavti prekoračiti srbsko mejo in provzročili boje, a „St. P. V8d.' pravijo, da so natančne preiskave dognale, da je tiste boje provzročil Milan sam, bodisi da je hotel z zunanjepolitičnimi komplikacijami odvrniti narodovo pozornost od sebe, bodisi da je pri tem mislil na paragraf 25. berolinskega traktata, kateri pooblašča Avstrijo, da sme zasesti staro Srbijo in še več turškega ozemlja, ako bi bilo to potrebno vsled tam nastalih neredov in nemirov . . . Nekonfiskovani „Nar. Listv" prinašajo v št. 205. prav zanimive opazke o postopanju avstrijske diplomacije v Belemgradu, ali mi se jih po izkušnji pri zadnji konfiskaciji ne upamo ponatisniti. V LJubljani, 27 julija Čehi proti g 14. Izvrševalni odbor češke radikalne stranke je objavil v „Radikalnih Listih" protest proti § 14., proti vladi in proti sedanji politiki Mladočehov. »Obžalujemo", pravi protest, „da miadočeški poslanei v zadevi avstroogrske nagodbe niso storili svoje dolžnosti. Ako sedaj proti uv^-ljav-Ijenju nagodbenih predlog miadočeški poslanci ne protestirajo, greše proti lastnemu programu, na podlagi katerega so bili voljeni v državni zbor. Tej nagodbi se Mla-dočehi ne le niso ustavljali, nego so celo" dovolili, da je nagodbo Člen njihove stranke perfekoioniral Naš narod je preobložen z davki, in povišanje davkov ga vrže narav nost v siromaštvo in največjo bedo. Poziv ljamo torej vse poslance, da glasujejo proti dotičnim nagodbenim predlogom, ko se začne ustavno o njih obravnavati.*—Ako bogati Čehi govore" o siromaštvu naroda, kako bi morali govoriti šele Slovenoit — „Narodni Listy" pa pišejo takole: .Mlaio-češka stranka, brez katere pritrdila se je izdala s § 14. prva serija nagodbenih predlog, in se je odredilo novo poviša nje užit-ninskega davka, bomorala proti vladinomu postopanju, ki je v sedanjih razmerah docela protiustavno, povdariti svoje stališče." Na Češkem se vrše na raznih krajih protestni shodi proti no verna povišanju davkov. Kdo js kriv? Kdo je kriv, da so se povišali davki ? Liberalci, nacionalci ali klerikalci? „Linzer Volksblatt" trdi, da so liberalci in nacionalci glasovali za zvišanje uradniških plač ter s tem zakrivili povišanje davka na sladkor. „Neue Freie Presse" zavrača to očitanje, češ, da so liberalci glasovali za povišanje uradniških plač le s tem pogojem, da se konsumni davki ne povišajo. Brezpogojno pa je glasovala za zvišanje uradniških plač katoliška narodna stranka. Glasilo Ebenhochovo naj prime kabineta Ba-denija in Thuna. Prvi je predložil uradniški zakon parlamentu, drugi pa cesarju v sankcijo. Pokazalo se bo kmalu, da se novi davki ne porabijo za pokritje avstrijskih budgetnih točk, nego za potrebščine — armade Atentat na Milana. Obravnava radi atentata na Milana se vrši. Najprej bodo obsojeni oni, ki so se zagrešili že med prekim sodom, tako da pridejo neposredni „krivci" atentata šele v treh dneh na vrsto. Razen polkovnika Ni-kolića, katerega dolže", da je bil nekak aranžer, pridejo pred sodišče še Pasić, Taušanović, Djurid, Ljotić in Protić. Obravnava se vrši javno, vender im i občinstvo malo prostora. Največ je tujih uradnikov in žurnalistov, ki imajo svoje sedeže. Turčija in Milan. Lepe duše v Carigradu in Belgradu so se našle : Milan je odlikoval z redi prve svetovalce sultana, sultan pa je poslal red Milanovem adjutantu, ki je bil pri atentatu toli strašno ranjen, da je bil črez teden dnij že zdrav, čin sultana in Milana se smatra splošno za demonstracijo, katere pa ne smatra nihče resno. „Kuln. Ztg." piše, da hočeta Avstro-Ogrska in Rusija počakati konca sodne obravnave proti Kneževiću in radikalcem, potem pa, če treba, posredovati. „Corriere di Napoli" poroča, da se je tudi italijanski poslanik pridružil prijateljskim nasvetom" avstrijskega in ruskega poslanika in priporočal kralju Aleksandru zmernost, kajti z neopravičenimi zapiranji bi si mogla dinastija Obre-novidev nakopati veliko nasprotstvo. „Corriere" piše, da tudi v Rimu ne verjamejo, da je bil atentat na Milana resen. Skratka: vse države evropske so proti Milanu, le sultan je njegov prijatelj ! Reakcija v Italiji. 20. t. m. je izdala italijanska vlada na podlagi kraljeve naredbe izjemni zakon, ki obsega devet točk. Prva točka daje policiji pravico, da sme zaključiti vsako zborovanje. Kazen 2000 lir in mesec dni zapora. Druga točka prepoveduje demonstracijske znake. Tretja točka pooblašča vlado, da sme raz puščati društva, ki so „proti ustavi in javnemu socialnemu redu". Kazen 3000 lir in tri mesece zapora. Točka četrta grozi s kaznijo 3000 lir in šestmesečnega zapora onim, ki bi hoteli uprizoriti štrajke v javnih delavnicah. .Strajkujoči pa dobe" tri mesece zapora in 1000 lir globe. Točka peta določa, da so vsi sotrudniki pri listih odgovorni /.a vse Članke. Točka šesta določa, da morajo plačati globe za kaznovane liste njihovi izdajatelji. Točka sedma in osma določata kazni za razžaljenje državnih uradnikov, točka deveta pa za razžaljenje kralja, njihove hiše in tujih suve-renov. — V Italiji pač kmalu ne bo možno več dihati. Pisati in govoriti se po teh določbah že ne more skoraj ničesar. Te dni se začneta dva velika procesa proti nekaterim državnim poslancem iz opozicije. Puntarski francoski generali. Francoski generali so postali jako nezanesljivi, in vojni minister Gallifet je menda res pravi rešitelj republike pred puntarskimi generali. Gallifet je prestavil generala Pel-lieuxa, nadomestil je vojaškega guvernerja v Parizu, generala Zurlindena, sedaj pa je izključil generala de Negrierja iz najvišjega vojnega sodišča ter ga odstavil kot arraadnega nadzornika. General de Negrier je izdal okrožnico, v kateri je grajal postopanje vlade v Drevfusovi aferi ter dolžil vlado, da ne zna braniti armada krivičnih napadov. Armada naj torej do končanega procesa ▼ Rennesu počaka, če pa vlada niti potem ne bo hotela nastopiti, .potem" —je dejal de Negrier— „borno nastopili mi". Poveljniki korov so mislili, da pile de Negrier v imenu vsega vojnega sodišča ter so to grožnjo sporočali svojim polkom. Vlada je slučajno izvedela, kako govore" poveljniki svojim vojakom ter dognala, da je provzročitelj takih naravnost puntarskih nagovorov in groženj general de Negrier. Zato ga je ministrski svet nemudoma suspendiral ter postavil v disponibiliteto. Kaj bi se bilo lahko zgodilo, ako bi vlada ne zasledila pravočasno de Negrierjevega hujskanja? Ali bi se bila uprla vsa francoska armada, pognala vlado ter uvedla vojaško diktaturo? Ali pa bi ustanovila celo monarhijo ? Znano je, da je v armadi premnogo monarhistov in mnogo Boulangerjev ! Kmetijska družba in učitelji. Odgovorili ste že na znani članek „Slovencev", a treba je vendar še stvar nekoliko pojasniti. Ne vem ali je bil dotični „Slovencev' članek pisan v taki strasti, da jim je razum popolnoma zatemnel, ali pa so res toliko nevedni ti novi .kmetovalci". Brez ozira na nizke osebne napade je članek tudi v stvarnem oziru popolnoma neistinit. Trditev, da do sedaj občni zbor ni imel podobe „kmetijske družbe", ampak da so se poleg učiteljev, duhovnov in gra-ščakov udeležili občnega zbora le kaki trije ali štirje kmetje, je tako grda laž, da bi se je moral vsakdo sramovati, kdor ima še li količkaj sramote in poštenja v sebi. Dr. Šu-steršiču, koji je že nad dva meseca ud „kranjske kmetijske družbe", daje ta trditev najboljše spričevalo, da je res .sposoben" za kakega predsednika kmetijske družbe. Farbati se da le na katoliški podlagi. Pri kmetijstvu pa moramo računati s samimi dejanskimi razmerami. Do sedaj je bilo vsako leto pri občnem zboru od 20 do 30 duhovnikov, isto število učiteljev in kakih 60 do 80 kmetovalcev ter par graščakov. Pa kaki so bili ti kmetovalci? Sami napredni in vzgledni kmetovalci, koji se v resnici zanimajo za družbo in za napredek kmetijstva. Veselo je bilo gledati, kako so se pri raznih predlogih kmetijskih podružnic udeleževali debate duhovniki, učitelji in kmetovalci, ter brez vsakih političnih namenov razmotrivali posamezne predloge, ter ukrepali, kako in kaj bi kmetijstvu najbolj koristilo. Kaka je bila pa letos udeležba? Poleg kakih 30 učiteljev, 60 duhovnikov, 80 naprednih kmetovalcev je bilo čez 20 klerikalnih agitatorjev ne ud o v in kakih 100 zapeljanih nerazsodnih kmetovalcev izmej kojih niti 5% ni vedelo, zakaj so prišli. To in nič druzega je resnica o udeležbah letošnjega občnega zbora in v onih zadnjih 15 let, kojih sem se ve dno udeleževal. Druga trditev, da poleg g. dr. Tavčarja kmetje plačujejo dvakrat tolik prispevek kakor učitelji, je zopet ali popolna nevednost ali pa nesramna laž. Udje plačujejo 2 gld. ter dobivajo za 1 gld. „Kmetovalca", a za 1 gld. štiri drevesce. Ako pa kmet. podružnica hoče skleniti, da si 1 gld. obdrži in plača glavnemu odboru samo 1 gl., potem mora pa drevesca posebej plačati vsak ud zase in sicer za štiri drevesca 1 gld. Isto je pri učiteljih. Vsak učitelj plača 1 gld., ter ne dobi drevesc. Ako pa hoče tudi drevesca dobiti, kakor drugi udje, mora doplačati še 1 gld., toraj tudi 2 gld., kakor navadni kmet, koji po mnenji „izku šenega kmetovalca" dr. Šusteršiča plačuje dvakrat toliko kot učitelji. Ako želi kateri kmetovalec vživati dobroto kakor učitelji, da bo na leto plačeval le jeden goldinar, se to prav lahko zgodi, in kmetijska družba mu bode zato zelo hvaležna, ker bode tista štiri drevesca, koje bi bil kmet dobil za 1 gld., lahko prodala za 1 gld. 40 kr., toraj bo imela 40 kr. dobička pri vsakem takem udu, kakor jih ima pri tistih učiteljih, koji plačujejo samo 1 gld. in ne dobivajo drevesc. Ves dobiček, kojega ima učitelj, ako se peča s kmetijstvom, je ta, da lahko gre vsako leto k obč. zboru kmetijske družbe kjer prav lahko zapravi remuneraoljo, kojo dobiva za vse leto za kmetijski pouk v šoli. Ako je učitelj marljiv ter ima veselje do kmetijstva, poučuje kmetijstvo v posebnih urah po zimi teoretično, a po letu praktično na šolskem vrtu, potem smo ra-čoniti, da dobi za 40 do 60 ur pouka 5 ali 6 gld. remuneracije Vidite g. dr. Šuateraič, to j« brez dvoma bolje plačano, kakor Vaše katoličanstvo?! Zadnji čas učilelju niti tega ne privoščijo, da bi se smel udeleževati občnega zbora kmetijske družbe, ker so je te .Slovenec" »podtikal, zaka bi moral biti občni zbor ravno v četrtek. Zakaj bi pa na bil v nedeljo? V nedeljo ima kmet največ časa. Trditev, da je gosp. ravnatelj G. Pire sramotil kmetovalce, je gola laž, kakor je tndi laž, da bi jih bil sramotil gospod dr. Tavčar. Polten človek gotovo ni slišal nič sramotilnega. Da je g. dr. Tavčar rekel, da si od župnikov, kapetanov, mežnarjev ter par nahujskanih kmetov ne damo pri tako imenitni družbi zapovedovati, kakor je kmetijska dražba, to pač ni nič sramotilnega za kmeta. Goap. dr. Suateriiču je jako dobro znano, da je gospod cesarski a v etnik moral valed Škandalov klerikalcev občni zbor zaključiti, ker drugače ga je mislil vladni zastopnik razpustiti. Pa kaj zato, saj le tako vedoma in nesramna lat na katoliški podlagi ni greh. Kje je torej nasilstvo nad 400 kmeti ? Prepričani bodite Vi novodobni kmetovalci, da pri novem občnem zboru kmetijske družbe doživite tak poraz, da Vam bo za zmiraj zvenel po Vaših „kmetskih" ušesih. Dolžnost narodne stranke pa je, da to brutalno nasilstvo klerikalcev na kmetijsko družbo natanko opile in pojasni, ter v posebni knjižici izda, koja naj bi se razposlala po celi deželi, da bi se vsak kmetovalec lahko prepričal, kaki so njegovi „prijatelji". Železo se mora kovati, dokler je vroče. Tako ugodne prilike, kakor jo ima ravno sedaj narodna stranka, ne dobi kmalu. Klerikalce je treba popolnoma razkrinkati, da jih bodo vsi poznali, kaj jim je za koristi kmeta. Celo kmetijsko družbo, koja je do sedaj v resnici koristila le kmetom, hočejo vpreči v svoj klerikalni jarem, da bi bila mesto kmetom njim v korist. Na svidenje pri novem občnem zborut Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. julija. — Osebna vesti. NaduČitelj v Mariboru g. Mihael Ne rat je dobil naslov ravnatelja. — Valika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila dne 3. avgusta na Vrhniki. Splošni program je naslednji: 1.) Predvečer, dne 2. avgusta t. 1., naj se ob 8. uri p n. skupščinarji in p. n. Ljub-Ijančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne g. Ferlinca (pri .Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slavno „Slovensko trgovsko pevsko društvo". 2.) Dne 3. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7. uri 5 minut zjutraj. 3.) Po zborovanji skupni obed na čitalničnem vrtu ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 1. avgusta z naslovom: .Čitalnica" na Vrhniki. — Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. 4.) Odhod z Vrh nike ob 5. uri 10 minut popoludne. Vspored zborovanju samemu smo že priobčili. Dostavljamo samo še, da izstopijo letos iz odbora prvomestnik g. Tomo Zupan, in odborniki gosp. Ivan Hribar, gosp. Luka S v e t e c ter — kurat K o b 1 a r. — Poglavje o konfiskaciji. Nekon-fiskovana .Arbeiter-Zeitung" z dne 26. julija št. 203. piše na drugi strani o konfiskacijah doslovno takole: .Napačno je, delati državna pravdništa odgovorna za apačenje objektivnega postopanja. Državni pravdnik ni organ pravosodja, ampak pooblaščenec vlade. Njegova konfiskacija ni vporaba zakona, nego izpolnitev političnih ukazov. Drž. pravdnik konfiscira to, kar vlada hoče, da so je konfisciralo; on kon-liskuje natančno toliko, kakor vlada od njega zahteva. Kdor zahteva, naj drž. pravdništva spoštujejo tiskovno svobodo, ima napačne pojme o nalogi drž. pravdni-Štev. Drž. pravdnik ni postavljen za to, da ščiti svobodno besedo; on je postavljen, da ščiti „državo14 pred svobodno besedo. Varstvo časopisja ni poverjeno drž. pravd-ništvora, nego sodiščem, i vsled načina, kakor sodišča izvršujejo tiskovno judika-tnro, se j« krivica, ki se dela časopisja, tako bujno razvila. Istina je, da bi drž. pravdniki, če bi ne vedeli gotovo, da sodišča skoro z avtomatično zanesljivostjo potrde konfiskacije, se čuvali, odrejati zgolj is potrebe vlade izvirajoče konfiskacije, kakršne niso samo sedaj na dnevnem redu. čepa ve gosp. Klingspor (dunajski državni pravdnik), da Se tako pogumna konfiska cija nima drugih posledic, kakor da jo mora g. Holsinger (sodni predsednik) po trditi in utemeljiti, potem je precej u ml j ivo, da se njegova mladostna gorečnost ne čuti posebno zadržano. — Kaj bi „Arb Ztg." Sele rekla, ko bi vedela, da smo bili mi v soboto konfiskovani zaradi citatov iz nekon-tlakovanih listov, radi navedbe historičnih faktov in radi grajanja oficioznih čas nikov! — Klerikalna zvijačnost Pod tem naslovom smo v Stev. 160 opisali, kako so klerikalni .gospodje" v St. Vidu nad Ljubljano agitirali za atentat na c. kr. kmetijsko družbo za hrbtom „prijatelja" g. J- Žirov-nika, predsednika ondotne kmetijske podružnice. Na to se je oglasil Šentvidski dopisnik v „Slovencu", a ni naSih fakt niti z jednim dokazom ovrgel, nego zaletaval se je v g Žirovnika z zavijanjem, z lažmi, z obrekovanjem in oelo z grožnjo. G. Žirovnik je nato poslal .resnicoljubnemu" .Slovencu" popravek, katerega pa „Se" ni objavil. Na vprašanje, zakaj se popravek ni objavil, odgovoril je rimski doktor Žitnik, da ne ve nič o kakem popravku, in katoliški kanonik Kalan je rekel, da popravek še ni došel. Za Boga, že zopet .čudež"' G. Žirovnik gotovo dopisuje že 30 let v Ljubljano, a ni se mu izgubilo do sedaj nobeno pismo. Da bi ravno ta popravek imel tako smolo, to verjemi, kdor more, mi tega ne verjamemo. 24. t. m. poslal je nov popravek — a zaradi varnosti pred .Čudežem" priporočeno — s priporanjo, da vso zadevo izroči advokatu, ako ne bo v prihodnjem „Slovencu" tiskan. To je izdalo. Popravek bil je pri-občen, a uredništvo ni bilo zadovoljno samo z njega donečimi zaušnicami, temveč si je Se samo, če mogoče, jedno Se bolj donečo zadalo s svojim pristavkora, ki slove: „Ta popravek v bistvu vse potrjuje, kar je trdil naš Šentvidski dopisnik, in to smo hoteli pribiti". To se pravi po kranjsko: Nadejamo se, da je v St. Vidu Se dosti brumnih ovčic, ki nam klerikalcem bolj verjamejo, kadar lažemo, kakor g. Žirovniku, ko resnico govori. Ti bore kmet, toraj za takega duševnega reveža Te imajo! Tako le s Teboj ravnajo, Ti jim pa roke poljubljaš! To smo pa hoteli mi pribiti, ker na sedem let vse prav pride. — Razveljavljen sklep. Namestništvo je razveljavilo sklep, s katerim je občinski svet v Gradcu protestoval proti porabi § 14. za uveljavljanje nagodbe. Ko je to župan v sinočni seji naznanil, so občinski svetniki porogljivo klicali: Heil! — C. kr. obrtne strokovne iole v Ljubljani prirede povodom sklepa šolskega leta veliko razstavo šolskih del, ki bode obsegala predmete iz lesnega obrta, umetnega vezenja, čipkarstva in risanja. Razstava bode odprta občinstvu v petek, dne 28., v soboto, dne 29., in v nedeljo, dne 30. julija. 0 tej šolski raztavi, ki ima namen, predočiti vspehe in delovanje največjega našega obrtnega zavoda v teku zadnjih dveh let, bodomo prinesli svojim čitateljem obširnejše poročilo. — Občni zbor akad. farialnega dr. „Sava" se vrši dne 7. avgusta ob polu 9. uri zjutraj v mali dvorani „Narodnoga doma" s sledečim dnevnim redom: Čitanje zapisnika, 2.) Poročilo odbora, 3.) Poročilo preglednikov, 4.) Volitev odbora in upravnikov za okrožja. 5.) Volitev preglednikov in predsednikov častnega soda. 6) Predlogi odbora. 7) Slučajnosti. — Odbor prosi vse p. n. gg. starešino in brate Savane, da se polnoštevilno vdeleže občnega zbora, ki je za preosnovo „Save" velevažen. Samostojni predlogi, naj se po § 74 društvenega poslovnika javijo vsaj teden dni pred občnim zborom odboru. — Bratom čohom; ki bodo ta dan naši gostje pokažite z obilo udeležbo zanimanje za naše društvo. (Naslov Janko Krsnik, Ljubljana, Kolizeum.) S sa« vanskim pozdravom, za odbor: stud. iur. Janko Krsnik, t. č. predsednik, stud. iur. Hinko Logar, t. C. tajnik. — Kmetijska podružnioa v Lesoah je dobila dovoljenje, da priredi v društvene namene efektno loterijo, — Motko pevsko društvo „Kranj" priredi v nedeljo, 30. t. m., povodom svoje jednoletnice vrtno veselico v prostorih g. Šmida na GaStaju. Pri veselici bo svirala godba požarne brarabe. Začetek ob 4. uri popoludne. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. — V korist dr. Fr. Preiirnovemu apomeniku bo v nedeljo, dne 30. julija 1899 na vrtu gostilne „pri Vrbaniju" v Kranjski gori veselica s petjem, godbo, dramatično predstavo in srečkanjem. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina k veselici, ki se vrši ob vsakem vremenu, 1 krono. 1 —- Šolska izvestja. Letno poročilo petra zredne ljudske šole in obrtno-nadalje-valne šole v Postojini kaže, da je na tem zavodu v minolem šolskem letu poučevalo devet učnih moči. Solo je obiskovalo 188 dečkov in 147 deklic. Na obrtno-nadalje-valni Soli so poučevale tri učne moči, učencev pa je bilo 40. — Ooriiki sbiturijentje prirede s prijaznim sodelovanjem nekaterih koperskih učiteljiSčnikov pod pokroviteljstvom gospe Albertine dr. Trillerjeve, dne 6. avg. 1899. v Tolminu prvo dijaško veselico. Veselica se začne ob 6. uri popoludne na Devetakovem dvorišču, ob dežji v čitalniški dvorani. Na vsporedu je taraburanje, zbori, izvirna Salo-igra „Dijaki", sviranje dijaškega orkestra in ples. — Umor pod Oorjenci. Iz novomeške okolice se nam piše: Umor Josipine Grubarjeve je silno vznemiril vse prebivalstvo. Grozno, uprav nepopisno razmesarjeno umorjenko je nsšel posestnik Hudaklin blizu njene hiše. Bila je oblečena samo v ošpetelj, sicer pa povsem gola. Krvavi sledovi v hiSi in zunaj hiše svedočijo, da se je bil mej siromašno ženo in mej morilcem vnel ljut boj. Gotovo je bil morilec ves oškropljen s krvjo, a vzlic temu, in dasi je vse orožništvo neprestano na nogah in mu tudi ljudstvo pomaga, se doslej Še ni posrečilo, priti storilcu na sled. — Rop in umor. Pred kratkim našli so blizu Kanala na Goriškem klobuk nečega kovača iz Deskle. Od tistega časa so tudi pogrešali kovača. Dan predno so našli klobuk, se je kovač mudil v Kanalu v neki gostilni in je imel takrat pri sebi 200 gld. denarja. Te dni so našli mrtvega v Soči. Imel je zvezane roke, denarja pa niso našli nič pri njem. Iz tega se sklepa, da se je zgodil roparski umor. Kdo je storilec, Še ni znano. — Nesreče. V Vipavi je utonil 59-letni dninar Jožef Premrov. Mož je bil če-stilec žganih pijač, in domneva se, da je v pijanosti padel v vodo. — Na Golem pri Vodicah se je zvrnil težko natovorjen voz n a 641etnega Franca Bička. Mož je bil tako poškodovan, da je naslednji dan umrl. — PoskuSen samomor. V ponedeljek se je v Rajhenburgu poskusil vstreliti neki topničarski korporal. Zadel se je v prsa, a se ni smrtnonevarno ranil. Vzrok posku-Šenemu samomoru je ta, da se je mož radi nekaterih storjenih lahkomiselnosti bal degradiranja. Ranjenca so prepeljali v bolnico v Brežice. Kadar ozdravi, ne bo samo de-gradiran, ampak še zaprt. -— Ponesrečil je Jože Klatnik, kurjač južne železnice , padši neprevidoraa mej lokomotivo in tender, ter si je zdrobil nogo. — Nevarnega tiča ujeli so te dni ljubljanski orožniki v Stožcah, dne 8. junija iz škofjeloškega zapora ubeglega Fr. Aleša, katerega preganja sodišče zaradi različnih velikih tatvin, radi vlomov in radi ropa. Aleša so izročili deželnemu sodišču. — Zgradba justične palače. Vče rajšnja naša notica naj se blagohotno popravi tako, da ponudbe znašajo 310, 322, 326 in 347 tisoč goldinarjev. — Razpisane službe. Mesto kancli-skega oficiala eventualno kancliata pri okr. sodišču v Starem dvoru ali drugej. Prošnje do 12. avgusta predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. — Mesto paznika v Ljubljani s plačo 300 gld., 25% starostno doklado in obleko. Prošnje do 25. avgusta pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Mesto sodnijskega sluge v Kranju ali drugej. Prošnje do 18. avgusta pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. * „Sv. Patra krajoar", Kakor poročajo z Dunaja, je dal oesar povodom smrti ce- sarice sedaj, ko se je uredila nje zapuščina, 100000 gld. papežu. „Sv. Petra krajcar" presega v zadnjih letih v Avstro Ogrski že 50.000 gol d. na mesec. In te velikanske vsote daje naša, že itak skoraj najubož nejša država papežu, ko bi jih sama vendar tako krvavo potrebovala! Ljudstvo zdihuje pod pezo velikanskih davkov, a duhovniki mu nalagajo še vedno nove I * Električen tok ubil človeka. V prostorih mednarodne električne družbe na Dunaju se je včeraj prijel monter Pen z, ker mu je padla lestev, za neko zbiralno pločo ter bil takoj mrtev. Na mezincu desnice in na levem podplatu jo imel mrtvec luknjice. * Konjski klobuki. V prvih dneh meseca julija so se prikazali v izložbah newyorških klobučarjev klobuki za konje. Radi silne vročine pogine namreč ondi mnogo konj, zato skrbe vozniki za potrebno varstvo svojih konj. Oblike klobukov so jako različne, in klobuki so iz raznih snovij. Tu je videti slamnike, cilindre, okroglaste klobuke in čepice. Nekateri imajo tudi raznobarvne trakove in pentlje. Nekateri pa nosijo na tilniku le mokro gobo, katero namaka voznik vsak hip. * Heinejev spomenik. V Ameriko, v Newyork so morali iti Heinejevi čestilci, da so postavili velikemu pesniku dostojen spomenik. Na Nemškem ga ni hotelo sprejeti nobeno mesto. Dne 9. julija so torej odkrili med gromom, bliskom in viharjem Heineju spomenik: skupino treh povodnih nimf okoli Lorelev in reliefom pesnika-Spomenik je napravil prof. llarter Odkritja spomenika se je udeležilo mnogo društev in okoli 20.000 gledalcev. * Linhanje. Iz Tallulaha, v državi Lujzijana, poročajo: Znani zdravnik Hod-ges se je nedavno spri z nekim Italijanom. Ta je ustrelil na Hodgesa ter ga smrtno-nevarno ranil. Kmalu na to je privrela velika množica ljudstva, katera je Italijana in še pet njegovih drugov obesila ter potem neštetokrat prestrelila njih telesa. Telefonidna in brzojavna poročila. Dunaj 27.julija. Ebenhoch razpravlja v „Linzer Volksblattu" zopet o volitvi delegacije, katero hoče nemška opozicija z obstrukcijo preprečiti. Ebenhoch je mnenja, da si nemška opozicija stvar še premisli in da z ozi-rom na krono, na armado in na Nemčijo opusti obstrukcijo, a če bi tega vender ne storila, potem si grof Thun še vedno lahko pomaga s tem, da poseže na še sedaj veljavni oktobrski diplom. Dunaj 27. julija. Protesti proti nagodbi se množe, dasi vlada vse dotične sklepe sistira. Zdaj so se izrekli med drugimi tudi obč. zastopi v Lincn, v Opavi, v Hebu, v Mariboru in v Dunajskem Novem mestu. Povsod prirejajo zdaj opozicijske shode. Dunaj 27. julija. Nemškoliberalni členi občinskega sveta so s posebno vlogo na župana Luegerja prosili, naj skliče izredno sejo občinskega sveta, da bodo ta protestoval proti porabi § 14. za uveljavljenje nagodbe. Dunaj 27. juiija. Ko je bil dunajski „Mannorgesangsverein" zbran okrog spomenika Germanije v Nieder-\valdu, je imel nemški poslanec iz Češke, Štefan Iv i ch ter pangermanski govor, v katerem je poživljal Nemčijo, naj intervenira v korist avstrijskih Nemcev. Poudarjal jo, da se bije zdaj v Avstriji boj mej Slovanstvom in mej Nemštvom, in da bi Nemčija samo sama zase delala, ako bi posegla v ta boj. Dunaj 27. julija. V Pratru so danes vsled strupenih plinov v nekem kanalu ponesrečili trije delavci. Našli so jih mrtve. Četrti je bil omamljen. Celovec 27 julija. Občinska svetnika dr. Abuja in sodni svetnik Dor-flinger sta odložila svoja mandata za občinski svet. Povod temu jo dal sklep občinskega sveta., prekrstiti Veli-kovški ring v Bismarck-ring. Beljak 27. julija. Sedaj se je oglasil neki natakar iz Glandorfa, ki je povedal, kje da je videl na dan umora pristava Hallade, človeka, ki je imel krvave praske na rokah in na obrazu in čigar zunanjost se ujema s popisom domnevanega morilca. Praga 27. julija. „Narodni Listv" poživljajo moravske (Johe, naj nemudoma izstopijo iz spravne komisije dež zbora, ker to zahteva narodna čast. Cetinje 27. julija. Prestolonasled-nikova nevesta princezinja .lusta je včeraj popoludne v Baru prestopila k pravoslavni veri. Carigrad 27. julija. Vlada je razposlala velesilam okrožnico, v kateri jih opozarja, da se organizujejo v Ma-cedoniji grške, srbske in bolgarske čete ter dostavlja, da odklanja vsako odgovornost za to, kar se utegne zgoditi. Slovenski abiturientje! Stopili ste v akademiško dobo. Gotovo ste si tovariši v ožjem krogu že narisali pota, po katerih hočete hoditi veliko-šolci pozneje v življenju, da čim vspešnejše posvetite moči svojemu narodu. Poleg strokovnih Študij, zanimaj se slovenski dijak za vprašanja, tičoča se razvoja narodovega, pripravljaj se za resno bodoče delo in žrtvuj že danes narodu, kar moreš storiti v njegovo probujo, v njegovo korist. Trud posameznikov rodi redko obilen sad. Somišljenikom se je treba družiti. V počitnicah združuje slovensko dijaštvo „Sava". Da k „Savi* pristopite polnoštevilno, vas vabi podpisani odbor. Namen društva je (f 1. dr. pr.) v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški živelj med svojimi členi in jim biti duševna in zabavna vez. V ta smoter (g 2. dr. pr.) prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno poučna predavanja ter izdaja spise. Udnina znaša 2 kroni, vstopnina tudi 2 kroni. Za vstop se je prijaviti odboru. (Ljubljana Kolizej vr. 24.) S savanskim pozdravom. Za odbor: st. ing. Janko Kersnik, t. č. predsednik, st. iur. Hinko Logar, t. č. tajnik. Gulnara. Stepska pripovedka. Prevel Savo Savid (Dalje.) Nemalo gospode je prišlo snubit črno-oko Ulano, množici mladeničev je razjedalo dušo goreče koprnenje po krasotici ukrajinskih step, po slavi lepotice kozaške. Toda vse je bilo zastonj. Snubci so odšli iz Damjanovega domu, kakor so prišli; krasotica ni poslušala mladeniških zakli-njevanj, — ker si je devojkino srce osvojil kozak Iskra, taisti, ki je s slabo čajko pri plul pred Carigrad in sultanu prižgal svečo, s katero je razsvetlil ves Bospor. A bil je tudi junaški ta korak. Ukrajina ni majhna, v Zaporožju je kozakov v obilici — ali Prokopu Iskri ni bil nihče jednak! Ravno po srcu si je znala Ulana izbrati druga. Dolgo bi bilo pripovedovati, kako se je to dvoje ljudij zaljubilo drug v druzega Nad Rusijo je nekoč poslušal slavec srčen razgovor, in mlaj na zvezdnatem nebu je videl nekaj tacega, kar ne bo nikdar pozabil: videl je zaljubljenih prvi poljub, — ključ, ki odpira nebo sreče. Zaljubila sta se. In tako je to že Bog napravil: mladenič z devojko je: — »Človek"; a brez nje klatež, kakor izrod v zaporožki Liči. Tedaj ni čudno, da je Prokop dobil voljo, zjediniti se z Ulano — sivi sokol z belo golobico. Ali ljubljencem se ne zgodi vse v tro-notku po volji. V naši Ukrajini ni, kakor kje drugje. Mnogo vode steče po Dnjepru, in ne samo jedenkrat od ene zelenje stepske logove prej*-, kakor dobi mladenič krasotico. Pa še tako, kakoržna je Ulana! Ona je vse blago očetovo, dražja mu je od bogastva sultanovega, od zlatnega sijaja tatarskega kana! Trdno drži Damjan svoje zlato in no bo ga kar tako odstopil kozaku. Ali kaj koristi, mladim ljudem govoriti o zaprekah! . . . Ona mislita, kar je njima drago, mora biti ljubo celemu svetu; in odkar ste se jima duši razumeli, več ne moreta misliti na ločitev 1 . . . Primeta se za roke, krasotica gori v dekličji sramoti nalik višnji, in kozaku silno utriplje srce. Stopivši v sobo vržeta se pred nogi* staremu Damjanu, (DaUe prih) 1*23 :>.i 36.— Darila. Uredništvu naSega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metod«: Gosp. dr Ant. R o g i n a v Novemmestu 1) K, nabrane 22. t. m. pri slavljenji promocije doktorja Milana Škrlja. — G. Širola v veseli družbi v Laverci (po g. Karolu Lenčetu' K• K — Skupaj 50 K. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki. Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti tezkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov S«'icllit7.-pra«*»k". ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in Uipilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpoSilja to zdravil > vs;ik dan lekar A IOLL, O in kr dvorni zalajratelj, na DUNAJ I, Tuchlanben *J V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOliL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 Skatljici se ne pošljeta. 3 u>9—10) XV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . gl Rofl Ferdo, župan v Trbovljah nabral . „ katere so darovali: RoS Ferdo 5 gld., Dimnik Ana in Uregorec P. pu 2 gld., Ros Roza 1 gld. 11 kr., Drnovšek Aloj-sija, Erjavec P., Meznanč Mat, Mol Josip. Kramar Iv . Dolničar Mat., Vo-lavsek A. Meke I, Peklar I., LajnSič A, in Fischer A po 1 gld.. Divjak Kristina, Fočivavšek 1 . Rosaj Konrad, Neimenovan, Kalan F.. Yo ra. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, Frau-zensteBte. Ljubno, Dunaj: cez Selzthal v Solnograd, cez Klein-Reitting v Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak 7 Trbiž. Pontahel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljabno; čez Selzthal v Solnograd, L*nd-Gast«sit., Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz, Aez Klein-Reiding v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. zvećer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut pnpoladne v Podnart- Kropo — Prog« v Novo mesto ln ▼ Ko6evJa. Osobni vlaki: Oh 6. nri >\ m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoladne, ob rt, ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga Is Trblia. Ob 5. ari 4tf m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Am-stetten, Solnograda. Linca, Stevra, Ifila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob L ari 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amstet-n, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljnhna, Celovca, Lienr.a, Pontabla. —< Ob 4. ari 5? m. popoludne osobni vlak z Danaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9 ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih vnrov, Plznja, Bndejevic, Lirca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob H. ari 4*2 min. zvsčer iz Podcarta Krope. — Proga la Novega mesta ln Ko« eavja. Osobni vlaki: Ob H. ari i\. ta. zjatraj, ob 2. ari 3'2 m. popoladne in ob 8. ari »H. m zvečer. — Odhod la LJubljane d. k. t Kamnik. Ob 7. ari m. zjntraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari •")'i m. in ob 10 ari z5 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod s* Ljabljano d. k. Is Kamnika. Oh 4. uri ->H m. zjutraj, ob 11. ari H m. dopoladne, ob ti. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206; 1*6*81 Bisela-faiitvo za opremo za možitev doraslih deklic pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. visokosti svitle gospe nadvojvodinje Gisele Ravnateljstvo na Dunaji, L, Franz Josefs Quai 1 (v lastni hiši) goji zavarovanje na dotinih glavnicah za deklice po ugodnih tarifih in po cenih nagradah. Vsakoletni čisti dobiček hc rabi izključno le v interesu zavarovancev (za podelitev pridobitka, za napravo fonda za opremo ubogih deklic, aosobno nekdanjih zavarovank itd.). Zahtevajte po dopisnici prospekt. Ravnateljstvo Vam ga posije, kakor daje tudi vsa druga pojasnila radovoljno in brez atroikov. Učitelji in uradniki, trgovci in obrtniki dobe a prevzotvijo zaatopstva Glsala-druitva jako dober postrsnskl zssluisk. Ponudbe naj se pošiljajo na (1365—1) ravnateljstvo: Dunaj, L, Franz Josefe Quai 1. mesečno sobo s hrano od 1. ali 16. avfuata napraj. Ponudbe pod ..trgovski aotrudnik 22" posta rastanta LJubljana (1348-2) »Kavarna Valvasor". Danes v četrtek« 27. julija vojaški koncert. Vstop prost. — Začetek ob 8. uri. K mnogobrojnomu obisku vabi naj ulj minejo c 1358-2) And. Stuppan. Firm. 196. Einz. t—139 i. Firmaeintragang. In das hiergerichtliche Handels-Regiater fiir Einzeltirmen wurue eingetragen die Firma: „Anton Hauff — Hdtel Poat — in Oottsohee". Der Firmainhaber Anton Hauff wird zeich- nen: „Anton Haufl". K. k. Kreisgericht Rudolfswert Abth. III., am 18. Juli 1899. (Vpia firm«. V tusodni trgovski register za posamne tirme se je vpisala tvrđka: „Anton HaufT — hOtel pri poŠti — v Kočevji*. Imetelj firme Anton Hauff bode podpisaval: „Anton Hauffu. — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, odd. III., dne" 18. julija 1899. (1346) Za poletje priporoča AYG. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 polag „Figovoa" svojo bofgato zalogo steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. posebno pa (006—49) oprav m gostilne v mestu in na deželi. I Vrčki, kozarci in steklenice. Učenca \ sprejme t trgovino s mešanim blagom Frld. Skuiek, trgovec v Metliki. Stanovanje 3 sobe a pritiklinami, pritlično, odda ao takoj po niski coni (1361—i) na Domobranski oesti it. 1. Učenca (1369-1) sprejme v svojo trgovino z meSanim blagom Oto Homan v Radovljici. gostilna na račun eventualno se vsprejme tudi mesto pita* cllnear« ns»ta»k»rjn. Ponudbe vsprejema posredovalna pisarna sa službe na Dunajski cesti it. 7, Tarssija Novotnv. (1360—1> Kot a primerno začetno plačo se sprejme takoj dijak, ki je dovršil trgovsko Solo ter je slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen. Pismene ponudbe s prepisom končnega spričevala, sprejema tvrdka (21—170) Savr 616 da laill«« y L|aM]ml» i Prtitrnotih Mlltifc. Avtomatični lovilci i a množine. Za podgan« gld. 2 —, za mlil gld. 1'20 Lovo brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnica sa ičurke „Eclipee", na tisoče Ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (1287-2) FEZTH, Dunaj, II., Taboretraeae 11 B. Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poakusi v gospodinjstvu kuhati mesto nerodilne in razburjajoče kavo ali kitajskega čaja: Doktor pl. Trnk6czy-ja kakao sladni (Saj. 1 zavoj '/« kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpoiilja z obratno posto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnkdczy (1349-3) v Ljubljani. Vsa kolesarska popravila izvršujejo ae najceneje, naj solidnoj e in naj točneje v novourejeni mehaniški delavnici podpisane tvrdke (948—11) na Rimski cesti st. 8. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič A Gorjanc zaloga kol«« ln prodaja potrebsćln: Gradišče »t 3. - Posrečilo se je konečno nama pridobiti i Tre t ott noz ta. a.zxllx (1214-8) glavno zastopstvo: •BST Kartic &GoriancRit,r IadajataU la odgovond arsdnik: Josip NollL Uatai&a la tlak .NifOdae TlakaoM«. 43 SE2 3575