bbZHiHAJSKU (iUSKUUAHS I VU UB KULLtlJU                     ¦—
Izvoz zaostaja za resolucijo
Družbeni proizvod in industrijska proizvodnja presegla cilje / Nov obračunski sistem / Težko primerljivi podatki z lanskimi
Rezultati gospodarjenja bežigrajskih organizacij združenega dela v prvem le-tošnjem polletju kažejo, da resolucijsko zastavljeni cilji niso bili uresničeni na vseh področjih. Družbeni proiz-vod, ki se je v tem obdobju povečal za 2,7 odstotkov in industrijska proizvodnja, ki je v primerjavi z enakim obdob-jem lani zrastla za 3,3 odstot-ke, presegata načrte. Izvoz, predvsem konvertibilni, pa po predvidevanjih bežigraj-skega izvršnega sveta ne bo zadostil resolucijsko začrtani rasti niti ob koncu leta. Izgu-be so bile ob polletju na ravni lanskoletnih in večina jih je sezonskega značaja. Realni osebni dohodki bežigrajskih delavcev pa so prvič po letu 1979 porastli - za 2,2 od-stotka.
Po podatkih, ki jih je v za-četku septembra uradno obelodanila Ijubljanska po-družnica Službe družbenega knjigovodstva je 31.073 de-lavcev v bežigrajskem gospo-darstvu v prvih šestih mese-cih letos ustvarilo za 55 od-stotkov več celotnega pri-hodka kot v enakem obdobju lani. Kljub 3,3 odstotnemu povečanju industrijske proiz-vodnje so k rasti celotnega-prihodka prispevale pred-vsem višje cene. Te so se pri proizvajalcih industrijskih iz-delkov povečale za 89,5 od-stotkov, na drobno za 77,8 odstotkov in na debelo za 84,4 odstotkov. Cene življenj-skih potrebščm pa so bile viš-je za 75,8 odstotkov - vse v primerjavi z enakim obdob-jem lani. Kar 83,4 odstotkov celotnega prihodka je v prvi polovici letošnjega leta beži-grajsko gospodarstvo ustva-rilo na domačem trgu, na tu-jem pa le 8,8 odstotka. Pove-čanje slednjega deleža s tuje-ga trga v primerjavi s prejš-njim letom pa gre pripisati predvsem povečanju pov-prečne tečajne vrednosti tu-jih valut v primerjavi z di-narjem.
Ker so bili konec pretekle-ga leta sprejeti nekateri teme-Ijni predpisi, ki urejajo način in vsebino ugotavljanja celot-negaprihodkaindohodkater
način knjiženja poslovanja, so primerjave finančnih re-zultatov prvega polletja letoš-njega leta z lanskimi močno otežene. Da bi jih vendarle vsaj nekoliko realno primer-jali, so v Službi družbenega knjigovodstva prilagodili in preračunali lanske poslovne rezultate letošnjemu obra-čunskemu sistemu.
Če bi torej tudi iz lanskega celotnega prihodka v zunanji trgovini za Bežigradom izlo-čili liste prihodke, ki jih letoš-nji novi obračun ne vsebuje, bi opazili, da se je v zunanji trgovini povečal celotni pri-hodek za 72 odstotkov, y go-spodarstvu pa je bil v primer-javi z enakim obdobjem lani za 62 odstotkov višji. Zaradi obračunskih sprememb, s katerimi je zakonodajalec že-lel doseči predvsem bolj real-no prikazovanje ustvarjene-ga dohodka in vseh oblik po-rabe, dajejo tudi porabljena sredstva drugačno sliko. Za zaloge, materialne stroške amortizacije, poslovne in druge stroške bi ob upošte-vanju vseh zakonskih spre-memb podatki pokazali, da je celotno gospodarstvo Beži-grada porabilo 58 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Letošnje obračunske spre-membe, ki povečujejo obseg celotnih porabljenih sred-stev, so bistveno zmanjšale dohodek organizacij združe-nega dela in s tem tudi raz-bremenili gospodarstvo ne-katerih obveznosti iz dohod-ka. Letošnji polletni dohodek bežigrajskega gospodarstva je sicer za 60 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, vendar je ta podatek realno neprimerljlv. Če bi enaka na-čin in vsebina ugotavljanja dohodka kot letos, veljala že lani, bi številke pokazale, da se je dohodek povečal v pri-merjavi z lanskimi šestimi meseci za 95 odstotkov. Z omenjenimi popravki, ki omogočajo primerljivost po-datkov, je Služba družbene-ga knjigovodstva tudi prika-zala, da je gospodarstvo raz-poredilo za skupno porabo za 0,2 odstotka več sredstev
kot lani v prvem polletju, za splošno družbeno porabo enako kot lani, za druge na-mene za 1,1 odstotka več kot lani, za čisti OD in skupno porabo delavcev za 2,4 od-stotka manj kot lani in za aku-mulacijo za 1,1 odstotka več kot lani. Delež akumulacije v čistem dohodku se je v celot-nem gospodarstvu letossicer povečal, vendar je na področ-ju vodnega gospodarstva, gradbeništva, trgovine in sta-novanjsko-komunatne de-javnosti manjši kot pred le-tom. Zgovoren je tudi poda-tek o zalogah. Te so se v pri-merjavi z lanskimi šestimi meseci povečale za 84 od-stotkov, najbolj zaloge nedo-končane proizvodnje in goto-vih proizvodov. K tolikšnemu porastu je poleg obveznega usklajevanja vrednosti zalog vplivala predvsem visoka rast cen, ki je v večini primerov krojila tudi rast dohodka,
VIDA PETROVČIČ