Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 33. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 15. AVGUSTA (AGOSTO) 1957 Vulitve v Nemčiji Pariz, avgusta 1957. Prihodnji mesec bodo volitve v Nem- najstdnevni mladinski festival, ki se ga MLADINSKI FESTIVAL V MOSKVI V Moskvi se je v nedeljo končal pet- i in si želi sodelovanje z mladino svobod- čiji. Volilna borba poteka mirno in ves svet se zanje zanima; toda mnogo manj, kot po je bilo to prejšnja leta. Razmere v Nemčiji so urejene, mednarodna situa¬ cija je bolj mirna in zato le malokdo pomisli na to, kako usoden pomen mo¬ rejo imeti prav te volitve ne samo za Nemčijo, ampak za vso Evropo. Ne gre samo za Nemčijo — gre za vso Evropo, bi mogli reči, ko gledamo, kako se osta¬ reli kancler dr. Adenauer bori ne samo za usodo svoje stranke, ampak še za mnogo več. Od teh volitev je namreč odvisno, kako se bo razvijala zadeva z Nemčijo v prihodnjih štirih ali petih letih. Zavezniki in Sovjetska zveza bo¬ do morali urediti vprašanje zedinjenja Nemčije, in od tega, kako bo Nemčija zedinjena, je odvisna usoda vse ostale Evrope. Zahodni zavezniki žele, da bi bi¬ la Nemčija zedinjena po svobodnih vo¬ litvah (v tem slučaju bo komunizem v Nemčiji odplavljen), sovjeti pa terjajo, da se Nemčija združi na podlagi dogo¬ vora med zahodno in vzhodno vlado — v novi skupni vladi prejmejo komunisti pol oblasti (vsaj notranjega ministra), in kaj to pomeni, lahko spoznamo iz sluča¬ ja v Češkoslovaški in Madžarski v letih 1948. Komunistični notranji minister je kmalu spravil vso oblast komunistični stranki v roke — Nemčija bi bila komu¬ nistični satelit. Večkrat se naglaša, da je usoda Ev¬ rope odvisna od Nemčije. Nemčija je v središču Evrope, njena kulturna in teh¬ nična premoč je bila vedno odločilna. Včasih so bili njeni vplivi pogubni, ven¬ dar je njen polet silil ostale narode o- koli nje, da so skrbeli za svoj obstoj in napredek. Poleg ameriškega in sovjet¬ skega bloka mora tudi Evropa zaživeti kot celota. Kot glavna sila v tej Evro¬ pi bo imela svoje mesto in vpliv zedinje¬ na Nemčija. Oba bloka, vzhodni in zahodni, pri¬ pravljata neko sožitje v okviru oboro¬ ževanja. Le malo je verjetno, da bi se moglo to sožitje organizirati, ne da bi pri tem ta ali ona država ne pristala na vsaj delno okrnitev svojih suverenih pravic. Vedno več se govori o pravci kontrole nad Sovjetsko zvezo in ZDA, govori se o področjih, kjer bodo mogla letala nadzirati priprave v sosednih dr¬ žavah .Ponekod se bero že razprave o načrtih za ustanovitev mednarodne po¬ licije. Vse to je samo še v govoricah in preteklo bo še mnogo časa, da se bo to izvedlo, toda na poti je. Zahodni blok more pristati na med¬ narodno kontrolo, mnogo tež'e bo to sprejel komunistični blok. Kdor mora pristati na nadziranje, pa ni več nedo¬ takljiv, ni več oblasten (diktatorski) v vseh zadevah. Ako bo moral komunistič¬ ni blok pristati na kontro’o, bo s tem zelo pretresen ves sistem v sovjetskem bloku. Hruščev je v Moskvi zmagal nad stalinisti kot predstavnik linije, ki gre “na desno.” To spremembo so podprli vojaki, generali, ki so navadno najbolj ljubosumni nad pravicami suverenosti in varnosti. Bilo bi prezgodaj govoriti o tem, kako daleč bo šel ta razvoj, vendar se moramo vprašati, kam bo krenila ta smer, ko bodo narodi, podrejeni komu¬ nistični diktaturi spoznali, da pomeni u- je 1 udeležilo 34.000 mladinskih delegatov iz 131 narodov z obeh strani železne za¬ vese. Pripravila ga je od komunistov vo¬ dena Svetovna federacija demokratske mladine, ki ji predseduje Italijan Bruno Bernini. Ta je tudi govoril na zaključ¬ nih držav na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Najbolj vroče debate so se razvijale med svobodnimi in komunističnimi dele¬ gacijami glede verskih, socialnih in fi¬ lozofskih problemov. Na takih debatah se je večkrat zgodilo, da so se sovjetski nem zborovanju v Leninovem stadionu, j mladinci postavili ob stran delegatov kamor je prišlo poleg tujih delegacij tu¬ di nad 100.000 sovjetskih mladeničev in mladenk. Festival je imel namen zbrati čim večje število študirajoče mladine iz vse¬ ga sveta, da bi ji s spretno komunistič¬ no propagando vcepil nazore sedanjih komunističnih veljakov v Kremlju glede problemov svetovnega miru, vprašanja atomske bombe, razorožitve itd. Na ve¬ likih zborovanjih so govorili delegati mnogih narodov. Večino programa so zavzele delegacije držav za železno za¬ veso, t. j. komunistične, tako da dele¬ gatom iz svobodnih držav ni ostajalo mnogo časa govoriti zbranim množicam po zvočnikih ali radiju. Iz svobodnih držav so prišli na festi¬ val delegati različnih mladinskih orga¬ nizacij, tako komunističnih, socialistič¬ nih kakor tudi protikomunističnih, ver¬ skih itd. Sovjetske oblasti so tem dele¬ gacijam dovolile svobodno gibanje po Moskvi in svobodno razpravljanje s so¬ vjetskimi državljani po ulicah, restavra¬ cijah in drugih javnih prostorih. Nekatere zahodne delegacije, med nji¬ mi zlasti ameriška, so prišle na festival dobro pripravi .ene s poročili o položaju v svobodnih državah in z drugo protiko¬ munistično propagando. Okoli ameriških delegatov se je zbirala na ulicah sovjet¬ ska mladina ter se z njimi spuščala v razgovore in debate. Eden od ameriških delegatov je na več krajih v Moskvi na ulici čital poročilo ZN o sovjetski krva- vj intervenciji na Madžarskem, ki so ga mimoidoči z velikanskim zanimanjem poslušali. Najmanj enkrat se je ob ta¬ ki priliki zbrala tako velika množica sovjetske mladine in poslušala protisov¬ jetsko propagando, da je morala nasto¬ piti sovjetska policija, ki je nasilno raz¬ gnala poslušalce in jih nad 100 aretira¬ la. Drugi zahodni delegati so prinesli s seboj na trak posnete govore Eisenho- werja in drugih zahodnih političnih o- sebnosti in jih vrtili na moskovskih uli¬ cah. Eden od ameriških delegatov je imel tudi ročni filmski projektor ter je dajal zahodne propagandne filme kar na zidove po kavarnah in trgih. Zahodne delegacije so v teh petnajstih dnevih bivanja v Moskvi ugotovile, (ja je sovjetska mladina, ki živi in vdihava vse svoje življenje samo komunistični zrak, silno pristopna za svobodno za- padno civilizacijo. V debatah na ulicah je sovjetska mladina tvegala ovadbe po¬ licijskih vohunov, ko je glasno debatira¬ la o pravilnosti ali nepravilnosti sovjet¬ ske krvave intervencije na Madžarskem. Večinoma je glasno prihajala do zak’juč- ka, da je bila intervencija krivična in zločinska. Velika večina sovjetske študirajoče mladine s strahom gleda na nevarnosti hidrogenskega oboroževanja, priznava pa, da ima vtis, da Zapad tega orožja ne namerava prvi uporabiti. Kljub vsej na¬ sprotni propagandi je sovjetska mladi- protikomunističnih in verskih organiza¬ cij iz svobodnih držav proti komunistič¬ nim in protiverskim delegatom 'iz istih držav. Videti je bilo, da je zapadna ko¬ munistična m'adina bolj komunistična, kakor je mladina sovjetske države. Festivala so se smeli svobodno ude¬ leževati tudi časnikarji zapadnih agen¬ cij, ki so mogli pošiljati necenzurirana poročila v svoje centre. Časnikarji so u- gotovili, da je festival imel prav na¬ sproten učinek, kakor so si ga zamislih I li v Kremlju. Namesto, da bi priporno- j gel k še večji komunistični propagandi , med zapadno mladino, je privedel do te- I ga, da je sovjetska mladina kar požira- j la zapadne ideje o svobodi, demokraciji in veri. Komunistične in protiverske de¬ legacije iz zapadnih držav so imele naj¬ manj poslušalcev. Najtočneje osvetljuje razpoloženje med sovjetsko mladino in sovjetskinai državljani dogodek, ki se je baje pripe¬ til enemu c d ameriških delegatov. Ko so razpravljali o nedavnem televizijskem govoru Hruščeva, ki so ga prenašali po USA, v katerem je dejal, da bodo seda¬ nji ameriški otroci postali 'socialisti, je eden od sovjetskih debaterjev pripom¬ nil: “Mi pa bi tako radi, da bi Eisen- hovver govoril po televiziji nam in nam prerokoval, da bodo naši otroci postali kapitalisti!” ISriflščev grozi Adrsisiisorju Na svojem Nemčiji, k er potovanju po Vzhodni je obiskal vrsto tovaren, rudnikov, ladjedelnic in poljedeljskih zadrug, je imel Hruščev več govorov, v katerih je visoko pozdigoval komunistič¬ no vlado Grothewohia in Ulbrichta, ki sta v sovjetskem imperiju še edina sta¬ linistično usmerjena komunista po ne¬ davni čistki v Kremlju. Hruščev je ugo¬ tovil, da se v tej državi more edino za¬ nesti na taka dva človeka, ki se vzdržu¬ jeta na ob! as ti s pomočjo 22 sovjetskih divizij, ki okupirajo Vzhodno Nemčijo že dvanajst let. V svojih govorih je Hruščev pozival na povečanje industrijske proizvodnje v Vzhodni Nemčiji, da “bo postala vzorec industrializacije v socialističnem bloku demokratskih držav.” Pozval je tudi na na pogajanja med obema Nemčijama za združitev na podlagi konfederacije, ki naj bi bila edino možna rešitev tega problema. V svojem vmešavanju v volilno borbo v Zah. Nemčiji, kjer se bosta 15. sept. pomerili na volitvah Adenauerjeva kr- ščansko-demokratska stranka, ki sedaj vlada, in Ollenhauerjevi socialisti, ki ho¬ čem začeti pogajanja z Vzhodno Nem¬ čijo, je Hruščev šel tako daleč, da je javno priznal, da je prišel v Vzhodno Nemčijo delat propagando proti Ade¬ nauerju: “Adenauer bo brez dvoma tr¬ dil, da sem prišel delat propagando v Vzhodno Nemčijo.” “Kaj drugega naj vendar delam tu? Izšel sem iz delavskih vrst in sem pro¬ pagandist za delavski razred. Niti Ade- SE HONRO A LOS HEROES DE LA RECONQUISTA En conmemoracion del 151° aniversa- rio de la Reconquista de Buenos Aires como acto principal se oficio el lunes pasado por la mafiana en la Basilica de Ntra Sra de Rosario, Convento de San¬ to Domingo, el solemne tedeum que hi- zo cfic : ar la Comision Nacional de Ho- menaje. Asistieron el presidente y vicepresi- dente provisionales y altas autoridades raciorales. Al termino del oficio el pre¬ sidente de la Nacion y su comit : va pa- saron al camarin de la Virgen del Ro- sario, donde poco antes los miembros de la Comision Nacional de la Recop- quista habian depositado una corona de flores y guardaron un instante de reco- gimiento ar te la imagen. La banda mu- mcipal točo a ccntinuacion los himnos Nacional y de la Reconquista, con lo que concluyo la ceremonia. večjo poljedeljsko proizvodnjo, ker je u- I nauer ne more pričakovati od mene, da goto vil, da produktivnost v sovjetizira- , nih nemških zadrugah rapidno pada. Na i svojem potovanju je doživljal izredno hladne sprejeme. Delavci so ga posluša¬ li sede z rokami za hrbti. Ovacij ni doži¬ vel niti v Vzhodnem Berlinu, kjer je Grothewohl storil vse, da bi bil sprejem podoben tistim na Češkem. Na zahodne velesile, zlasti pa Zahod¬ no Nemčijo, je Hruščev izbruhal vrsto groženj: da bo ZSSR uničila USA in za¬ padno Evropo z atomskimi raketami, da je komunizem nezadržno na pohodu, da svobodnih volitev v obeh Nemčijah ne bo itd. Upihnil je sleherno upanje na skorajšnjo združitev obeh Nemčij. Ade¬ nauer.'evo vlado je ožigosal za militari¬ stično, ki da se pripravlja z zapadnimi zavezniki na vojno. Zahteval je direkt- bi delal tu propagando za kapitaliste!” Socialist Ollenhauer se je tokrat po¬ stavil v isto vrsto z Adenauerjem, ko je izjavil, da morajo štirje veliki storiti vse, da pride do svobodnih volitev v o- beh Nemčijah, katere naj pripeljejo do združitve. Zahodnonemško časopisje je silovito napadlo Hruščeva zaradi njegovih gro¬ ženj Adenauerju in Zapadu, ko je izjav¬ ljal, da ho oborožitev Nemčije privedla do vojne in do hidrogenskih raketnih na¬ padov na USA in njene zapadnoevrop- ske zaveznike. Hruščeve grožnje so pre¬ senetile tudi mnoge tkzv. liberalne ko- munistfi v Vzhodnem Berlinu, ki so upa¬ li, da bo njegov obisk pripeljal do olaj¬ šanja želežnega stalinističnega režima v Vzhodni Nemčiji. vičneje reši problem združitve Nemčije vedba medrarodne kontrole tudi zanje. nekai več ko samo trenotno zmago idej j zapada. Režim, ki je moral sprejeti kon¬ trolo mednarodne oblasti, se ne bo mo¬ gel dolgo upirati trenju, ki se bo dvi¬ galo iz narodov, ki žive danes v sovjet¬ skem bloku kot sateliti. Volitve v Nemčiji so zato več ko po¬ membne. Ako se zahodna Nemčija od¬ loči še za Adenauerja in njegovo koali¬ cijo, bo s tem odklonjen načrt sociali¬ stov, ki žele zedinjenje Nemčije 50 Podajan ih s sovjeti. Sporazum o razo- roževanju in mednarodni kontroli so sklenjeni tako, da bodo vpoštevani prin¬ cipi sedanje nemške vlade v Bonnu, Nemčjia bo zedinjena s svobodnimi vo¬ litvami in ko se bo umaknil komunistič¬ ni rež'm iz Pankowa, mu bo moral kma¬ lu slediti tudi sovjetski vojaški povelj¬ nik iz Potsdama. Po odhodu sovjetov z Dunaja bi bil to prvi velik umik sovjet¬ skega vpliva iz Srednje Evrope. Vseka¬ kor bi potem bila kmalu podpisana mi¬ rovna pogodba z vso Nemčijo, vnešene IZ TEDNA ¥ TEDEN V Ne\v Yorku je ameriška policra v Rudolfu Ivanoviču Abelu odkrila enega največjih sovjetskih vohunov v ZDA. Predsednik Eisenhower je imenoval za članico ameriške delegacija za let. za¬ sedanje OZN igralko Irene Dunne, ženo zdravnika dr. Franca Griffina. Za Lre- no Dunne pravijo, da dobro pozna zu¬ nanjepolitična vprašanja in je tudi zelo vplivna oseba. Listi pravijo, da je tudi dobra katoličanka. Nač. oddelka za obrambo zahodne pol¬ oble v am. obrambnem min. polk. Tho¬ mas Hanford je izjavil, da bo prišlo v kratkem do podpisa dvostranke pogod¬ be o vojaškem sodelovanju med Argen¬ tino in Severno Ameriko. Severnoameriški senat je sprejel reso- bi bile določbe o tem, kako se naj umak¬ nejo zavezniške sile iz Nemčije, verjet¬ no bi sovjetske posadke morale oditi a- li pa vsaj zmanjšati svoj obseg v osta¬ lih satelitskih državah. Začel bi se raz¬ voj, sprožen z zedinjenjem Nemčije za Nemčijo bi se začela borba za osvo¬ boditev vse Evrope. Komunistični blok se gotovo priprav¬ lja tudi za tak razvoj in ga bo skušal preprečiti. V Moskvi se je ugled in vpliv partije s krizo okoli Kremlja zamajal, v ostali Evropi se bodo komunistični dik¬ tatorji zavedli nevarnosti — pred krat¬ kim so bili nenadni in dolgi razgovori med Hruščevim in Titom v Romuniji. Sovjetski generali bodo imeli na razpo¬ lago dovolj sil, da se bodo držali na svo¬ jih postojankah v Budimpešti, Pragi, Varšavi in drugod. Evropa ni bila prvič v tako težkem položaju. Pred 150 leti je bil njen go¬ spodar Napoleon, ki je na njenih teme- i 'ih gradil svoj imperij, ki bi zajemal poleg Evrope še Indijo in nato vso Azi¬ jo. Imperiji so močni v svoji oboroženi sili, slone pa na lončenih nogah, kadar se začenja rušiti vera v njihovo nez- grešljivost in neumrljivost, Stalin ni umrl samo zase, z njim je umrlo mno¬ go tistega bleska, ki je varoval Kremelj pred sencami, ki so pisale svoje tudi za komunizem pomembne besede na njego¬ ve stene. Volitve v Nemčiji bodo v nemali meri odločile, ali se bo komunistični vpliv raz¬ tegnil tja do Rena in začel siliti v Fran¬ cijo in proti Atlantiku, ali pa bo nasto¬ pila nasprotna pot — poleg Nemčije gre svoboda tudi tistim narodom, ki danes ječe v sovjetskem bloku kot sateliti Mo¬ skve. B.V. lucijo, naj bi OZN razpolagala s stalno manjšo oboroženo silo za zadušitev vo¬ jaških spopadov med posameznimi dr¬ žavami. Vlada te države je pa obnovila svojo zahtevo naj bi OZN na svejem let. zasedanju razpravljala o sed. položaju na Madžarskem v zvezi z zadnjo revo¬ lucijo. ' v Franci : a je izdala vrsto deviznih predpisov za zboljšanje gospodarskega položaja. Ugodnosti uživajo izvozniki in turisti, ki prihajajo v Francijo, nanovo so pa obdavčeni uvozniki nujno nepo¬ trebnega blaga in turisti, ki odhajajo iz Francije v druge države. Predsednik franc, vlade Maurice Bourges bo ta mesec obiskal Alžir. O ta- mošnjem položaju se hoče sam prepri¬ čati na licu mesta. Več angleških listov je objavilo napa¬ de na sed. angl. kraljico Izabelo, kraljev¬ ski dvor In 828 vojvodov, baronov, gro¬ fov in drug ; h aristokratov, od katerih da država nima dosti koristi. Poleg la- borističnih listov je napad na angl. plem¬ stvo objavil tudi konservativni list “Sunday Express” ter pravi, da angl. a- ristokracija zelo škodi ugledu kraljev¬ ske hiše. List se zavzema za odpravo dednega plemstva. Zanimivo v zvezi s temi napadi je dejstvo, da se je v Ri¬ mu oglasT Italijan Renato Marmirolli, tajnik neke “mednarodne protiboljševi- ške fronte za obrambo kat. civilizaci¬ je”, ki se hoče tepsti za čast angle¬ ške kraljice. Lorda A’trinchama, ki je prvi objavil napad na angl. kraljico, je namreč pozval na dvoboj. V Kairu je eg : ptovski diktator polk. Naser organiziral proces proti 13 za- POČASTITEV SPOMINA JUNAKOV. PADLIH PRI PONOVNEM ZAVZETJU BUENOS AIRESA V pačastitev 151 obletnice ponovnega zavzetja Buenos Airesa je glavna sve¬ čanost obstojala v slovesni zahvalni službi božji, ki je bila prejšnji pone¬ deljek v dcmin kanski baziliki Naše Go¬ spe Sv. Rožnega venca v Buenos Aire¬ su. Udeležili so se je predsednik republi¬ ke general Pedro E. Aramburu s pod¬ predsednikom kontraadmiralom Izakom Rojas-om in drugimi uglednimi oseb¬ nostmi. Po končanem svetem opravilu se je preds. rep. gral. Aramburu z vsem spremstvom podal v kamarin Device Ro- ženvenske. Malo pred njegovim priho¬ dom v kamarin, so člani Nacionalne ko¬ misije za proslavljanje ponovnega za¬ vzetja Buenos A ; resa, položili pred Rp- ženvensko Mater bož‘o velik venec. Pred Marijino baziliko je zatem mest¬ na godba odigrala narodno himno in himno ponovnega zavzetja Buenos Ai- rotrnikom, bi so ga hoteli Strmoglaviti in umoriti med zadnjim ahgl. franc, na¬ padom na Egipt in postaviti za predsed¬ nika prejšnjega predsednika gen. Na- guiba. Zarotnikom preti smrtna kazen. Na Češkem imajo komunisti v svoji “ljudski demokraciji” zaprtih 45.000 po¬ litičnih nasprotnikov. Na Poljskem je v drugem največjem poljskem mestu Lcdz prišlo do stavke železničarjev, ki zahtevajo zvišanje plač. Proti stavkujočim železničarjem je nastopila policija ter je bilo več železni¬ čarjev ranjenih. Poji v Omanu v Perzijskem odn. O- manskem zalivu proti upornikom, ki so se dvignili proti tam., Angležem naklo¬ njenemu sultanu, so bili zadnje dneve prejšnjega tedna zelo hudi. Uporniki so izkoriščali razne zasede ter so nastopa¬ jočim angl. suhozemskim oddelkom in domačim oboroženim silam priredili več presenečenj. Najhujše je bilo pri kra u Firk, kjer so se Angleži morali celo u- makniti. Da bi popravili svoj prestiž, so se v nadalnjih akcijah proti upornikom posluževali vojaške taktike pok. nem. generala Erwina Romme'a: t. j. kombi¬ niranega napada letalstva in suhozem- ske vojske. Letala so nastopala v naj¬ niže možnih poletih ter so sipala grana¬ te in ogenj iz strojnic na upornike. Na ta nač ; n so strli njihov upor ter nato zasedli n'ihovo glavno utrjeno postojan¬ ko Nizva. S tega mesta sta pobegnila na področje “zelene gore” voditelja upora Galeb in njegov brat Talib. Omanski sultan je v izjavi časnikarjem dejal, da je upor začel Talib, ki je iz Saudijeve Arabije pripeljal 200 do zob oboroženih mož. V Kairu so pa objavili, da je bila neposredno pred začetkom vojaških ak- cii v Omanu podpisana tajna pogodba med angl. petroljskimi družbami in Mu- scatskim sultanatom. Sirija postaja vedno bolj sovjetski sa- tel : t. Med to državo in ZSSR je bila pod¬ pisana pogodba, po kateri bo ZSSR obo¬ rožila Sirijo. Dala ji bo tudi dve pod¬ mornici. V Sovjetski zvezi se je mudil tudi sirijski obrambni minister. Po vr¬ nitvi je zatrjeval, da bo Sovjetska zve¬ za, ki da je “iskreno za mir”, branila Si¬ rijo pred slehernim napadom. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. Vin. 1957 Ameriški slovenski pesnik in glasbenik Ivan Zorman umrl Ameriške Slovence je zadel hud uda¬ rec. ime 4. avgusta 1957 je umrl njihov najvidnejši kulturni predstavnik Ivan Zorman, slovenski pesnik, glasbenik in skladatelj. Nanj so bili vsi Slovenci v Sev. Ameriki ponosni kot na največjo kulturno osebnost slovenske Severne A- merike. Rajni Zorman je bolehal dalj časa. Zdravili so ga v Clevelandski kliniški bolnišnici. Toda vsa zdravniška veda mu zdravja, ki mu ga je razjedal rak v grlu, ni mogla povrniti. Po hudem trpljenju je dne 4. avgusta t. 1. podlegel tej straš¬ ni bolezni. Njegova smrt je v vsej slovenski jav¬ nosti v Severni Ameriki vzbudila sploš¬ no žalost. Rajni Ivan Zorman je bil rojen pred 68 leti v Šmarju v Sloveniji. V Severno Ameriko je prišel z očetom kot štirilet¬ ni fantek, žena Josephine, roj. Mežnar¬ šič, mu je umrla leta 1936. On pa je za¬ pustil hčerko Carmen, brate Jožefa, ki ima odvetniško pisarno v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, glas¬ benika Karla in Rajmunda, upravnika Cooley farm ter sestro Pavlo Starkey. Po poklicu je bil Ivan Zorman učitelj prišli pevci raznih slovenskih pevskih zborov. Rajnemu Ivanu Zormanu so v slovo zapeli več žalostink. Med temi zbo¬ ri je bil zlasti pevski zbor Slovenske glasbene matice. Prišli pa so tudi pev¬ ci najmlajšega pevskega zbora v Cle¬ velandu, Slavčka iz Baragovega doma. Ta dan je tudi posnel Zormanovo po¬ smrtno masko slov. akad. slikar in ki¬ par Franc Gorše. Pogreb Ivana Zormana je bil v četr¬ tek dne 8. avgusta. Udeležilo se ga je ze¬ lo veliko slovenskih rojakov, pa tudi veliko uglednih domačinov, ker je bil raj¬ ni Zorman v Clovelandu splošno znana in vplivna ter cenjena osebnost. Na po¬ greb svojega dragega prijatelja je iz Washingtona prihitel tudi slovenski se¬ nator Frank Lausche. Slovesno pogreba no mašo je opravil župnik Msgr. John Oman ob asistenci župnikov Matije Ja¬ gra in Alojzija Baznika. Po končanem žalnem opravilu v cerk¬ vi se je razvil pogrebni sprevod na cle¬ velandsko pokopališče Kalvarija, kjer so za slovensko stvar zaslužnega moža Ivana Zormana položili k zadnjemu po¬ čitku. Smrt Ivana Zormana je za Slovence v Severni Ameriki nenadomestljiva iz¬ guba. Čenraf je bil docela ameriško ' M glasbe. V župniji sv. Lovrenca je bil 40 let organist. Šolal se je na Central Institute v Cle¬ velandu, St. Johns College v Collegevilie v državi Minnesota in Western Reserve University. študiral je jezike, slovstvo in glasbo. Bil je res pesnik, pevec, glasbenik in skladatelj. Svoje pesmi je izdal v šestih zbirkah. Mnogo je tudi prevajal iz slo¬ venščine v angleščino in obratno. V obeh jezikih je bil pravi mojster. Truplo pokojnega Ivana Zormana so položili na mrtvaški oder v veliki dvo¬ rani Slovenskega narodnega doma na avenidi St. Clair. Sem so ga hodile kro¬ pit velike množice ljudstva. Največ je bilo Slovencev. Stari in novi naseljenci. Vsi so se prihajali poslovit Od sloven¬ skega pevca. V sredo, dne 7. avgusta, so vzgojen, je ves gorel od navdušenja za slovensko stvar. Bil je velik ljubitelj slo- i venske pesmi. Sam je bil pesnik in je I svoja domovinska čustva zlival v verze. Glasbeno je bil visoko naobražen. Veli¬ ko slovenskih pesmi je uglasbil. Med te¬ mi tudi mnogo svojih. Med rojaki v Severni Ameriki je uži¬ val velik ugled. Saj je bila njihov naj¬ močnejša kulturna osebnost, ki jih je odlično predstavljala v velikem ameri¬ škem kulturnem svetu. Kako zelo je zadela Slovence v Se¬ verni Ameriki Zormanova smrt, nam priča pismo slovenskega pisatelja Kar¬ la Mauserja, v katerem med drugim pravi, da sta Zormanova smrt in seda¬ nja huda težka bolezen Antona Grdine dva huda udarca za tukajšnje sloven¬ stvo. Akademski slikar g. Franc Gorše nam v pismu prav tako poroča o smrti Iva¬ na Zormana. Svoje pismo pa zaključu¬ je z bridko ugotovitvijo: “List za listom pada od našega narodnega drevesa.” Ivan Zorman je telesno sicer umrl, ži¬ vel bo pa v svojih pesmih še naprej, ži¬ vel tako dolgo, dokler bo živel sploh slo¬ venski rod. Slovenskim izseljencem v svetu je pa lahko najlepši vzor prave in globoke narodne zavednosti in velike ljubezni do slovenske besede in pesmi! Naj počiva v miru v svobodni ameriški zemlji! Obisk škofa dr. Gregorija Rožmana .na Nizozemskem V soboto 13. julija zjutraj je pripel¬ jal g. V inko Žakelj H Eysdena v Belgiji škofa dr. Rožmana k Maripi Pomagaj v Heerlen. Ob navadni uri (7,15), kakor vsako soboto, je Prevzvišeni bral sv. ma¬ šo. Takoj po maši je odšel s številnimi Slovenci na par korakov oddaljen grob dolgoletnega dušnega pastirja Sloven¬ cev, t P. Teotima. Kmalu po tem pa se je Prevzvišeni podal v spremstvu 4. slo¬ venskih duhovnikov na stanovanje tam¬ kajšnjega pastirja Slovencev, kjer je bi¬ lo zanj tudi določeno stanovanje. Zvečer je v Heelerheide spovedoval Slovence in nato ob pol 9 zvečer obiskal pevce ZVON-a pri njihovi pevski vaji. Pevci so ga radostno sprejeli in mu zapeli par domovinskih pesmi. V nedeljo 14. julija — dan vsakolet¬ nega romanja k Mariji Pomagaj — so se začeli zbirati rojaki pri Mariji Poma¬ gaj. Ob pel devetih smo začeli peti ro¬ marsko pesem “Marija, ti pomagaj nam”, medtem pa smo ponesli sliko Ma¬ rije Pomagaj z njenega oltarčka na glavni oltar. Takoj nato je bila sv. bir¬ ma, ki jo je škof podelil 14. otrokom. Po birmi je bila pridiga in nato sv. maša. G. škofu so stregli pri maši: letošnji novomašnik g. M. Papež , novomašnikov sofaran g. G. Turk, k i je pr šel iz Salz¬ burga in še gg. Kunstelj Ignacij izAn- glije in Reven Zdravko iz Belgije. Po masi smo se zbrali za 'slikan e. Tak oj nato pa je bila akademija, kjer so Prev- zvišenega počastili poleg številnih Slo¬ vencev tudi domačini: župan mesta Heerlen, senator ljudske stranke Mae- nen, trije inženirji direktorji in zastop- n : ki tuk. rudnika in predsednik kat. rud sindikata, ki šteje 25.000 članov. Akade¬ mija je bila kratka in prisrčna: narod¬ ne pesmi in plesi. Spomnili smo se tu¬ di 28. letnce škofovanja Prevzvišene- ga. Recitirali smo mu zato Pregljevo pe¬ sem, ki mu jo ’’e posvetil na dan posve¬ čenja 14. julija 1929. Zvečer so bile v Heerlerheide pete li¬ tanije M. B. in nato sestanek s škofom, škof se je na tem sestanku z vsakim kra*ko pogovori. V ponedeljek popoldne smo obiskali č. M. Justino, uršulinko iz škofiie Loke, ki uči naša dekleta ročna dela. Med pot¬ jo smo obiskali tudi č. s. Ddoroso Šo- ’ar, ki je na zdravljenju v TBC-san^to- ri'u. Pot smo končali z obiskom tukaj¬ šnjega šk^fa dr. Lemmensa in pomrzne¬ va škofa dr. Hanssena. Zvečer pa so bi¬ le v Hoensbroeku zopet pete litanije M. B. V torek smo odbrzeli v 20. km. odda¬ ljeni Aachen, kjer smo obiskali dr. I. Lenčkovega sošo’ca dr. F ; rmenicha, ki je direktor Caritasa ahenške škofije. Tu smo si ogledali znamenito stolnico Kar¬ la VePkega. Po k‘sdu nas je odneljal dr. Firmenich v do’ino Eifel, kjer je bil v lb;avc uslišan) a in s pri¬ mernim .darom za Baragovo za¬ devo? _ Priporočaš bližnjim, naj se z za¬ upanjem zatekajo k Baragi? Moliš in vzpodbujaš k molitvi za Baragovo beatifikacijo? Bereš kaj in daješ brati drugM o Baragovem življenju in deleL vanju? Imaš doma Baragov življenjepis in Baragovo podobo? Si član Ijnj^ameriške Baragove zveze in®l|®i)u5|eš člansko dolž¬ nost? ReaK|fl|ačuJ e š članarino 6 pesov letno? Ža* koliko let nazaj si že dolžan? \ Na koliko "teh -vprašanj si lahko deš po volj en odgovor? Tradicionalna družabna prireditev SLOVENSKE B E S E H E bo v soboto, 24. avgusta v prostorih kluba Excelsior, ULICA PATRICIOS 457. Santos Lugares BOGAT SREČOLOV! SODELUJE HARMONY JAZZ Po kratki bolezni in previdena z vsemi tolažili svete vere je v nedeljo 28. julija 1957 v svojem 84. letu odšla k Bogu naša dobra mama f/ospa MAMSdA SKVARČA, roj. OGRIN Pokopali so jo 30. julija 1957 na pokopališču pri sv. Pavlu na Vrhniki. Lepo jo priporočamo v molitev. Žalujoči: Marija, Franc, Tinka, Slavko, Stanko, Ivo in Jelka, por. Reczek, otroci in ostalo sorodstvo. Vrhnika, Ljubljana, Maribor, Lujan, Studenec pri Krškem, Cleveland, 8. VIII. 1957. Kakor vsak dober trgovec je Laeade svoje načrte skrival. Posebno država ne sme o tem ničesar zvedeti, ker bi v svojem kapitalističnem izmozgavanju takoj imela besedo pri zdravilnih vrel¬ cih. K sreči se nahaja Votlinasta gora in prav tako Areal na obeh straneh ce¬ ste, ki pelje na Tarbes, v občinski po¬ sesti. Zemljišča starega Lafita, ki tudi ni poseben trgovec, se končajo na bre¬ gu chaletskega otoka. Državna posest se pričenja šele daleč onkraj Gave. Tretji konkurent po Lakadie-vih mislih ne pride v poštev. Treba je seveda de¬ lati počasi, pustiti z nasmehom, da se ta čudežna pijanost poleže in paziti, da ne zagreši niti enega napačnega koraka kakor Dutour in Jacomet. Mogoče bi bi¬ lo že čez eno leto ustanoviti skupno s poštarjem Cazenavo in z nekaterimi ! slamnatimi možmi “Zdraviliščno druž¬ bo” in izdajati akcije. Laeade pošlje na skrivaj v votlino o- ba svoja adjutanta Courregesa in Cap- devilla, da bi natočila nekaj steklenic novo odkrite vode. Razočarala ga je. Vi¬ deti je bilo, da nima v sebi prav nič resne ogljikove kisline, ki bi mogla na¬ praviti vodo za priljubljeno namizno pi¬ jačo. Profesorji morajo to pomanjklji¬ vost spremeniti v dobrino. Laeade je od¬ ločen, da bo proglasil ogljikovo kislino za nezdravo, ker nedvomno povzroča kolcanje in napenjanje. Skrivšna ugoto¬ vitev mestnega izvedenca za vodnjake pa je nasprotno prav razveseljiva. Stu¬ denec daje na dan stodvaindvajset tisoč litrov vode. Zadošča, da postane s stu¬ dencem prav tako bogat kakor Tirrier. Na univerzi v Toulusu slovi velika balneologična kapaciteta, profesor Fil- hol. Vendar Laeade ni tako neumen, da bi zdaj v nezrelem času dal takemu ka¬ nonu že grmeti. Preden bo Filhol spre¬ govoril svojo neovrgljivo besedo, je tre¬ ba preizkusiti nosilnost trgovske ideje. Preizkušnje pa na noben način ne sme izvršiti okrajni apotekar. Labayle je namreč istočasno tudi član občinskega sveta, zelo premožen in bi znal prav lahko priti na podobne misli kakor nje¬ gov župan. Laeade ima v mestecu Trie, nedaleč od Tarbesa, dobrega prijatelja, apotekarja Latourja. Prijatelja imaš za to, da ti izkazuje usluge. Mnenje iz u- služnosti je prvič poceni in drugič ne¬ obvezno. Gospod Latour dobi torej ste¬ klenico massabiellske vode s prošnjo, naj jo preišče z obzirom na kemično na¬ ravo in na zdravilno vrednost. Med tem ko sta se cesarski državni tožilec in policijski komisar, potem ko so jima pobili šipe, jezno umaknila, se je župan vsak dan večkrat sprehajal po lurških ulicah. Svečan ie in prijazen kakor še nikoli. Z razveganim klobukom, ki je spomenik revolucionarne preteklo¬ sti, se na široko odkriva, če ozdravlja na pozdrave ljudi. Pred seboj gleda ble¬ ščečo se bodočnost, ko bo oče mesta in družine. Dalekovidnež pa niti malo ne sluti, da mu niso nevarni konkurenti ne država ne Lafite in ne Labayle, temveč Gospa. V Bouhouhortsovi sobi so se že zbra¬ le sosede, da bi po stari navadi sešile otroku mrtvaško srajčico, če je že pri¬ šla bolezen tako daleč. In videti je bilo, da je. Po čudnem usodnem naključju matere Soubirous ni bilo doma, ko je otroka napadlo s tako silo, kakor do zdaj še nikoli. Bouhouhortsova je trdno verovala v zdravilne prijeme in v zdra¬ vilna sredstva gospe Soubirousove. Strašno jo je jezilo, ker je v tej naj¬ hujši stiski ni bilo doma. Kaj je poma¬ galo, da je sama zvesto poskusila vsa Soubirousina sredstva, vroče ovitke, in da je sama neprenehoma stresala skr¬ čeno in vročično otroško telesce ? če¬ prav je mati, vendar nima pripravne roke. Vse je zaman. Zdaj otrok leži, di¬ ha hitro in grgrajoče, oči so mu obr¬ njene navzgor, tako, da je videti samo belino. Klub vročici je zgrbljen obrazek rjavkastorumen. Poleg obupane žene stoji Bouhouhorts, lomilec skrila, ki največ dela zunaj in samo enkrat na teden pride domov. Bou¬ houhorts je po božje vesel v svojem sr¬ cu. Ubogi otrok umira. Končno bo re¬ šen skrbi in dušne bolečine, kadar se bo po težkem delu vrnil domov. Bouhou¬ horts ni živina, in ta, ki mu umira pred očmi, je njegov lastni sin. Toda kaj je navsezadnje dveletni otrok? Bouhou¬ horts je star osemnidvajset let in bo lahko imel še sinov in hčera, kolikor jih bo hotel, da Bog le reši ženo te mo¬ re. žene so marsikdaj čudne. Z levjo mečjo se oklepajo takele more. Celo živ¬ ljenje jim napolni, da se branijo celo moža. Bouhouhots nežno potrka svojo Croisino po hrbtu. Ta samo vzdihne: “Pojdi še enkrat k Dozousu, Bou¬ houhorts, ali k Peyrusu, morda pride kateri...” “Počemu,” skomigne mož z rameni. “Peyrus je na deželi, Dozous pa ima ordinacijo. In sama vidiš, da je prepoz¬ no. Malček že hrope. Temu se pravi a- gonija...” Frančiška Gozos, ena izmed sosed, hčerka Bouchersa, poskuša z običajno tolažbo.