ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA GRADIVO IN RAZPRAVE France Štukl KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI I. ŠKOFJA LOKA 1981 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA France Štukl KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI I. PREDMESTJA KARLOVEC, TRATA, STUDENEC, KAPUCINSKO PREDMESTJE Druga polovica 18. stoletja do 1980 ŠKOFJA LOKA 1981 Izdal in založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj je odgovoren dr. Jože Žontar. — Ovitek: ing. Miroslav France. — Lektor: prof. Jeja Jamar — Legat. — Zemljevid: ing. Irena Schiffrer. Tisk zemlje- vida: Institut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana. — Priprava indeksa: Mija Mravlja. — Obdelava indeksa: Računski center LTH Škofja Loka. — Razmnožil: Edvard Usenik, prepisovanje in razmnože- vanje. — Izdajo so finančno omogočili: Kulturna skupnost Škofja Loka, Kulturna skupnost Slovenije, Muzejsko društvo Škofja Loka ter Odbor za prenovo in oživitev mestnih in vaških jeder pri izvršnem svetu Skupščine občine Škofja Loka. UVOD Po obnovitvi arhivske službe v Škofji Loki, ko se je leta 1967 arhiv odcepil od muzeja v Škofji Loki in priključil Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani, je kmalu dozorela misel, da je potrebno iz bogate loške arhivske zakladnice pričeti načrtno obdelovati in objavljati vire, predvsem take, ki se do sedaj niso dosti uporabljali. To pa so v našem primeru zemljiške knjige, ki so v uporabi še danes. Loška zemljiška knjiga za mestne zadeve še ni bila uporabljena in je bila tako mrtev kapital, ki za tekočo rabo ni bil več koristen in ga je sodišče v Škofji Loki po zadnji vojni odstopilo muzeju, ta pa po reorga- nizaciji arhivske službe loškemu arhivu. Za obdelavo zemljiških knjig za mestni predel in predmestja me je navdušil moj takratni ravnatelj dr. Sergij Vilfan, ki je sam sodeloval pri začetni metodi dela, na modelu, ki sva ga skupaj preskusila na nekaterih hišah v Karlovcu. Z novejšimi podatki za loške hiše, zbranih na sodišču v Škofji Loki, se je takrat ukvarjal tudi profesor France Planina, ki mi je velikodušno odstopil podatke. Govore o lastnikih zadnjih 100 let. Po odhodu dr. Vilfana za profesorja na pravno fakulteto leta 1972 in zaradi moje zaposlenosti in drugih nalog je delo zastalo do leta 1980. V tem letu smo ponovno preverili vse podatke, nadaljevali z deli na sodišču v Škofji Loki in še enkrat dopolnili Planinove izpiske, ki so se v osmih letih ponekod že spremenili. Ker se zadnji podatki iz prve serije zemljiške knjige niso ujemali s podatki s sodišča, smo jih še enkrat preverili in uskladili. Da bi bila podoba, ki smo jo dobili iz zemljiških knjig, še bolj živa, smo za našo knjigo pritegnili še druge vire, o katerih pa pozneje. V prvem delu Knjige hiš poročam o hišah v loških predmestjih. Predmestij sem se lotil zaradi tega, ker so manj zahtevna. Ob metodi, ki se je tu izoblikovala, bom pomisleke drugih strokovnjakov, kritične pripombe, dodatke in dobre ideje rade volje vključil v drugi del knjige za Mesto. Vzor pri delu so mi bile tovrstne publikacije oziroma prispevki dr. Janka Polca iz Kamnika,1 Vladislava Fabjančiča za staro Ljubljano2 in dr. Josipa Žontarja Zgodovina mesta Kranja.3 Pri pripravi knjige so mi z nasveti pomagali dr. Vasilij Melik, dr. Sergij Vilfan, dr. Pavle Blaznik in dr. Jože Zontar in se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem. VIRI Osnovni vir za knjigo hiš je bila zemljiška knjiga. Uporabljal sem dve generalni seriji zemljiške knjige, staro, ki je pri nas v arhivu, in tekočo pri temeljnemu sodišču Kranj, enota Škofja Loka, ki pa je tudi stara že preko sto let. V loškem arhivu je serija zemljiških knjig za celotno bivše loško gospostvo, serija za mesto in predmestja in posamezne zemljiške knjige za druge zemljiške gospode na loškem ozemlju. Pri vseh teh zemljiških knjigah je glavna zemljiška posest, le pri seriji za mesto in predmestje je slika nekoliko drugačna. Meščani in predmestenci niso bili kmetje, zato je oblast te predele popisala nekoliko drugače, tudi posebej od ostalega gospostva. Poudarek je dala na lastnike hiš, opise hiš, delavnic, gospodarskih poslopij, od agrarnih terminov pa na hišne vrtove in manjše gozdne in agrarne deleže. Pri tej mestni seriji zemljiške knjige sta dve glavni knjigi, kronološko druga za drugo. Prva glavna knjiga iz okrog leta 1 830 daje podatke od začetka 19. stoletja do srede 40. let stoletja. Kljub temu da je bilo še dovolj prostora v knjigi, so okrog leta 1840 nastavili novo glavno knjigo, ki prinaša podatke do 80. let prejšnjega stoletja, ko so nastavili evidence, ki so še sedaj v rabi v zemljiški knjigi na sodišču v Škofji Loki. Listinska serija za ti dve glavni knjigi obsega 9 knjig. Zadnja knjiga sega do leta 1849, naprej do okrog 3 1880 je serija listin izgubljena. Po letu 1880 pa mesto nima več svoje lastne listinske serije in je ta vezana na splošno zemljiško knjigo za celotni sodni okraj Škofja Loka. Obe glavni zemljiški knjigi se vežeta na urbarialne številke in druga knjiga ima tudi prenos na sedanji vložek v zemljiški knjigi. Za celotno loško gospostvo je 14 glavnih zvezkov v 10 knjigah, listinske serije pa je preko 12 tekočih metrov knjig. Podatki v teh knjigah pa se seveda nanašajo prvenstveno na zemljiško posest in za kmečke predele ne prinašajo dosti podatkov za hiše, gospodarska poslopja, itd. Za prebivalce mesta in predmestij je bila hiša najpomembnejša za življenje zato jev teh knjigah poudarek na opisih hiš in njih posestnikih. Za mesto obstoji tudi knjiga evidence meščanov kot zemljiških posestnikov, vendar je ta evidenca pomanjkljiva, nepregledna in za naše proučevanje v tej fazi nezanimiva. Pri obeh glavnih knjigah za mesto in predmestja izvemo iz njih za lastnike hiš in način pridobitve lastništva. Več o pravnih naslovih pridobitve pa seveda izvemo iz listinske serije, ki smo jo posebno pri prvih vpisih s pridom uporabljali. Na srečo je ob glavni knjigi in seriji listin ohranjena še ena zanimiva, rekli bi, glavna knjiga z naslovom Lagerbuch des Stadtdominium Lack I, ki pa ne nosi pravega naslova za podatke, ki jih skriva. Ta knjiga je bila nastavljena okrog 1840 in opisuje hiše v mestu in predmestjih ne glede na lastnike. Te popise hiš smo v naši knjigi natančno posneli in prevedli, saj nam govore o velikosti hiš, kritini, materialu izdelave, gospodarskih poslopjih, delavnicah, s/rtovih pri hiši in drugod, gozdnih deležih,itd. To zanimivo loško knjigo o hišah in deležih so uporabljali predvsem v davčne namene, saj je popisovala,koliko je kdo ,,močan", ali ima hišo v nadstropje in je tako bolj ugleden, pa naj tudi več prispeva državi. Pri prvi glavni knjigi popisovalec pri prvem lastniku ni navedel načine pridobitve posesti, zato je pustil to rubriko prazno. Podatki o prvem lastniku so bili že tako daleč, da se uradniku ni zdelo vredno iskati starejših lastnikov. To pomanjkljivost pa se je dalo z vztrajnim delom po toliko letih popraviti. Ob obeh glavnih knjigah, seriji listin, knjigi s popisom hiš, zemljiških knjigah s popisom meščanskih nepremičnin, smo za mesto našli še šest knjig, za katere direktne zveze z zemljiško knjigo takoj nismo našli. Pri pregledu teh knjig smo ugotovili, da so pisane podobno kot stare notarske knjige posebno v obmorskih mestih. Pisal jih je v našem primeru mestni predstojnik z nazivom: mestni sodnik, mestni predstojnik, mestni oskrbnik, glavar (Hauptman), itd. Mestni sodnik je v njih zapisoval spremembe hišnih lastnikov kronološko in po vsebini pravnega naslova (kupna pogodba, testament, itd.). Tri knjige so razdeljene v serije A, B in C. V knjigi A so vpisane poravnave, ,,pisma", zadolžnice, odstopi, pobotnice, itd. V knjigi B so v glavnem testamenti, v C pa kupne, izročilne, menjalne pogodbe, zadolžnice in poročna pisma. Ostale tri knjige prinašajo kronološko predvsem zadolžnice in druge pravne naslove. Teh 6 knjig daje podatke od srede 70. let 18. stoletja. Začete so bile te knjige leta 1792 oziroma še prej (glej pri opisu zemljiških knjig). V teh 6 knjigah so prvotno vodili premoženjsko-pravne zadeve za mesto in predmestja in so pozneje iz teh evidenc nastavili prvo glavno knjigo in novo serijo listin. Zanimivo je, da so vpisi na prelomu 18. v 19. stoletje tako vpisani dvakrat, v seriji A, B, C in v prvi knjigi serije listin, ki sega nazaj prav tako v leto 1792. Pokrivanje vpisov najdemo celo še do tretje knjige serije listin (Intabulacions protokoli l-lll). Tako sem pri delu od začetka do konca pregledal še teh 6 zemljiških knjig in lastnike in pravne naslove pridobitve nepremičnin vpisoval v že nastavljene kartoteke hiš. Pri nekaterih lastnikih ni omenjen pravni naslov pridobitve nepremičnine, ker ga iz zadolžnice nisem mogel dobiti, je pa v taki listini nesporno razvidno lastništvo. Takšno delo je bilo seveda dolgotrajno, spoznali pa smo lastnike stavb ponekod še nekaj rodov nazaj..Leta 1980 sem vse te izpise še enkrat prekontroliral, saj so pisave v teh knjigah včasih zares slabo čitljive. Za bralčevo ilustracijo naj povem, da so 4 obravnavane zemljiške knjige velike od 35 do 50 cm in debele okrog 7 cm. Vezane so delno ali v celoti v usnje. Podatki iz glavnih zemljiških knjig so v naši publikaciji izčrpani, s tem pa ni rečeno, da se določeni vpisi še ne bi našli v množici listinske serije. Posebno bi to veljalo za 19. stoletje. Pogodb včasih tudi niso takoj vpisovali v zemljiško knjigo. Mnoge pogodbe so bile narejene pri javnih notarjih in so imele že same po sebi javno priznanje. Za nadaljnji vpis v zemljiško knjigo je bil potreben spet denar, ki je bil dragocen in posebno pri mladoletnih v skrbnih rokah njihovih varuhov. Verjetno tudi niso vedno vpisani razni prehodni lastniki, ki so iskali pri nakupih in prodajah nepremičnin svoj dobiček (dražbe). Bralce prosim, da dopolnijo obstoječe podatke, biti pa moramo previdni, saj marsikateri loški „magnat" formalno ni bil lastnik svojega premoženja, ki je bilo zapisano na ženo ali mladoletne otroke in je formalno lastništvo spustilo en rod. Pri podatkih do 1980 smo bili na tekočem, kolikor so bile zadeve dognane v zemljiški knjigi poleti 1980. Nikakor pa teh podatkov ne smemo enačiti z uradno evidenco v zemljiški knjigi, kjer imajo vsi ti podatki pojasnilo in ozadje v seriji listin. Celotno zemljiško knjigo, ki sem jo v tej publikaciji uporabljal, sem razdelil v tri skupine: 1) mestne premoženjsko pravne knjige pred uvedbo glavne zemljiške knjige, 2) glavne zemljiške knjige 3) knjige s serijo listin Kako se te knjige med seboj prepletajo, smo že spredaj povedali. Ker smo v tekstu pri lastnikih uporabljali za te knjige kratice in da bi se z njimi še pobliže seznanili, jih poglejmo še posamično. Prva skupina. Serija je nastala v letih prehoda mestne avtonomije v municipalno mesto. Urkunden Stadt Lack 1791—1792 Ostanek te knjige je od nekod iztrgan. Zvezek je brez platnic in ima zadaj indeks priimkov. Knjigo smo le malo uporabljati v našem prvem delu. Kratica zanjo je USL. Protokol unter Ferbriefungen der Stadt Lack von 1789—1792. Na začetku ima knjiga indeks priimkov. Kratica — PdSL. Stadt Lakerische Vormerksbuch und respective Intabulations Buech Lit. A dem Heuraths Contracten Lit. B dem Schuldt Briefen, Thomus I. 1779—1792. Kratico’smo skonstrui- rali po nekih starih oznakah že v arhivu in je umetna: ZK XI11/17—A ali B. A. Vormerkungs Buch uber die Verzicht — Versicherungs, Vergleihs Briefe, dan Schuld Cession, Quittungen, Bestands Contracta, und Volmachten bei der Hochfurstl. Freysing. Municipal Stadt Laack 1792—1814. Knjiga ima zadaj indeks priimkov in smo ji dali kratico PA. B. Vormerkungs Buch uber die Testamenta, Attestationes, Augenscheins, Verbriefungen, dan Inventarien, und Armutscheine bei der Hochfirstl. Freysing. Municipal Stadt Laack von 1792 — 1811. Knjiga ima zadaj indeks priimkov, oznako smo ji dali PB. 5 C. Vormerkungs Buch Uber die Ubergab — Kauf — Tausch — Wechsel — Schuld, und Heuraths Briefe bei der Hochfürstlichen Freisingischen Municipal Stadt Laack von 1792 — 1811. Knjiga ima zadaj indeks priimkov — oznaka PC. Druga skupina — glavne knjige Register zum Grundbuche des k.k. Bezirks Gerichtes Lak. V bistvu je to prva glavna zemljiška knjiga, brez letnice nastavitve. Datirali smo jo okrog leta 1830 ali mogoče celo še malo prej. Ima že tiskan obrazec, ki prinaša urbarialne številke, hišne številke, ime posestnika in način pridobitve nepremičnine (pravni naslov, poimenovanje posesti in realitet, cenilna vrednost, ki je pa niso vpisovali, intabulacije in ekstabulacije). Gewähr Buch des Stadt Dominiums Lak, Band I. Knjiga je brez letnice, datirali smo jo okrog leta 1840. To je glavna knjiga z istimi podatki kot prva knjiga. Ponovi še zadnjega lastnika prejšnje knjige in nato nadaljuje lastnike tja do okrog 1880. Obrazec je nekoliko drugačen kot v prvi knjigi, vendar prinaša iste podatke, v glavnem: zemljeknjižno številko, še vedno urbarialno številko, poimenovanje realitete, njene sestavne dele, pritikline, meje, pravice in bremena (kar ni koriščeno oziroma vodeno), ime lastnika, naslov, datum zapadle listine in zemljeknjižni posestniški opis, ki pa je v drugi knjigi. Listinske serije k tej knjigi po letu 1849 niso ohranjene. izpisov lastnikov in njihovih načinov pridobitve lastnine iz glavnih knjig, prve, druge in tretje na sodišču, nismo posebej označevali. Podatki do okrog 1880 so v glavnem iz glavnih knjig v Arhivu, po letu 1880 pa iz sodne zemljiške knjige. Vpisi med leti 1860—1880 se največkrat podvajajo v drugi in tretji zemljiški knjigi, vendar ne vedno, kot smo že omenili. Lagerbuch des Stadtdominiums Lack. Knjiga je brez letnic in so jo gotovo nastavili okrog 1840, lahko pa tudi že preje kot drugo glavno knjigo. Preveden naslov nam ne pove prave vsebine knjige, ki nam prinaša popise nepremičnin ne glede na lastnike. Iz obrazca dobimo urbarialno številko, hišno številko, opis realitete, njene sestavne dele in pritikline. Iz teh podatkov se nadalje vidi krajevna lega stavb, mejaši, davčne obremenitve, itd. Stavbne parcele in druga zemljiška posest je po parcelnih številkah na žalost vpisana le ponekod na začetku pri mestnih hišah. Poznejši uradniki so zgoraj nad rob vpisovali tudi lastnike, vendar so ti podatki nesistematični in časovno omejeni. Za naše raziskovanje je ta knjiga poleg obeh glavnih knjig najbolj zanimiva, saj smo iz nje dobesedno prepisali opise hiš. Hiše so popisane po nadstropjih in po prostorih, omenja hišne delavnice, gospodarska poslopja, popis govori o gradnji hiš (les ali zid), dalje o kritini (slama, skodle, opeka), o vrtovih, gozdnih deležih, itd. Sami smo datirali to knjigo 1840, za lažje razumevanje popisov. Tretja skupina — Serija listin k obema glavnima knjigama. Serija obsega 9 knjig intabulacijskih zapiskov, kot pravi naslov — Intabulacions Buch, oziroma Protokoli. Originalnih naslovov z raznimi drobnimi inačicami in napakami v naslovih za posamezna leta ne bi našteval, poglejmo le letnice knjig. I. 1792-1805 VI. 1833-1836 II. 1805-1817 VII. 1936-1840 III. 1817-1823 Vlil. 1840-1845 IV. 1823-1828 IX. 1845-1849. v. 1828-1833 6 Listinska serija za mestni predel je po 1849 izgubljena, čeprav je pri vpisih citirana. Našo serijo listin smo okrajšali z rimsko številko. Največ smo uporabljali prve štiri knjige, ker so poznejši vpisi v glavni knjigi že lepo čitljivi, redni in dokumentirani. Za preverjanje podatkov smo včasih pritegnili še dve knjigi dodatkov h glavnima knjigama, takozvane „suplemente". Te knjige so nastale zaradi tega, ker je pri neki hiši že bilo preveč zapisanega in v rubrikah ni bilo več mesta in so vpise prenesli v te dodatke. V dodatkih glede premoženjsko pravnih zadev ni sprememb glede na glavno knjigo, je pa vpisanih več bremen in drugih podatkov, ki so bremenili lastnike. Teh knjig ne citiram, ker za naše raziskave niso prinesle novih podatkov, potrebno pa jih je bilo pregledati v zvezi s preverjanjem posameznih pravnih naslovov. Zemljiške knjige so tja do okrog 1810 vodili že omenjeni mestni predstojniki in uradniki konec 18. stoletja ustanovljenega municipalnega mesta Škofje Loke. Po letu 1815 se v knjigah bolj stalno uveljavlja naziv predstojnik okrajne sodnije gospostva Loke, tudi zemljeknjižnega urada mesta Loke. Proti sredi stoletja pa prevlada naziv okrajno sodišče v Škofji Loki, kamor je spadala tudi zemljiška knjiga. Z letom 1849 pa je sodstvo prešlo dokončno in v celoti v državne roke. Za dopolnitev podatkov posebno za Studenec in Kapucinsko predmestje smo pritegnili še glavne knjige za naslednja gospostva oziroma imenja: Gut Stemmerhoff — Štemarje, Gut Ehrenau — Svetoduška graščina, Gut Pfarr Altlack — starološka župnija in seveda Gut Bischoflack, tudi samo Lak (Lack) — loške dominikaliste. Pri teh knjigah smo našli včasih lastnike za precej nazaj, vsaj pri tistih stavbah, kjer so lastnino že dedovali ali kako drugače prenašali, ne pa pri mlinih, kjer je bil, kot kaže, zakup še dolgo v veljavi, do konca fevdalizma in še dalje. Pri vseh kraticah pove številka za njimi stran v knjigi (npr. PC/57). Obeh glavnih knjig nisem posebej citiral. Po izčrpanju podatkov iz zemljiških knjig se je pokazalo, kakšne druge vire bi bilo potrebno še pritegniti, da bi bila naša knjiga popolnejša. V Arhivu SR Slovenije v Ljubljani smo tako dopolnili še podatke iz Franciscejskega in Terezijanskega katastra za Škofjo Loko. Jožefinski kataster iz 80. let 18. stol, za Škofjo Loko ni ohranjen. Vsi trije katastri se imenujejo po avstrijskih cesarjih, ki sojih vpeljali. S Franciscejskim katastrom iz leta 1825 se je za Škofjo Loko dosedaj, razen mapami, največ ukvarjala dr. Marija Verbič.4 Ni se omejila na hišne lastnike in podrobnejšo mestno in predmestno problematiko, ampak je obdelala katastrsko občino Škofja Loka v luči cenitve dohodka. Bolj jo je zanimala agrarna struktura. Za naše proučevanje pa je arhivski operat zelo poraben v zvezi z identifikacijo lokacije hiš in razmerja med parcelnimi in hišnimi številkami. Iz poznejših spisov smo dopolnjevali deloma tudi domača imena. Pri nekaterih hišah, kjer ni bilo podatka v zemljiški knjigi v zvezi s spremembami lastništva, smo leto 1825 uporabili kot razvid lastništva za tisto leto ne pa za spremembo pravnega statusa. Zelo lepo smo dopolnjevali tudi poklice, ki so v različnih spisih operata pri isti osebi lahko različni. V prvem seznamu je npr. lastnik zapisan kot kajžar, v drugem pa kot tkalec. Vse podatke iz Franciscejskega katastra smo označili z opombo F.k. (Franciscejski kataster), podobno kot pri zemljiških knjigah. V splošnem pa je ta kataster za predmestja bolj skromen. Pravi, da so hiše v predmestjih le delno trdno zidane, v glavnem so lesene. Prav tako ima predmestna gospodarska poslopja v glavnem za lesena, vendar na take opise ne smemo preveč dajati, saj se tepejo s sočasno katastrsko mapo, kjer le ni vse leseno in nam popolnejše podatke daje poznejša zemljiška knjiga, čeprav šele iz leta 1840. Tudi poimenovanje predmestij pri spisih še ni dosledno, čeprav je hišna numeracija že dosledna in razdeljena na nam znana predmestja. Karlovec deli na tri ulice, na Zgornjega, na srednjo ulico ali Vosolkonz ali Oslovsko ulico in na najbolj spodnjega ob 7 Poljanščici, na Studenec z zemljiščnim imenom na Žagi ob današnji Puštalski brvi. Trato in Kapucinsko predmestje omenja posebej. Hišno numeracijo pa vodi seveda po uradnih predmestjih, kot smo že povedali. V 18. stoletju smo se ustavili pri Terezijanskem katastru iz leta 1752. F datke iz njega smo pri popisih označevali T.k. (Terezijanski kataster). Ta kataster še e pozna oarcelnih in hišnih številk in še nima katastrskih map. Lastniki nepremičnin (h š, vrtov, td.) so popisani po mestnih in predmestnih predelih. Karlovec, Trata in Studenec se prepletajo z naslednjimi zemljiščnimi imeni. Pred Poljanskimi vrati pomeni severni del Karlovca. Samega imena predmestja Karlovec ta kataster še ne pozna. Zelo veliko lastnikov locira na Trato, kjer je že iz imen razvidno, da k Trati prišteva ve ji del Zgornjega Karlovca, današnje Poljanske ceste. Za Spodnji Karlovec, današnjo Ko| liško ulico, uporablja ime spodnja Oslovska ulica, ki ji dodaja del Studenca ob Puštalski L vi, ki ga imenuje na Žagi. Za ostali del Studenca pod Lontrgom, uporablja ime Pri dveh Studencih. Kapucinsko predmestje poimenuje Pred Selškimi vrati. Lastnikov na pod očju Karlovca, Trate in Studenca po zemljiščnih imenih Terezijanskega katastra je šestinse- demdeset (plus en lastnik dveh hiš), prav toliko, kot jih naštevajo poznejše statistike za leto 17805 Pri naštevanju lastnikov hiš v predmestnih predelih smo k seznamom obrtnikov iz istega časa za nekatere hiše nesporno lahko dodali še lastnika v letu 1752, ko je bil popis. Locirali smo le tiste lastnike, kjer smo iz priimka, lege hiše in poklica lahko ugoto- vili, čigav prednik je. Pri podvojenih priimkih, kjer se nismo mogli odločiti, pa smo takšne prednike raje izpustili. Oba katastra, terezijanski in franciscejski, bosta še bolj uporabna pri ožjem mestnem predelu. Ob iskanju kumulativnih podatkov za to knjigo smo našli še en vir, ki do sedaj še ni bil niti arhivsko uvrščen in je bil skrit med zbirnim fondom starejšega gradiva v našem arhivu. Gre za poseben dosje, ki je nastal med leti 1784 in 1789, ko je Loka postala s patenti Jožefa II. municipalno mesto pod okriljem loškega gospostva, ker za nadaljevanje stare mestne avtonomije v obliki novega magistrata v Loki ni bilo finančnih in drugih pogojev. Večina spisov govori o zadevah s špitalsko cerkvijo na Lontrgu in kapelo sv. Trojice na Plaču, katerih imetje so takrat podržavili. Poseben sešitek pri teh spisih pa navaja popise mestnega premoženja, obzidja, hiš, zemljišč, premičnin v obliki taks, dalje plače uslužbencev, itd. Občinska blagajna je bila takrat prazna in so zato odprodali mestna vrata pri Kapucinskem mostu, na Studencu in oboja Poljanska vrata, spodnja in zgornja. Za sedanje naše proučevanje je zanimiv zapis lastnikov hiš iz Mesta, Karlovca in Trate, ki so zakupili leta 1787 vrtove in terene na Trati in v Karlovcu. Vir pravi, da gre za prostore kot v prejšnjih pogodbah. Iz hišnih številk in priimkov lastnikov, ki smo jih med seboj primerjali, smo tako dobili še stanje nekaterih lastnikov, ki so nam bili poznani že 1752 ali 1825, in sicer v letu 1787. Ker dosje še ni bil arhivsko uvrščen, smo ga priključili občinskemu arhivu, občinskim premoženjskim zadevam, za našo knjigo pa smo mu dali kratico O.N. 1 787, kar pomeni občinske nepremičnine 1787. V zvezi z vulgo imeni in poklici sem veliko uporabljal statuse animarum prve in druge serije pri nas v arhivu, in tretje serije, ki jo hranijo v župnišču v Škofji Loki. Statusi lajejo podatke do druge polovice 18. stoletja, čeprav so bili nastavljeni šele nekje v 30. letih prejšnjega stoletja. Iz statusov sem vzel tudi starejše obrti, posebno tiste, ki bi se še lahko navezale na cehovsko tradicijo. Imeniten dopolnilni vir k zemljiški knjigi so mi bile od leta 1869 naprej originalne popisnice prebivalstva.Natančnejše sem obdelal leto 1880 predvsem v primeri z letom 1980, ko seje publikacija zaključevala. O popisih prebivalcev sem že prej pisal v Loških razgledih.6 Podatki so se mi v primerjavi z uradno objavljeno dunajsko statistiko takrat nekoliko razhajali. Na tem mestu popravljam oziroma dopolnjujem že objavljene podatke. Objavljeni uradni podatki popisov prebivalstva 8 Statistične centralne komisije na Dunaju velikokrat niso upoštevali dejanskih sprememb. Pri hišnih številkah sem po originalnih virih navedel poleg hišnih številk tudi število podrtih in praznih hiš. S takšnimi korekturami pa se seveda tudi spreminjajo razna razmerja in poprečja. V detajlne statistike poklicev za leto 1880 se nisem spuščal, poklic so takrat še zelo različno pojmovali. Največ popisanih je navedlo za poklic posestnik. Nekdo je navedel, da je posestnik, trgovec, mlinar in lovec. Tako bi našteli še več ljudi, kot jih je dejansko živelo v predmestjih. Tako so v Kapucinskem predmestju nepoljedelci imeli največ živine in bili po poklicu posestniki. Upošteval sem v grobem, s čim se pri hiši ukvarjajo v zvezi s preživljanjem. Popis prebivalstva 1980 mi je ljubeznivo oskrbel iz računalnika Matični urad SO Škofja Loka. Za opis posamezne hiše se je izoblikovala naslednja rubrika. Te si ob razlagi poglejmo na splošno. Stara hišna številka. Kot smo že povedali, se te od začetka numeracije niso spreminjale in so jih vklesali v kamen, ponavadi na portalne loke nad vrati. Ob teh hišnih številkah so pogosto tudi inicialke takratnega lastnika hiše, ob numeraciji. Ponekod so te številke pozneje popravljali, vendar gre pri takih popravkih že za posege na prelomu 19. v 20. stoletje. Poleg stare hišne številke sem ponekod navedel tudi novo hišno numeracijo po letu 1930, ko se je pričela ulična numeracija. Druga postavka je sedanja hišna številka. Te sem jemal vedno v mejah starega historičnega predmestnega jedra, samo za stare historične hiše. Tako npr. pri Novem svetu niso omenjeni bloki, pri Karlovcu novo naselje na Pristavi itd. Pri hišni numeraciji nam je šlo vedno za historične dele. Parcelna številka se je le redkokdaj spreminjala. Izjeme so takrat, ko se je iz neke parcele izločila stavbna parcela. Pri takih spremembah gre že za konec 19. stoletja in še za pozneje. Zemljeknjižni vložki so se včasih spreminjali, združevali in dopolnjevali, zato jih navajam včasih več. Domača imena naštevamo kronološko. Prav zadnjih in tistih, ki še nastajajo, nisem navajal. Mogoče bi se kak občan čutil užaljenega, zato so v knjigi le stara vulgo imena, ki so v glavnem še v uporabi. V prvo skupino sem uvrstil domača imena, ki so nastala iz imen in priimkov. V drugo kategorijo sem uvrstil taka, ki so nastala v zvezi s poklicno dejavnostjo pri hiši. Posebnost so spet imena, ki so jih ljudje prinesli s seboj, od koder so prišli, iz loške okolice, pa tudi daleč od drugod. Sem spadajo tudi imena, ki so jih taki priseljenci dobili od domačinov zaradi njihovega porekla. Tudi telesne značilnosti in vedenje ljudi so rodili nekatera domača imena, ki so jih iznašli hudomušni sosedje in drugi. Taka imena so še živa v ljudskem izročilu in jih največkrat lahko utemeljimo. Spet v drugo skupino sem uvrstil vulgo imena v zvezi s krajevno lego hiše in starimi zemljiščnimi imeni. Ostala imena kot nestrokovnjak na tem področju naštejem na koncu.7 Kaj opis hiše okrog 1840 prinaša, sem delno že povedal, sicer pa je tudi v celoti objavljeno. Pri prevodu sem uporabljal stare besede, tako štala, kevder, itd. kar seveda ni pravilno, nekoliko pa da „štumungo" tega starega opisa hiš. Omenim naj še eno zanimivost, da je uradnik za vežo vseskozi v popisih uporabljal izraz lopa (Laube), obokana lopa, kar smo seveda slovenili z vežo. Po stari avstrijski davčni zakonodaji (vsaj po letu 1821), kamor je spadala tudi domarina, davek od stanovanj, stavb, so imeli za nadstropje le tisti del hiše, kar ga je bilo od tal in je vseboval iste ali sorodne prostore kot etaža pri tleh. Podstrešij niso šteli za nadstropje. Kjer popis ne navaja nadstropja, imam hišo za pritlično. Posebna zanimivost pri opisu hiš leta 1840 so tudi opisi gozdnih deležev. Z agrarno posestjo smo sicer rekli, da se na tem mestu ne bomo ukvarjali, gozdne deleže in njihovo 9 problematiko pa vsaj malo poglejmo. Kdaj je mesto oziroma so meščani dobili nekaj svojega gozda, je težko reči. Prvo obdelovalno posest so dobili meščani že leta 1263 in so jo v poznejših stoletjih še povečevali.8 Podobno je bilo verjetno z gozdovi, le da so bili ti gotovo dalj časa v občinski srenjski lasti. Leta 1709 so se npr. sporazumeli klarise, puštalski Oblaki in mesto Škofja Loka o razmejitvi skupnega gozda.9 V našem arhivu hranimo iz istega leta obsežnejši kompromis ob delitvi gozda med Hrastniško in Bodoveljsko sosesko. Terezijanski kataster še govori tudi o skupnem mestnem gozdu, iz katerega takrat niso smeli jemati lesa za ograje, prekle, orodja, vozove in gradbenega lesa. Če pa je imel kdo svoj lastni gozd, ga je smel uporabljati zase, ne da bi v njem pustošil. Piše tudi, da meščani sami niso imeli zadosti lesa in so morali kupovati drva za kurjenje od podložnikov. Tako tudi pozneje prav do danes na splošno meščani niso imeli zadosti lesa za domačo uporabo, razen nekaterih poznejših posestnikov, ki pa so si obširno gozdno posest pridobili pozneje v 19. stoletju z nakupi. Franciscejski kataster 1825 ima zapisano, da uživajo rustikalno posest meščani po mestnem pravu v svobodnem zakupu. Smeli so jo vso ali le delno prodajati brez lavdemialnih dajatev ter je bila zabeležena v mestni zemljiški knjigi, ki jo je vodil takrat višji rihtar.10 Lastniki gozdov so bili takrat graščina in meščani, srenjski gozdovi niso več omenjeni. Povezanost med svobodno posestjo gozdnih deležev (partov kot so jih imenovali) loških meščanov in predmestencev in staro mestno srenjsko gozdno posestvijo, pozneje razdeljeno, se je čutila še daleč v poznejši čas. V občinskih pravilih za „gojzdnega paznika" 1889 je zapisano, da je ta moral vsakodnevno nadzorovati gozdove v Mali in Veliki Hrastnici, Padršku, pod Sv. Lovrencem, v Kurniku, v Vincarjih, pri Sv. Andreju in v Bodoveljski grapi.11 Še v statutu občine iz leta 1901, ki je v praksi veljal do konca Avstrije, je moral občinski stražnik dvakrat na teden podnevi opravljati gozdno službo v civilni obleki, z gozdarsko kapo in puško.1 2 Poglejmo, kje so bili ti gozdni deleži. Terezijanski kataster jih našteva že tam, kot jih poznamo še danes, saj se je ta drobna zemljiška posest ponekod skozi vsa stoletja ohranila prav do danes. V tem prvem katastru je opisana kvaliteta gozdov in njihova oddaljenost od Loke za gozdove v Bodoveljski dolini, v Hrastniški dolini, kot pravi vir, v Brezniški dolini in pod Goro Sv. Lovrenca. Omenja še gozd Padršk. Drugih gozdnih področij ta vir v privatni lasti še ne navaja in so bili drugi gozdovi, ki jih poznamo iz poznejših virov, še v srenjski skupni lastnini. Še zanimivejša je za nas že večkrat citirana karta Loke in okolice, mapirana leta 1789, prav zaradi dokumentiranja in pregleda gozdnih področij okrog Škofje Loke. Zadnje deleže so razdelili prav med leti 1789 in franciscejskim katastrom, ko so vsi deleži že v privatni lasti. Zemljiška knjiga iz okrog 1840 omenja gozdne deleže od celih do tretjin, ki jih navaja na koncu, pripisane spodaj, pozneje razdeljene. Vendar se vrnimo h karti. Zanimiva je zaradi zapisanih zemljiščnih imen. Zapisane ima že poznejše katastrske občine, takrat še kot občine: Brode, Sopotnica, Sv. Barbara, Puštal in mestno občino Loka. Tako so bile verjetno razdeljene stare soseske pred uradno uvedbo občin na Kranjskem (1849). Že v naslovu deli karta gozdne deleže na meščanske in na loške mestne (občinske, srenjske, o.p.). Deljene meščanske parcele ima že oštevilčene, vendar se te številke seveda ne ujemajo s poznejšimi franciscejskimi oziroma današnjimi. V Tošču, v virih je vedno pisan Ottošic (v Tošč), pozna karta Toščevo grapo in zemljiščno ime za Krehojnikom. Tošč je na tej karti še nerazdeljen, srenjski. V dolini Hrastnice, ki skupaj z Bodoveljski grapo sestavlja občino Sv. Barbara, ima razdeljen del na levem bregu blizu bivše Fojske žage in pa levo in desno področje ob pritoku potoka Jarčk v Hrastnico. Spodnji desni del Hrastnice je spadal že v občino Puštal. Področje Male Hrastnice je na tej karti razdeljeno na desnem bregu pritoka. Levi spodnji breg Hrastnice je spadal že pod 10 mestni občinski predel. Kurnik takrat.še ni bil razdeljen. Razdeljeni so bili deleži v Močilniku, Pasjeku, Ježovcu, na Žovščah in v Dešni. V mestni predel je spadal mestn gozd za gradom, takrat še nerazdeljen in ves predel tja do Podpurfelce. Področja Vincarške grape, kolikor ga je še na karti, je bilo že razdeljeno in prav tako področjr ootoka Gabršk pod Gabrovim in na drugem bregu pod Sv. Lovrencom. Obadva predela Gabršk, pozneje tudi Gabrovšk imenovan, in pod Sv. Lovrencom,sta spadala že v občino Sopotnica. V dolgi Bodoveljski grapi, ki je na desnem bregu bila razdeljena od zgornjega področja potoka skoraj do vasi Bodovlje, so zapisane naslednje grape: Dolga, Janžicova (danes Janščeva), Podbreznikova. V konc Babnikove grape, Cibrova in Križna grapa. N; levem bregu je bil takrat razdeljen le predel pod Arharjem, jugovzhodno od take imenovane Zofje grape (Sofia grapa). V najbolj oddaljeni Brojski občini »je bil prede Padršk večinoma že razdeljen. Obdan je ta predel od brojskih, staniških in šeferskih gozdov. Padršk je grapa na desnem bregu Poljanščice, nasproti starega kmečkega dvorca Šefert, na drugi strani Dolgih travnikov v Zmincu. Podobno kot karta (1789) je istega leta nastal popis realitet mestne občine Škofja Loka. Karta in zapis sta nastala zaradi jožefinskega pritiska, ko je moralo mesto odpraviti svojo staro avtonomijo in preiti na takoimenovano municipalno mesto, pod okriljem loškega gospostva, ker za samostojen magistrat v Loki ni bilo pogojev. Zadeve so urejali med leti 1785—1796.13 Za zgradbami in mostovi zapis našteva občinske (srenjske) gozdove, in sicer smrekov gozd Za gradom, bukov gozd v Tošču, smrekov gozd v Kurniku in mestno gmajno Žovšče v vsem mestnem pomerju. Ta popis nam lepo dopolni karto iz istega leta (1789). Poleg te pregledne glavne karte mestnih in meščanskih gozdnih deležev so v našem arhivu še poznejše nekakšne podkarte za posamezna področja. Te karte so v dveh oblikah. Ene so normalne, celo obarvane, druge pa so podobne starim svitkom, saj so zvite v role in so razvite dolge nekaj metrov. Na vseh teh kartah, ki so le nekatere datirane, so podatki s številkami gozdnih deležev, njihovih lastnikov s hišnimi številkami v Loki ali predmestjih in velikostjo deleža, kot cel, polovični ali tretjinski. Poslednje delitve gozdnih deležev so potekale med izdelavo franciscejskega katastra in so v njem, kot smo videli že iz teksta, že izvedene, v praksi pa so na kartah reševali to stanje še tja do leta 1830 in še pozneje. Za te deleže so na naših kartah uporabljali še stare številke deležev in ne poznejših katastrskih številk, ki jih poznamo še danes in so jih uvedli pri rektifikaciji gozdnih deležev v letih 1840/41. Poglejmo še posamezna gozdna področja, kjer so bile še spremembe. Leta 1826 in 1827 so razdelili srenjsko področje Tošča. Poleg karte obstoji v našem arhivu pri že omenjenih občinskih premoženjskopravnih zadevah celo zapisnik delitve. Delitvena karta v trikotniku kmetij Kozjek — Vodnik — Žirovnik, našteva še zemljiščna imena Široka dolina, Velika dolina in Pod malim vrhom. Kljub letnicam franciscejskega katastra so deleži numerirani še po starem. Občinski gozd za gradom — Zagradam — Zagrad, je bil leta 1789 še enotno področje malopridnega gozda takoj zahodno in jugozahodno od grajskega poslopja. Termin obsega ves današnji predel, kjer poteka loška trim steza. Delitvena karta ni datirana, lastniki gozdnih deležev pa so navedeni v istem zaporedju, kot jih navaja franciscejski kataster za lastnike hiš v Loki in predmestju. Ko so meščani in predmestenci pridobili po letu 1826 a predel, so ga kmalu izkrčili v travnike, njive in vrtove. Agrarni kompleksi se na tem >odročju v zadnjih desetletjih spet zaraščajo nazaj v gmajno. Predel Kurnika za Puštalom je bil razdeljen med leti 1825—1830, vendar je karta iz teh let upoštevala še stare številke deležev. Predel občinske gmajne Žovšče je bil prav tako razdeljen v istih letih kot Kurnik. Pri Zovščah, kjer je šlo bolj za ravninski predel,so zemljišče v večji meri uporabili za agrarno 11 področje, kar je ostalo še danes. Nove parcelne številke so za vse te deleže uredili šele pri rektifikaciji katastra v letih 1840/41, saj še naš opis v zemljiški knjigi okrog 1840 našteva gozdne deleže po starih številkah, z oznako cel, polovični, tratjinski in še ne našteva katastrskih občin, ampak samo predele. Zadnji razdeljeni gozdni deleži so šli večinoma v tretjine in so jih dobile tiste hiše (posestniki), ki so se nekako kasneje uveljavile. Tretjine, jrez prejšnjih celih deležev, so dobile predvsem hiše, mlini in vulgo bajte, ki so bile podložne nunskemu samostanu, loškemu mestnemu imenju, Štemarjem, starološkemu župnišču, in pozneje nastale hiše. Take hiše so bile posebno v Kapucinskem predmestju in na Studencu. Ta zadnja razdelitev srenjske zemlje seje ohranila tudi v ljudskem izročilu. Domačini še danes rečejo tem majhnim tretjinam v Kurniku in drugod „prdevčki", kar naj bi pomenilo, da so jih dobili dodane pozneje. Za zadnje delitve gozdnih deležev, ki so bile formalno izvedene med leti 1826 in 1830, bi smeli domnevati, da so si te deleže lastili mestenci in predmestenci že kmalu po letu 1 789 in so v letih franciscejskega katastra zadeve le formalno uredili. Oglejmo si še deleže, naštete v zemljiški knjigi 1840. Knjiga pozna cele, dvotretjinske in tretjinske deleže. Že iz lege deležev vidimo, da so najstarejši celi deleži, poznejši pa redkejši dvotretjinski in številčni tretjinski, najmlajši deleži. Ponekod imajo naziv občinski deleži, kar kaže na delitev iz srenjske zemlje. Zanimivo je, da teh deležev v zemljiški knjigi, čeprav je nastala že po franciscejskem katastru, niso prevajali v poznejše katastrske številke, ampak so to naredili po letu 1841 z rektifikacijo map, vendar knjige niso popravljali. V naši knjigi hiš teh številk deležev nismo navajali, saj bi jih bilo treba zasledovati podobno kot hiše, vendar spada to delo v agrarno strukturo, ki smo jo v naši knjigi zanemarili. Opozoril bi še na nekatera zemljiščna imena, ki se pojavljajo pri opisih gozdnih deležev v zemljiški knjigi. Termin za Gradom obsega ves predel, kjer poteka loška trim steza in še dalje proti zahodu. Predel za Vincarji je segal daleč pod Stari grad, Kuhinjo, Kobilo in Gabrovo. Termin Gabrovšk, v starejših virih tudi Gaberšk, lahko lokaliziramo južno od vasi Gabrovo v smeri proti grapi, ki teče izpod Breznice in naprej pod Sv. Lovrencom. Zemljiščno ime za Pahucom je verjetno začetni predel grape Pod Sv. Lovrencom. Za Kopačkom gre mogoče za grmovje z imenom Za Mačkovcam, za katerega je leta 1789 v občinskih nepremičninah poročal Urban Kopač od Sv. Ožbolta. Kje je bil delež Za Brojanom, ne bi mogel še sedaj ugotoviti, verjetno pa gre za detajle v obstoječih deležih. Pri Karlovcu št. 5 našteva zemljiška knjiga delež za Gradom pri breznu, kar kaže na ožjo lokacijo zemljišča okrog podzemske jame, ki se še danes imenuje po lastniku sveta Migutova jama. Južni predel Zovšč ob Hrastnici seje v rektifikacijski karti imenoval Marostenca (morost= močvirje). Po kakšnem ključu so delili gozdne deleže, je težko reči. Razdeljeni so bili na vse hiše, tudi na šolo, župnišče, mestno hišo, itd. in so jih tam uživali vsakokratni stanovalci in upravičenci iz teh hiš. Nametanost deležev na tako različnih krajih gotovo izvira iz tega, da si posamezniki niso mogli boljšati položaja z združevanjem in zaokroževanjem gozdnih partov. Vendar so si nekatere hiše znale pridobiti več in večje gozdne deleže, kar lahko spremljamo pri posameznih hišah. Kjer posebej ne omenjam, so bile vse predmestne hiše podložne loškemu gospodstvu. Gradbeni posegi so dokumentirani iz starega Občinskega arhiva.14 Gradbeni spisi z načrti so ohranjeni od 70. let prejšnjega stoletja. Ohranjenost teh spisov je dobra in smo lahko to gradivo upoštevali do leta 1941. Poznejše prezidave le omenjam s silno ohlapnimi termini kot npr., po zadnji vojni, pred nekaj leti. Za dokumentiranje teh posegov arhivsko gradivo še ni obdelano do take stopnje, da bi bila povojna obdelava umestna, čeprav so prav v zadnjih desetletjih doživela predmestja največje gradbene preobrazbe. Za posege, ki so mi znani, uporabljam opombo, da je npr. hiša v celoti 12 prezidana in moderno prenovljena, nova na stari lokaciji, itd. Sicer pa bo bralec najlažje sam dognal razlike, ko si bo ogledal sedanje stavbe in jih primerjal s starim opisom iz okrog 1840. Pri opisu gradbenih posegov je na prvem mestu letnica, potem investitor, oziroma priglasitelj del, lastnik, nato pa so našteti po vrsti gradbeni posegi. Zanimivo je, da pri starih „trdnih" hišah gradbenih posegov v zadnjem stoletju do leta 1941 skoraj ni bilo, ker so bile za tiste čase solidne in takratnemu standardu primerne. Sicer nas taka ugotovitev ne sme zavesti. Mnogokrat so se nekateri magnati počutili dovolj močne, da so adaptirali na črno, kot pravimo danes, mimo občine, mogoče pa je tudi, da so se taki načrti izgubili. Po letu 1840 so v velikem zamahu zamenjevali strešno kritino, kjer je potem prevladovala opeka. Mogoče je bila ta preobrazba streh končana že do 70. let prejšnjega stoletja, saj najdemo v poznejših načrtih le redko prošnjo za zamenjavo ostrešja ali celo samo kritine. Vendar je bilo še ob koncu stoletja še mnogo hiš vsaj delno še kritih s slamo in so se gasilci in občina še močno prizadevali, da se ob hišnih popravilih zamenja mehka kritina s trdno.1 5 Projektanti načrtov so bili v glavnem domačini, predvsem zidarski mojstri ali tesarji, kjer sta prednjačili dve rodbini, Molinarji pri zidariji in Oblaki — Poličarji pri tesarskih in krovskih opravilih.16 Pri gradbenih posegih se nam je pokazala še ena primerjava, ki izvira iz popisa hiš 1840, to je višina stavb. Kjer nadstropje izrecno ni omenjeno, sem menil, da je hiša pritlična. Prav tako srho za pritlične zgradbe šteli tiste, ki so zamaknjene v breg in tako samo delno dosegajo nadstropnost. V statistiko sem vključil le tiste hiše, ki so primerljive 1840 in 1980. Pri zgradbah, nastalih po letu 1840, so višine delno razvidne že iz gradbenih posegov. Kdaj so dvigovali stavbe, je težko reči. Nekaj hiš je bilo gotovo povišanih že med leti 1840 in 1870 in pozneje, ko naj bi bili ti posegi razvidni iz gradbenih priglasil. Največ pa je bilo takšnih posegov seveda po zadnji vojni, kar sem delno tudi omenil. Za rubriko prebivalstvo 1880 — 1980 sem za podatke pred 100 leti uporabljal originalne popise prebivalcev. Nemški termin Feldbau sem slovenil kot poljedelec, ne kmet oziroma kmetovalec, da te vrste prebivalcev ločimo od pravih kmetov — gruntarjev. Poleg drugih poklicev sem navedel ob številu prebivalcev tudi živino, kjer so jo redili. Podatki za leto 1980 so iz računalniškega popisa matičnega urada SO Škofja Loka, dodal pa sem še, kje še danes redijo živino, bolj po spominu, saj ima mogoče sedanji status kmeta več prebivalcev v bivših predmestjih. Lastnike navajam kronološko. Pri priimkih in imenih sem zapisal sedaj najbolj razširjeno inačico, npr. Kržišnik in ne Keržišnik, Bernik in ne Wernig, razen pri priimkih izrazito tujega izvora. Kjer je šlo pri priimkih za dvomljivo transkripcijo iz nemščine, sem v oklepaju dodal tudi originalen zapis. Mogoče mi bo kdo zameril, da uporabljam vseskozi za Janeza nenlško ime Johan. Včasih je bilo veliko Johanov in Johane, vendar se jim ime ni slišalo nemško in sploh ne vem, kako so Johanu rekli, ali Janez ali Ivan, verjetno kar Johan. Ta podrsljaj naj mi bo opravičen. Pri ženskah sem skušal ugotoviti iz raznih, tudi drugih že omenjenih virov, tudi dekliško ime, vdovstvo, itd. Mladoletnost lastnikov sem navedel le včasih, ko je nepremičnina še za časa njihove mladoletnosti prešla v druge roke, na kar sami verjetno niso imeli dosti vpliva. Za priimkom in imenom sledi pravni naslov pridobitve nepremičnine. Vsi pravni naslovi so poslovenjeni. Nemški izraz Abhandlung smo prevedli kot obravnava, pomeni pa v naših primerih zapuščinsko razpravo. Terminologija pravnih naslovov se ni v skoraj 200 letih kaj bistveno spremenila. Pri letnicah pravnega naslova sem upošteval prvo, ker je tej sledilo navadno še več letnic oziroma vsaj datumov v istem letu. Kupna pogodba je bila npr. sklenjena pri javnem notarju. Sledila sta sklep in intabulacija, prepis na sodišču, skratka, prenos v zemljiški knjigi. Pri takih transakcijah je 13 včasih minilo nekaj let in takšne postopke poznamo še danes. Prav zaradi tega vmesnih datumov ali celo poznejših let nisem upošteval. Če pa je bil razmik med dejanskim prenosom in formalnim prepisom le prevelik, sem v izjemnih primerih v oklepaju navedel tudi drugo letnico. Kjerkoli smo našli še kakšne podatke o lastnikih, njih poklicih, od kod so doma, itd., smo jih dodali. Kjer se je dalo ugotoviti sorodstvo, smo tudi tega navajali, vendar ne dosledno, ker bi takšna monografija že prerasla naše možnosti, posebno pri ugotavljanju drugih, tretjih in še naslednjih kolen sorodstva. Ob koncu knjige smo dodali še seznam pomembnejših Ločanov, ki so bili rojeni v loških predmestjih. KARLOVEC Pogostejše se ime Karlovec pojavlja od druge polovice 18. stoletja dalje. Terezijanski kataster 1752 ves predel predmestij južno od mesta poimenuje, za sedanje naše pojme predmestij, še precej prepleteno. Za današnji obseg Karlovca, ki ga obravnavamo v naši knjigi, bi prišla v poštev le zemljiščna imena Pred Poljanskimi vrati in Spodnja Oslovska ulica. Vendar je takrat spadal pod Karlovec še del Trate, ki je z 42 posestniki bila mnogo prevelika in so ob numeraciji večino hiš prenesli pod Karlovec. Na Studenec sta odpadli zemljiščni imeni na Žagi in pri Dveh Studencih. Ime Karlovec izvira mogoče od hrvaškega mesta Karlovca v Vojni Krajini, saj vemo, da ljudje radi dajejo aktualna imena naseljem, ki nastajajo. Za časa Pokorna se je Karlovec še živo delil na Zgornjega in Spodnjega, čeprav ne tudi v numeraciji. Takšna delitev je znana še danes. Zgornjemu Karlovcu so po Pokornu rekli tudi Poljansko predmestje zaradi prehoda v Poljansko dolino. Ta termin se uradno ni uveljavil pa tudi pozabil se je že. Spodnjemu Karlovcu, nekje do lepega znamenja, kot ljudje še danes imenujejo kapelico ob križišču ceste po Karlovcu s cesto iz Studenca, pa so rekli po Pokornu tudi Uršel konec. V virih tega termina nisem zasledil, mogoče pa je, da je Pokorn slabo prebral besedo Vosolkonz po loško, po slovensko Oslovsko ulico, v nemščini pa v obeh katastrih Essel Gasse.17 Ime Karlovec je v virih oziroma, ko se pojavi, vedno v slovenski obliki, seveda s takratnimi pravopisnimi inačicami — Karlovvitz, Karlovviz, itd. Delitev Karlovca na Zgornjega in Spodnjega so delno izkoristili pri prvi ulični numeraciji leta 1930. Spodnji Karlovec je postal Karlovška ulica, Zgornji Karlovec pa Poljanska cesta. Od ohranjenih lokalnih imen nam je danes poznamo le ime Pristava. To je bil obširen travnik med Spodnjim in Zgornjim Karlovcem oziroma Trato. V 60. letih tega stoletja je bil ta prostor pozidan s stanovanjskimi hišami. Ostali predeli Karlovca so lobivali imena po vulgo imenih hiš in gospodarjev, vendar pri teh prostorih ne gre za večje komplekse, kot jih je obvladal en gospodar. Stare vedute Škofje Loke, predvsem tako imenovana Freisinška Loka iz leta 1697 in Sopotniška votivna podoba goreče Loke iz leta 1698, nam to predmestje že prikazu- jeta.18 Seveda pa iz teh dveh vedut ne bi delali kakšnih posebnih zaključkov in predstav. Vedute iz 19. stoletja nam kažejo predmestje skoraj takšno, vsaj glede razporeditve stavb, kot smo ga poznali še desetletje po zadnji vojni, do zazidave Pristave, raznih večjih prezidav in pozidanih novih plomb po vrtovih. Posamezni stavbni deli, predvsem na stavbah v začetnem delu Karlovca iz smeri mesta, od Pepeta do Ferbarja, in delno tudi v partiji pri lepem znamenju, kažejo v detajlih še stilne elemente odmevov gotike 16. stoletja. Vendar bi osnove teh stavb glede na konservativnost okolja, lahko postavili tudi še na začetek 17. stoletja. 14 Urbanistična rast predmestja Starejše vedute Škofje Loke, kjer je viden tudi Karlovec, smo že omenili in jih natančneje na tem mestu ne bi komentirali. Prešli bi k prvemu ,,načrtu" Škofje Loke. Leta 1789 so izdelali karto Škofje Loke in okolice, predvsem proti jugozahodu, tja do Brodov v Poljanski dolini in hriba Tošča na jugu. Ta karta je nastala predvsem v zvezi z dokumentiranjem meščanskih in mestnih (srenjskih) gozdnih deležev in delov. Na tej karti, kjer so v glavnem gozdovi, je v desnem spodnjem kotu prikazan tudi grob tloris mesta in predmestij. Za Karlovec je strnjen stavbni kompleks izrazitejši le na začetnem delu Karlovca, južno od Poljanskih vrat, do steze, ki zavije iz Karlovca na Puštalsko brv. Za še južnejši del Karlovca kaže karta bolj posamezne zgradbe, med seboj večinoma ločene. Zelo dobro je razvidna cestna mreža, ki je že približno taka, kot jo poznamo še danes. Posebnost na stari karti je še cesta in most iz Karlovca v Puštal, čez sedanji Pepetov jez na Kopališču. Preko sedanjega jezu je potekala cesta v Puštal in predele na drugi strani. Za peš pot je bila že brvica na sedanjem mestu. Mostu pri sedanji Mlekarni še ni bilo. Seveda pa pri tej karti pri mestnem predelu ne gre za natančnost in jo moramo vzeti le kot prvi neuradni talni posnetek Škofje Loke in predmestij. Odlično pa beremo prvi uradni tloris Škofje Loke na karti Franciscejskega katastra iz leta 1825. Cestna mreža je na tej karti v Karlovcu že takšna, kot jo poznamo. Opustili so že stari most pri Kopališču in zgradili za povezavo s Puštalom nov most pri današnji Mlekarni. Manjše spremembe ,,gas" pa so le še očitne. Z Grabna (klanca) je bil mogoč prehod med sedanjima hišama Kopališka 1 in 3, ki se še nista držali skupaj. Ta uličica se je nadaljevala med sedanjima hišama Poljanska 1 in Kopališka 4 na današnjo Poljansko cesto in preko nje na Trato, sedanjo Grajsko pot. Današnja steza s Poljanske ceste na Grajsko pot poteka bolj južno in je nastala takrat, ko je Guzel pokupil kompleks hiš na začetku sedanje Poljanske ceste in združil tri hiše v eno.19 Prav tako je sedanja Poljanska cesta tekla pri Avtokovinaju nekoliko vzhodneje, to je bliže sedanjim delavnicam in je bil odcep na Trato še bolj severno od hiše Poljanska cesta 12. Steza iz Spodnjega v Zgornji Karlovec, ki jo je poznala že karta iz 1789 in je še danes v rabi, pa v tej mapi ni vrisana, čeprav je vrisana meja med parcelami prav na tem mestu in po tej trasi. Franciscejska karta kaže v grobem severni del Karlovca večinoma zidan, južni del pa lesen, kar kaže na postopno rast predmestja od mestne strani. Ne smemo pa ta moment vzeti dobesedno, saj je bilo za vrisanje „zidane" hiše zadosti že, če so bile ometane lesene stene, ali celo samo, če je hiša imela zidan podstavek. O takih zakulisnih fasadah — lesenih, sem pisal celo v ožjem mestnem predelu, predvsem na Lontrgu.20 Kot prebivalci predmestja so se Karlovčani počutili soseskino povezane, na kar kaže skromen kultni prostor nekako v središču predmestja. Ta kapelica je v mapi 1825 vrisana še kot lesena, čeprav Pokorn navaja, da so jo zgradili po vzoru starološke votivne kapelice leta 1824.21 Znamenje ima to letnico na levem stebru znotraj na kapitelu. Lokacija znamenja je gotovo že stara, čeprav pravi Pokorn, da je bila prej na tem mestu le „mala podoba Marijina, na zidu". V drugi polovici 19. stoletja je znamenje poslikal Janez Gosar iz Dupelj. Po znamenju se imenuje po domače tudi sosednja hiša Kopališka 15 pri Znamenčkarju, vendar smo na tako domače ime v Karlovcu že skoraj pozabili. Na prehodu iz Spodnjega v Zgornji Karlovec je bil pri hiši Kopališka 44 tudi križ, ki ni več ohranjen. Kdaj je nastalo to znamenje, ne vemo, mogoče pa kot spomin na velik požar v tem predelu leta 1893. Na koncu Karlovca ob „vhodu" v Poljansko dolino je stalo kamnito znamenje, ki so ga pred zadnjo vojno ob razširitvi ceste odstranili. Kamnito stebrasto kužno znamenje so prodali lastniku vikenda na Kuclju v Poljanah. Poudarek nekakšnemu centru predmestja pri lepem znamenju je dajal tudi javni vodnjak nasproti znamenja. Kontrolirala ga je občinska policija, da je bil vedno čist in v dobrem stanju. Po 15 Pokornovih podatkih je bil zgrajen 1824 kot znamenje, verjetno pa je starejši. Sedanje okovje „Štirne" ima letnico 1848. Mestni prižigalec luči je moral prižigati v Karlovcu tri svetilnice, dve v Spodnjem in eno v Zgornjem Karlovcu. V Spodnjem je bila ena svetilka pri znamenju, druga pa pri križu. Hiše, numeracija, prebivalci Od druge polovice 18. stole a imamo za Karlovec že statistične podatke. Sredi druge polovice 18. stoletja so numerirah hiše. Hišna numeracija se ni začela za Poljanskimi vrati, ampak na koncu Karlovca, pravzaprav pri predelu hiš za sedanjim ovinkom ceste na grad. Numeracija je potekala nekaj časa še bolj proti jugu do zadnje hiše pri Skončenku (Na koncu), potem je zavila v Spodnji Karlovec in navzgor po obeh straneh ulice do sedanje občinske stavbe. Od tu je šla numeracija spet na jug po sedanji Poljanski cesti nekako do Avtokovinarja. Izven stare hišne numeracije je bila sedanja hiša kopališka 22, na Kumrovš, stara hišna št. 49; potem stara št. 48, to je podrta oziroma leta 1939 pogorela spodnja Mehelnova hiša, katere svet so porabili za razširitev ceste in stari hišni številki 50 in 52, sedanji hiši Poljanska cesta 24 in 25. Hiše so numerirali enkrat za vselej, vsaj tako so si predstavljali in so hišne številke na mnogih hišah vklesali na ali nad hišne portale, v kamnite bangerje, itd. Prav tako najdemo poleg teh prvih hišnih številk pogosto vklesane tudi začetnice takratnega lastnika hiše, ko so stavbo numerirali. Nove hiše, včasih mogoče le adaptirane iz gospodarskih poslopij, so dobile nove tekoče številke, ne glede na to, kje so zrastle. Zato imamo v strnjeni numeraciji tudi posamezne „padalske šte- vilke". numeracije Karlovec Hišne št. Hiš Podrte Prazne Prebivalci 1780 49 327 1817 51 310 1869 52 363 1880 53 50 3 1 431 1890 55 52 3 1 439 1900 58 51 7 445 1921 58 49 7 2 spremembi 345 Uradna statistika je vodila vedno število hišnih številk, vendar so nekatere hiše propadle in so takšno stanje številk korigirali bolj počasi, zato sem poleg hišne številke navedel tudi dejansko število hiš in to le za historični del predmestja do Skončenka. V 19. stoletju je število hiš rastlo in doseglo leta 1890 številko 55. Vendar moramo biti pri takšnih statističnih podatkih previdni, kot sem omenil že zgoraj. Hišna št. 3 je že v začetku 19. stoletja razpadla in so jo morali podreti. Hiše št. 43 in 44 je Guzel združil v svoj kompleks Karlovec št. 42.22 Številk 6, 7, 11 in 12 po velikem požaru leta 1893 niso več obnavljali. V požaru 30. junija 1893 je pogorelo 11 hiš in 4 gospodarska poslopja, skupaj 15 stavbnih bojektov, ki so jih nekaj obnovili v naslednjih letih, vseh pa ne, kot smo že zgoraj omenili.23 Zadnja hišna številka, ki je odpadla, je bila stara št. 48, spodnja Mehelnova hiša, ki so jo po požaru leta 1939 podrli in svet razširili v cesto. Na prelomu 20. stoletja je posebno po požaru vladala v numeraciji zmeda. Ob koncu 19. stoletja so pričeli prištevati Karlovcu del novih hiš, ki so nastajale v Podpurfelci. Te hiše so dobivale številke nad 52. Leta 1908 je občina z okrajnim glavarstvom v Kranju po sklepu okrajnega sodišča v Škofji Loki uredila hišno numeracijo med Karlovcem, Podpurfelco in Vincarji.24 Obdržali so, kot so takrat zapisali, „vulgarno ime" 16 Podpurfelca, ki zanaprej ni bilo več vulgarno, ampak uradno, in so dali temu naselju hiše Karlovec 53, 56, 58, 60, 61. Karlovec 59 je bila nova hiša, zgrajena leta 1901 in je dobila to številko še pred odcepom Podpurfelce (tudi Podpulferce). Ta hiša je sedaj Kopališka ulica 17. Hišni številki 54 in 55 sta lastnika domačina adaptjrala iz prejšnjih delavnic, št. 54 iz glavnikarske delavnice in št. 55 iz tako imenovane Brojanove kovačnice. Sedaj sta to hiša Kopališka 31 in Kopališka 35. Od nestanovanjskih objektov so bili še pred prvo svetovno vojno zgrajeni naslednji. Sedanja stavba Avtokovinarja, Poljanska cesta št. 9 je bila sezidana kot gospodarsko poslopje in hlev Konrada Peharja iz Karlovca 41, Poljanska cesta 1. Leta 1937 je stavbo kupil Janez Rupar, vulgo Čik iz Karlovca št. 30, Kopališka 13 in jo spremenil v ključavničarsko delavnico. Loški fotograf Oton Sadar je leta 1899 postavil na farovškem vrtu na Grabnu svoj mini fotografski atelje. Načrt zanj je izdelal kar sam, vendar je bila izvedba še manjša od načrtovane. Ta mali atelje je bil poraben le poleti, za fotografiranje zunaj. Provizorij je še ohranjen. Že leta 1910 je Sadar postavil nov atelje, mnogo večji, na sedanji Poljanski cesti, sedaj hišna št.3. Stavba je bila po zadnji vojni spremenjena v stanovanjski objekt. Peharjeva pristava in Sadarjev atelje do leta 1930 sploh nista dobila hišne številke, po tem letu pa. Drugih novih stavb pa v historičnem delu Karlovca ni bilo do 60, let tega stoletja, ko so pozidali Pristavo. Pred zadnjo vojno pa so že pričeli graditi prve hiše ob tako imenovani Gorski njivi, ki je bila last Poljanske farne cerkve oziroma podružnice na Gori-Malenskem vrhu. Te prve hiše so dobivale različno numeracijo, tudi predvojna Poljanska cesta, vendar jih v naš historični del Karlovca ne moremo prišteti. Naselje se je razrastlo po zadnji vojni, mi pa bomo zaključili Karlovec pri Skončenku, kjer so že od nekdaj zaključevali predmestje, na kar nas spominja tudi domače ime te hiše. Zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenjevanju hiš s hišnimi številkami leta 1930 je naredil konec staremu uradnemu imenu Karlovec.25 Prevladalo je mnenje, da so v Loki in predmestjih potrebne ulice, ki naj pa kažejo odraz lokalnega stanja in lokalnih imen. Karlovec je razpadel na Karlovško ulico, sedanjo Kopališko ulico, in na Poljansko cesto, katere ime se je ohranilo tudi po vojni. Takšna razdelitev je delno odražala staro delitev na Zgornji in Spodnji Karlovec. Med vojno so Karlovško ulico prevedli v Badgasse — v Kopališko ulico, kakor so po letu 1945 začeli imenovati to ulico. Ker gre pri ulični numeraciji Karlovca pred zadnjo vojno le za desetletno obdobje, te vmesne numeracije nismo upoštevali in smo pri popisu hiš primerjali le stare hišne številke z novimi, sedanjimi, z vmesnimi pa smo si pomagali le v posameznih primerih. Karlovec je najmanj spremenjen dočakal obdobje po zadnji vojni in se šele v zadnjih letih spet urbanistično razvija, vendar so ti posegi kontrolirani in upoštevajo elemente starega naselbinskega jedra. Najstarejši opisi hiš, iz okrog 1840, so bolj natančni kot razmerje leseno — zidano po franciscejskem katastru. Skoda pa je, da tudi ti popisi iz zemljiške knjige niso dosledni in ne navajajo vedno vsega. Lesenih hiš je bilo 18. Hlev pri hiši je imelo 24 stavb. Opeka je bila na dveh hišah, slama na šestih in skodle na 30 hišah. Za ostale zgradbe ni podatkov ne o materialu zidanja ne o kritini. Danes sta leseni še dve hiši, pri Skončenku, stara hišna številka Karlovec 9, kjer je lesena gradnja lepo vidna, in pri Kajženku Karlovec 20, kjer je hiša ometana in je les skrit za ometom. Poglejmo podrobneje še popis prebivalstva 1880. Vseh ljudi je bilo vpisanih 461, od tega jih je bilo stalno prisotnih 431. V celoti pismenih, to se pravi, da so znali pisati in brati, jih je bilo 184, 50 pa jih je znalo le brati. Nacionalni element je bil slovenski. Po statistiki je to stanje malenkostno kvarilo le prebivalstvo v Guzelovi hiši, Karlovec 42 (sedaj občina Škofja Loka), kjer so stanovali občasno tudi tujci, po letu 1891 pa največ 17 sodni uradniki, ki so se, čeprav so bili domačini, včasih izdajali za „Nemce". V loško občino je bilo pristojnih 277 prebivalcev, 154 pa je imelo domovinstvo drugih občin. Poklic poljedelca je navedlo 21 prebivalcev. Redili so 12 konjev, 54 goveje živine in 17 prašičev. Vendar so bili ti „poljedelci" res skromni „kmetje". Večinoma so imeli pri hiši le po en primer živali, posebno če izvzamemo nekatere izjeme. Izstopali so pri Sušniku (Kronski s Placa), kjer so v Karlovcu 21 redili 4 govedi in 2 prašiča. Pri Miklavžu, Karlovec 27, so imeli 4 goveje glave in 4 prašiče. Pri Ferbarju, Karlovec 33, so redili 2 konja, šestero goved in 2 prašiča. Pri Tinkovcu, Karlovec 39, so imeli enega konja, desetero goved in 3 prašiče. Pri sosedu Plešču, Karlovec 40, so imeli dva konja, šestero goved in 6 prašičev. Guzel je v svojem kompleksu Karlovec 42 gojil 3 konje. Pri goveji živini je v številki upoštevana tudi podrast, teleta, pri konjih pa so seveda tudi kobile, itd. Po odbitku „ta močnih" karlovških kmetov ostane pri ostalih poljedelcih kaj malo živine. Reja živine je ostala kot dopolnilni življenjski vir še po zadnji vojni. S kmetovanjem in živinorejo se ukvarjajo danes le še v Kopališki 8. Druga temeljna dejavnost je bila obrtna, kjer so prevladovali kovači in ključavničarji, barvarji in delno še tkalci in glavnikarji. Posebnost predmestja so bili barvarji, o katerih je pisala Meta Sterle.26 Kovači so sicer večje obrate za predelavo železa imeli na Studencu ob Poljanščici, so pa imeli manjše delavnice tudi v Karlovcu, kjer so sicer stanovali. Od starih obrti, ki so proti koncu 19. stoletja že močno pešale, omenjam v Karlovcu še usnjarje in irharje. Največ pa je bilo dninarjev, hlapcev in dekel. Kjer gospodar ni imel posebnega poklica, je bil posestnik, kar je bil takrat ugleden „poklic". V zvezi s socialnim stanjem 1880 smo od 461 vpisanih prebivalcev vzeli dejansko 431 prisotnih in jih delili s številom naseljenih hiš, ne hišnih številk. Dobili smo poprečje 8 do 9 ljudi na hišo, od 40 oz. 48 naseljenih hiš, če odštejemo št. 53, ki ni bila več v historičnem okviru in eno nenaseljeno hišo, vendar je to res poprečje. Pri posameznih stavbah pa je iz popisa razvidno, koliko ljudi je stanovalo, včasih tudi preko 20, v nekaj prostorih. V takih gosto naseljenih hišah mnogokrat lastnik sploh ni bival v hiši, gostači pa so se preživljali v njegovi službi ali priložnostno kot dninarji. V Kopališki ulici 3 so na podstrešju še vidne z deskami opažene kamre, štibelci, za gostače in hlapce. Te luknje so bile pozimi vsled mraza neuporabne in so ti prebivalci spali takrat po vežah in hlevih. Bolj so nam znane siromašne razmere v Železnikih, Kropi in Kamni gorici, čeprav je bilo siromaštvo tudi v loških predmestjih, le pozabili smo nanj, ker neka tipična obrtna delavnost v velikem obsegu za loška predmestja ni bila tako razvita kot npr. v železarskih krajih. Poglejmo še, kaj spada k historičnemu Karlovcu danes. Poljanska cesta: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26. Skupaj 16 hiš. Kopališka ulica: 1,2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 21,22, 23, 25, 27, 33, 37, 39, 43, 44, 45. Skupaj 29 hiš. Leto hiše prebivalci 1880 48 (naseljenih) 430(1) (Karlovec 53) 1980 45 (historične) 194 (historične hiše) 1980 74 (vse) 305 Leta 1980 je bilo v vseh hišah na območju historičnega Karlovca 305 prebivlacev, in sicer v Kopališki ulici 201 in na Poljanski cesti do Skončenka 104 prebivalci. Pri Poljanski cesti so odštete 3 hiše, ki historično spadajo pod Trato. Število vseh hišnih številk je v Kopališki ulici 47 + 7a, torej 48 stanovanjskih hiš, na Poljanski cesti pa že naštetih 26. Če pogledamo poprečje prebivalcev na hišo, jih pride malo čez 4 ljudi, kar je neprimerljivo boljše kot pred 100 leti. 18 Pri statistiki višine hiš je zanimivost le stara dvonadstropna stavba sedanje občine, Poljanska št. 2, in pa Pepetova hiša, Kopališka 1, ki so jo po letu 1840 še dvignili za eno nadstropje in je danes dvonadstropna. 1840 1980/1840 51 hiš 45 hiš pritličnih nadstropnih pritličnih nadstropnih 29 22 14 31 DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen: Franck, Tine, Šimen, Pepe, Miha, Jurčk, Ivčenk, Oto, Groga, itd. Dejavnost pri hiši: Brainovc, Urmohar, Ferbar, Kuferšmid, Kovač, Strehar, Kontro- bantar, Mavžel (usnjarji), itd. Prinešena imena: Godešan, Tominc, Gračan(c), Čič, Poljančk. Iz okolice: Klanfar, Jernaj, Martan, Martanc, Smole, Kosem, Brojan, Bukovšk, Štajs, Kekel, Migut, Gunčar, itd. Telesne značilnosti in ljudski pridevki: Plešec, Povž. Šurk, Mol, itd. Lega hiše: Skončenk (na Koncu), Znamenčkar (2 krat), Pod Skalco, v Zidanci, Na Kumrovš, itd. Socialno stanje: Kajženk, Ferbarjeva bajta, itd. KARLOVEC Karlovec 1 Poljanska cesta 20 parcelna št. 108; vložek 240, 250 Domače ime: Brainovc, Pehtan, Pehtal, Franck, Uršin Tine. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo; stanovanjska soba, kamra in shramba; hišni vrt. Gozdni deleži: v Gabrovšk, za Vincarji, 1 /3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1894 France Kalan: nov hlev zraven hiše, načrt J.K. Molinaro; 1895 isti: drvarnica z vodnjakom na vrtu poleg hiše, načrt A. Sušnik. Prebivalci: 1880 — 6 (živina pri hiši) 1980 — 3 (živina pri hiši) Hiša: 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Jožef Pestotnik in žena Maruša, roj. Karlin (11/11), Simon Pestotnik, sin, izročilna pogodba 1805 (11/301), Jakob Pistotnik, Simonov brat, tkalec, izročilna pogodba 1811, Anton Pistotnik, poljedelec, prisojilo 1844, 19 Jera Pustotnik, prisojilo 1887, Franc Kalan, poljedelec, izročilna in ženitna pogodba 1893, Marija Kalan, izročilna pogodba 1911, Francka Jesenovec, roj, Košir, sklep o dedovanju 1952. Karlovec 2 Poljanska cesta 17 parcelna št. 90; vložek 244 Domače ime: Mol, Kekel. Štajs, Kresal. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba in kamra; vrt na Trati. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 6 1980 - 5 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Luka Hribernik, krznar, lastnik 1752 (T.k.; P.C/145; O.N. 1787), Urban Sovine, kupna pogodba 1798 (PC/146), Jurij Osterc, krojač, iz Binkla, kupna pogodba 1798 (F.k.), Matevž Osterc, krojač, izročilna pogodba 1837, Jera Osterc, por. Semrad, notarska izročilna pogodba s sklepom 1862, Janez Krstnik Molinaro, prisojilo 1868, Andrej Miklavčič, tesar, notarska kupna pogodba s sklepom 1871, Frančiška Miklavčič, prisojilo 1884, Jakob Stajer, glavnikarski mojster, kupna pogodba 1899, Ivan Šubic, dražba 1903, Marija Molj, kupna pogodba 1904, Helena Oblak, kupna pogodba 1914, Alojzij Lorenci, kupna pogodba 1925, Mara Durjava, roj. Lorenci, prisojilo 1948, Pavel Žakelj, kupna pogodba 1952. Karlovec 3 Podrta pred 1825 (F.k.) Opis hiše okrog 1840: Podrta zaradi slabega stanja in požarne nevarnosti, le majhen prostor je bil pritegnjen k hiši št. 4. Lastniki: Franc Fabian in žena Mica roj. Bohinc (1/156), Ignac Pegam iz Stare Loke, kupna pogodba 1798 (PC/151), Anton Hafner, kupna pogodba 1802 (PC/240), Gregor Vilfan, kupna pogodba, s.d. Karlovec 4 Poljanska cesta 19 parcelna št. 91 ; vložek 245 Domače ime: Migot, Migovt, Migut, Peter. Opis hiše okrog 1840: Hiša, zidana, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, shramba in kevder; vrt na Trati. 20 Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je pogorela 1893 (30. 6.). Gradbeni posegi: 1893 Peter Kavčič; nova hiša, zidana in krita z opeko. Pritličje: na desni soba, od te naprej kamra, na levo shramba, spodaj pod hišo klet in štala. Načrt J.K. Molinaro, ob upoštevanju starih zidov. Prebivalci: 1880 — 5 (živina pri hiši) 1980-5 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Franc Hribernik (ZK X111/17—B/134), Urban Vrhunc, kupna pogodba 1790 (PC/218), Urban Benedik, kupna pogodba 1792 (PdSL/6,42), Johan Gradiš (tudi Gradišek), trgovec s platnom, kupna pogodba 1801 (I/238) Anton Gradiš, trgovec s platnom, lastnik 1825 (F.K.), Barbara Gradišer, prisojilo 1835, Anton Planina, oljar, prisojilo in ženitna pogodba 1835, Peter Kavčič, žagar in poljedelec, licitacijski zapisnik 1867, Marija Kavčič, izročilna pogodba 1909, Anton Franko, poljedelec, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1911, Frančiška Franko, roj. Marcina, prisojilo 1947, Andrej Franko, sklep o dedovanju 1953. Karlovec 5 Poljanska cesta 21 parcelna št. 93; vložek 248, 861 Domače ime: Gunčar. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, shramba in kevder; dva vrta na Trati. Gozdni deleži: 2 v Bodoveljski grapi, 2 za Vincarji, za Gradom pri breznu, v Gabrovšk, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je pogorela 1893. Gradbeni posegi: 1893 Lovrenc Tavčar: nova hiša, zidana in krita z opeko. Pritličje: na desno soba in kamra, na levo shramba, spodaj pod hišo klet in štala, načrt J. K. Molinaro; 1893, isti: nova kapnica, načrt Jur Karlin. 21 Prebivalci: 1880 — 2 (živina pri hiši) 1980 -3 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Gašper Tavčar, s.d. Simon Tavčar, čevljar, izročilna pogodba 1807 (II/97), Matevž Tavčar, Simonov brat, tkalec, izročilna pogodba 1810 (11/234), Anton Tavčar, izročilna pogodba 1848, Lovrenc Tavčar, poljedelec, izročilna pogodba 1879, Lovrenc Tavčar ml., poljdelec, prisojilo 1880, Frančiška Hafner, prisojilo 1911, Mina Omejc, prisojilo 1922, Marija Sever, roj. Omejc, odločba o dedovanju 1952, Angela Štanta, kupna pogodba 1963, Marija in Leopold Setnikar, do 1/2, kupna pogodba 1972. Karlovec 6 Pogorela 1893. parcelna št. 107; vložek 249, 250. Domače ime: Simen, Jefčenk. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra in štala. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — lesena Lastniki: Simon Šubic, s.d. Jurij Šubic, sin, tesar, izročilna pogodba 1815 (11/391,393), Marija Šubic, zapuščinsko prisojilo s sklepom 1856, Jernej Mohorič (Mahorič), tesar, notarska kupna pogodba s sklepom 1862, Jera Dolinar, poljedelka, kupna pogodba 1890, Franc Kalan, kupna pogodba 1894, 1894 se izbriše pare. št. 107 in priključi Karlovcu 1. Karlovec 7 Pogorela 1893 pare. št. 105; vložek 250 Domače ime: Miha, Franck. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo; soba, kamra, kevder in štala; in trakt na vrtu. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodeveljski grapi, 1/3 v Kurniku. 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1884 Franc Kalan: podaljšanje in povišanje šupe (zahtevajo trdno kritino). Prebivalci: 1880 — 4 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — lesena 22 Lastniki: Miha Sušnik, tesar, kupna pogodba 1789, Katarina Kalan, prisojilo 1841, Tomaž Platiša, krojač, kupna pogodba 1841, Marija Kalan, roj. Platiša, prisojilo 1875, Franc Kalan, poljedelec, izročilna in ženitna pogodba 1893, 1893 hiša pogorela, lastniki parcele potem isti kot Karlovec 1. Karlovec 8 Poljanska cesta 23 parcelna št. 97; vložek 252 Domače ime: Urmohar. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; 2 sobi, kamra, kevder; hišni vrt. Gozdni deleži: v Močilniku, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1901 — 1903 Franc in Marinka Kovač: nova enonadstropna hiša na parceli 226 in 227, stara hiša vključena v novo poslopje; v pritličju na levo prodajalnica, na desni 3 sobe in kuhinja, na levi 1 soba; prvo nadstropje: 3 sobe in kuhinja; pod hišo na desno vinska klet, na levo klet za zelenjavo, načrt Angelo Molinaro; 1904 — 1910 ista lastnika: škarpe na vrtu, nova kapnica, naprava ute in ograje. V spisih opomba, da je v hiši gostilna že več kot 100 let (opomba 1912). Prebivalci: 1980— 16 1880 - 2 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Urban Albreht, urar in žena Urša, roj. Hafner, lastnik 1787 (O.N. 1787) Simon Albreht, sin, urar, testament 1805 in poravnava 1806 (11/34, 128), Elizabeta Albreht, prisojilo 1838, Franc Albreht, izročilna pogodba 1838, Helena Albreht, roj. Benedičič, prisojilo s sklepom 1860, Valentin Sedej, notarska izročilna pogodba s sklepom 1862, Marija Sedej, prisojilo 1877, Marija in Franc Kovač gostilna, (nista vpisana v zemljiški knjigi), Frančiška Erjavec, prisojilo 1943, Anica Erjavec, por. Gross, prisojilo 1948, Valentin Šuštar, Simon Bukovec, Lado Oblakovič, vsak do 1/4, kupna pogodba 1961, Monika Per, 1/4 kupna pogodba 1962, Lucija Tavčar, 1/4 kupna pogodba 1969 (od M. Per), Marinka Oblakovič 2/12, 1975 (od L. Oblakovič). Hlev. st. pare. 104; vložek 1044. Lastniki: Anica Erjavec, por. Gross, prisojilo 1948, Simon Bukovec, kupna pogodba 1961. Karlovec 9 Poljanska cesta 26 parcelna št. 101 ; vložek 255 Domače ime: Na koncu, Skončenk. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; soba iz lesa, zidana štala, njiva pri hiši, kupljena od Dolenca. 23 Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980 -1 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — lesena Lastniki: Gašper Potočnik, s.d. (PC/26), Valentin Potočnik, sin, izročilna pogodba 1792 (PdSL/40), Jur Arhar, zakupnik iz Sv. Petra v Hribih, kupna pogodba 1801, Gregor Polanc iz Breznice, kupna pogodba 1805 (I/442), Miklavž Polanc, birt, kupna pogodba 1818, Marija Polanc, zapuščinska obravnava 1820, Ignac Polanc, poljedelec, izročilna pogodba 1840, Gregor Polanc, mizar, izročilna pogodba 1884, Marija, vdova Poljanec, prisojilo 1905, Ana Volčič, roj. Poljanec, odločba o dedovanju 1949, Anton Volčič, Kranj, darilna pogodba 1/3, 1979. Karlovec 10 Poljanska cesta 22 parcelna št. 95; vložek 256, 543, 578, 110 Domače ime: Gračan, Gračanc, Smole. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo; stanovanjska soba, kamra in štala; 2 vrtova na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je pogorela 1893. Gradbeni posegi: 1889/1890 Franc Planina: popravi razpokano kajžo; 1894, isti: po požaru nova hiša, ob upoštevanju starega zidovja. Pritličje: soba in kamra, pod sobo hlev in klet, načrt J.K. Molinaro. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980-5 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Mica Karlin, s.d., Franc Karlin, sin, izročilna pogodba 1800 (PC/205), Franc Planina, tkalec, lastnik 1825 (F.k.), Simon Planina, poljedelec, izročilna pogodba 1843, Franc Planina, prisojilo 1885, Lorene Planina, prisojilo 1894 (nedoleten), Marija Šink, kupna pogodba 1895, Katarina Pečnik, prisojilo 1900, Franc Kovač, kupna pogodba 1900, Franc Triler, kupna pogodba 1901, Katarina Čarman, kupna pogodba 1902, Valentin Potočnik iz Loke št. 61, kupna pogodba 1910, 24 Jerica Bergant, kupna pogodba 1910, Janez Bergant, mizar, prisojilo 1940, Alojzija Maček, ned., Sv. Duh, kupna pogodba 1940, Janez Kalan, kupna pogodba 1940. Karlovec 11 Pogorela 1893. parcelna št. 92; vložek 257, 265, 248. Domače ime: Kosem. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo; soba, kamra, štala, gartelc. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — lesena. Lastniki: Jakob Tavčar s.d., Anton Tavčar, sin, tkalec in lončar, izročilna pogodba 1819 (111/133, F.k.), Marjeta Tavčar, dninarica in perica, izročilna pogodba 1851 (1881), Po požaru 1893 hiša ni bila obnovljena in je bila parcela razdeljana med gornje vložke (1894). Karlovec 12 Pogorela 1893 parcelna št. 94; vložek 258, 537 Domače ime: Ambruž. Opis hiše okrog 1840: Hiša, zidana, krita s skodlami; pritličje: soba, kamra, kevder, štala; prvo nadstropje: 2 sobi in kuhinja; vrt na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1840 — nadstropna — zidana. Lastniki: Martin Kašman s.d. (PdSL/5), Pavel Pečnik, kupna pogodba 1790 (PC/132), Jožef Pečnik, sin, tkalec, izročilna pogodba 1757 (1/135, 136), Gašper Pečnik, obravnava 1838, Jernej Jurman, kupna pogodba 1839, Matevž Dermota, kupna pogodba 1845, Martin Debelak, kupna pogodba 1845, Matevž Tavčar, poljedelec, notarska kupna pogodba 1865, Ožbolt Bernik, dninar, kupna pogodba 1884. Mestna občina Škofja Loka, kupna pogodba za pogorišče 1894. Karlovec 13 Kopališka ulica 45 parcelna št. 96; vložek 268, 261,467 Domače ime: V zidanci, Zidanca, Povžarka, pri Povžu, Opis hiše okrog 1840: Hiša, zidana, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, kevder in štala; hišni vrt. 25 Gozdni deleži: v Močilniku, 1 /3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 7 1980 -3 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična zidana Lastniki: Andrej Vilfan, kupna pogodba, 1814, Johan Demšar, tesar, kupna pogodba 1823, Lovrenc Demšar, izročilna pogodba 1847, Katarina Demšar, prisojilo 1847, Valentin Dolinar, prisojilo 1864, Jernej Prežel, kupna pogodba 1868, Peter Kavčič, iz Loke, kupna pogodba 1876, Jožef Lešnjak, kupna pogodba 1884, Marija Mohar, roj. Hafner, kupna pogodba 1885, Jakob Mohar, 4/16, Janez Hafner v Trstu, Johana Mohorič v Stari Loki, Barbara Jamnik v Loki, Frančiška Hafner v Hütlenbergu, vsi po 3/16, prisojilo 1888, Matevž Prevodnik, dninar, prisojilo 1889, Franc Krmelj, dninar, izročilna pogodba 1897, Helena Krmelj, prisojilo 1902, Andrej Božnar, tesar, kupna pogodba 1922, Ivana, Ivanka, Andrej, ml. Franc, ml. Marija, vsak 3/16, odločba o dedovanju 1951. Karlovec 14 Kopališka ulica 43 parcelna št. 88; vložek 262 Domače Ime: Čič, Fojkar iz Zminca. Opis hiše okrog 1,840: Hiša, zidana, krita s slamo, z železnimi oknicami (polkni); stanovanjska soba, kamra, kevder in štala; gartl pri hiši. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, na Žovščah, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1908 Andrej Perko novo ostrešje. Hiša podrta 1981 zaradi zidanja nove. Prebivalci: 1880 — 13 (živina pri hiši) 1980 -1 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Miha Kandiž in žena Mica, roj. Jamnik, s.d., Matija Kandiž, sin, izročilna pogodba 1805 (I/439, 440), Simon Kandiž, tkalec, obravnava 1819, Anton Perko, kovač in poljedelec, kupna pogodba 1854, Peter Perko, dninar, prisojilo 1891, Andrej Perko iz Zminca 15, prisojilo 1892, Andrej Perko, prisojilo 1933, Alojzija Perko, roj. Potočnik, prisojilo 1935. 26 Karlovec 15 Kopališka ulica 39 parcelna št. 87; vložek 263, 709 Domače ime: Brojan. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, kevder in tala. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1887 Andrej Perko: prizidek k hiši; 1907 isti: novo okno proti hiši št. 14. Prebivalci: 1880 — 13 1980-2 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Gašper Bernik (Werdnig) (PdSL/41) lastnik 1787 (O.N. 1787), Gašper Bernik, kolar, sin, izročilna pogodba 1792 (PC/10), Valentin Tavčar, izročilna pogodba 1833, Johan Tavčar, notarska izročilna pogodba s sklepom 1862, Valentin Tavčar, kovač, notarska kupna pogodba s sklepom 1866, Gašper Tavčar, sin, zapuščinsko prisojilo s sklepom 1871, /larija Tavčar, prisojilo 1878, Andrej Perko, kupna pogodba 1880, Frančiška Bevk, darilna pogodba 1931, Minka Bevk, sklep o dedovanju 1960. Karlovec 16 Kopališka ulica 37 parcelna št. 86; vložek 264 Domače ime: Šmarne, Kontrobantar, Sulčk. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, kevder in štala; vrt na Trati. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1882 Groga Ambrožič: obzidava dvorišča v hlev; 1896 Janez Ambrožič: prezidava, dozidava in popolna prenova hiše, lasten načrt; 1928 Franc Am- brožič: nova lopa za vozove na vrtu, načrt Franc Žontar. Prebivalci: 1880 — 6 (živina pri hiši) 1980-2 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Andrej Hojkar, lastnik že 1799 (1/177; PC/181 ), Matevž Porenta, čevljar, obravnava 1823, Anton Bernik, čevljar, licitacijski zapisnik 1824, Andrej Bernik, čevljar, izročilna pogodba 1848, Pavel Bernik, kupna pogodba s sklepom 1853, Marija Ambrožič, gospodinja in poljedelka, kupna pogodba s sklepom 1868, 27 Ivan Ambrožič, poljedelec, izročilna pogodba 1896, Antonija Ambrožič, izročilna pogodba 1920, Franc Ambrožič, prisojilo 1928, Neta Caleari, darilna pogodba 1962. Karlovec 17 Kopališka ulica 44 parcelna št. 89; vložek 265, 679 Domače ime: Martan. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo; soba, kamra, kevder in štala; vrt in njiva na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, 2 v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je pogorela 1893. Gradbeni posegi: 1893/94 nova hiša: pritlična, krita z opeko, na levo soba in kamra, na desno kevder in shramba, pod hišo klet, načrt J.K. Molinaro; 1938 Marija Kokalj: lesena ometana podstrešna soba, cementne stopnice, nov dimnik, napeljava vodovoda. Prebivalci: 1880 — 7 (živina pri hiši) 1980 - 0 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Anton Fojkar in žena Neža (11/232), Simon Tavčar, čevljar, kupna pogodba 1810, Ignac Tavčar, čevljar in poljedelec, izročilna pogodba 1848, Stefan Tavčar, žagar in poljedelec, izročilna pogodba 1888, Franc Tavčar, prisojilo 1906, Marija Jamnik, prisojilo 1925, Marija Kokalj, ned., kupna pogodba 1928, Marija in Valentin Rupar, do 1 /2, sklep o dedovanju 1963, Valentin Rupar, sklep o dedovanju do celote 1964, Marija Mihovec, roj. Rupar, darilna pogodba 1978. Karlovec 18 Kopališka ulica 33 parcelna št. 84; vložek 266 Domače ime: Mavšel, Mavželj, Znamenčkar, Jurčk, Grohar. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana; soba, kamra, shramba, kevder, usnjarska delavnica pod(skedenj) in šupa; vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Močilniku, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1905 Jurij Grohar: nova stavba na mestu starega poda in šupe, načrt Alojzij Berčič (bivša mizarska delavnica); 1906 isti: nova šupa na vrtu, načrt A. Berčič. Prebivalci: 1880 — 29 1980 — 0 (v adaptaciji) 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana 28 Lastniki: Jurij Kalan, usnjar, kupna pogodba 1787 (PA/26), Jožef Kalan, usnjar, izročilna pogodba 1830, Jakob Karlin iz Studenca 11, kupna pogodba 1872, Marija vdova Karlin, prisojilo 1886, Jurij Grohar, mizar, prisodno pismo 1892, Ciril Grohar, mizar, prisojilo 1930, Frančiška Grohar, por. Hafner, roj. Bernik do 1/4 in hči, Marija Grohar, por. Megušar do 3/4, dedovanje 1950, Jože in Vesna Florjančič, vsak 1/2, kupna pogodba 1979. Karlovec 19 Kopališka ulica 27 parcelna št. 83/1; vložek 267, 494 Domače ime: Poljančk, Gortnar, Gortnarčk, Šmec iz Puštala. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; soba, kamra, kevder, usnjarska delavnica; vrt. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Močilniku, za Vincarji, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1903 Marija Kopač: zamenjava lesenih sten z zidanimi, zamenjava stranišča, načrt Angelo Molinaro (prej lesena hiša na podstavnem zidu); pred leti hiša popolnoma prezidana in enonadstropna. Prebivalci: 1880 — 22 1980 -7 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Valentin Perko, mestni usnjar, s.d. (I/294), Johan Perko, usnjar, izročilna pogodba 1802, Valentin Perko, usnjar, izročilna pogodba 1827, Matevž Soklič iz Kranja, licitacijski zapisnik 1839, Jožef Gvajc, kupna pogodba 1841, Margareta Krmel, prisojilo s sklepom 1864, Simon Kopač, notarska kupna pogodba s sklepom 1869, Mica Zupančič, poljedelka, prisojilo 1887, Marija Kopač, kupna pogodba 1903, Marija Hribernik, prisojilo 1916, Rozalija Logar, kupna pogodba 1921, Ignacij Berčič, kupna pogodba 1922, Franc Štrukelj, kupna pogodba 1923, Reichsgau Kaernten, zaplemba 1944, Franc Štrukelj, vrnitev 1946, Marija Šavli, kupna pogodba 1955, Nevenka Maček, roj. Levpušček, 1/4 in Igor Maček, 1/4, darilna pogodba 1976. Karlovec 20 Kopališka ulica 25 parcelna št. 82; vložek 268, 457 Domače ime: v Kajži, pri Pavletu, Blaž, Kajženk. 29 Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; soba, kamra, kevder, štala, pod (skedenj) in vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1905 Franc Poljane: povečava dveh oken. Prebivalci: 1880 — 2 1980 - 1 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — lesena (ometana) Lastniki: Boštjan Podvis in žena Urša Debeljak, s.d., (11/2, 191 ), Pavel Podvis, tkalec, izročilna pogodba 1805, Johana Podvis, prisojilo 1850, Anton Gaber, kupna pogodba s sklepom 1867, Anton Gaber iz Mesta 15, prisojilo 1880, Blaž Poljane, poljedelec, občinski sluga, kupna pogodba 1882, Franc Poljane, pismonoša, izročilna pogodba 1901, Ana Poljanec, prisojilo 1947, Franc Poljanec, Frančiška Košak, roj. Poljanec in Angela Poljanec, vsak 1/3 sklep o dedovanju 1974. Karlovec 21 Kopališka ulica 23 parcelna št. 80; vložek 269, 477 Domače ime: Sušnik, pri Tinetu. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, dvorišče, barvarska delavnica, štala, kevder in pod; I. nadstropje: predsoba, stanovanjska soba, kuhinja, shramba in posebna soba; vrt Staüdler imenovan. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, 1 v Kurniku, 1 za Gradom, 1 v Tošču. Gradbeni posegi: 1886 Tine Jenko: predelava hiše, ob hiši podrl shrambo in barvarsko delavnico in tam prizidal hišo, novo ostrešje in požarni zid, zazidava prej lesenega stranišča. Prebivalci: 1880 — 5 (živina pri hiši) 1980 -5 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Marija Sušnik, testament 1801 (PA/71), Martin Sušnik, barvar, lastnik 1825 (F.k.), Anton Sušnik iz Mesta, prisojilo 1849, Valentin Jenko, žagar, kupna pogodba 1886, Marija Jenko, prisojilo 1918, Andrej Guzel, kupna pogodba 1920, Janez Porenta, kupna pogodba 1934, Reichsgau Kaernten, zaplemba 1942, Janez Porenta, vrnitev 1946, Janko Porenta, Vera Porenta, roj. Rupar, Metka Vodopivc, roj. Porenta, Andreja Kržišnik roj. Porenta, vsak do 1/4 darilna pogodba 1962. 30 Karlovec 22 Kopališka ulica 21 parcelna št. 79; vložek 274 Domače ime: Berle, Klanfar. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, klobučarska delavnica, kevder, štala in dvorišče; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1901 — 1906 Tomaž Gašperšič: naprava zidanega stranišča, povečava oken in vrat, lesena drvarnica na mestu stare šupe, načrti A. Molinaro; 1931 Janez Porenta: popolna predelava hiše in dimnikov, načrt Lovro Oblak; 1934, isti: enosobno stanovanje s kuhinjo, na novo sezidano na dvorišču. Prebivalci: 1880— 12 1980- 13 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Matevž Hafner in žena Magdalena roj. Hribernik, s.d., Jakob Hafner, sin, tkalec, izročilna pogodba 1805 (I/446), Štefan Hafner, Jakobov brat, klobučar, izročilna pogodba 1808, Lovrenc Hafner, izročilna pogodba 1839, Jurij Guzel, kupna pogodba 1851, Tomaž Gašperšič, glavnikar, branjarija, prisojilo 1879, Franc Gašperšič, krojač, prisojilo 1929, Janez Porenta, kupna pogodba 1930, Reichsgau Kaernten, zaplemba 1942, Janez Porenta 1962 (1934), Frančiška Finžgar, roj. Porenta, do 1/2, darilna pogodba 1962, Ludvik Cankar, kupna pogodba do 1/2 1963. Hiša st. parcela 417; vložek 1118, na dvorišču. Kopališka 21 a Janez Porenta 1962 (1934) Ivanka Kandiž, roj. Porenta, darilna pogodba 1962. Karlovec 23 Kopališka ulica 19 parcelna št. 78; vložek 275 Domače ime: Beck, Tišlarjev Lojze, Stari Grevar, Grevuc. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita z opeko; v pritličju: obokana veža, štibelc, shramba, kevder; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja in živilska shramba. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1938 Lovro Čarman: popravila v prvem nadstropju; 1940 isti: ograja okoli hiše in zemljišča; pred leti hiša temeljito obnovljena in dozidana. Prebivalci: 1880 — 24 1980 -5 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana 31 Lastniki: Urša Šubic, lastnik 1752 (T.k.), Miha Karlin, izročilna pogodba 1789 (PdSL/4), Luka Sušnik, barvar, s.d. Štefan Hafner, kupna pogodba 1807 (11/110), Tomaž Kavčič, krojač, kupna pogodba, 1825 (F.k.), Jakob Ziherl, licitacijski zapisnik 1828, Ana Ložan, kupna pogodba 1834, Jakob Krmel, kupna pogodba 1844, Matevž Kržišnik, notarska kupna pogodba s sklepom in prisojilom 1857, Jakob Ručigaj, (Ruzhgai), mizar, kupna pogodba s sklepom 1858, Marija, vdova Ručigaj, prisojilna listina 1888, Alojzij Ručigaj, mizar, kupna pogodba 1890, Marija Tratnik, krošnjarka, kupna pogodba 1903, Lovro Čarman, prisojilo 1938. Karlovec 24 Kopališka ulica 18 parcelna št. 77; vložek 276 Domače ime: Telban, Bukovšk, Kramar. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita z opeko; v pritličju: obokana veža, stanovanjska soba, usnjarska delavnica, kevder in vrt; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja in živilska shramba. Gozdni deleži: v Veliki Hrastniki, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 20 1980 -0 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Marija Ana Biček (Witscheg), vdova Gregorja Bička, lastnica okoli 1779 (ZK XI11/17-B/32), Tomaž Homan, mestni trgovec, lastnik okrog 1786 (ZK X111/17—B/74), Johan Dermota, usnjar, kupna pogodba 1787 (ZK X111/17—B/108), Matevž Dermota, usnjar, izročilna pogodba 1836, Simon Dolinar, mizar, kupna pogodba 1872, Janez Dolinar, prisojilo 1918, Katarina Kramar, kupna pogodba 1918, Anica Kramar, prisojilo 1935, Katarina in Matjaž Kramar, vsak 1/2, sklep o dedovanju 1978. Karlovec 25 Kopališka ulica 16 parcelna št. 76; vložek 277 Domače ime: Biček, Bičk. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; stanovanjska soba, kamra, kevder, kuhinja, hišni vrtiček, Šifrarjeva njiva v Viršku. Gozdni deleži: V Ježovcu, v Mali Hrastnici, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom. Gradbeni posegi: 1895 Franc Pokorn: predelava šupe, načrt Angelo Molinaro; 1939/40 Ivan Pušar: nekaj manjših prezidav in sadna sušilnica na vrtni parceli 212. 32 Prebivalci: 1880 — 11 (živina pri hiši) 1980-7 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Luka Peternel, fužinski kovač, lastnik 1752 (T.k.), Gregor Peternel, ftižinski kovač (Hammerschmidmeister), s.d., Matija Peternel, sin, izročilna pogodba 1806 (11/26), Luka Peternel, kovač, izročilna pogodba 1822, Apolonija Peternel, por. Tavčar, prisojilo 1876, Franc Pokorn, poljedelec in zidar, prisojilo 1893, Marija Pokorn, prisojilo 1910, Ivan Pušar, čevljar, izročilna pogodba 1931, Mestni ljudski odbor Škofja Loka, zaplemba 1946, Anica Svoljšak, roj. Pušar, kupna pogodba 1973. Karlovec 26 Kopališka ulica 14 parcelna št. 75; vložek 278 Domače ime: Jesenko, Kovač, Šoštar. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; stanovanjska soba, kuhinja, shramba za živila. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 6 1980-4 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Mica Rozman, s.d., Jožef Rozman, sin, kovač, izročilna pogodba 1817 (III/114), Johan Pokorn, kovač, izročilna pogodba 1849, Neža, vdova Pokorn, prisojilo 1886, Gašper Pokorn, orodni kovač, izročilna pogodba 1894, Anton Mihelič, čevljar, kupna pogodba 1905, Cecilija Mihelič, prisojilo 1950. Karlovec 27 Kopališka ulica 12 parcelna št. 73; vložek 279 Domače ime: Roškanc, Rožanc, Miklavž. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, stanovanjska soba, kamra, kuhinja, shramba, štala, in vrt; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/2 na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1/2 v Tošču. Gradbeni posegi: 1903 Miklavž Rant: novo ostrešje za hlev in povečanje šupe, načrt Angelo Molinaro; 1938—1940 Peter Cegnar: nova tridelna okna. 33 Prebivalci: 1880 - 15 (živina pri hiši) 1980 -7 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Aleš Benedik (Wenedig) lastnik okrog 1787 (ZK XI11/17-B/86), Blaž Benedik, lastnik okrog 1796 (PC/93), Luka Šink, kmet, kupna pogodba s.d., Blaž Benedik, kmet.kupna pogodba 1824, Franc Bernik (Wernig), kupna pogodba 1826, Martin Bernik, kovač, izročilna pogodba 1831, Martin Jugovič, licitacijski zapisnik 1834, Mihael Lukančič, poljedelec, kupna pogodba 1838, Matevž Lukančič, prisojilo 1882, Miklavž Rant, poljedelec, prisojilo 1884, Peter Cegnar, izročilna pogodba 1913, Peter Cegnar, mizarski pomočnik, prisojilo 1926. Karlovec 28 Kopališka ulica 10 parcelna št. 72; vložek 280, 994 Domače ime: Repež, Rožanka, Barba, Godešan. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; soba, kamra, kuhinja, barvarska delavnica; zgoraj z lesom obita kamra; vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1910 Marija Hafner: nova šupa na vrtu; pred leti je bila hiša temeljito predelana. Prebivalci: 1880 — 23 (živina pri hiši) 1980-6 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Matevž Repež, mestni barvarski mojster, lastnik že okrog 1793 (PB/19), Jakob Repež, barvar, lastnik že okrog 181 1 (11/257), Peter Repež, izročilna pogodba s sklepom 1851, Mihael Lukančič, kupna pogodba 1860, Matevž Lukančič, prisojilo 1882, Barbara Lukančič, prisojilo 1884, Jožef Hafner, prisojilo 1907, Janez Lukane, kupna pogodba 1926, Antonija Potočnik, kupna pogodba 1927, Martin in Marija Horžen, vsak 1/2, kupna pogodba 1959, Radoslav in Angela Selakovič, vsak 1/2, kupna pogodba 1961, Franc Balanč 1/10, Marija Beševič, roj. Balanč 5/10, Jasna Beševič 2/10, Boštjan Beševič 2/10, kupna pogodba 1973. 34 Karlovec 29 Kopališka ulica 15 parcelna št, 55; vložek 282 Domače ime: Znamenčkar, Jurčk. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, shramba za živila; vrt Gozdni deleži: v Gabrovšk, na Žovščah, 2 v Ježovcu, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 12 (živina pri hiši) 1980 - 8 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Matevž Sušnik in žena Barba roj. Gosar, s.d., (I/437), Gašper Sušnik, trgovec in tkalec, sin, izročilna pogodba 1805 (F.k.), Marija Sušnik, obravnava 1829, Johan Urbančič, kramar, prisojilo 1833, Jakob Karlin, kupna pogodba 1849, Jurij Karlin, mizar, izročilna pogodba 1868, Marija Karlin, prisojilo 1923, Franica Karlin, prisojilo 1926, Marija Eržen, roj. Zakotnik, izročilna pogodba 1955, Marjeta Berčič, roj. Eržen, darilna pogodba 1972. Karlovec 30 Kopališka ulica 13 parcelna št. 56; vložek 283, 594, 891 Domače ime: Jesenkov Tone, Rotar, Janžeč, Mahlonc. Opis hiše okrog 1840: Hiša; soba, kamra, kuhinja in kevder. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1890 Micka Božnar: nadomestitev lesenih hišnih sten z zidanimi; 1902 Jožef Šink: adaptacija in zamenjava lesenih sten na mestu stare šupe za delavnico, lesena šupa na vrtu — drvarnica, načrti Angelo Molinaro; 1928 Ignac Kos: prezidave, preureditev kuhinje, stranišča, požarni zid. Prebivalci: 1880 — 5 1980-7 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Jakob Križman, (tudi Križmanič) 1 752 (PC/41 ; T.k.), Matija Hafner, licitacija 1788, Jurij Porenta, kupna pogodba 1793, Elizabeta Tavčar, poročena Rozman (I/362), Anton Rozman, fužinski kovač, ženitna pogodba 1804 (PA/68), Jakob Pokorn, izročilna pogodba 1855, Matevž Pokorn, dninar, prisojilo 1864, Marjana Kopač, kupna pogodba 1885, 35 Micka Božnar, kupna pogodba 1890, Terezija Šink, kramarica, kupna pogodba 1902, Janez Jenko, prisojilo 1908, Janez Rupar, ključavničar in mehanik, kupna pogodba 1929, FLRJ — Mestni ljudski odbor Škofja Loka, zaplemba 1946, Jakob Klemenčič, kupna poodba 1954, Franc in Angela Novinc, vsak 1/2, kupna pogodba 1954. Karlovec 31 Kopališka ulica 11 parcelna št. 57; vložek 284 Domače ime: Gaber, Korelček, Korlčk. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: veža in kevder; I. nadstropje: stanovanjska soba, kamra in shramba za živila; majhen hišni vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1889 Karel Breznik: zamenjava lesenih hišnih sten in poprava delavnice; 1904 isti: prezidava hleva v hiši v stanovanjske prostore. Prebivalci: 1880 — 2 1980-5 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Mihael Gaber, krznar, 1752 (T.k.), Jera Gaber, žena, testament 1782, Andrej Gaber, mestni krznar, sin, izročilna pogodba 1782, (ZK X111/17—A/46), Simon Triler, kupna pogodba, s.d., Regina Osel (Vosou), kupna pogodba 1818, Jožef Osel, (Wosu), vrtnar 1825 (F.k.), Matevž Osel, izročilna pogodba 1841, Jurij Pokorn, prisojilo 1847, Valentin Burghard, klobučar, kupna pogodba 1873, Pavel Breznik, kupna pogodba 1886, Marija Breznik, izročilna pogodba 1910, Marija Breznik, por. Oblak, prisojilo 1927, Jože Oblak, izročilna pogodba 1968. Karlovec 32 Kopališka ulica 9 parcelna št. 58; vložek 285 Domače ime: Jesenko. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; obokana veža, ključavničarska delavnica in kevder; I. nadstropje: soba in kamra, kuhinja, shramba za živila in še posebna soba. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, na Žovščah, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 11 (živina pri hiši) 1980-5 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana 36 Lastniki: Jernej Jesenko, ključavničar 1752 (T.k.), Johan Jesenko, ključavničar, izročilna pogodba 1776, Mihael Jesenko, ključavničar, izročilna pogodba 1821, Franc Jesenko, ključavničarski mojster, izročilna pogodba 1867, Urša Jesenko, šivilja, prisojilo 1889, dr. Franc Jesenko, univerzitetni profesor v Ljubljani, prisojilo 1921, Frančiška Jesenko, modistinja, prisojilo 1932, Breda Gaber, izročilna pogodba 1947, Maks in Kristina Šubic, vsak do 3/10, kupna pogodba 1966. Karlovec 33 Kopališka ulica 8 parcelna št. 69; vložek 286 Domače ime: Ferbar. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, barvarska delavnica, kevder, dvorišče in štala, prostor za munge, pod (skedenj) in šupa; I. nadstropje: dve sobi, kuhinja, shramba za živila in posebna soba. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Mali Hrastnici, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980 — 7 (živina pri hiši) 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Urban Vodnik, gruntar iz župe Brode, s.d., Simon Gašperšič, kupna pogodba 1773 (ZK X111/17—B/76), Simon Klemenčič, mestni usnjarski mojster, s.d., Katarina Klemenčič, hči, poročena Gruber, izročilna pogodba 1804 (I/385-387), Florjan Gruber, usnjarski mojster, ženitna pogodba 1804, Tomaž in Jera Gašperšič, prisojilo 1831, Jurij Guzel, glavnikar, kupna pogodba 1832, Jurij Pokorn, barvar, kupna pogodba 1834, Franc Pokorn, barvarski mojster, prisojilo 1877, Pavla Pokorn, por. Kožuh, prisojilo 1919, Ivan Kožuh, izročilna pogodba 1965. Karlovec 34 Kopališka ulica 6 parcelna št. 68; vložek 291 Domače ime: Mešek, Mezek, Kuferšmid, Jeranka. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju obokana veža, soba, kuhinja, kevder in vrt; I. nadstropje: soba, kamra in kuhinja. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, za Brojanom, 1/2 na Žovščah, 1/2 za Gradom, 1 /2 v Tošču. Gradbeni posegi: 1887—1889 Jožef Pegam: adaptacija kovaške in kotlarske delavnice, zidana oglarnica. Kovaška obrt je bila takrat v hiši že kakih 100 let. 37 Prebivalci: 1880— 10 1980 -1 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Urban? (ali Gregor? ) Bizjak, ključavničar, lastnik 1752 (T. k.), Anton Bizjak (Wissiak), mestni ključavničarski mojster, lastnik 1792, (PdSL/43) Matevž Bizjak, ključavničarski mojster, sin, izročilna pogodba 1792 (PC/12), Franc Bizjak, ključavničarski mojster, izročilna pogodba 1804 (I/392), Franc Volčič, kupna pogodba 1816, Johan Jesenko, odstop 1817, Franc Kopač, tkalec, kupna pogodba 1817, Jakob Kopač, prisojilo 1844, Johan Peternel, kovač, prisojilo 1844, Matevž Triler, sekirni in vozni kovač, notarska kupna pogodba 1865, Jožef Pegam, kotlarski mojster, prisojilo 1887, Janez Pegam, kotlarski mojster, prisojilo 1887, Janez Mrovlja, ^kramar, kupna pogodba 1900, Mina Triler, kupna pogodba 1905, Marija Triler, izročilna pogodba 1911, Ana Božnar, kupna pogodba 1913, Matija Božnar, kovač, prisojilo 1928, Neža Božnar, sklep o dedovanju 1958, Ivan Trpin, sklep o dedovanju 1968. Karlovec 35 Kopališka ulica 7 parcelna št.: 60; vložek 292, 558 Domače ime: Tominc, Kuferšmid. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, stanovanjska soba, kamra kuhinja in vrt; I. nastropje: soba, kamra, shramba za živila in kuhinja. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, v Gabrovšk, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Trošču. Gradbeni posegi: 1901 Jožef Pegam: naprava oboka nad dovozom na dvorišče in soba zgoraj, nova kotlarska delavnica na vrtu, novi svinjaki in drvarnica; 1927 Janez Lukane: podzidava šupe, načrt Angelo Molinaro. Prebivalci: 1880 — 10 1980 - 1 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Lenart Kosmač, lastnik že okrog 1783 (ZK X111/1 7-B/38, 75, 109), Lovrenc Šifrer, kupna pogodba 1796 (PC/92), Franc Kiler, lastnik 1807 (I/92), Leopold Kiler, vrvarski pomočnik, brat, kupna pogodba 1809, Franc Peternel, birt in trgovec s platnom, kupna pogodba 1822 (F.kJ, Ana Peternel, poljedelka, izročilna pogodba 1846, Janez Kalan, prisojilo 1887, Jožef Pegam, poljedelec, kotlar in klepar, kupna pogodba 1898, 38 Minka Pegam, poročena Lukane, prisojilo 1922, Ana Lukane, sklep o dedovanju 1952. Gospodarsko poslopje adaptirano v stanovanjsko hišo Kopališka ulica 7a, parcelna št. 60/2; vložek 972 Domače ime: Ferbarjev Pavle Prebivalci: 1980—7 Lastniki: Lukane Ana, sklep o dedovanju 1952, Pavel Kožuh, kupna pogodba 1957, Magda Kožuh, por. Švare in Franc Švare, vsak 1/8, darilna pogodba 1973. Karlovec 36 Kopališka ulica 5 parcelna št. 61 ; vložek 294 Domače ime: Šurk, Kandižev Janez, Kandiž. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža in kevder; vrt; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/2 na Žovščah, 1 /2 za Gradom, 1 /2 v Tošču. Gradbeni posegi: 1902 Marija Kandiž: novo ostrešje na hiši. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980 -3 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gašper Žirovnik, fužinski kovač 1751 (T.k.), Jakob Žirovnik, mestni fužinski kovač, lastnik že okrog 1783 (ZK X111/17—B/37), Franc Žirovnik, mestni fužinski kovaški mojster, sin, izročilna pogodba 1797, poročen istega leta z Barbaro Švare iz Puštala (PC/124, 126; 1/127), Johan Jesenko, pečar, kupna pogodba 1820 (F.k.), Terezija Perko, kupna pogodba 1824, Franc Hafner, mesar, kupna pogodba 1828, Gašper Hafner, kupna pogodba 1840, Katarina Hafner, prisojilo 1864, Johan Kandiž, glavnikar, kupna pogodba 1864, Marija Kandiž, vdova, poljedelka in branjevka, prisojilo 1877, Janez Kandiž, mizar, izročilna pogodba 1905, Marija Kandiž, poljedelka, prisojilo 1930, Janko Kandiž, sklep o dedovanju 1957. Karlovec 37 Kopališka ulica 4 parcelna št. 67; vložek 296 Domače ime: Ambruž, Benedik. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: veža, stanovanjska soba, kuhinja m kamra: nadstropje: soba, kamra in štibelc. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. 39 Gradbeni posegi: 1908 Uršula Benedik: zamenjava lesenega nastropja z zidanim, načrt Jurij Karlin; 1916 Marjana Benedik: nov svinjak na dvorišču. Prebivalci: 1880 — 9 1980-7 1840 — nadstropna — zidana (delno) 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Neža Jesenko, lastnica že okrog 1784 (ZK X111/17—B/43) Urban Bernik (Werdnig), čevljar in žena Mica roj. Jemec iz Breznice, lastnica okrog 1805 (PA/42), Gašper Pečnik, tkalec, kupna pogodba 1805 (1/317), Johan Pečnik, obravnava 1845, Katarina Šnajder, prisojilo 1851, Johan Golob, izročilna in ženitna pogodba 1854, Franc Komatar iz Mednega, licitacijski zapisnik 1869, Neža Debelak, roj. Lušina, kupna pogodba 1871, Uršula Jenko, kupna pogodba 1870 (1873), Simon Benedik, tesar, prisojilo 1911, Marjana Šubic, por. Benedik, izročilna in ženitna pogodba 1911, Jakob Nikler, tesar, izročilna pogodba 1929, Ana Nikler in Janez Nikler, vsak 1/2, sklep o dedovanju 1969. Karlovec 38 Kopališka ulica 2 parcelna št. 66; vložek 297 Domače ime: Kandiž, Kandiž stari, Kandižev Jaka, Kandiž. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: soba, kamra, kuhinja; stala; I. nadstropje: soba, kamra in stanovanjska soba; vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, /3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980 -3 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Luka Jamnik, krznarski mojster in žena Neža, lastnika okrog 1787 (ZK XI11/17-B/96), Miha Kandiž in žena Mica, roj. Jamnik, s.d., Tomaž Kandiž, sin, izročilna pogodba 1796 (PC/101), Franc Kandiž, obravnava 1822, Jakob Kandiž, poljedelec, prisojilo 1877, Franc Kandiž, poljedelec, izročilna pogodba 1916, Ana Jamnik, roj. Kandiž, sklep o dedovanju 1952. Karlovec 39 Kopališka ulica 3 parcelna št. 62; vložek 300, 1279 Domače ime: Tinkovec. 40 Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, irharska delavni- ca, kevder; nato dvorišče in na njem delavnica, štala in pod; I. nadstropje: 3 sobe, kuhinja in shramba za živila. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Močilniku, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 23 (živina pri hiši) 1980-6 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Matevž Müller, s.d, Mica Müller, hči, izročilna pogodba 1793 (PC/27, 28), Franc Benedičič iz Stražišča, ženitno pismo 1793, ko se poroči z Mico Müller (1/104, 140), Tomaž Benedičič, birt, izročilna pogodba 1821, Andrej Krenner, irhar, kupna pogodba 1827, Franc Čarman, kupna pogodba 1850, Gašper Čarman, poljedelec, gostilničar in trgovec z ogljem, prisojilo 1863, Marija Hafner, roj. Čarman,izročilna in darilna pogodba 1922, Pavel Hafner, sklep o dedovanju 1952, Matjaž ing. Hafner, Alenka Juvan, roj. Hafner, Elizabeta Pengov, roj. Hafner, vsak 1/3, sklep o dedovanju 1970, France Štukl, kupna pogodba 1971 (hiša in del dvorišča, brez gospodarskih poslopij, ki so pogorela 1973 (1. 11.). Karlovec 40 Kopališka ulica 1 parcelna št. 64; vložek 303 Domače ime: Plešec,Pepe. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: stanovanjska soba, kamra, kuhinja in kevder; dvorišče s štalo, podom in šupo nad njim; I. nadstropje: soba, kamra in Kuhinja; trije vrtovi na Grabnu. Gozdni deleži: v Padršk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 2/3 na Žovščah, 2/3 za gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1900 Gašper Čarman: zamenjava lesenega poda na Grabnu z zidanim in nova vrata pri cesti na Grabnu; 1905, isti: razširitev kleti s traverzami. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980 - 2 1840 — nadstropna — zidana 1980 — dvonadstropna — zidana Lastniki: Urban Košir, s.d., Anton Košir iz Gabrovega, s.d., Uršula Košir, vdova Simona Koblarja, mestnega pekovskega mojstra, lastnik okrog 1793 (PC/24), Anton Košir, pek, zapuščinska razprava 1822, Marija Košir, por. Bogataj, izročilna pogodba 1844, Andrej Bogataj, poljedelec in svinjski trgovec, izročilna pogodba 1873, 41 Gašper Čarman, prisojilo 1891, Marija Hafner, roj. Čarman, gostilničarka, izročilna in darilna pogodba 1923, Marica Goljar, roj. Hafner, sklep o dedovanju 1958, Marija Kovič, roj. Goljar, do 1/3, darilna pogodba 1962, Andrej Goljar, do 3/12, darilna pogodba 1976. Karlovec 41 Poljanska cesta 1 parcelna št. 65; vložek 306, 473 Domače ime: Vilfan, Pehar. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju: obokana veža, barvarska delavnica, kevder in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba spredaj in dve zadaj, kuhinja in shramba za živila; vrt na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Močilniku, v Mali Hrastnici, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1896 Konrad Pehar: popravilo hiše po potresu, načrt A. Sušnik; 1900, isti: postavitev stranišča na dvorišču in prezidanje stopnišča in hodnika, načrt Jurij Jenko. Prebivalci: 1880 —prazna 1980 -6 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Maksimiljan Riesser in druga žena Margareta s.d., (PC/166), Marija Ana Krenner, roj. Riesser, testament 1798, Anton Vilfan, barvar, kupna pogodba 1798, Marija Vilfan, obravnava 1833, Jakob Vilfan, barvar, prisojilo 1833, Franc Vilfan, prisojilo 1857, Franc Vilfan, sin, prisojilo 1870, Gregor Čerman, vrvarski mojster, prisojilo 1885, Konrad Pehar, trgovec, kupna pogodba 1891, Rafael Ipavec, kupna pogodba 1939, Malka in Stane Nastran, vsak 1/2, kupna pogodba 1964. Karlovec 42 Poljanska cesta 2 parcelna št. 128; vložek 309 Domače ime: Pri Jurju, Oto, pri Otetu. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; pritličje: obokana veža in kevder spredaj, vrt. pod, šupa in štala; I. nadstropje: predsoba s štirimi zaporednim sobami, kuhinja in shramba za živila; II. nadstropje: predsoba, soba spredaj in dve sobi zadaj. Gozdni deleži: v Padršk, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1891 Ivan Guzel: prezidava hiše za c.kr. urade — sodnijo in prizidava zaporov na zahodnem traktu, načrti ing. Franc Žužek, okrajni inženir pri glavarstvu v Kranju, predelava hleva za gostilno in stanovanja, načrt J.K. Molinaro.27 42 Prebivalci: 1880 — 26 (živina pri hiši) 1980 — stavba SO Šk. Loka 1840 — dvonadstropna — zidana 1980 — dvonadstropna — zidana Lastniki: Karel Jugovič, s.d. Marija Jugovič, zapuščinska razprava, s.d., Gospod Franc Ksaver Curhalek (Zurhaleg), kontrolor, kupna pogodba 1822, Jožef Bergman, kupna pogodba 1837, Feliks Karel markiz Gozani, de St. George iz Turina, kupna pogodba 1850, Jurij Guzel, kupna pogodba 1853, Johan Guzel, prisojilo 1862, Ana Guzel, prisojilo 1899, Oton Guzel, gostilničar, fijakar z avtomobilom, prisojilo 1906, 1913 parcelna št. 28 razdeljena na 128/1 dvorišče in hiša, 128/2 hiša in stavbišče. parcelna št. 128/1 Poljanska cesta 4 Lastniki: Albina Guzel, por. Jerala, prisojilo 1915 Silva in Viktor Brifah, do 1 /3, darilna pogodba 1961, Silva Brifah, do 1/3, sklep o dedovanju 1966, Silva Brifah, zemljeknjižna izjava 1980. parcelna št. 128/2 Poljanska cesta 2 Skupščina občine Škofja Loka. Lastniki: Oton Guzel, prisojilo 1913, Cesarsko kraljevi erar, kupna pogodba 1914, Državni zaklad kraljevine SHS 1921, Deutsches Reich 1941, Ljudska republika Slovenija 1946, Splošno ljudsko premoženje 1947 — Občina Škofja Loka. Ob vhodu so ob občinskem prazniku 18. decembru leta 1953 odkrili spominsko ploščo z naslednjim napisom: Iz gestapovskih zaporov, ki so bili v tej stavbi, so partizanski borci dne 21. 12. 1941 osvobodili zaprte škofjeloške aktiviste. Karlovec 43 Hiša združena v sedanji kompleks Poljanska cesta 4. parcelna št. 127 Domače ime: Južna, Podbreznik Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, kevder, dvorišče in štala; I. nadstropje: soba, kamra in posebna soba; vrt na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — združena s Karlovcem 42; 1840 — nadstropna — zidana Lastniki: Jakob Južna, pekovski mojster in žena Helena Dernovšek (I/440), lastnik 1787 (O.N. 1787), 43 Gašper Južna, birt, pekovski mojster in uradni sel (Amthbothe), sin, izročilna pogodba 1805 (II/80), Ignac Južna, izročilna pogodba 1842, Feliks Karl markiz Gozani, kupna pogodba 1860, potem isti lastniki kot Karlovec 42. Karlovec 44 Poljanska cesta 4 parcelna št. 126; vložek 309; leta 1894 parceli 126 in 127 združeni s pare. 197. Domače ime: pri Tonešk. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: veža, kevder, štala; I. nadstropje: stanovanjska soba s kamro, kuhinja in shramba za živila; trije vrtovi na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Močilniku, 2/3 v Kurniku, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — združeno 1980 - 1 1840 — nadstropna — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Pavel Berčič, pek, 1752 (T.k.), Anton in Uršula Berčič, izročilna pogodba 1791, Pavel Berčič, pek, izročilna pogodba 1820, Jurij Guzel, prisojilo 1866, Johan Guzel, prisojilo 1868, združeno v kompleks Karlovec 42, lastniki naprej Poljanska cesta 4. Karlovec 45 Poljanska cesta 6 Parcelna št. 125; vložek 313, 712 Domače ime: Surk, Jernaj. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; v pritličju: veža kevder, štala; I. nadstropje: stanovanjska soba in še ena soba. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980-3 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gregor Rozman, lastnik že okrog 1799 (PC/176), Franc Kunsti, licitacija, s.d., Valentin Hafner, s.d., Martin Hafner, trgovec z živino, izročilna pogodba 1819, Andrej Benedik, licitacija 1843, Valentin Kržišnik, izročilna pogodba 1843, Jera Rant, poljedelka, izročilna pogodba 1877, Janez Habjan, izročilna in darilna pogodba 1915, Marija Božnar, kupna pogodba 1931, Marjana Krajnik, prisojilo 1934, 44 Pavla Krajnik, sklep o dedovanju 1967, Alojz Šubic, kupna pogodba 1969. Karlovec 46 Poljanska cesta 8 parcelna št. 123; vložek 316 Domače ime: Martanc, Tinkovčeva Jerica, Groga. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju: obokana veža, barvarska delavnica, kevder in munga (Leinwandstelle); I. nadstropje: predsoba, velika in mala soba, kuhinja, shramba za živila. Gozdni deleži: v Bodoveljski grapi, 2/3 na Žovščah, 2/3 za Gradom, 2/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 6 1980 -9 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Jakob Hren (Kren), licitacija s.d. (I/66), Anton Pokorn, barvarski mojster, kupna pogodba 1811 (II/268), Elizabeta Pokorn, izročilna pogodba 1830, Franc Pokorn, barvar, prisojilo 1832, Johan Pokorn, licitacijski zapisnik 1869, Viktorija Pokorn, do 1/4, prisojilo 1875, Jera, vdova Pokorn, prisojilo do 3/4, 1884, Jera, vdova Pokorn, kupna pogodba do 1/4, 1885, Jera Čarman, kupna pogodba 1885, Gregor Čarman, vrvar, kupna pogodba 1895, Ivana Remic, prisojilo 1926, Kristina Pokorn iz Žabnice, kupna pogodba 1940, Jože Peternelj, mizarski mojster, kupna pogodba 1955, Jože ing. Peternelj, darilna pogodba 1963. Karlovec 47 Poljanska cesta 10 parcelna št. 122; vložek 368 Domače ime: Pavšek, Ferbarjev Gustl, Ferbarjeva hiša. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba, kamra, barvarska delavnica, štala in šupa; vrt na Trati in na Lužah. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 3 1980-7 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Marija Helena Lušin (Luschinin), lastnica že okrog 1781 (ZK X111/17—B/67), Jožef Pavšek, barvarski mojster in svečar iz Idrije, s.d., Lovrenc Pavšek, barvar, kupna pogodba 1799 (PC/180), Uršula Pavšek, ženitna pogodba 1835, 45 Jurij Pokorn, kupna pogodba 1849, Gustav Pokorn, prisojilo 1877, Franc Pokorn, prisojilo 1902, Janez Pokorn, prisojilo 1919, Franja Pokorn, odločba o dedovanju 1955, Družbena lastnina — nacionalizacija 1962, le del stavbe. Karlovec 48 Pogorela 1939 parcelna št. 98; vložek 320, 650 Domače ime: Mihel, Mehel spodnja hiša. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; dve stanovanjski sobi in majhen vrt; vrt pod „Steinbruch" (Štangruf, o.p.). Gozdni deleži: v Gabrovšk 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — lesena Lastniki: Matevž Jurič, tkalec 1752 (T.k.), Mihael Jurčič (tudi Jurič) in žena Maruša roj. Jamnik (PC/79) lastnik 1787 (O.N. 1787), Jožef Jurčič, tesar in pleskar, sin, izročilna pogodba 1795, Johan Kržišnik, krojač, kupna pogodba 1838, Anton Kržišnik, mizar in parketar, notarska izročilna pogodba 1870, Franc Kržišnik, voznik, izročilna in darilna pogodba 1918, Javno dobro, 1947, parcela se je zaradi požara hiše 1939 izbrisala v prid razširitve poti parcelna št. 1053. Karlovec 49 Kopališka ulica 22 parcelna št. 81 ; vložek 321,458, 1304 Domače ime: Na Kumrovš. Opis hiše okrog 1840: Hiša; obokana veža, stanovanjska soba, kamra in kuhinja. Gozdni deleži: v Močilniku, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1930 Franc Suša: prezidava hiše, ohrani temeljno zidovje, sicer pa vse predela, poveča okna in zamenja dimnike, načrt Angelo Molinaro; 1980 Vinko Demšar: nova hiša. Prebivalci: 1880 — 3 1980 — v gradnji nova hiša 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Pavel Klemenčič, lastnik 1825 (F.k.), Franc Klemenčič, izročilna pogodba 1842, Anton Gaber, kupna pogodba 1850, Anton Gaber, prisojilo 1880, Frančiška Inglič, kupna pogodba 1882, Ana Božnar, roj. Čadež, kupna pogodba 1884, Apolonija Marcina, roj. Eržen, kupna pogodba 1884, Katarina Demšar, prisojilo 1905, 46 Ivana Franko, kupna pogodba 1929, Ana Suša, kupna pogodba 1929, Franc Suša, davčni uradnik v pokoju, prisojilo 1938, Frančiška Habjan, roj. Suša, sklep o dedovanju 1967, Mirko Primožič, kupna pogodba 1971, Ljuba Žorž, por. Demšar in Vinko Demšar, vsak 1/2, kupna pogodba 1974. Karlovec 50 Poljanska cesta 24 parcelna št. 103; vložek 322 Domače ime: Strehar, Pod skalco. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; soba, kamra; vrt nad hišo. Gozdni deleži: 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom. Gradbeni posegi: 1884 Jakob Jurjevič: zamenjava lesene štale z zidano; 1904, isti: nova, z opeko krita drvarnica poleg hiše, načrt Andrej Peternelj. Prebivalci: 1880 - 4 (živina pri hiši) 1980-2 1840 - pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Gregor Albreht, čevljar, kupna pogodba 1806, Franc Albreht, čevljar, izročilna pogodba 1845, Peter Tomšič, kupna pogodba 1852, Ignac Južna, kupna pogodba 1862, Jakob Polanc, prisojilo 1868, Johan Bernik, licitacijski zapisnik in kupna pogodba 1871, Lovrenc Bukove iz Sv. Barbare, prisojilo 1879, Jakob Jurjevič in Marija Dolinar iz Lučin, kupna pogodba 1884, Jakob Jurjevič, dninar, poljedelec in krovec s slamo, kupna pogodba 1908, Frančiška Jurjevič, prisojilo 1946. Karlovec 51 Poljanska cesta 7 parcelna št. 74; vložek 323, 986 Domače ime: Lončar, Ferbarjev Matevž, Ferbarjeva bajta. Opis hiše okrog 1840: Hiša,- veža, dve stanovanjski sobi, kuhinja, kevder in gartelc. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je spadala pod Gut Bischoflack. Prebivalci: 1880 — 5 1980 -6 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Jernej Krmel, lastnik 1825 (F.k.), Jurij Pokorn, kupna pogodba 1842, Matevž Pokorn, prisojilo 1877, Janez Kožuh, izročilna pogodba 1923, Ljudmila Šubic, roj. Kožuh in Janez Šubic, vsak 1/2, darilna pogodba 1959 in 1961. 47 Karlovec 52 Poljanska cesta 25 parcelna št. 102; vložek 324 Domače ime: Miklavž, Mehel zgornja hiša. Opis hiše okrog 1840: Hiša, pokrita s skodlami; stanovanjska soba, dve shrambi, kuhinja, kevder in štala. Gozdni deleži: 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 5 1980 -2 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Miklavž Polanc, krojač, kupna pogodba 1819 (F.k.), Marija Polanc, lastnik 1825 (F.k.), Maruša Polanc, obravnava 1837, Gregor Čemažar izročilna pogodba 1848, Johan Čemažar, prisojilo 1854, Martin Jereb, licitacijski zapisnik 1864, Anton Kržišnik, prisojilo 1883, Doroteja Kržišnik, darilna pogodba 1919, Franc Kržišnik, licitacija do 1/2 1933, Angela Kržišnik, sporazum do 1/2 1979. Karlovec 53 = v Podpurfelci — Grabnar. Karlovec 54 Kopališka ulica 31 parcelna št. 219, 83/2; vložek 267 Domače ime: Smec, Surk. Gradbeni posegi: 1886 Franc Kopač: zgradi na mestu sedanje hiše šupo, leseno, krito z opeko; 1891 isti: prezidava šupe v hlev, načrt J.K. Molinaro; 1927 Alojzij Bernik: prezidava šupe in glavnikarske delavnice, načrt Valentin Kobal; 1930 isti: adaptacija hiše, neizvedena, načrti Alojzij Berčič in Franc Žontar. Prvotno delavnica hiše Karlovec št. 19, oziroma Kopališka ulica 27, pozneje spremenjena v stanovanjsko poslopje. Pred leti je bila hiša popolnoma prenovljena in povečana. Prebivalci: 1980 — 4 Lastniki: Simon Kopač, kupna pogodba 1869, Franc Kopač, izročilna pogodba 1883, Marija Kopač, prisojilo 1909, Ignacij Berčič, kupna pogodba 1914, Lojze Bernik, kupna pogodba 1922, Frančiška Hafner, kupna pogodba 1939, Ivan ing. Hafner, darilna pogodba 1968. Karlovec 55 Kopališka ulica 41 parcelna št. 337; vložek 724 (tudi 262, 263) 48 Domače ime: Brojanova kovačnica. Lastniki: Stari isti kot Karlovec št. 15, Marija Perko, darilna pogodba 1932, Minka Bevk, sklep o dedovanju 1960. Karlovec 59 Kopališka 17 parcelna št. 215; vložek 541 Domače ime: Vester, Čadež. Prebivalci: 1980 - 6 Gradbeni posegi: 1900—1901 Ivan Pogačnik zgradi novo hišo: v pritličju veža, soba, kuhinja in še ena soba; v podstrešju soba; klet pod vežo, načrt Angelo Molinaro; 1904 Janez Wester: zidana drvarnica na mestu lesene, načrt Alojzij Berčič. Lastniki: Janez Pogačnik, kupna pogodba 1895 (zemljišče), ivana Poljanec, kupna pogodba 1903, Janez Wester, duhovnik (ni vpisan v zemljiški knjigi), Jože Čadež, kupna pogodba 1934. Kopališka ulica 35 parcelna št. 84/2; vložek 763 Domače ime: Karlinova kovačnica. Gradbeni posegi: 1876 Jakob Karlin adaptira hlev za kovačnico Jožefu Porenti, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1903 Jurij Grohar: preureditev oken, stopnišče ob stavbi, adaptacija celotne stavbe za stanovanje, načrt Alojzij Berčič. Lastniki: Stari isti kot za hišo Karlovec št. 18, Kopališka 33, Marija Babnik, kupna pogodba 1937, Frančiška Jugovič, sklep 1950, Stane Širok in Alojzija, roj. Berčič, vsak 1/2 kupna pogodba 1957, Stane Širok, sklep o dedovanju 1961, Bogomil Širok, sklep o dedovanju 1978. Poljanska cesta 9 parcelna št. 212/2, 315; vložek 756 Domače ime: Čikova delavnica. Gradbeni posegi: 1907 je Konrad Pehar iz Karlovca 41, danes Poljanska cesta 1 zgradil >ovo gospodarsko poslopje in hlev, načrt Angelo Molinaro; 1937 Janez Rupar iz Karlovcu 30, danes Kopališka 13, preuredi prostore za ključavničarsko delavnico. Lastniki: Konrad Pehar, iz Karlovca 41, lanez Rupar, kupna pogodba 1937, Splošno ljudsko premoženje — Avtokovmar, nacionalizacija 1948. Sadarjev fotografski atelje na Grabnu parcelna št. 200 1899 je zgradil fotograf Oton Sadar atelje na zemljišču farne prebende, na župnem vrtu Grabnu. Lasten načrt. Lesen provizorij ni bil narejen po načrtu. Objekt je še ohranjen. Sadar — Blaznikov fotoatelje Poljanska cesta 3 parcelna št. 205 (stara), 316; vložek 623 49 Gradbeni posegi: 1910 je fotograf Oton Sadar sezidal nov atelje in se preselil iz starega nrovizorija na Grabnu, načrt Angelo Molinaro; v stanovanjsko poslopje spremenjeno po adnji vojni. Prebivalci: 1980 — 3 Lastniki: Oton Sadar, fotograf kupna pogodba 1910 (parcela), Ana Sadar, prisojilo 1920, Avgust Blaznik, fotograf, kupna pogodba 1923, Stanka Blaznik, por. Krašovec, dedni sklep 1951, Anastazij Krašovec, darilna pogodba 1961. Karlovška ulica 25, po letu 1930 Kopališka ulica 29 parcelna št. 83/3; vložek 708 Prvotno je poslopje spadalo k hiši Karlovec 19 oziroma Kopališka ulica 27 kot gospodarsko poslopje ali delavnica (glavnikarska); med obema vojnama spremenjeno v stanovanjsko hišico. Prebivalci: 1980 — 1 Lastniki: Milka Novinc, kupna pogodba 1931. TRATA Predmestje Trata leži zahodno od Zgornjega Karlovca, v bregu nad sedanjo Poljansko cesto. Ime je predmestje prav gotovo dobilo od trat, livad, vrtov, saj so bili tam včasih vrtovi prav do vrh^ Kranclja in Štangrufa, ki so bili last Tračanov, pa tudi ostalih predmestencev in mestencev. Ime Trata so uradno ukinili leta 1930 in ga zamenjali z Grajsko potjo, kakor se ta predel še sedaj imenuje. Ime Trata so vedno pisali v dovenščini, seveda v nemških pravopisnih oblikah. Terezijanski kataster našteva na Trati kar 42 posestnikov. Pri numeraciji hiš v 80. »•tih 18. stoletja, ali celo nekaj let prej, so Trato močno zmanjšali in taka je ostala di danes. Ostale hiše so priključili Zgornjemu Karlovcu, seveda pod enotno hišno numeracijo Karlovca. Terezijanski kataster na koncu Trate navede še mestno strelišče, kjer je imel prosto stanovanje merilec (Ziehler). To strelišče je bilo delno tudi na sedanji parceli št. 486, kjer stoji danes vodni zbiralnik starega zadružnega mestnega vodovoda ob Grajski poti. Strelišče je bilo nekje v dolinici, ki zavije iz sedanje peš poti na grad za občino proti rezervoarju na travniku Silve Brifah. (Še o loškem strelišču, neobjavljeni članek za Loške razglede). Od zemljiščnih imen bi omenil Kržajovše, kjer ne gre samo za domače ime hiše, ampak še za nekoliko širšo okolico, čeprav je ime nastalo ali od lastnice Križajke konec 18. stoletja, ali pa od križa, ki stoji na tem svetu. Tudi vulgo ime na Klancu za hišo Grajska pot 8 se da izpeljati iz lokalnega imena. Podobno velja za Lajnarja na luži in Lužarja, to je za hiši Poljanska cesta 12 in drugo podrto. Ti dve domači imeni danes nista več v rabi, nastali pa sta prav gotovo po mokrem terenu pod Drenovšem, kjer v kleti hudourni tokovi še danes nagajajo lastniku ob slabem vremenu. Nekje okrog sedanje stavbe Poljanska 12 je gotovo bil star studenec ali vsaj napajalna luža, kar je verjetno 50 propadlo z zgraditvijo prvih kanalizacij in škarp že v prejšnjem stoletju. Javni vodnjak se na Trati ne omenja. Leta 1787 je imela občina na Trati še precej zemljiške posesti, ki jo je dajala v najem prebivalcem Trate, Karlovca, pa tudi Mesta. Še v 2. pol. 19. stoletja je imela v lasti nekaj vrtov, ki jih je dajala v najem na dražbi, večinoma sosedom. Ta „dominikalna" posest se je že v začetku tega stoletja porazgubila v privatno last. Domačini v predmestju so si želeli in so tudi pridobili bližnjo posest, na kar kažejo imena nekaterih vrtov, n.pr. Stenovičev vrt in Prenerjev vrt. Stenovici so bili znana loška rodbina, Ignac Anton Prenner pa je bil loški protipisar 1774 — 1793.28 RAST PREDMESTJA Za Karlovec je razvidno, od kod se je širil, za Trato pa je taka ugotovitev bolj težavna. Iz stare karte iz leta 1789 ne moremo kaj prida razbrati. Franciscejski kataster kaže to predmestje v glavnem leseno, vendar je razporeditev stavb že podobna današnji in dokončna. Glede na sedanje stanje so bile spremembe pri prehodu s Poljanske ceste na Kržajovše, kar sem že omenil pri Karlovcu, da je šla steza bliže Loki in je Guzel ob prezidavah svojega kompeksa ob koncu 19. stoletja prestavil pot na rob svoje parcele. Pot, takrat gotovo še kolovoz, mimo sedanje hiše Poljanska 12 na Trato, se je odcepila nekoliko prej, vendar so to tako majhni odstopi, da so komaj vredni omembe. Nastali so verjetno ob koncu prejšnjega stoletja zaradi širitve ceste in graditve škarp, s katerimi so hoteli vsaj malo znižati naklon bregov in si tako pridobiti nekoliko več prostora. Hišo Lužarja levo od poti na Trato so podrli pred letom 1869. Naprej pa je šla pot ob hišah na zahodni strani — sedaj Grajska pot 6, 4, 2, to je Godešan, Špehar in Ribič. Na sedanjo Poljansko cesto je ta pot spet prišla za sedanjo hišo Poljanska 18, prej Trata 13. Tako so imele te omenjene hiše poleg stare grajske poti še svojo pot zaradi različnih nivojev obeh poti. Pozneje je ta pot prišla na grajsko pot že pri hiši Trata 3 — Grajska pot 8, stara pot pa je postala dvorišče pred temi hišami. Kdaj so opustili stari ovinek s Poljanske na Grajsko pot, ne vemo, gotovo pa že v tem stoletju, saj je stara trasa ceste za sedanjo hišo Poljanska 18 še dobro vidna. Drugih vidnejših sprememb pa predmestje ni doživelo. Središče predmestja je bilo za sedanjim odcepom ceste od Poljanske ceste. Ta center naselja je še danes obeležen s križem. Druga stara lokacija križa" pa je bila na Kržajovšu, kjer pa je bilo že konec naselja. Občina je bila dolžna vzdrževati na Trati javno svetilnico, verjetno pri križu sredi naselja. Trata urbanistično ni doživljala večjih sprememb, kot smo že omenili. Leta 1939 je pogorela Brojanova hiša. V zadnjih letih se hiše po videzu in znotraj modernizirajo. Drenovš je nov, prav tako sosednja hiša, vendar je talno jedro naselja ostalo staro. Novo- gradenj in plomb na Trati ni bilo, razen velike mizarske delavnice na Kržajovšu po zadnji vojni. Tako je ostala Trata od vseh loških predmestij v talnem obrisu najmanj spreme- njena in dopolnjena. HIŠE, ŠTEVILKE, PREBIVALCI Stara hišna numeracija se je začela na Kržajovšu, danes Grajska pot 14 in je šla proti jugu do Drenovša. Pri hiši Trata 3 je prestopila cesto m je po zahodni strani šla do Brojana, kjer je potem prešla na Poljansko cesto. Potem je šla ob tej cesti nazaj proti Loki do sedanje hiše Poljanska 12. Izven strnjene numeracije je bila stara hišna št. 13, sedaj 51 Poljanska cesta 18. Hiša Trata 12 je bila podrta pred I. 1869 in je v popisu prebivalcev ne vodijo več. Ulična hišna numeracija 1930 je prinesla spremembo v tem, da so zamenjali vrstni red hiš in se je Grajska pot začela ob odcepu ceste na Grad in se končala na Kržajovšu. Stare hišne št. 7, 11, 13 so prepustili na novo imenovani Poljanski cesti, ob kateri dejansko tudi so. Tako je po novem spadalo pod Grajsko pot 9 hiš, toliko, kot jih ie še danes. Med zadnjo vojno so ulico prevedli v Schlossgasse, po vojni pa nazaj v Grajsko pot. Sedanja hišna numeracija ni urejena in nam manjkajo posamezne številke, kar pa za nas ni bistveno. Iz popisa hiš v zemljiški knjigi okrog 1840 je razvidno, da so bile hiše majhne. Popolnoma leseni hiši sta bili po popisu le dve, s skodlami pokriti prav tako dve, ena pa s slamo. Za ostale ni omenjeno, prav gotovo pa kritina še ni bila opeka. Isto velja za zidavo, kjer je bilo gotovo še več lesenega, kot je povedala zemljiška knjiga in pokazal franciscejski kataster. Ta kaže Trato 1825 še v glavnem leseno in se stanje do srede 19. stoletja ni bistveno spremenilo. Število prebivalstva je bilo od začetka statistike v rahlem povečevanju do leta 1869, potem pa spet v upadanju. Trata leto hišne št. hiše podrte prazne prebivale 1780 13 84 1817 13 83 1869 13 12 1 114 1880 13 12 1 111 1890 13 12 1 1 97 1900 13 12 1 89 1921 13 12 1 74 Leta 1880 je bilo na Trati 111 prebivalcev in trije občasno prisotni. Pisati in brati jih je znalo 35, samo brati 13. Domače domovinstvo jih je imelo 64, tuje 47. Vsi so bili Slovenci. Na hišo je prišlo v poprečju 9—10 prebivalcev, pri posameznih hišah pa so seveda odstopi, kot smo jih zasledili že v Karlovcu in so tudi tu nekatere hiše proletarsko gosto naseljene. Poljedelcev je bilo 6. Redili so 7 glav goveje živine in enega konja. Koncentracije živine ni bilo, le na Drenovšu so poleg enega goveda imeli še konja. Danes spada v historično predmestje Grajska pot 1,2,3,4,5,6,8,10,14 in Poljanska cesta 12, 14, 18. Če primerjamo še historične hiše 1880/1980, je slika taka: 1880 v 12 hišah 111 prebivalcev 1980 v 12 hišah 58 prebivalcev. Poglejmo še višino stavb 1840 in 1980. 1840 1 3 hiš 1980/1840 12 hiš pritličnih nadstropnih pritličnih nadstropnih 9 4 5 7 DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen: Marke, pri Nežici, Jur, Kržajovše, Kobolčenk (Kobau), Jelovčan, Liznk, Drenovec=Drenovše. 52 Dejavnost pri hiši: Olar, Ribič, Urmohar. Prinesena imena: Brojan, Dominčk, Karlin, Godešan. Telesne značilnosti in ljudski pridevki: Robidk, Špehar, Lajnar. Lega hiše: Na klancu, Lužar, Lajnar na luži. Druga imena: Troskar, itd. TRATA Trata 1 Grajska pot 14 parcelna št. 124, 472; vložek 346 Domače ime: Križajovše, Kržajovš. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s skodlami; stanovanjska soba; vrt ob hiši. Gozdni deleži: V Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1901 Janez Peternelj zgradi novo hišo na parceli 472 in šupo na parceli 172, načrti Angelo Molinaro; 1937 Ana Peternelj: nadzidava mizarske delavnice, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 9 1980 — 14 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Jožef Križaj? lastnik 1752 (T.k.), Helena Križaj (Krischayin), vdova (PC/162, 163), Luka Pegam (Bögaimb), kupna pogodba 1792 (PC/1 ), Blaž Pegam (Lukov brat), kupna pogodba 1798, Jakob Jugovič, s.d., Jožef Grbec, ranocelnik, licitacijska listina 1804 ( I/457), Frančiška Grbec, prisojilo 1846, Alojzija Grbec, prisojilo 1848, Gospod Feliks Karl markis — Gozani de St. George, nakup 1852, Ignac Peternel, mizar, kupna pogodba 1855, Johana, vdova Peternel, prisojilo 1885, Janez Peternel, mizar, prisojilo 1888, Ana Peternel, prisojilo 1923, Jože Peternel, mizar, sklep o dedovanju 1955. Trata 2 Grajska pot 10 parcelna št. 119; vložek 347 Domače ime: Drenovec, Drenovše, Drenovš. Opis hiše okrog 1840: Hiša; ena stanovanjska soba, kamra, kevder in štala; vrt na Trati, Prenerjev in Stenovičev. 53 Gozdni deleži: V Gabrovšk, na Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: Hiša je bila pred leti podrta, ostala je sprednja fasadna stena s portalom m stara podoba novogradnje. Prebivalci: 1880 — 4 (živina pri hiši) 1980-5 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Pavel Šifrer, lastnik 1787 (O.N. 1787), Tomaž Šifrer, sin, dimnikar, izročilna pogodba 1808 (11/181, 111/176), Simon Šifrer, odstopna pogodba 1855, Anton Šifrer, poljedelec, prisojilo 1858, Katarina Gaber s Studenca 2, prisodno pismo 1891, Tomaž Hafner, prisojilo 1896, Helena Hafner, izročilna pogodba 1901, Anton Hafner, izročilna pogodba 1917, Vera Potočnik, roj. Hafner, izročilna pogodba 1930, Vera Hostnik, roj. Potočnik, hči, sklep o dedovanju 1965, Franc Hostnik, darilna pogodba 1970. Trata 3 Grajska pot 8 parcelna št. 118; vložek 353, 670 Domače ime: Na klancu, Kobolčenk, Kobulčenk, Olar. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba, kamra, kevder, štala in vrt. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1887 Andrej Kržišnik: zidan hlev in lesena šupa, načrt Jurij Karlin; 1900 Lovrenc Omejc: zamenjava lesenih sten z zidanimi pri hišnem poslopju, načrt Angelo Molinaro; 1926 Franc Jugovič: nov strešni stol na hiši, načrt J. Žontar iz Sore; pred leti je bila hiša popolnoma prenovljena. Prebivalci: 1880 — 8 (živina pri hiši) 1980 - 4 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Jurij Kobau, tkalec 1752 (T.k.), Tomaž Kobau, tkalec, lastnik že okrog 1777 (ZK/XIII-B/3), Jožef Krmel, lastnik 1787 (O.N. 1787), Miha Krmel, tkalec in žena Urša roj. Kerlin, izročilna pogodba 1805 (11/72; F.k.), Jakob Krmel, oljar, obravnava (zapuščinska) 1827, Mina Križaj, kupno pismo 1846, Andrej Kržišnik, poljedelec, sklep, javna licitacija sprisojilom 1858, Marija Omejc, roj. Kržišnik, prisojilo 1897, Pavla Omejc, kupna pogodba 1924, Franc Jugovič, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1926, Pavla Jugovič, prisojilo 1943, Franc Jugovič, sklep o dedovanju 1961. 54 Trata 4 Grajska pot 5 parcelna št. 113; vložek 356 Domače ime: Lajnar. Opis hiše okrog 1840: Hiša; obokana veža in v njej vodnjak, dalje kevder, soba, kamra in štala; I. nadstropje: stanovanjska soba, še ena soba in shramba, velika soba; in vrt ob hiši. Gozdni deleži: V Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Ježovcu, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1906 Franc Hafner: nadzidava hleva, načrt Janez Berčič, Stara Loka. Prebivalci: 1880 — 15 (živina pri hiši) 1980 — 2 (živina pri hiši) 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Anton Marcina, mestni tesar (PdSL/13) lastnik 1787 (O.N.1787), Mihael Marcina, sin, izročilna pogodba 1791 (I/4), Franc Šubic, tesar, prisojilo po licitaciji 1818 (111/108), Andrej Hafner, čevljar, licitacijski zapisnik 1825, Franc Hafner, sin, čevljar, notarska izročilna pogodba 1871, Mina Omejc, prisojilo 1919, Jernej Omejc, izročilna in ženitna pogodba 1919, Franc Omejc, prisojilo 1940. Trata 5 Grajska pot 3 parcelna št. 112; vložek 359 Domače ime: Dominček, Dominčk, Strugar. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, shramba in štala; vrt pri hiši; Teren in Talfische Garten. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1888 Anton Tavčar: novo ostrešje na hiši; 1889 Barbara Franko: popravilo kamre; 1913 Mijo (Mihael) Blaznik: podpirni zid ob poti za gradom, načrt Angelo Molinaro; 1923 Franc Kokalj: novo ostrešje na hiši in prizidek; 1925 isti: popolna predelava hiše, podrl večinoma stare, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 7 1980-5 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Tomaž Hojkar in žena Mica, lastnika 1787 (ZK XI11/17—B/90; O.N. 1787), Andrej Hojkar, izročilna pogodoba 1805 (1/429,430), Tomaž Hojkar, tkalec, zapuščinska obravnava 1824 (F.k.), Uršula Hojkar, izročilna pogodba 1824, Valentin Hojkar, prisojilo 1831, Jožef Franko, tkalec, kupna pogodba 1832, Luka Franko, poljedelec, prisojilo 1844, 55 Barbara, vdova Franko, prisojilo 1888, Mihael (Mijo) Blaznik iz Loke 96, kupna pogodba 1912, Franc Kokalj iz Puštala, kupna pogodba 1920, Marija Kokalj ndl., prisojilo 1926, Tomaž Bogataj, dražba 1927, Pavel in Marija Maček vsak 1/2, kupna pogodba 1965, Anton Maček, sklep o dedovanju 1969. Trata 6 Grajska pot 1 parcelna št. 111 ; vložek 362, 996 Domače ime: Brojan. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; stanovanjska soba, kamra, kuhinja in shramba; dvorišče, pod (skedenj) in štala; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja in shramba. Vrtovi: na Trati, Pečnikov, Hrenov (Krenn), Ošter. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1905 Valentin Osredkar: naprava hleva iz dveh sob, načrt Angelo Molinaro. Prebivalci: 1880 — 19 1980-6 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Nikolaj Bernik, tesar, lastnik 1752 (T.k.), Matija Bernik, tesar, lastnik 1787 (O.N. 1787), Jurij Bernik, tesar, sin, izročilna pogodba 1804 (1/414, 415), Neža Bernik, s.d. Simon Albreht, kupna pogodba 1834, Frančiška Albreht, prisojilo 1856, Jožef Sečnik, kupna pogodba s prisojilom 1883, Valentin Osredkar, kupna pogodba 1885, Frančiška Osredkar, prisojilo 1909, Marija Pipan, prisojilo 1932, Vilma Markuš, por. Mihelač, darilna pogodba do 1 /2 1959. Trata 7 Poljanska cesta 14 parcelna št. 110; vložek 364 Domače ime: Troskar, Robidk. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s slamo; v pritličju 2 sobi, kuhinja, shramba za živila, kevder, štala; I. nadstropje: 2 sobi, kuhinja in shramba za živila; 5 združenih vrtov na Trati. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, v Močilniku, za Vincarji, 1/3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980-4 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana 56 Lastniki: Blaž Modrej in žena Elizabeta roj. Prevodnik, s.d. (PC/57) Valentin Potočnik, kupna pogodba 1801 (PC/206), Johan Jenko, kmet iz Suhe, kupna pogodba 1806 (1/215), 11/61, 111/80, 153), Johan Sedej, kupna pogodba 1817, Simon Miklavc, kupna pogodba 1819, Tomaž Šifrer, dimnikar, kupna pogodba 1821, Tomaž Benedičič, birt, kupna pogodba 1835, Jurij Guzel, kupna pogodba 1847, Uršula Ličer, kupna pogodba 1847, Johan Tavčar, kupna pogodba 1848, Anton Tavčar, prisojilna listina 1880, Ivana vdova Tavčar, prisojilo 1900, Ivan Bavdaž, darilna pogodba 1938, Anton Bavdaž, izročilna pogodba 1960. Trata 8 Grajska pot 2 parcelna št. 114; vložek 366 Domače ime: Ribič, Ribč. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju kevder, zgoraj stanovanjska soba s kamro in shramba s kuhinjo; vrt na Trati, Ograda. Gozdni deleži: v Bodovelski grapi, 2 za Vincarji, za Pahovcem; 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1894 Marija Trček: neizvedena pozidava ognjišča in dimnikov; 1894 ista: nova hiša z uporabo starih sten, prvi neizvedeni načrt A. Sušnik, drugi, po katerem je stavba pozidana, Angelo Molinaro. Prebivalci: 1880— 10 1980-1 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Jakob Čik (Tschick), lastnik 1787 (O.N. 1787), Matevž Čik, sin, izročilna pogodba 1796 (PC/108), Jožef Benkovič, tkalec in kramar, licitacija, notarska listina 1813, (1/110, 11/37), Andrej Benkovič, izročilna pogodba 1848, Matevž Eržen s Hotavelj 15, kupna pogodba s prisojilom 1859, Ana Jereb, notarska kupna pogodba, 1859, Franc Železnik, kupna pogodba 1870, Tomaž Pintar, Strehar, iz Dolenje vasi 25, notarska kupna pogodba 1871, Marija Bradeško, roj. Samotorčan, kupna pogodba 1889, Marija Trček, kupna pogodba 1892, Jožefa Trček, prisojilo 1895, Liza Trček, prisojilo 1896, Jožef Trček, izročilna pogodba 1898, Marjana Trček, dražba 1903, Marija Trček, sklep o dedovanju 1962. 57 Trata 9 Grajska pot 4 parcelna št. 11 5; vložek 367 Domače ime: Špehar. Opis hiše okrog 1840: Hiša z vežo, kevder, soba, kamra, posebna soba in vrt ob hiši. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, za Vincarji, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 9 1980 -2 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Štefan Vodnik (I/304), lastnik 1787 (O.N. 1787), Boštjan Vodnik, sin, tkalec in kramar, izročilna pogodba 1805 (I/500), Tomaž Vodnik, prisojilo 1838, Jera Vodnik, prisojilo 1868, Marija Vodnik, prisojilo 1878, Anton Dolinar, kupna pogodba 1888, Elizabeta Jauh, kupna pogodba 1888, Marjana Jauh, izročilna pogodba 1902, Jurij Trnove, darilna pogodba 1947. Trata 10 Grajska pot 6 parcelna št. 116; vložek 368, 1312, 1380 Domače ime: Karlin, Godeščan, Godešan. Opis hiše okrog 1840: Hiša, veža, soba, kamra, posebna soba, hišni vrt, štala; v zgornjem nadstropju soba, kamra in soba na drugem koncu. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Bodoveljski grapi, na Žovščah, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1907 Blaž Dolenc: nov zidan hlev namesto prejšnjega lesenega, načrt Angelo Molinaro; 1937 Janez Krmelj: gnojna jama. Prebivalci: 1880 — 5 (živina pri hiši) 1980 — 9 (živina pri hiši) 1840 — visokopritlična — zidana 1980 — visokopritlična — zidana Lastniki: Jakob Pokorn, gruntar iz Binkla, s.d. (PA/1), Matevž Pokorn in žena Katarina, roj. Žlebnik, odpoved 1792 (PC/148), Peter Planina, tkalec iz Stare Loke, kupna pogodba 1798, (I/48, 360), Jurij Otrin (Votrin), steklar, izročilna pogodba 1828, Luka Otrin, mizar, kupna pogodba 1838, Johan Starman, kupna pogodba 1845, Gregor Čemažar, odstopna pogodba 1848, Jernej Dolinar, kupna pogodba 1849, Anton Jenko, poljedelec, sklep, licitacija s prisojilom 1858, Marija Kunstelj, izročilna pogodba 1905, Blaž Dolenc, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1905, 58 Marija Krmelj, roj. Dolenc, odločba o dedovanju 1950, Marija Krmelj 2/3 in Franc Krmelj 1 /3, darilna pogodba 19/5, pare. 116/1 Florjan Krmelj in Marija vsak 1/2, darilna in razdelilna pogodba 1979, pare. 116/2 Franc Krmelj, darilna in razdelilna pogodba 1975, darilna pogodba 1979. Trata 11 Poljanska cesta 12 parcelna št. 120; vložek 369, 370 Domače ime: Lajnar, Lajnar na luži, pri Nežici, Žigonova hiša. Opis hiše okrog 1840: Hiša; 2 stanovanjski sobi, shramba, kuhinja in kevder. Gozdni deleži: v Ježovcu, za Vincarji, v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1900 Matej Žigon: prezidava hiše; 1910 isti: dvig hiše za pol nadstropja in nova streha, načrt J. Špacapan; 1913 France Burnik: dodelava hiše. Prebivalci: 1880 — 7 1980-4 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gašper Marcina, tesar, lastnik 1825 (F.k.), Mina Dobniker, por. Miklavčič, prisojilo 1849, Marija Ambrožič, roj. Konstantin, sklep, notarska kupna pogodba 1857, Neža Oblak, mož mizar, kupna pogodba 1877, Janez Habjan, kupna pogodba 1897, Matej Žigon, kupna pogodba 1899, Franc Burnik, dražba 1912, Ana Tavčar, roj. Burnik, prisojilo 1934, Franc Miklavčič, kupna pogodba 1935, Marjeta Miklavčič, darilna pogodba 1950. Trata 12 Podrta pred 1880 parcelna št. 117; 369 Domače ime: Lužar. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; stanovanjska soba in kuhinja. Gozdni deleži: v Gabrovšk, 2 v Bodoveljski grapi, za Vincarji, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Lastniki: Maruša Marcina, vdova Tomaža, s.d., Jožef Marcina, sin, izročilna pogodba 1807 (11/103), Simon Marcina, tesar, notarska listina 1814, Luka Marcina, izročilna pogodba 1847, Anton Jenko, prisojilo s sklepom 1874, Svet priključen hiši Trata 11. Trata 13 Poljanska cesta 18 parcelna št. 109; vložek 372, 600, Domače ime: Marke, Liznk, Jur, Urmohar, Jelovčan. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju magacin, kevder in štala, pod(skedenj) s šupo; I. 59 nadstropje: stanovanjska soba, kamra, kuhinja, živilska shramba in stranska shramba; vrt ob hiši, nova ograda. Gozdni deleži: v Mali Hrastnici, 1 /3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 pod Kopačkam. Gradbeni posegi: 1905 Jurij Jelovčan: popravila hiše. Prebivalci: 1880 - 9 (živina pri hiši) 1980 - 2 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Marko Kalan, lastnik 1787 (O.N. 1787), Marija Klemenčič, roj. Kalan, hči, testament 1794 (PA/12), Matevž Kalan, sin, oz. brat, odstop 1795, Johan Kalan, usnjar, izročilna pogodba 1805 (I/449), Matevž Kalan, prisojilo 1833, Marija Kalan, licitacijska listina 1842, Jožef Lešnak, poljedelec, ženitno pismo 1872 in kupna pogodba 1875, Urša Sedej iz Karlovca, prisojilo 1893, Jurij Jelovčan, kupna pogodba 1904, Marija Jelovčan, prisojilo 1961, Ivan in Zofija Jelovčan, vsak 1 /2, prisojilo 1969. STUDENEC V terezijanskem katastru je ime predmestja še razdrobljeno na Spodnjo Oslovsko uli- co, na predel na Žagi in na predel pri Dveh Studencih. Spodnji del Grabna se je v teh virih imenoval tudi an der Lakhen.29 K Spodnji Oslovski ulici lahko verjetno štejemo današnji predel Studenca pod Kopališko ulico v smeri proti Poljanščici. Za predel Na Žagi se je do danes to ime ohranilo v ustnem izročilu kot zemljiščno ime, ki pa danes pomeni le predel bivših vodnih pogonov ob Hudičevi brvi, vštevši še Masovnikovo hišo (Jegorovo predmestje 31). Predel pri Dveh Studencih je gotovo zavzemal del poznejšega Studenca vzhodno od Spodnjega trga proti Sovodnju. Leta 1752 je Na Žagi, na svobodnih tleh imel cajnarico in kovačijo Jakob Klemenčič, meščan in usnjar v Loki, delala pa sta tam in si posest lastila kovača Peter Prosen in Gregor Jesenko. Na področju Dveh Studencev je imela dve svobodni hišici plemenita Marija Ana Lukančič. Za kateri poznejši hišni številki gre, bi se težko odločili. Tudi Gospostvo Loka je imelo tam kajžo. Za Studencem — Na Žagi našteva terezijanski kataster še razne vrtove, tako starološke župne cerkve in podružnice Sv. Jakoba iz Loke. Kje je bil starološki farni vrt, mi ni znano, podružnični vrt pa je še danes v cerkveni lasti, južno od klanca na Grabnu in leži danes na meji med Kar’ovcem in Studencem. Ob hišni numeraciji je Studenec že enoten, s tem da franciscejski kataster še pozna zemljiščno ime Na Žagi. Ime je predmestje dobilo verjetno po studencu, ki je danes „zaprt" v vodnjak pri Taborniškem domu ob Poljanščici. Kje je bil drugi studenec (Pri Dveh Studencih), mi ni znano. Štirna na Studencu (prej studenec) je spadala med loške javne vodnjake in je njeno uporabo in zlorabo kontrolirala mestna policija. Občina je bila dolžna vzdrževati tudi javno svetilko pred Smetišnikom, v javnem trikotu, kjer raste sedaj lipa, zasajena v spomin na rojstvo prestolonaslednika kralja Petra II. I. 1923. Ko se pojavi ime Studenec, 60 je vedno pisano v slovenščini, seveda tudi v nemški pravopisni obliki: Studentz, Studeniz, itd. Ime je predmestje obdržalo do leta 1930, ko so ga prekrstili v Fužinsko predmestje. Ime Studenec jih je preveč spominjalo na norišnico na Studencu pri Ljubljani. Ime Fužinsko predmestje pa je bilo primerno, saj je pri Repetovem mlinu še delovala stara kovačnica na vodni pogon, spomin na fužino v Sovodnju pa je bil od povodnji 1926 še živ. Med zadnjo vojno so ime ponemčili. Po vojni se predel imenuje Jegorovo predmestje po padlem prvoborcu Petru Kavčiču—Jegorovcu, ki je bil doma iz Mišnice, danes Jegorovo predmestje št. 2. Hiše čez vodo so po letu 1930 dobile novo hišno numeracijo in so potem spadale v novo nastalo in na novo imenovano Novo predmestje. To predmestje se je pričelo razvijati v velikem razmahu po letu 1929/30 od kasarne, pa tja do sedanje Sorške ceste. Hiše, ki so nastale na tem ozemlju pred tem letom, so spadale pod Kapucinsko predmestje ali pa Studenec, sedaj pa so postale Novo predmestje. Pri Studencu smo navajali tudi vmesno hišno numeracijo po letu 1930, da nam je rast predmestja bolj pregledna in razumljiva. Občina je še v drugi polovici 19. stoletja imela na Studencu nekaj srenjske zemlje, ki jo je dajala v najem. Po natančnejšem pregledu teh parcel, ki so bile oštevilčene leta 1825 po franciscejskem katastru, se je dalo iz številk in iz naslovov terenov ugotoviti, da ie nastala ta mestna posest iz zasutega mestnega obrambnega jarka med obema Sorama Teren so imenovali: trikotnik pri Smetišniku, Miestgrube na Grabnu, teren ob Selščici, itd. Vse tja do leta 1941 so polagoma te parcele nakupili ali celo priposestvovali Studenčani, pa tudi Lontržani na vzhodni strani trga, ki so bili že prej dolgoletni zakupniki te zemlje. Javne dražbe najemov teh mestnih zemljišč so bile posebno v drugi polovici 19. stoletja na vsakih nekaj let kar na Grabnu na Studencu. Ime Miestgrube so slovenili kot jamo za smeti. V 19. stoletju mestni graben med obema rekama še ni bil v celoti zasut, vendar bi več o temu Grabnu spregovorili pozneje pri Lontrgu. Od drugih zemljiščnih imen omenimo še Sovodenj, sotočje obeh Sor, kjer se je literarno dogajala Agatina sodba v Tavčarjevi Visoški kroniki. Sam predel Grabna - Rajtšole, — Živinskega trga, pa bomo, kot smo že rekli, obravnavali pri vzhodni strani Lontrga. Po letu 1930 izbrano ime Fužinsko predmestje kaže že v imenu na svojevrstno značilnost tega ozkega prostora ob Poljanski Sori in ob sotočju—Sovodnju. Od tu sega Studenec do Repetovega jezu pri sedanjem Kopališču, kjer meji s Karlovcem. Od Spodnjega Karlovca ga ločuje cesta, bolj pot, od brvi proti Kisovcu, Jegorovo predmestje 29. Pri tej hiši pride z leve cesta iz Spodnjega Karlovca in se ob njej nadaljuje Studenec na obeh straneh do sedanjega križišča pri Pustežu, Jerovo predmestje 8, na Grabnu. Čez to križišče gre potem meja po poti od Smetišnika, Jegorovo predmestje 19, po stari trasi zasutega srednjeveškega grabna, mimo gasilskega doma in klavnice vse do bivše Primoževe žage, poslopja, ki je sedaj tudi v sklopu klavnice ob Selščici. Numeracija Studenca se je pričela tako kot pri drugih predmestjih gotovo v drugi polovici 18. stoletja in sicer pri takrat edini hiši čez vodo, pri sedanji novi stavbi Sorška cesta št. 12. Pri hiši pod sedanjim zdravstvenim domom se je zaradi lege reklo Pod bregom. Potem je šla hišna numeracija prek mostu v Sovodnju in po Studencu do sedanjega križišča na Grabnu pri Mlekarni v predel pod Spodnjim Karlovcem. Najbolj južna številka je bil mlin pri Puštalski brvi, sedaj Jegorovo predmestje 33. Zadnja številka predmestja pa je bila spet čez vodo, sedaj Stara cesta 4, kar kaže že na poznejši nastanek stavbe. Naprej je šla hišna numeracija tako, kot so hiše gradili, saj stare hišne numeracije niso spreminjali. Hišna številka 15 je bila pod Karlovcem, jugovzhodno od lepega znamenja, sedaj Jegorovo predmestje 14. Št. 16 je bil stari del Mlekarne, št. 17 je hiša poleg stare hiše št. 4, številka 18 je bila bivša gostilna pri Pustežu, sedaj Jegorovo predmestje 8, številka 19 je bila Mišnica, številka 20 je šla spet prek vode na sedanji pre- 61 del Stare ceste, številka 21 je bila spet nazaj na Studencu med staro strnjeno numeracijo, številka 22 je bila novi del Mlekarne, številko 23 je dobila leta 1906 zgrajena klavnica, številka 24 je bila na sedanji Stari cesti, številka 25 in tudi številka 26 spet nazaj na Stu- dencu, kjer je Schneiter adaptiral staro Krennerjevo pristavo, do takrat brez številke, v stanovanje in tovarno turbin. V teh prostorih je sedaj AMD Škofja Loka, Jegorovo pred- mestje 10. Skoki hišnih številk so nam jasni šele iz karte in iz opisov hiš, saj je pri posa- mezni hiši navedeno, kdaj je nastala. Po letu 1930 so predele čez vodo priključili novonastajajočemu Novemu predmestju, kot smo že omenili. V starem predelu Studenca, poslej v Fužinskem predmestju, je bilo po tem letu še nekaj novogradenj. Ivan in pozneje Peter Kavčič sta zgradila hišo s kleparsko delavnico, danes Jegorovo predmestje 4. Leta 1934 je bil zgrajen nov gasilski dom. Brez hišne številke je bila fužina v Sovodnju na parceli 40/2, ki jo je odnesla katastrofalna voda leta 1926 in je niso več obnovili, saj je bilo razdejanje prehudo. Velikega kladiva, norca, sploh niso našli in je mogoče še kje zasut v strugi sovodenjskega tolmuna. Povodenj je odnesla tudi gospodarska poslopja na sedanjem Plantaričevem vrtu, kjer stoji sedaj hiša Sorška cesta 13. Kompleks mlina, žage in kovačnice pri Hudičevi brvi je bil numeriran ves pod staro številko 13, čeprav je šlo za tri samostojne stavbe. Brez hišne številke je bila tudi Karlinova vodna naprava nad Puštalskim mostom, o kateri bomo spregovorili posebej. Dosedanje ugotovitve pri hišni numeraciji so pokazale, da se je že od srede 19. stoletja predmestje živahno širilo, tako na stari lokaciji na loški strani kot tudi preko vode. Franciscejski kataster 1825 kaže to predmestje večinoma zidano, kar pa seveda ni bilo. Če je bila hiša le podzidana, so jo že šteli med trdno zidane, podobno tudi lesene ometane hiše. Tak primer je bila npr. hiša Studenec številka 3, Kernova bajta, ki je bila do požara po zadnji vojni lesena, le na zidanem podstavku.30 Stare poti preko Studenca so potekale podobno kot danes. Nov je bil leta 1903 zgrajen odcep ceste od mostu v Sovodnju do križišča pri Mišnici. Puštalski most se pojavi šele v mapi iz leta 1825 in ga na stari karti iz leta 1789 še ni. Bistvenih urbanističnih sprememb razen dokaj intenzivne rasti predmestje v cestno prometnem oziru ni doživelo in se je do danes nekako znalo ogniti težjemu cestnemu prometu, ki ponekod posebno ob Puštalski brvi niti za lokalni dovoz ni mogoč. HIŠE, ŠTEVILKE, PREBIVALCI Studenec H. št.= hiše prebivalci 1780 14 96 1817 15 101 1869 17 97 1880 19 127 1890 19 144 1900 22 175 1921 25 172 1930 26 — Število hiš in prebivalstva kaže rast. Večina hiš je bila po popisu v zemljiški knjigi okrog 1840 majhnih in neuglednih. Lesenih hiš je bilo po tem popisu 5, dve sta imeli hlev pri hiši, 4 so bile pokrite s skodlami, ena pa s slamo. Za ostale niso izredno navedeni 62 materiali zidave in pokrivanja, ker so popisi zaradi majhnosti stavb silno skopi in prav gotovo niso bile uglednejše od popisanih. Leta 1839 je na Studencu divjal večji požar, na kar nas spominja votivna podoba v Loškem muzeju, ki prikazuje goreče naselje. Natančneje smo razčlenili popis prebivalstva leta 1880. Od 134 prebivalcev, kolikor jih je popisanih, jih je bilo na dan štetja prisotnih 122. Tej številki moramo prišteti še 5 občasno prisotnih, kar da skupaj 127 „pričujočih", kot jih kaže tudi objavljena dunajska statistika. Na hišo je prišlo tega leta 6—7 ljudi, kar je v poprečju normalno, pri posameznih hišah pa spet izstopajo, kar poznamo že iz Karlovca. Nobena hiša ni bila nikoli prazna ali opuščena (podrta). Brati in pisati je znalo 57 ljudi, samo brati 11. Domačo pristojnost je imelo 86 prebivalcev, drugam pristojnih, v druge občine, pa jih je bilo 41. Vsi so bili Slovenci. V nekaterih hišah se omenjajo poklicni berači, kar kaže tudi tu na hudo socialno stanje. Kot poklic poljedelca je navedlo 7 prebivalcev (ne samo gospodarjev). Redili so 7 konj oziroma kobil, 13 glav goveje živine in 13 prašičev. Porazdelitev živine je bila na Studencu bolj poprečna. Pri mlinu št. 2 so redili 4 govedi in 4 prašiče, pri Ledrarju, Studenec 8, dve kravi in 1 prašiča, pri Kisovcu, Studenec 11, so redili 2 govedi, 2 prašiča in pri birtu pri Pustežu, Studenec 18, 3 govedi. Visokega odstopanja ni bilo. Primerjava 1880/1980 Historično predmestje sestavljajo: Jegorovo predmestje 2, 5, 5a, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 14, 17, 19, 23, 25, 27, 29, 31, 32, 33. Stara cesta 4. Sorška cesta 12. 1880 v 19 hišah 122 prebivalcev 1980 v 21 hišah 79 prebivalcev. Opomba: Dve hiši več sta 1980 zaradi numeracije mlinskega kompleksa v Sovodnju in pri Puštalski brvi. Na prostoru historičnega Studenca je živelo V historičnih hišah prek vode Poglejmo še tabelo višin hiš 1840 in 1980 1980 — 97 prebivalcev 6 prebivalcev skupaj 103 prebivalci. 1840 15 hiš pritlične nadstropne 14 1 ■ 1980/1840 14 hiš pritlične nadstropne 6 8 Posebna značilnost predmestja, ki bi jo lahko omenili že prej, pa ji tukaj odmerimo več prostora je, da se je nekaterim hišam že v domačem imenu reklo bajta, kajža, kar nam lahko pokaže tudi, da so bili lastniki drugi, ne njihovi stanovalci. Naštejmo take bajte: Krennerjeva, Kernova, Jagermojštrova kajža, pa tudi na Burbonovš, kar nam že po domačem imenu pove, da so bili lastniki teh bajt loški meščani, ki jih poznamo predvsem s Placa: Krenner, Kern, Jagermojšter, Burbon. Seveda so to domača imena loških posestnikov na Plaču. Preverbe lastništva teh meščanov so v določenem obdobju potrdile 63 te rezultate. Podobne primere poznamo tudi v Karlovcu, vendar so manj izraziti. Tam je šlo za poznejšo posest, predvsem za zemljišče (Pristava), medtem ko gre na Studencu za prave meščanske kajže, saj so loški meščani tudi kmetovali. Že od začetka 19. stoletja so te hiše prehajale iz rok loških meščanov v roke dejanskih prebivalcev, vendar je na meščanske lastnike spomin na Studencu najbolj viden. Pri pregledu zemljiške knjige smo ugotovili, da je Studenec 4 spadal pod ,,gut" Štemarje. Oba mlinska kompleksa, hišni številki 2 in 13, sta bili od nekdaj gospoščinska in sta šele v drugi polovici 19. stoletja iz državne lasti prešla v last bogatih Gabrov—Finfarjev s Placa. Da je ostali Studenec mlad, lahko sklepamo tudi iz razmetane hišne numeracije, iz domačih imen, ki se pojavljajo tudi pri mestnih hišah, iz neuglednosti hiš, itd. Seveda pa s takimi dokazi ne moremo zanikati starosti celotnega predmestja, saj je bila lega ob Grabnu med Sorama, ob mostovih, ob vodnih pogonih, itd., prav gotovo že v srednjem veku poseljena. Razvilo se je predmestje posebno po odpravi utrdbenih objektov (grabna, itd.) na tem predelu že v 18. stoletju. DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen: Drejčetov mlin, pri Tinetu, pri Stajerčevem Tonetu, pri Alešku, Pepetov mlin, Tinik=Tinkovec. Dejavnosti pri hiši: Malin, Bildauer, Zalar, Ledrar, Pintar, Cimpermanov Jaka, Klopčar=Klobučarjeva kajža (lastnik v Loki), Jagermojšter (tudi v Loki), Poštar, Mlekarna. Prinesena imena: Krennerjeva bajta, Kernova bajta, Pepelnjak, Štajerc, Grapar=Graparčk, na Brbonovšu, Kisovec, Tminc, Jagermojšter, Alič, Bičk. Telesne značilnost in ljudski pridevki: Špeh, Cesar, Pustež, Mišnica. .Lega hiše: Pod bregam, Smetišnik, Znamenčkar. Druga imena: Okorn, Šink=Šinkovec, Bodlar, Peterca, Šubic, Telban, Klinšar, Plantarič, Karlin, Maselnik=Masovnik. Posebnost Studenca so še mostovi, obrtna proizvodnja in vodni pogoni. Poglejmo objekte, ki nam iz dosedanjega domoznanstva o Loki iz znane literature niso poznani ali pa le manj. Od komunalnih naprav na tem mestu omenjamo most v Puštal, most v Sovodnju, Hudičevo brv in zavarovano obrežje ob Poljanščici na levem bregu ter klavnico. O gasilskem domu in gasilcih je že nekaj napisanega, prav tako o Schneiterjevi tovarni turbin in pozneje hladilnikov na nekdanji Krennerjevi pristavi.31 Podjetje je na ožjem Studencu delalo le kratek čas od leta 1922/23 do leta 1930, ko se je preselilo v Novo predmestje, kjer je sedaj Alpetourov YU Bandag. Prav tako že poznamo zgodovino Mlekarne oziroma Mlekarske zadruge.32 O obeh mlinih smo že nekaj povedali, fužino v Sovodnju pa je odnesla voda 1926 leta. Obe žagi, ki sta se razvili ob mlinskih kompleksih, sta prenehali v začetku 60. let tega stoletja, ko so bili podobni majhni obrati z občinskim 64 odlokom prepovedani. V spominu starih Ločanov je še ena vodna naprava, o kateri danes ni več sledu in je imela svoj jez. To je bila Karlinova tovarna, žaga za parket ob današnjem Kisovčevem vrtu nad Puštalskim mostom. Ohranjeni so prospekti z vzorci furniranega parketa v obliki zvezd in drugih ornamentov, ki so ga izdelovali v tej tovarni.33 Naprava je delovala že verjetno okrog leta 1870. Leta 1911 je Marija Plantarič, vdova Karlin, zaprosila okrajno glavarstvo v Kranju za dovolitev obnove vodne naprave na svojem posestvu na Studencu ob parceli št. 53, kjer je že okrog 1871 imel Jakob Karlin že omenjeno parketarno. Plantaričeva je v vlogi navedla, da bo zgradila vodno žago venecijanko. Projekt za novo napravo je izdelala Tehnična pisarna in stavbinsko podjetje inženir Hugo Uhlir iz Ljubljane. Nova naprava bi stala približno na stari lokaciji jezu, med Puštalskim mostom in staro kovačnico, ki ugasla še danes stoji kot zadnji objekt starega vodnega kompleksa Studenec 13. Blizu nameravane žage je takrat še stala sokolska telovadnica, ki so jo opustili šele leta 1922, ko je bil zgrajen Sokolski dom, sedaj dom TVD Partizan Škofja Loka na Mestnem trgu. Jez bi potekal nekoliko poševno preko Poljanščice tako, da bi vodo lepo speljal na levi breg k žagi. Iz spisov je razvidno, da je imela Plantaričeva pri tej nameravani gradnji veliko nasprotnikov, ki so se vsi sklicevali na stari Karlinov jez, ki se na tem mestu ni obnesel. Zajezitev bi ogrožala višje ležeče hiše, predvsem na puštalski strani. Najbolj se je protivil napravi znani publicist Ante Gaber iz Ljubljane, ki je podedoval tudi sedanjo opuščeno Bičkovo kovačnico, kjer so bile občasno tudi stope za čreslo. Pri ogledu strokovnjakov se je Plantaričeva odločila, da pogon predrugači. Odpadel bi jez, vodno kolo pa bi s posebno napravo ob veliki vodi dvigovali iz struge in ne bi motilo divje Poljanščice. Vendar so bili tudi za takšno napravo vodogradbeni strokovnjaki zaskrbljeni in so od lastnice zahtevali take pogoje, da je raje odnehala in žage potem ni postavila. Puštalski most34 Na že večkrat omenjeni karti Škofje Loke in predmestij iz leta 1789 Puštalskega mostu še ni in ga v starih časih gotovo na tem mestu tudi nikoli ni bilo. Most bi oviral utrdbeni sistem vodnega jarka — Grabna med Selščico in Poljanščico, ki se je iz Poljanščice napajal prav nekje blizu Puštalskega mostu. V katastrski mapi 1825 je leseni most že vrisan približno na sedanjem mestu. Avgustovska povodenj leta 1924 je ta večkrat zamenjani in obnovljeni most močno poškodovala in leta 1925 je okrajni cestni odbor Škofja Loka, takrat s sedežem v Železnikih, pričel z gradnjo novega betonskega mostu. Načrti tega mostu so ohranjeni in jih je oskrbela gradbena direkcija v Ljubljani, ki je imela za gradnjo mostu v Loki posebno „Vodstvo za zgradbo mostu čez Poljansko Soro v Škofji Loki". Leta 1925 je bil most zgrajen. Slabo je bilo, da je imel na sredini nogo in je bil sorazmerno nizek. Katastrofalna povodenj 27. septembra 1926 je most porušila in leta 1927 so spet zgradili lesen zasilen most, ki je leta 1937 dotrajal. Leta 1938 je podjetje Slograd zgradilo predvsem na stroške banovine nov betonski most v enem loku, podobnega kot je sedanji. Ta most je doživel žalosten konec ob kapitulaciji stare Jugoslavije leta 1941, ko so ga minirali. Do leta 1968 je bil Puštalski most spet lesen, tega leta pa so zgradili sedanjega železobetonskega. Trasa mostu se je ob obnovitvah po malem spreminjala za nekaj metrov navzgor ali navzdol ob reki, kakor so zahtevali gradbeni pogoji ob novih graditvah, ko se je včasih promet še kar nekaj časa odvijal kljub gradnji. 65 Finfarjev most v Sovodnju35 Lokacija mostu je bila prav gotovo stara, saj je v srednjem veku vodil k tako imenovanim špitalskim vratom. V občinskih nepremičninah 1787 ni bil vpisan in ga je verjetno vzdrževalo gospostvo (O.N. 1787). Ob koncu prejšnjega stoletja pa je lastništvo mostu postalo nejasno. Za lastništvo mostu, pravzaprav bolj za vzdrževanje, so se prepirali med seboj občina Škofja Loka in Stara Loka, predvsem pa gruntarji s Suhe, ki so za obnovo mostu pobirali posebno mostnino, ki jim jo je deželni odbor potem uradno prepovedal. Po povodnji leta 1901 je most vpisal v vsoto svoje izgube tudi lastnik Pintarjevega mlina, po katerem so nekaj časa most tudi imenovali Finfarjev most. Naj bo kakor koli že, most na tem mestu je bil stalno in oddavnaj potreben. Novembrska povodenj 1901 je most odnesla in Franc Sušnik iz Loke, ki je imel posest tudi prek vode, je od podobno prizadetih posestnikov zbral čez 200 kron prostovoljnih prispevkov za obnovo peš brvice. Namesto nameravane 1,2 m široke brvice pa je leta 1903 po licitaciji del Valentin Sušnik iz Sopotnice zgradil nov most, širok dva in pol metra. Traso mostu so takrat prestavili za nekaj metrov višje na Selščici, saj je stal stari most takoj za mlinom, za mlinskimi grabljami na koncu jezu, kar za vodne naprave in za prehod čez most ni bilo pripravno. Od mostu so potem speljali cesto naravnost proti Rajtšoli oziroma križišču pri Mišnici. Ta svet so dokupili in je sedaj občinska pot potekala po novi trasi in ne vec med hišama Jegorovo predmestje 11 in 13. Takrat je most dokončno prevzela v vzdi zevanje loška občina. Leta 1926 je na njene stroške Franc Oblak, po načrtih Lovra Oblaka, oba tesarska mojstra iz Puštala — Poličarjeva, most popravil. Leta 1938 ga je iz ot-éinskcqa bednostnega fonda spet popravljal Lovro Oblak. Do leta 1972 je bil most v leseni izvedbi še večkrat obnovljen, od tega leta pa je betonski, vendar le za pešce kot ožja brv. Puštalska brv in jez36 Puštalska brv je že od nekdaj zakrivljena, saj naravne čeri dajejo mostičku takšno smer, po kateri je dobil tudi ime — Krivi most, Kriva brv. Smer jezu so v prvi polovici 19. stoletja spremenili v sedanje stanje. Še v mapi iz leta 1825 je jez za vodne naprave potekal naravnost od mlina proti Šturmovi skali na drugem bregu. Leta 1918 sta se obe občini Loka in Zminec še prepirali zaradi brvi, kako naj si delita stroške. V spisih so izjavljali, da niti najstarejši ljudje starega jezu ne pomnijo, slišali pa so o njem pripovedovati. Pravokotna zajezitev na tem mestu prav gotovo ni bila najbolj primerna, saj nam je hudourniški tek Poljanščice znan. Pri veliki vodi takšen jez zelo rado izpodje, posebno na tem mestu, kjer pilotov zaradi skalnatega dna niso mogli globoko zasidrati. Jez se je spreminjal, brv pa je bila zmeraj ukrivljena — Kriva brv. Zaradi prehoda v Puštal so jo imenovali tudi Puštalska brv. Ime Hudičeva brv pa je dobila, ker se je tam prikazoval zlodej. Na kateri strani se je pričel prikazovati, ni čisto jasno. Ko se je pojavljal na konceh brvice, so postavili kapelici, eno na studenški strani in eno na puštalski. Potem pa se je prikazoval in motil Puštalce in Ločane na sredini brvi. Ko so tudi na tem mestu postavili znamenje, se hudič ni več prikazoval in je šel pod Šturmovo skalo. Vsa tri znamenja so ohranjena. Na studenški strani iz smeri Karlovca je v zidanem slopnem znamenju freska Kristusa na Oljski gori. Na levi zunanji steni je še viden sv. Miklavž, zavetnik proti veliki vodi. Na sredini brvi je znamenje novejše izdelave s starim kipom sv. Janeza Nepomuka, zavetnika mostov. Na Puštalski strani je kapelica preoblečena z novejšimi slikarijami z motivi Kristusovega trpljenja, naslikanimi na lesonitu, spodaj pa so ohranjeni originalni motivi. Originalne freske v obeh znamenjih kažejo na Gosarjevo roko, ki jo dobro poznamo v Loki in okolici v drugi polovici 66 prejšnjega stoletja.37 Prizori v obeh kapelicah so idejno povezani s cerkvico sv. Križa na Hribcu nad Puštalom. Vsa tri znamenja se lepo vključujejo v ambient okoli brvi in bi jih bilo vredno dostojnejše prezentirati. Najstarejši pisani podatki o popravilih brvi segajo v leto 1874, ko so jo temeljito popravili. Stroške so razdelili pravično med Karlovčane, Puštalce, pa tudi med prebivalce mesta in tiste posestnike, ki so imeli svoje parcele in gozdne deleže v Hrastnici, Močilniku, Ježovcu, na Žovščah in drugod na puštalski strani. Plačilo so podprli tudi prebivalci vasi, ki so gravitirali v Hrastnico, in celo tisti od Sv. Ožbolta, ki so gravitirali v dolino Hrastnice. Za sprotno vzdrževanje brvi so dajali v zakup zemljišče ,,Prod" (tudi Brod imenovano) na puštalski strani, ki pa je zadoščal le za manjša popravila. Pri popravilih 1900 in 1903 loška občina ni hotela sodelovati z običajnim deležem. Leta 1897 se je od Loke odcepila občina Zminec, kamor je spadal tudi Puštal in vasi čez vodo, in obe občini se nista mogli sporazumeti glede plačila.38 Kranjski deželni odbor je leta 1903 dosodil stroške za vzdrževanje polovico vsaki občini, zmanjšane za dohodek iz zakupa od Proda, ki je bil po delitvi občin na zminški strani. Leta 1904 pa sta se občini sporazumeli in denar od Proda naložili v fond ,,premoženje bervi Puštal — Škofjaloka" pri Okrajni hranilnici v Škofji Loki. Povodenj leta 1926 je brv odnesla. Dr. ing. Miroslav Kassal iz Ljubljane je leta 1928 izdelal načrte in predračune za novo leseno brv po posebnem modernem sistemu HAAW. Zaradi pomembnosti konstrukcije je bil pripravljen tudi sam nadzirati gradbišče, ker bi bil tak sistem konstrukcije do takrat pri nas edini primer. Vendar je bil projekt le predrag in prezahteven in se ga noben tesarski mojster po Kassalovih predračunih ni hotel lotiti. Franc Oblak je po načrtih Lovra Oblaka leta 1929 postavil brvico po starem sistemu. Brv je bila potem še večkrat obnovljena, vendar vedno v stari podobi in je takšna danes že nekakšen simbol Škofje Loke. Regulacija Poljanščice in zavarovanje levega obrežja39 Poleg obe.h mostov in brvi lahko štejemo na Studencu med najmlajše komunalne objekte tudi obrežno škarpo na levem bregu Poljanščice in levem bregu Selščice v So- vodnju. Povodenj leta 1926 je te predele močno opustošila. Za regulacijo celotnega teka Poljanščice je bila za občine Zminec, Stara Loka in Medvode že pred prvo svetovno vojno posebna vodna zadruga. Po projektih iz leta 1902 so pričeli regulacijska dela v spodnjem toku Sore med 2. in 6. kilometrom od sotočja Savo. Prva vojna je dela prekinila in šele leta 1935 je bila zadruga obnovljena in je pričela delati na istem odseku leta 1936. To leto je banska uprava na prošnjo višje ležečih občin ob Sori in Poljaščici podaljšala projekt zavarovalnih del naprej do Žirov. Gradbišča so bila med 2. in 6. km, v Škofji Loki, na Trati (Gorenja vas) in v Žireh. Dela v Škofji Loki so potekala na že omenjenem področju postopoma od leta 1936 do 1940, ko je bila kolavdacija opravljenega dela. Leta 1936 so pričeli z delom na levem bregu Poljan- ščice ob Okornovi žagi, starem Finfarjevem mlinu v Sovodnju, in so leta 1939 končali s periščem pri kovačnici pri kopališču. Istega leta so odstrelili tudi nekaj čeri v Sovodnju in dokončali zid na Selški strani. Dela so financirali večinoma iz banovinskih skladov, pred- vsem iz bednostnega sklada, občina Škofja Loka pa naj bi dajala nekaj malega kot svojo udeležbo. Tega minimalnega prispevka so se v Loki vedno otepali in zavlačevali plačilo z neštetimi prošnjami tako, da so z veliko zamudo plačali res minimum. Po občinskih poro- čilih so pri teh delih zaposlili mnoge brezposelne, saj jih je bilo leta 1937 preko 70, ko- likor jih je navedla občina v prošnji za nadaljevanje del. 67 Klavnica40 Že od leta 1886 je okrajno glavarstvo v Kranju želelo, da občina uredi lastno centralno klavnico, s katero bi odpravili klanje v manjših obratih, privatno in na črno. Ločani so se izgovarjali, da so finančno preobremenjeni s popravilom šole, mostov, gradili so pozneje pokopališče, po letu 1900 pa so se izgovarjali z gradnjo novega vodovoda. Za potolažitev vsakoletnih dopisov iz Kranja so že leta 1886 določili prostor za novo klavnico na Studencu ob levem bregu Poljanščice, nasproti sedanjega Taborniškega doma in še malo višje ob vodi, kjer je sedaj travnik. Ta mestna parcela številka 180/1 je bila nagnjena proti vodi in jo je voda pogosto poplavljala in so zato teren v naslednjih letih zasuvali in izravnavali. Leta 1887 je Ivan Eržen, tesarski mojster s Šmarjetne gore pri Kranju, izdelal prvi načrt in predračun za klavnico na tem mestu, in sicer bi veljala 1352 goldinarjev. Poslopje bi bilo v glavnem leseno. Leta 1891 so na glavarstvo v Kranj poslali katastrsko skico tega terena. Desetletje se je zadeva zavlačevala in po dograditvi vodovoda na začetku tega stoletja in po prigovarjanju in grožnjah glavarstva, je klavnična zadeva postala spet aktualna. Po letu 1900 je gradnjo prevzel gospodarski odsek pri občini. Leta 1902 so zaprosili glavarstvo za ogled parcele, ki ga je kot projektant opravil arhitekt Karel Holinsky iz Ljubljane. Arhitektu je prostor ustrezal, opozoril pa je na potrebno drago zavarovanje obrežja Poljanščice, ki bi moralo biti kamnito. Ta škarpa pa bi gradnjo podraži- la. Glavarstvo se je z lokacijo strinjalo. Občina pa je medtem leta 1903, ko je arhitekt že izdeloval načrte, odkupila od nunskega samostana še primernejši parceli 618 in 179/1, kjer bi bili pogoji gradnje še boljši. Arhitekt je bil novembra 1903 gotov z načrti, ki se jim še v situaciji vidi, da so bili delani za teren ob Poljanščici, potem pa je situacijo prenesel na sedanjo lokacijo. Proračuni za novo stavbo so bili za poslopje 53280 kron in za zidano ograjo okrog klavnice še 3080 kron. Vse leto 1904 so potem pripravljali gradbeno dokumentacijo, soglasja glavarstva, dežele, zdravstvenih in veterinarskih inšpekcij, itd. Glede kapacitete klavnice so se posvetovali z občinami v Mariboru, Celju in Kranju. Kranjski projekt jim je po statističnih podatkih in kapacitetah najbolj ustrezal. Takrat je bila nova klavnica v Kranju v glavnem gotova in je bila približno taka, kot naj bi bila loška. Statistiko zaklane živine v loški občini so naredili in preštu- dirali za nekaj let nazaj in dobili še celo nekaj višje rezultate kot Kranjčani. Februarja 1905 so na licitaciji oddali gradbena dela Kranjski stavbinski družbi iz Ljubljane, ki je objekt dokončala do decembra istega leta. Družba je napravila tudi manjše spremembe projekta, ki so se pokazale med gradnjo. Notranjo opremo so dobavili razni obrtniki in družbe iz Ljubljane in Dunaja. Otvoritev klavnice je bila februarja 1906, ko je v tisku izšel tudi ,,klavniški regulativ", pravila klavnice, nekakšen statut, odlok, ki je predpisal obvezno klanje v prostorih klavnice za vse v loški občini bivajoče mesarje. Ta regulativ je posebno v začetku izzval odpor, vendar se je klavnica kljub temu lepo razvijala. Finančno se je občina pri gradnji dvakrat zadolžila pri Mestni hranilnici v Kranju in sicer leta 1905 za 60000 kron in leta 1907 še za 15000 kron. Gradbena dela je ves čas nadzoroval poseben stavbinski odsek za zgradbo klavnice. Po poskusnem obratovanju, ko so se razmere utekle, je bil ustanovljen pri občini poseben klavnični odsek, sestavljen iz dela občinskih odbornikov in drugih zunanjih članov (veterinar), ki je skrbel za rentabilnost klavnice do leta 1941 in še naprej. Po zadnji vojni klavnica ni več v občinskih rokah in je bila že večkrat predelana, dograjena in modernizirana. 68 STUDENEC Studenec 1; po letu 1930 novo predmestje 3 Sorška cesta 12 parcelna št. 39; vložek 325 Domače ime: Pod bregom, Krenerjeva bajta, Špeh, Cesar, Kvedrova bajta, Kolera špital — (izolirnica za mesto). Opis hiše okrog 1840: Hiša, zidana. Gozdni deleži: 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: stara bajta je bila pred leti podrta, sedanji dvojček je nov, na stari lokaciji. Prebivalci: 1880 — 4 1980-5 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Johan Jenko, hišar lastnik 1825 (F.k.), Franc Krenner, s.d., Alojzij Krenner, prisojilo 1880, Alojzij Krenner in Viktor Krenner, prisojilo 1897, Alojzij Krenner, razdelilna pogodba 1898, Viktor dr. Krenner, kupna pogodba 1922, Valentin Potočnik, kupna pogodba 1924, Kristina Kavčič, roj. Potočnik, sklep o dedovanju 1955, Angela Koplan, kupna pogodba 1960. Studenec 2; po 1930 Fužinsko predmestje 3 Jegorovo predmestje 5, 5a parcelna št. 40/1,41/2; vložek 326, 1277 Domače ime: Finfarjev mlin, Malin na Studencu, Drejčetov mlin, Jesenkač. Opis hiše okrog 1840: Mlinsko poslopje, delno iz lesa in delno zidano, pokrito s skodlami. Gozdni deleži: 1/3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: Pravo mlinsko poslopje je danes brez hišne številke. Hišno številko je prevzelo stanovanjsko poslopje zraven, deljeno na Jegorovo 5 in 5a. L. 1937 Ivan Okorn: delavnica s skladiščem in podstrešnim stanovanjem na parceli 40/2, načrt Anton Ogrin, to je severni del kompleksa. Prebivalci: 1880 — 8 (živina pri hiši) 1980 - 6 1840 — pritlično — zidano — leseno 1980 — pritlično — zidano (mlin) Lastniki: Gospoščinski mlin, Andrej Gaber, mlinar, prisojilo 1880, Janez Gaber, prisojilo 1907, Blaž Pokorn, kovač dražba 1912, Alopolonija Pokorn, prisojilo 1923, Pavle Okorn, kupna pogodba 1930, 69 Mara Okorn, roj. Štular 1/2, prisojilo 1950, Pavel Okorn ml. 1/2, prisojilo 1950, Janja Teran, sklep o dedovanju 1/2 1969 (del Mare Okorn), Lidija Okorn, darilna pogodba 1972 (del Pavla Okorn), Staro mlinsko poslopje: Do 1930 isti lastniki kot zgoraj, Ivan Okorn, kupna pogodba 1935, spremenil v žago za mizarstvo, Družbena lastnina 1959 (Ribiška družina Sora 1964). Studenec 3; po 1930 Fužinsko predmestje 4 Jegorovo predmestje 7 parcelna št. 42; vložek 327, Domače ime: Pepelnjak, Kern, Kernova bajta, Taborniški dom. Opis hiše okrog leta 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: Po zadnji vojni je stara bajta pogorela. Sedanje taborniško poslopje je starejšega tipa montažna hišica Jelovice. Prebivalci: 1880 — 5 1980 — ni naseljena 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — lesena (montažna) Lastniki: Andrej Maček, mlinar, lastnik 1825 (F.k.), Katarina Maček, licitacijski zapisnik 1838, Gašper Koprivc, kamnosek, prisojilna listina 1887, Marjana Koprivc, vdova, prisojilo 1907, Franc Koprivc, na Dunaju, kupna pogodba 1913, Taborniki; Taborniški odred svobodni Kamnitnik Škofja Loka 1962. Studenec 4; po letu 1930 Fužinsko predmestje 9 Jegorovo predmestje 9 parcelna št. 43/1 ; vložek 328 Domače ime: Grapar, Pri Lizi, Pri Tinetu, Pri Alešku, Štajerc, Pri Štajerčevem Tonetu. Opis hiše okrog 1840: Hiša krita s skodlami. Gozdni deleži: 1 /3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 pod Kopačkam. Hiša je bila podložna imenju Stemmerhoff — Stemarje. Gradbeni posegi: 1889 Valentin Krmelj: odstranitev lesene stene in prezidava starega hleva v kamro, izvedel šele Anton Marguč 1899; 1906 Terezija Marguč: novo stranišče; 1927 Anton Marguč: cvetličnjak; 1940 Terezija Marguč: šupa in nova drvarnica, načrt Lovro Oblak; 1940 Bernarda Marguč: neizvršena adaptacija celotne hiše; pred leti hiša popolnoma prenovljena. Prebivalci: 1880 — 4 (živina pri hiši) 1980 -5 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Miha Lušina iz Gosteč, lastnik pred 1820 (Urbar Štemarje; 1/237,244), Anton Golmajer, kamnosek in Gregor Polenc, ključavničar, kupna pogodba 1840 (urbar 70 Štemarje; 1/203, 205), Anton Golmajer iz Loke (Mesta), delilno dovoljenje 1842, Johan Jesenovec, poročno pismo in izročilna pogodba 1843, Elizabeta Jenko, roj. Jesenovec, poljedelka, notarska izročilna pogodba 1873, Valentin Krmelj, prisojilo 1884, Terezija Krmelj, por. Marguč, trgovka s svečami, prisojilo 1897, Julij Marguč, izročilna pogodba 1940, Breda Pleško, roj. Marguč in Ciril dr. Pleško, do 1/2 izročilna in darilna pogodba 1973. Studenec 5; po letu 1930 Fužinsko predmestje 7 Jerovo predmestje 13 parcelna št. 44; vložek 329 Domače ime: Okorn. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, kevder in posebna shramba, nadalje ključavničarska delavnica in hišni vrt. Gozdni deleži: v Gabrovšk, v Ježovcu, na Žovščah, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1890 Jožef Mohar in Franc Grošel, lončar: preureditev najete hiše za lončarsko obrt. Lončarska delavnica je bila v prostoru stare kovačije v hiši; 1892 Jožef Mohar: nova drvarnica; 1939 Jože Marguč: šupa na podaljšku delavnice, načrt Lovro Oblak. Prebivalci: 1880 — 6 1980 -2 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Urban Okorn, fužinski kovač, lastnik 1752 (T.k.), Jožef Polenc, ključavničarski mojster in žena Katarina, lastnika že 1788 (ZK XI11/1 7-B/107), Jožef Polenc, sin, ključavničar, izročilna pogodba 1808 (11/209), Anton Polenc, ključavničar, prisojilo 1864, Jernej in Anton Polenc vsak 1/2, prisojilo 1889, Jože Mohar, prisojilo 1890, Marija Mohar iz Virmaš, prisodilo 1915, Josip Marguč, izročilna pogodba 1921, Anton Marguč, izročilna pogodba 1943. Studenec 6; po letu 1930 Fužinsko predmestje 9 Jegorovo predmestje 17 parcelna št. 45; vložek 330, 1007, Domače ime: Šink, Šinkovec, Bodlar. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; 2 stanovanjski sobi in kuhinja; hišni vrt. Gozdni deleži: v Mali Hrastnici, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom. Gradbeni posegi: 1924 Janez Oblak: zamenjava in povečava šupe; po zadnji vojni je bila stara hiša podrta in sezidana nova. Prebivalci: 1880 — 12 (živina pri hiši) 1980 -4 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana 71 Lastniki: Marko Jereb, fužinski kovač, lastnik 1752 (T.k.), Johan Jereb, mestni fužinski kovač (Hammerschmidt), lastnik že 1784 (ZK XI11/17-B/44), Valentin in Terezija Jereb, s.d., Jakob Jereb, sin, tkalec, izročilna pogodba 1799 (PC/170; 1/314, 315), Jurij Jereb, izročilna pogodba 1852, Terezija Oblak, notarska kupna pogodba 1859, Jožef Oblak, čevljar, prisojilo 1886, Marija vdova Oblak, prisojilo 1912, Janez Oblak, mesar prisojilo 1921, Milka Rant, roj. Oblak, darilna pogodba 1960. Studenec 7; po letu 1930 Fužinsko predmestje 10 Jegorovo predmestje 19 parcelna št. 46; vložek 331,488, 1008, Domače ime: Smetišnik, Bildauer, Šubic. Opis hiše okrog 1840: Hiša, stanovanjska soba, štibelc; hišni vrt. Gozdni deleži: V Veliki Hratnici, na Žovščah, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1890 Janez Šubic: nova ograja in pokritje ograje s streho (šupa), načrt Ivan Šubic; 1 904 Ivan Šubic: rekonstrukcija škarpe ob vodi, lasten načrt. Prebivalci: 1880 — 8 1980 -4 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Anton Jesenko, mestni fužinski kovač (Hammerschmidt) lastnik že 1783 (ZK, X111 /17—B/27), Jera Jesenko, licitacija 1816, Matija Peternel, kovač, izročilna pogodba 1823, Anton Peternel, sklep in izročilna pogodba 1853, Johan Peternel, orodni kovač, prisojilo s sklepom 1863, Johan Šubic, podobar, prisojilo 1886, Ivan Šubic, c. kr. ravnatelj v Ljubljani, izročilna pogodba 1895, Milan dr. Šubic, odvetnik v Ljubljani, Ivo Šubic, magistratni svetnik v Celju, Vladimir Šubic, inženir v Ljubljani, Stanko Šubic, inženir v Ljubljani, Mirko Šubic, akademski slikar v Ljubljani, vsak 1/5 prisojilo 1924, Marija Oblak, kupna pogodba 1936, Marinka Pavičevič, roj. Oblak, Ana Loboda, roj. Oblak, Angela Oblak, Marta Abramovič, roj. Oblak, vsaka 1 /4 darilna pogodba 1960, Marinka Pavičevič, 1/4 prisojilo 1962, Marija in Vinko Kotlovšek, kupna pogodba 3/10 1964, Franc Filipič, kupna pogodba 2/10 1964, Marija Kotlovšek, sklep o dedovanju 1/8 1974. Studenec 8; po letu 1930 Fužinsko predmestje 16 Jegorovo predmestje 25 parcelna št. 48; vložek 332 Domače ime: Zalar, Ledrar. 72 Opis hiše okrog 1840: Hiša, stanovanjska soba in kamra, štibelc, kuhinja, jedilna shramba, kevder in hišni vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1874 Janez Jesenko: zgradba nove usnjarske delavnice, poslopje na dvorišču ob vodi, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1891 isti: novo gospodarsko poslopje na parceli št. 187/2 (nasproti AMD), načrt J.K. Molinaro; 1940 Dinko Mastri: delavnica za predelavo žime. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980 -1 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Franc Oman in žena Mica Okorn, ženitno pismo 1805 (1/21), Urban Oman s.d., (11/12) Johan Gašperšič, tkalec in trgovec s platnom, kupna pogodba 1818, Marija Koprivc, kupno pismo s sklepom in prisojilom, 1856, Elizabeta Tavčar, prisojilo s sklepom 1865, Johan Jesenko, usnjar, notarska kupna pogodba s sklepom 1874, Alojzija Jesenko, prisojilo 1911, Mihael Krašovec, strojar, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1911, Uršula Žontar, kupna pogodba 1940, Marija Novak, roj. Žontar, izročilna pogodba 1961. Studenec 9; po letu 1930 Fužinsko predmestje 17 Jegorovo predmestje 27 parcelna št. 49; vložek 333 Domače ime; Peterca, Telban, Pintar. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, jedilna shramba, posebna shramba in kevder; vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, Ježovcu, na Žovščah, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1901 Miha Pipan: lesena šupa, načrt Angelo Molinaro; 1906 isti: podaljšanje šupe; 1908 isti: delavnica na mestu šupe. Prebivalci: 1880 — 7 1980-2 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Anton Vodnik in žena Lucija, roj. Polanc, lastnika že 1787, (ZK X111 /17—B/84), Simon Vodnik, sin, kamnosek, (PC/245), Franc Vodnik, mesar, sin, izročilna pogodba 1811 (I/26), Johan Perko, kupna pogodba 1834, Matevž Dermota, kupna pogodba 1876, Franc Dermota, kmetovalec, prisojilo 1878, Luka Proj, kupna pogodba 1900, Mihael Pipan, sodar, kupna pogodba 1901, 73 Mina Stanonik, licitacija 1918, Franja Stanonik, izročilna pogodba 1922, Jože Habjan, izročilna pogodba 1978. Studenec 10; po letu 1930 Fužinsko predmestje 15 Jegorovo predmestje 12 parcelna št. 50; vložek 334 Domače ime: Graparčk. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba in kuhinja v pritličju; I. nadstropje: soba, kamra, kuhinja in jedilna shramba; hišna vrt. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 5 1980-4 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Johan Jesenko, mestni ključavničar iz Mesta, lastnik že pred 1790 (ZK XI11/1 7—B/1 38), Jožef Pegam, žebljar, licitacija 1790 (PdSL/23), Jurij Koprivc, kamnoseški mojster, kupna pogodba 1804 (I/394), Jakob Berčič (Wertschitsch), kupna pogodba 1804, Neža Berčič, lastnik 1825 (F.k.), Martin Berčič, mizar, obravnava in izročilna pogodba 1836, Valentin Berčič, mizar, prisojilo 1881, Marija Berčič, prisojilo 1919. Studenec 11 ; po letu 1930 Fužinsko predmestje 18 Jegorovo predmestje 29 parcelna št. 51 ; vložek 335, 336 Domače ime: Brbonova Liza, Brbonovš, Na Burbonovš, Cimpermanov Jaka, Znamen- čkar, Plantarič, Kisovec. Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti zidana; veža, stanovanjska soba, posebna shramba, kuhinja, jedilna shramba in kevder; hišni vrt. Gozdni deleži: v Veliki ITrastnici, v Bodoveljski grapi, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 /3 pod Kopačkam. Gradbeni posegi: 1931 Alojz Bernik: drvarnica, načrt Jakob Žontar, Sora; 1937 isti: strojna glavnikarska delavnica, odobritev obratovanja. Prebivalci: 1880 — 18 (živina pri hiši) 1980 - 14 1 840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Primož Dolinar, lastnik 1752 (T.k.), Franc Dolinar, lastnik že 1778 (ZK X111/1 7—B/20), Martin Dolenc, birt, lastnik 1 786, (ZK X111/1 7—B/70; F.k.), Simon in Jurij Dolenc, prisojilo 1825, Simon Dolenc, kupna pogodba 1839, Ignac Polanc, kupna pogodba 1839, 74 Franc Bizjak, kupna pogodba 1839, Franc Künstel, kupna pogodba 1839, Marija Künstel, sklep in izročilna pogodba 1852, Valentin Ziherl, sklep, ženitna in dedna pogodba 1855, Jakob Karlin iz Karlovca 29, tesar, kupna pogodba 1862, Marija vdova Karlin, prisojilo 1886, Janez Karlin, prisojilo 1892, Marija vdova Karlin, prisojilo 1909, Alojzij Bernik, kupna pogodba 1931, Valentin Bernik, darilna pogodba 3/10 1960, Janez Bernik, sklep o dedovanju 7/10 1963. Studenec 12; po letu 1930 Fužinsko predmestje 20 Jegorovo predmestje 31 parcelna št. 52; vložek 338 Domače ime: Maselnik, Masovnik, Tminc, Tominec, Masunk. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, kevder in štala. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Bodoveljski grapi, za Vencarji, 1 /3 v Kurnicu, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1899 — 1906 Janez Mavrri: popolna prenova stavbe, dozidanje, zamenjava portala; 1938 Ivan Mavri: notranje prezidave in obnova šupe in ograje, načrt lasten. Prebivalci: 1880 — 3 (živina pri hiši) 1980 - 4 1840 — pritlična — lesena 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Matija Benkovič, lastnik pred 1804 (PC/107), Urban Demšar, tesar iz Gabrka, poročen z Uršo Telban iz Starega dvora, kupna pogodba 1804 (I/370, II/22), Mica Demšar, obravnava 1821, Johan Demšar, sin, kovač, prisojilo s sklepom 1845, Blaž Oblak, čevljar, kupna pogodba 1864, Marija vdova Oblak, prisojilo 1884, Janez Mavri, čevljar, prisojilo 1885, Janez Mavri, čevljar, sin, izročilna pogodba 1899, Maks Mavri, izročilna pogodba 1938. Studenec 1 3; po letu 1930 Fužinsko predmestje 21 Jegorovo predmestje 33 parcelna št. 53; vložek 339 Domače ime: Finfarjeva žaga, Pepetova žaga, Pepetov mlin. Opis hiše okrog 1840: Mlin, zidan, pokrit s skodlami. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Trošču. Mlin je bil gospoščinski. Gradbeni posegi: 1889 Anton Gaber: skica mlina, žage in stop za čreslo v sedanji opuščeni kovačnici; 1899 isti: nove stope pri mlinu; 1924 Josip Hafner: nova krožna žaga pri stari venecijanki. 75 Prebivalci: 1880 - 3 (živina pri hiši) 1980 -5 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gospoščinski mlin, Martin Hafner, mestni barvarski mojster, lastnik 1792 (PdSL/47), Lovrenc Pokorn, izročilna pogodba 1792, Anton Gaber iz Mesta, kupna pogodba 1865, Anton Gaber sin, iz Mesta 15, prisojilo 1880, Anton Gaber, sin, prisojilo 1893, Josip Hafner, licitacija 1914, Pavel Hafner, prisojilo 1947, Matjaž Hafner, darilna pogodba 1964. Na lokaciji stare žage je bilo pred leti adaptirano stanovanje, sedaj hiša Jegorovo predmestje 32, 1980 4 prebivalci. Studenec 14; po letu 1930 Novo predmestje 2 Stara cesta 4 parcelna št. 38; vložek 341,760, 845 Domače ime: Jegermojštrova kajža, Klobučarjeva kajža. Opis hiše okrog 1840: Hiša pokrita s skodlami. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 pod Kopačkam. Prebivalci: 1880 — 7 1980 -1 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Blaž Oman, s.d., Valentin Karlin, trgovec s platnom, pred 1820, (F.k.), Johan Vavpetič, prisojilo 1862, Katarina Sušnik, roj. Vavpetič, prisojilo 1900, Marija Planina, prisojilo 1934, France Planina, kupna pogodba 1939, Ivan in Lucija Tavčar, kupna pogodba 1949, Lucija Tavčar, sklep o dedovanju 1979. Studenec 15; po letu 1930 Fužinsko predmestje 19 Jegorovo predmestje 14 parcelna št. 54; vložek 342 Domače ime: Tink, Tinkovec, Alič. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba, kamra, kuhinja, kevder in štala. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1889 Marija Šink: popolna prenova hiše v pritličju, prvem nadstropju in v kleti; 1905 Andrej Fojkar: nadzidava sobe nad delavnico (proti cesti), načrt Angelo Molinaro; 1934 isti: predelava hiše, zravnanje sten in novo ostrešje. 76 Prebivalci: 1880 — 6 (živina pri hiši) 1980-5 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Lovrenc Pokorn, s.d., Marjeta Pokorn, žena, poravnava 1804 (I/367), Valentin Oblak, obravnava 1829, Jera Oblak, por. Čarman, prisojilo 1831, Valentin Čarman, poljedelec, prisojilo 1886, Gašper Šink, prisojilo 1889, Marija Šink, kupna pogodba 1889, Andrej Fojkar, sodar, kupna pogodba 1896, Andrej Fojkar, sodar, prisojilo 1926, Andrej Fojkar in Stanka Pavlica, sklep o dedovanju, vsak do 1/2, 1959. Studenec 16; po letu 1930 Fužinsko predmestje 12 Jegorovo predmestje 23 parcelna št. 47; vložek 343 Stavba nastala kot stanovanjska hiša po 1840. Domače ime: Marke, Mlekarna. Prebivalci: 1880 — 8 (živina pri hiši) 1980 -2 Lastniki: Johan Jamnik, kmetovalec, prisojilo 1869, Mlekarska zadruga v Škofji Loki, kupna pogodba 1899, Družbena lastnika — KZ Škofja Loka, 1945. Studenec 17; po letu 1930 Fužinsko predmestje 6 Jegorovo predmestje 11 parcelna št. 43/2; vložek 344 Domače ime: Lušinova kajža, Bičk. Stavba nastala kot stanovanjska hiša po letu 1840. Prebivalci: 1880 — 2 1980 -2 Lastniki: Franc Guzel, kmetovalec, prisojilo 1874, Marija Starman, roj. Guzel s Suhe, kupna pogodba 1883, Jožef Koprivc iz Loke, kupna pogodba 1886, Katarina Koprivc, prisojilo 1902, Antonija Koprivc, prisojilo 1904, Tomaž Peternel, kupna pogodba 1905, Antonija Peternel, prisojilo 1912, Jožef Peternel, prisojilo 1924, Janez Pokorn, kupna pogodba 1928, Janez Pokorn, sin, izročilna pogodba 1962. 77 Studenec 18; po letu 1930 Fužinsko predmestje 13 Jegorovo predmestje 8 Parcelna št. 288; vložek 430 in 1005 Domače ime: Pustabirt, Pustež. Stavba nastala kot stanovanjska hiša po 1869. Gradbeni posegi: 1879 Andrej Bergant: podaljšanje hleva, načrt J. K. Molinaro; 1888 isti: nov zidan skedenj na vrtu, načrt Jurij Karlin. Prebivalci: 1880 — 4 (živina pri hiši) 1980-3 Lastniki: Andrej Bergant, gostilničar, kupna pogodba 1871, Jerica Štrekelj, prisojilo 1905, Ivan Štrekelj, izročilna pogodba 1960, Antonija Štrekelj, roj. Simončič, sklep o dedovanju 1978. Studenec 19; po letu 1930 Fužinsko predmestje 2 Jegorovo predmestje 2 parcelna št. 293; vložek 345 Domače ime: Žebljarjev Andrejče, Mišnica. Stavba je nastala kot stanovanjska hiša po letu 1869, nova 1877. Gradbeni posegi: 1877 sezida Luka Pivk novo hišo na Petercovem vrtu, načrt J.K. Molinaro; 1888 Andrej Gašperin: shramba pri hiši, načrt Janez Berčič; 1890 isti: prezidava kuhinje in stranišča („skrit in ena kuhnica"); 1900 Helena Gašperin: svinjak za hišo; 1901 ista: lesena gostilniška veranda pred hišo; 1909 Ivan Kavčič: kleparska delavnic na dokupljenem občinskem svetu zraven hiše; 1937—1940 Ivan in Jože Kavčič: prenova, prezidava in nadzidava hiše, načrt Anton Ogrin. Hiša po letu 1952 popolnoma nova. Na hiši je bilo leta 1952 odkrito spominsko obeležje: 27. julija 1941 je bil v stari hiši na tem mestu ustanovni sestanek OF za Škofjo Loko in okolico. Prebivalci: 1880 — 3 1980 -6 Lastniki: Andrej Gašperin, gostilničar, kupna pogodba 1876, Helena Gašperin, gostilničarka, prisojilo 1899, Ivan Kavčič, klepar, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1909, Janko, Pavle, Niko, France, Mara por. Pehar, Tončka por. Hafner vsak 1/7 in Janez in Alenka Kavčič po 1/14, odločba o dedovanju 1948, Mestni ljudski odbor Škofja Loka, kupna pogodba 1948, Niko, Pavle, France, vsak 1/3, kupna pogodba 1952, Niko Kavčič, darilna pogodba 2/3 (od Pavleta in Franceta) 1953, Daša Rozman, roj. Kavčič, darilna pogodba 1972. Studenec 20; po letu 1930 Novo predmestje 6 Stara cesta 9, 9a parcelna št. 307/1,2,3; 124/2; vložek 540, 557 Domače ime: Kronbirtova pristava. Stavba je bila dozidana 1896. Gradbeni posegi: 1894 Julij Stare iz Mengša: zidava hiše, hleva, ledenice in vodnjaka, načrt Janez Gregor, zidarski mojster Mengeš 1894; 1900 Julij Stare in France Koman: 78 prezidava hleva in kolarnice, načrt Franc Tavčar, zidarski mojster v Loki pri Mengšu; 1905/06 France Koman: nova ledenica, načrt Novak und Jahn — Tovarna na stroje Praha — Dubny, kopiral Angelo Molinaro; pred leti je bil del stavbe porušen in zgrajen nov trakt Stara cesta 9a. Del stavbe podrt 1981 in je v gradnji nov trakt. Lastniki: L Julij Stare, kupna pogodba 1895, Karl Stare in Marija baronica Kaliany, prisojilo do 1/2 1906, Ljudska posojilnica z.o.z. v Ljubljani, kupna pogodba 1917, Družba pivovarna Union — Šiška, zakonito pozvani dedič 1918, Avgust Sušnik, kupna pogodba 1918, Ivanka Simonič, prisojilo 1936, Peter Simonič, darilna pogodba 8/8 1973, Marta Simonič, darilna pogodba do 1/8 1979, Jure Simonič, darilna pogodba 1/8 1979. Vložek 557. Lastniki: II. Anton Svoljšak, kupna pogodba 1960. Lastniki: III. Matevž Prevodnik, kupna pogodba 1971. Studenec 21 ; po letu 1930 Fužinsko predmestje 8 Jegorovo predmestje 15 parcelna št. 299; vložek 562 Domače ime: Ličar, Tominc, Poštar. Stavba je bila sezidana 1898. Gradbeni posegi: 1898 Marija Ličar: nova hiša, pritlična na parceli 184, načrt A. Sušnik; 1909 Anton Ličar: ključavničar, prizidek k hiši za shrambo; 1911/12 isti: shramba za bencinski motor in bencin; 1923 Ivan Jenko: predelava hiše in delavnice; po 1957 Jože Jenko: popolna prezidava stavbe, enonadstropna, nova hiša. Lastniki: Marija Ličar, kupna pogodba 1898, Janez Jenko, kupna pogodba 1921, Marija, Ivan, Marija, Jože do 1/4 sklep 1953; Jože Jenko, darilna pogodba 1957 in 1977. Studenec 22; po letu 1930 Fužinsko predmestje 11 Jegorovo predmestje 21 parcelna št. 47 Domače ime: Mlekarna. Stavba je bila sezidana 1899. Gradbeni posegi: 1899 — 1904 Mlekarska zadruga: pozidava stavbe in prezidava mlekarne; 1904 — 1911 Milan Ivančič, najemnik mlekarne: novi svinjaki, infekcijski svi- njak, amerikanska ledenica, kotlovnica in nov parni kotel; 1912 Leo Neidert: kolavdacija svinjakov. Lastniki: Isti kot Studenec 16. Studenec 23; po letu 1930 Fužinsko predmestje 1 Jegorovo predmestje 1 parcelna št. 61 8, 314; vložek 170 Mestna klavnica — zgrajena po načrtih Karla Holinskega 1905/06, gradila Kranjska stavbinska družba iz Ljubljane. 79 Studenec 24; po letu 1930 Novo predmestje 7 Stara cesta 17 parcelna št. 301 ; vložek 616 Domače ime: Klinšar. Stavba je bila sezidana 1907 kot kamnoseška delavnica in istega leta je bil dograjen tudi stanovanjski del načrt: Angelo Molinaro 1907. Lastniki: Janez Šušteršič, kamnosek, kupna pogodba 1907, Julijana Šušteršič, roj. Sterle, sklep 1950. Studenec 25; po letu 1930 Novo predmestje 8 Stara cesta 14 parcelna št. 308; vložek 593 Stavba je bila sezidana 1902 kot kamnoseška delavnica. Gradbeni posegi: 1902 Alojzij Finžgar z Lontrga: nova kamnoseška delavnica na parceli 140, načrt Angelo Molinaro; 1918, Jakob Pfajfar: popravilo delavnice za stanovanje. Lastniki: Alojzij Finžgar, kamnosek, kupna pogodba 1902, Jakob Pfajfar, delavec, kupna pogodba 1918, Franc, Janez in Lucija Pfajfar, prisojilo do 1 /3 1922, Franc Šperling, prisojilo 1/3 1947 (od Franceta), Lucija Pfajfar, sodba 1/3 1947 (od Janeza). Na stavbi je spominsko obeležje: Na tem mestu je bil začetek in organizacijsko jedro dela komunistične partije pri razvijanju ljudske vstaje. Studenec 26; po letu 1930 Fužinsko predmestje 14 Jegorovo prdmestje 10 parcelna št. 59;.vložek 660, 1207 Domače ime: Krennerjeva pristava. Staro gospodarsko poslopje je vrisano že v katastrski mapi 1825; pogorelo I868;«popol- noma predelano 1922. Gradbeni posegi: 1922 ing. Franc Schneiter: prezidava pristave, načrt ing. dr. Miroslav Kassal. Lastniki: Ing. Franc Schneiter, kupna pogodba 1922, Betty Schneiter, poročna in darilna pogodba 1943, Družbena lastnina 1947 — AMD Škofja Loka 1968. Fužinsko predmestje 22 Jegorovo predmestje 4 parcelna št. 355; vložek 596, 780 Hiša s kleparsko delavnico nova 1931 — 1934. Gradbeni posegi: 1931—1934 Ivan Kavčič: nova hiša z delavnico na parceli 609, načrt Adolf Šušteršič, Ljubljana in Franc Žontar; 1940 Peter Kavčič: dozidava prizidka. Lastniki: Ivan Kavčič Peter Kavčič, kupna pogodba 1938, Janko, Pavle, Niko, France, Antonija por. Hafner, Mara por. Pehar po 1 /7, Janez in Helena Kavčič po 1 /4, sklep o dedovanju 1950, Peter in Janko Kavčič, vsak 1/4, sklep o dedovanju 1951 (po Janku), Jana Kavčič 1/7, darilna pogodba 1966 (od Pavleta), Helena Kavčič, por. Pokorn, 1/7, darilna pogodba 1956 (od Nikota), Mara Pehar, roj. Kavčič, 3/14, darilna pogodba (Peter in Janko), Špela Pengov, roj. Hafner, 1/7, darilna pogodba 1976 (od Antonije Hafner, roj. Kavčič). 80 Studenec — Stara fužina pri mostu v Sovodnju. parcelna št. 40/2; vložek 86 Fužina je bila v sklopu mlina in je bila gospoščinska. Odnesla jo je povodenj 1926 leta. Gradbeni posegi: 1909 Blaž, M. in T. Peternel: novo ostrešje. Lastniki: Baroni Wolkenspergi iz Puštala, s.d., Anton, Jan Peternel in Jan in še neki Andrejevič, s.d., Johan Peternel s Studenca 7, izročilna pogodba in prisojilo 2/4 1853, Matevž Triler iz Karlovca 34, kupna pogodba 1/4, 1871, Johan Žebre iz Loke 52, kupna pogodba 1/4, 1875, Matevž Peternel iz Loke, prisojilo 1/4, 1887, Blaž Pokorn iz Karlovca 26, kupna pogodba 1/4, 1888 Vincenc Jamar iz Loke 19, prisojilo 1/4, 1888, Blaž Pokorn iz Mesta 55, Tomaž Peternel iz Studenca 17 in Mat. Peternel na Jesenicah, lastniki okrog 1906, po 1926 brisana v zemljiški knjigi. Studenec Sorška cesta 13 parcelna št. 177; vložek 647 Stavbna parcela 319, svinjaki, gospodarsko poslopje in stavbna parcela 318 izbrisani leta 1928 zaradi povodnji 1926 in zemljišče proglašeno za nerodovitno. Gradbeni posegi: 1912 Leo Neidert, najemnik Mlekarne (pozneje na Reki in v Budimpešti) zgradi vzorne svinjake, ki jih je vzela povodenj 1926. Lastniki: gradbena parcela Andrej Gaber 1880 — 1907 (lastnik mlina), Janez Gaber, Studenec 2, lastnik 1907 — 1911, Matevž Hafner, Mestni trg, lastnik 1911 — 1916 (dražba), Leo Neidert, kupna pogodba 1916, Ivica Plantarič, kupna pogodba 1954. Gasilski dom Jegorovo predmestje 3 parcelna št. 356; vložek 829 Dom zgrajen 1934; povečan 1940; po vojni večkrat preurejen in predelan.41 Na pročelju je plošča v spomin gasilcem, žrtvam fašističnega terorja 1941 — 1945: Bozo- vičar Rado, Demšar Anton, Gruden Anton, Guzelj Janez, Jamnik Pavel, Krmelj Franc, Krmelj Jože, Kavčič Jože, Kavčič Peter, Pirc Franc. KAPUCINSKO PREDMESTJE Kapucinsko predmestje leži čez vodo severno od mesta na levem bregu Selščice. Ime je dobilo po Kapucinskem samostanu, ki so ga tu sezidali med leti 1707 — 1713. V terezijanskem katastru se ta predel še imenuje Pred Selškimi vrati in ima naštetih le 5 posestnikov. Zatem našteva še posest klariškega samostana, mlina (Koširjev) in svobodno hišo ob mlinu ter razno drugo privatno posest, od katere lahko točno lokaliziramo le posest Jožeta Jugoviča na Štemarjih. Vse kaže, da je bilo predmestje še sredi 18. stol, še precej nestalno naseljeno, predvsem pa so bile tu mestne pristave, druga gospodarska poslopja in delavnice. 81 Od lokalnih imen na tem prostoru poznamo ime Pungert, to je prostor, kjer stoj i sedai samostan.42 Ime Pungert je med ljudmi že pozabljeno, živo pa je še ime Novi svet. S tem imenom so označevali hišo in pristavo Novi svet in obširnejši prostor proti zahodu. Hiša Novi svet je podrta, stala pa je na mestu parkirišča pred sedanjim Marketom, Novi svet 19 in hišo Novi svet 21, ki je bila prvotno najbeltarska pristava. Stari Najbelt so podrli zaradi zgraditve novega blokovnega kompleksa na zemljišču zahodno od te hiše in je staro ime prevzelo celotno novo naselje oziroma ves zahodni del bivšega Kapucinskega predmestja. Zemljiška knjiga navaja kar za tri hiše na tem področju, št. 17, 18 in 19, da je bil včasih v njih obrat za predelavo mleka (Mihelstätten, Milchstätten). Domače ime, ki bi kazalo na to dejavnost, je Pristava in pa Sirček. Staro zemljiščno ime je tudi Štemarje — Stemmerhoff, nekdanji kompleks Dijaškega doma, okrnjen za lep vrt in park v smeri Poslovne hiše in Alpetourovega kompleksa. Po Lahovi hiši pri mostu proti Lontrgu je dobil ime Lahov klanec od mostu proti sedanjemu križišču pri Petrolu. Vulgo ime za hišo je bilo, sedaj že pozabljeno, ime Vila za pristavo in hlev, pozneje tudi hišo na mestu, kjer je danes učiteljska stanovanjska stavba, Šolska ulica 3. Polje Osterfeld, kjer leži sedaj že opuščeno loško pokopališče in sedanje stolpnice ob Partizanski cesti, pa že nekako ni spadalo v historični del predmestja. Kakšnega posebnega centra predmestje ni imelo. 'Še najbolj skoncentriran predel je bil okrog kapucinske cerkve in kamnitega mostu in navzgor ob levem bregu Selščice, kjer so bila predvsem razna gospodarska poslopja in lesene pristave predmestencev in Ločanov. Stara naselbinska jedra so bili, podobno kot na Studencu, vodni pogoni, mlini, kovačije in mestne pristave. Krevsov mlin omenjajo že leta 1291, mlin pod mostom ali Koširjev pa 1309.43 Oba mlina sta bila vseskozi gospoščinska, z izjemami v posameznih stoletjih, ko so jih dajali v najem, oziroma sta bila včasih tudi za dlje časa odtujena. V takem stanju ju je zatekel tudi konec loškega gospostva in pozneje fevdalizma, čeprav se pri gospodarjih po propadu gospostva ni dalo natančno ugotoviti, kdaj sta prišla v dedno last civilnih družin. Koliko poleg obeh mlinov in zraven pripadajočih gospodarskih poslopij lahko že v srednjem veku govorimo o hišni naselitvi tega področja, je težko reči. V Karlovcu smo vsaj še sledili poznogotske stavbne elemente, na takšne detajle pa v tem predmestju n< naletimo. Predel je bil izven mestnega obzidja, na slabšem pa je bil v primeri z drugim predmestji, ker ga naravno ni branila nobena reka. Povezava z mestom na tem predelu pa je bila stara, kar nam priča Kamniti most—Kapucinski most — tudi Franc Jožefov most, zgrajen med leti 1378—1381.44 Zakaj je bil most prav na tem mestu, nam je takoj razumljivo. Most je bil vključen v obrambni sistem mestnega obzidja in je bil na odlični lokaciji, kjer mu tudi katastrofalno visoka voda ne more škodovati, kot se je to na desetletja redno dogajalo Lahovemu mostu pri sedanjem Šeširju, kjer je bila druga povezava predmestja z mestom. Na poznejši organiziran nastanek predmestja bi mogoče kazalo to, da je bila zemljiška posest oziroma hišna posest v predmestju podložna raznim gosposkam. Drobljenje zemljiške posesti poznamo kot starejši pojav že zgodaj predvsem v loški okolici in na Sorškem polju, pri mestnem ozemlju pa je drobljenje poznejši pojav. Poglejmo, kam so bile hiše podložne: hišna št. 2 je spadala pod Staatsgut Lack, ali pod dominikalno posest — Dominikalist, kot so tudi zapisali, hišna št. 3, to je Koširjev mlin, je bila podložna prav tja, št. 5 je spadala pod gospostvo Štemarje, št. 6, Krevsov mlin, je bila spet dominikalna, št. 7 je bila spet pod Štemarje, št. 8 pod starološko župnišče, št. 9 je bil sedež gospostva Štemarje, št. 10 je spadala pod Gut Ehrenau, to je Svetoduško graščino, pri št. 14 je hlev spadal pod loško dominikalno posest. Prav tako so spadale pod loško do- minikalno posest hišne številke 17, 18 in 19, bivše mlekarne. Ostale prostore hiše so nastale iz kovačnic, gostiln, pivovarne, itd., kar spet kaže na čase, ko seje obrt sprostila, to pa je šele nekje v novem veku, v našem primeiu pa verjetno šele nekje v 18. stoletju. 82 Ostanki dominikalne posesti so ostali v občinski lasti še tja do leta 1941. Ti prostori so bili ob bivši poti za kapucinskim zidom do Krevsa, kjer so bile nasproti Koširjevega mlina ob zidu apnene jame, ki so bile stara občinska last in so jih dajali v najem. Tudi breg nad Lahovim mostom je bil občinski in ga je v drugi polovici prejšnjega stoletja redno najemal tovarnar Krehner za sušenje sukna.45 V urbanističnem pogledu je predmestje glede na stanje 1825, ko je pač prvikrat talno dokumentirano, doživelo veliko sprememb, predvsem se je večalo. Leta 1837 je zgorelo več gospodarskih poslopij, na kar nas spominja votivna slika v Muzeju. Od cestnih komunikacij so še vse stare porabne. Ponekod so klance zamenjali s stopnicami, mimo Pošte do Kapucinskega mostu, peš pot na Lahov most, čeprav šele po zadnji vojni, ko je bil cestno degradiran tudi začetni del Stare ceste, ki vodi od avtobusne postaje do križišča pri Tehniku. Ta del ceste je bil spremenjen v peš pot in parkovno urejen. Med prvo svetovno vojno so zgradili novo cesto od Balanta do pokopališča, sedanjo Šolsko ulico. Od leta 1892, ko so pričeli z novim pokopališčem na Osterfeldu, so pogrebci hodili okrog do Dolenca v Stari Loki (Groharjevo naselje) in od severa na pokopališče.46 Leta 1888 so razširili Kapucinski most in ga preimenovali v Franc Jožefov most v spomin na 40-letnico cesarjevega vladanja. Takrat so tudi korigirali stavbno linijo pri sedanji Fojkarjevi hiši, danes Titov trg 11, kjer je vogal stavbe motil ravno linijo mostu. Leta 1937 do 1939 so po ing Emil Navinškovih načrtih korigirali ovinek pri kapucinski cerkvi in urbanistično uredili prostor pred cerkvijo, kjer so podrli staro obzidje in kapelico pri cerkvi in postavili sedanje škarpe in stopnišči. Kateri stavbni objekti so bili novi od konca 19. stoletja, posebno pa še po letu 1929, ne bi našteval. Delno sem te objekte na koncu stare numeracije vključil in tako nakazal smer rasti predmestja. Umetno seje predmestje povečalo leta 1908 z odločbo okrajnega sodišča v Škofji Loki, ki jo poznamo že iz Karlovca. Takrat je Matevž Inglič iz Stare Loke 18 dobil hišno št. 27, njegova soseda Frančiška Vilfan, prej Stara Loka 19, novo št. 28 in Antonija Fojkar, prej Stara Loka 48, hišno št. 29. Leta 1930, ob preimenovanju oziroma poimenovanju škofjeloških ulic, je ime predmestju ostalo, čeprav se je teritorialno spet omejilo v historične okvire, kot bomo povedali malo pozneje. Po zadnji vojni se je predmestje popolnoma spremenilo. Zaradi prometnega zamaška so podrli Balantov Kompleks h. št. 10 in 23 in zraven spadajoča gospodarska poslopja. Na tem mestu je sedaj avtobusna postaja in park pred postajo. Zahodno od podrtega Novega sveta je po letu 1959 zrastlo novo blokovno naselje s trgovino in vrtcem. Ves kompleks je poimenovan po stari lokaciji Novi svet. Že kmalu po vojni so zaradi dotrajanosti podrli Koširjevo bajto. Zaradi novih blokov so podrli Laboharjevo hišo in Ziherlov magazin. Podrli so kapucinsko obzidje in obzidan Thalerjev vrt, kjer je bila po zadnji vojni nekaj časa poslovalnica Odpada (Dinos), zraven pa skladišče elektromonterjev. Oba mlina sta prenehala, zadnji Krevsov mlin v začetku 70. let. Stavbni objekti so pri vodnih pogonih ostali, čeprav s spremenjeno namembnostjo. V zadnjih letih (po 1970) je bil pozidan kompleks Štemarjev. Severno in zahodno od tega predela naj bi po odstranitvi stare Odeje, Ingličeve hiše in Burdychove hiše nastal nov poslovni center Škofje Loke. Hiše, hišne številke, numeracija, prebivalci Stara hišna numeracija se je pričela pri Kapucinskem mostu in je šla ob levem bregu Selščice do Krevsa. Tu je zavila po poti, ki meji sedanji krajevni skupnosti Škofja Loka in KS Stara Loka—Podlubnik, do sedanje šolske hiše. Ta stavba je bila najbolj severna točka v naselju. Potem je numeracija preskočila na skrajno vzhodno točko, na Štemarje, od tam 83 pa na Balanta in spet na sklop hiš ob vzhodni strani Kamnitega mostu. Konec strnjene numeracije s št. 15 je bil samostan. Izven tekoče numeracije so bile hiše, ki so nastale pozneje. Št. 16 je bil Lah ob spodnjem mostu, št. 17 je dobil Inglič nasproti avtobusne postaje, št. 18 in 19 je bil kompleks Najbelta, ki je bil verjetno star in šele pozneje oštevilčen in stanovanjsko opremljen. Št. 20 je bila Stara prajerca — pri Ogrinu nad Lahovim mostom, sedaj Titov Trg 6. Med leti 1780 in 1900 je število hišnih številk naraslo od 16 na 21. Po letu 1908 so administrativno priključili že omenjene tri hiše, ki so bile prej pod Staro Loko. Tudi so verjetno približno takrat razvejali Balantov kompleks in Štemarje, vendar teh številk niso vedno navajali. Izgledalo je, da so v nume- raciji praznine. Do leta 1930 se je število hiš povečalo, predvsem v smeri Osterfelda, tja do št. 34. Te hiše so bile že pod Kamnitnikom, ob sedanji Partizanski cesti. Sedanja stavba SGP Tehnik je bila sicer stara pristava, vendar so jo šteli za gospodarsko poslopje. Te hiše niso bile več v zgodovinskem delu predmestja in so jih leta 1930, ko so temeljito spremenili hišno numeracijo v Loki, prišteli k na novo imenovanemu Novemu predmestju. Število hiš se je tako zmanjšalo na račun Novega predmestja. Do zadnje vojne je bilo še okrog 30 številk, število se je povečalo zaradi novih hiš v okviru predmestja, predvsem zaradi zidave novega samostanskega trakta, Thalerjeve tovarne, šole, stanovanjskih hiš okrog šole, Ziherlove poslovne hiše, itd. Takšno stanje je zatekla druga svetovna vojna. Po vojni to ozemlje ni imelo več enotne numeracije. Sedaj je bivše predmestje razdeljeno: na Titovem trgu so št. 3, 4, 5, 6, 9, 11, 1 2, 1 3, 14, v Šolski ulici št. 3 in na Novem svetu št. 1,3, 4, 5, 12, 13, 21. Te številke veljajo le za stari prvotni del predmestja, sicer pa bi v razširjeni del prišle še Cesta talcev, Partizanska cesta in Stara cesta. Kapucinsko predmestje 1930 (pred novo numeracijo) 34 leto hišne št. hiše podrte prazne prebivalci 1780 16 121 1817 20 112 1869 20 181 1880 21 19 2 2 174 1890 21 19 2 1 146 1900 23 21 2 1 176 1921 29 28 1 239 Historična primerjava 1880/1980 1880 v 17 naseljenih hišah 174 prebivalcev — 2 podrte, 2 prazne. 1980 v 16 naseljenih hišah 114 prebivalcev — 1 prazna v gradnji. Za urbanistično rast predmestja poglejmo še velikost hiš glede na višino. Tronadstropna je bila stara Prajerca, Titov trg 6. Pri tej hiši gre za posebnost, saj je s svojimi tremi etažami naslonjena na rečni breg in je na strani brega seveda pritlična. Leta 1980 sta bili pritlični le še dve hiši: Koširjev mlin, Novi svet 4, ki je tudi položen v breg, in Lahova hiša, Titov trg 5, ki pa je glede na stanje 1840 seveda tudi že spremenjena in 84 povišana, vendar v bistvu še ni enonadstropna v celoti. Ostalih 14 hiš je imelo leta 1980 nadstropja, vštevši že omenjeno staro Prajerco. 1840 1980/1840 20 hiš 15 hiš pritličnih nadstropnih pritličnih nadstropnih 13 7 2 13 Iz katastrske mape 1825 je razvidno, da je precej stavb nenumeriranih in lesenih. To so bile pristave in gospodarska poslopja Ločanov iz Mesta in tudi domačinov iz predmestja. Okrog leta 1840 je bilo od 20 hiš^po opisu iz zemljiške knjige 5 hiš lesenih, 5 jih je imelo hlev pri hiši, 4 so bile pokrite z opeko, 5 jih je imelo skodle na strehi in 7 še slamnato streho. Za ostale takih podatkov ni, ne smemo pa pričakovati boljšega stanja, več opeke, itd. Podrobneje poglejmo popis prebivalstva 1880. Stalno prisotnih prebivalcev je bilo 174, hišnih številk pa 21. Dve hiši sta bili podrti, dve pa prazni. Obljudenih je bilo tako 17 hiš. Poprečno je tako prišlo 10—11 prebivalcev na hišo. Loško domovinstvo jih je imelo 85, tuje pa 89, kar kaže na precejšnje migracije, pa ne toliko od daleč. Nacionalni element je bil večinoma slovenski, z izjemo hiše št. 14, kjer je bil klobučarski vajenec Italijan iz Trsta in drugi vajenec nemško govoreči Kočevar. Tudi gospodinja iz te hiše je bila iz Kočevja. V samostanu je bil vrtnar iz okolice Judenburga in na št. 20 v stari Prajerci je stanoval kolarski vajenec s Koroškega, skupaj torej v predmestju 4 nemško govoreči in 1 italijansko govoreči prebivalec. Poklic poljedelca so navedli trije. V predmestju so redili 17 konjev in kobil, 25 glav goveje živine in 16 prašičev. Koncentracija živine je bila: Koširjev mlin št/ 3 — 1 konj, 5 govedi in 4 prašiči; Krevs, št. 6 — 3 konji, 4 govedi in 4 prašiči; Štemarje, št. 9 — 3govedi in 4 prašiči in Balant na št. 10 — 9 konj in 8 glav goveje živine. Spet nam statistika ne pokaže prave slike, saj prav Košir, Krevs, Štemarje in Balant sploh niso navedli poklic poljedelca, čeprav so imeli največ živine in so bili poljedelci, ostal ir trije seveda le s preostankom živine. Pisati in brati jih je znalo 88, samo brati pa 17. Oglejmo si samostan, ki je dal predmestju ime.47 Leta 1647 je bogati loški trgovec Boštjan Lukančič v oporoki zapustil svoje posestvo Pungert pred Selškimi vrati pri kamnitem mostu za zgraditev kapucinskega samostana in cerkve. Kapucini so bili že od leta 1644 v Kranju in so tudi v Škofji Loki pomagali pri verskih obredih. Užitek posestva so do izvršitve oporoke uživale loške klarise. Z uresničevanjem oporoke so v Loki začeli leta 1704. Do leta 1707 so Ločani zbrali vsa potrebna soglasja in uredili premoženjsko pravne zadeve s klarisami, ki so si želele užitek prilastiti. Zidava cerkve in samostana je potekala med leti 1707 in 1713, ko je bila tudi cerkev posvečena. Samostan ima kvadratni tloris z notranjim dvoriščem z vodnjakom (1710). Z vzhodno stranico se naslanja na cerkev, ki je orientirana proti severu. Stilno je samostanski kompleks skromen, podoben drugim, tako v Varaždinu, Ptuju, itd. Cerkev spada po tlorisni zasnovi v tako imenovano loško skupino. Tudi oltarna oprema velikega in dveh stranskih oltarjev v ladji je delo neke domače loške delavnice, ki je v tistem času opremljala cerkve v loški okolici, v Loki, pa tudi na Dolenjskem.48 Veliki oltar je posvečen sv. Ani. Bil je večkrat predelan, zadnjikrat že v tem stoletju. Levi stranski oltar je posvečen sv. Feliksu Kantališkemu, desni enake arhitekture pa sv. Antonu. Tudi ta dva oltarja sta bila že v 18. stoletju večkrat obnovljena; ,,preložena" in restavrirana pa še večkrat pozneje. Stilno spadata v isto vrsto kot oprema pri Sv. Volbenku v Poljanski dolini, v Špitalu v Loki, v Velikem Mlačevu na Dolenjskem, itd. Že v 18. stoletju so pričeli cerkev širiti na vzhodni 85 strani, kjer so prizidali tri kapele in zakristijo, ki sojo dogradili leta 1762. Kapelo Marije pomočnice so prizidali leta 1750 v zahvalo, ker jih je obvarovala pred kugo in požari. Leta 1888 je to kapelo fresko poslikal Simon Ogrin z Vrhnike. Kapelo sv. Frančiška je iz zaobljube prezidal leta 1878 loški zidarski mojster Janez Krstnik Molinaro.49 Poslikal je to kapelo nam že znani freskant in slikar Janez Gosar. Na mestu kapele je bil že v 18. stoletju oltar sv. Križa, vendar ne vemo, kakšen je bil. Kapelo Loretanske Marije (črne—zamorske) so posvetili leta 1775. Leta 1888 je Simon Ogrin poslikal obok v cerkveni ladji s figurami sv. Metoda, Cirila, Mohorja in Fortunata, ostale stene pa so poslikali v slabi iluzionistični in ornamentalni tehniki. Zaradi dotrajanosti in nekvali- tetnosti slikarije so te pred leti prebelili. Samostan hrani tabelne slike nekaterih dobrotnikov, priljubljenih samostanskih svetnikov, druge nabožne slike, tudi dela Ločana J.A. Tuška in bogato knjižnico z znanim loškim pasijonom iz leta 1721.50 DOMAČA IMENA Imena iz priimkov in imen: Groga, pri Jakobu, pri Francetu, pri Tonetu, Ingličev Florjan, itd. Dejavnost pri hiši: Malen pod mostom, Kufer, Kovač, Stara Prajerca, Kufrova kovačnica, Sirček = Mayerhoff, Mihelstatten, Najbelt = Pristava = Novi svet. Prinesena imena: Savček, Strabine, Lah, Labohar (Laibacher = Ljubljančan). Telesne značilnosti in ljudski pridevki: Marušnik, Bradobirt, mogoče tudi Sirček. Lega hiše: Pod mostom, Malen pod mostom, Vila, Najbelt. Druga imena: Krevs, Štemarje (=Stemmerhoff), Balant (mogoče iz Valentin=Valant Kre- gar) Mohar=Macher, itd. KAPUCINSKO PREDMESTJE Kapucinsko predmestje 1 Novi svet 1 parcelna št. 2/1; vložek 231 Domače ime: Ziherl. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa; stanovanjska soba, kamra, velika veža, kuhinja, podkovska delavnica v pritličju in nad njo štibelc z lesenimi stenami. Gozdni deleži: V Gabrovšk, Za Vincarji, V Skalah v Št. Lovrenški grapi, v Bodoveljski grapi, 1 /3 Na Žovščah, 1 /3 Za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je bila v 19.stoletju po letu 1840 podrta in so jo obnovili po letu 1880. Prebivalci: 1880—podrta 1980 -2 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana 86 Lastniki: Jožef Mohar (Macher), podkovski kovač, izročilna pogodba 1828 (V/48), Jožef Mohar, kovač, izročilna pogodba 1830 (V/125), Gregor Mohar, obravnava 1835, Anton Mohar, izročilna pogodba 1840 ( V11/264), Gregor Mohar, izročilna pogodba 1849 (X/109), Marija Dolenc iz Trsta, kupna pogodba 1881, Franc Ziherl, kupna pogodba 1883, Rudolf Ziherl, izročilna in darilna pogodba 1920, Angela Ziherl, dedovanje — prisojilo 1925, Desana Doljak, roj. Ziherl, dedovanje 1961, Kmetijsko posestvo ,,Sorško polje" Žabnica, kupna pogodba 1962, Veletrgovina Živila Kranj, 1965. Kapucinsko predmestje 2 Novi svet 3 parcelna št. 4; vložek 211 Domače ime: Sovček, Savček, Savčk. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana, krita z opeko. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiši je pripadala polovica hube v Loki v Kapucinskem predmestju. Hiša je bila podložna Staatsgut Lack — Državno dobro Škofja Loka. Gradbeni posegi: 1910 Jakob Kalan: prizidava in prezidava hiše, načrti Alojzij Berčič. Prebivalci: 1880 — 4 1980-3 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gašper Triler in Mica Pečnik, lastnika 1825 (F.k.), Jožef Pečnik, s.d., Mina Pečnik, šivilja, prisojilo 1861, Janez Kalan, p.d. Krevs, Kapucinsko p.6, kupna pogodba 1885, Marija, vdova Kalan, prisojilo 1899, Jakob Kalan, prisojilo 1910, Ljudmila Kalan, prisojilo 1918, Ivana Košir, kupna pogodba 1918, Ljudmila Košir, darilna pogodba 1965. Kapucinsko predmestje 3 Novi svet 4 parcelna št. 3/1 ; vložek 212 Domače ime: Košir, Malen pod mostom, Pod Mostam. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana, krita z opeko. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna Staatsgut Lack. Gradbeni posegi: 1900 Josip Košir: drvarnica na vrtu, načrt J. Špacapan iz Stare Loke; 1906 isti: prezidava hleva, ki meji na magacin Franca Ziherla, načrt Angelo Molinaro. V bistvu nova hiša poznejše numeracije Kapucinsko predmestje 26, danes Novi svet 2; 1889 prvo tehnično poročilo o mlinu; 1924 Josip Košir: spremembe in predelave mlina od 4 87 na 3 kolesa, načrti Josip Garbajs, Trzin; 1939 Josip Košir: nova vodna turbina namesto koles. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980 - 8 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Matevž Košir, mlinar (F.k. 1825), Lorene Košir, mlinar, prisojilo 1844, Jožef Košir, mlinar, prisojilo 1898, Družbena lastnina, Ljudmila Košir 1963, Vladimir Košir, 1959 (vsi delni lastniki). Kapucinsko predmestje 4 Novi svet — hiša podrta zaradi zidave novih blokov. parcelna št. 13; vložek 216, 1045; gospodarsko poslopje p.št. 427, vložek 1045. Domače ime: Labohar, Za vrtom (Kapucinskim o.p.), Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti zidana, krita s slamo; v pritličju stanovanjska soba, shramba in štala; prvo nadstropje: stanovanjska soba, kuhinja. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1909 Janez Kankelj: zamenjava strešnega stola in slamnate strehe; 1930 Jože Jamnik, mizar: lesena šupa za les ob hiši, načrt Lovrenc Oblak; 1931 isti: nova mizarska delavnica na p. št. 8, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 16 1840 — nadstropna — zidana Lastniki: Martin Karlin, s.d., Mihael Košir, kupna pogodba 1816 (111/43,44), Katarina Košir, izročilna pogodba 1842 (VI11/100), Ana Marn, hči, prisojilo 1874, Marija Kankelj, kupna pogodba 1877, Janez Kankelj, mizar, izročilna pogodba 1891, Terezija Kankelj, prisojilo 1914, Jožef Jamnik, izročilna, darilna in ženitna pogodba 1923, Peter Jamnik, prisojilo 1947, Družbena lastnina, kupna pogodba 1962, 1964. Gospodarsko poslopje: Jamnik Peter, prisojilo 1947, Angela Bernik, kupna pogodba 1955, Družbena lastnina, kupna pogodba 1962. Kapucinsko predmestje 5 Hiša podrta po zadnji vojni (okrog 1950) zaradi dotrajanosti. parcelna št. 14; vložek 217 Domače ime: Koširjeva bajta, Mlinarjeva bajta, lastniki Kapucinsko predmestje 2 in 3. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna imenju Štemarje (Gut Stemmerhoff). 88 Prebivalci: 1880 — 6 1840 — pritlična — lesena Lastniki: Franc Garzarolli, Gültenbesitzer, lastnik 1825 (F.k.), Lorene Košir, kupoprodajna pogodba 1862, Jožef Košir, prisojilo 1898, Vladimir Košir, odločba o dedovanju 1948, Družbena lastnina, parcela nacionalizirana 1962. Kapucinsko predmestje 6 Novi svet 12 Parcelna št. 15/1 ; vložek 218, 1152, 1315. Domače ime: Krevs. Opis hiše okrog 1840: Hiša in mlin v celoti zidano in krito s skodlami. Gozdni deleži: 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Hiša je bila podložna Staatsgut Lack. Gradbeni posegi: 1906 Marija Kalan: šupa na parceli št. 4, načrt Angelo Molinaro; 1910 Marija Kalan: prezidava hiše, načrt Angelo Molinaro. Prebivalci: 1880 — 13 (živina pri hiši) 1980-3 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Urban Dolenc, mlinar, lastnik 1825, (F.k.) Marija Rupar, omožena Kalan, mlini in žage, prisojilo 1867, Franc Kalan, prisojilo 1910, Marija Kalan, prisojilo 19 i 7, Anton Komatar, mesar, ženitna in dedna pogodba, do 1/2 1920, Anton Komatar, mesar, prisojilo, do celote 1923, Ana Komatar, prisojilo 1926, Janez, Tine in Jože Porenta vsak do 1/3, predzaznamba lastninske pravice na podlagi kupne pogodbe 1940, Anica Guzel, Franc Leben, Janez Leben, sklep o dedovanju 1 Nuša Guzel, rojena Komatar, razdelilna pogodba 1962, Šmid Anka in Dušan po 1/2, menjalna pogodba 1979. Mali mlin p. št. 1 5/7 Jan Miljkovič, kupna pogodba 1975. Veliki mlin p. št. 15/2 Križnar Jurij in Nika po 1/2, kupna pogodba 1978 in 1979. Kapucinsko predmestje 7 Novi svet 13. V 19. stoletju hiša podrta, pozneje gospodarsko poslopje, pred leti adaptirano za stano- vanja SGP Tehnik. Parcelna št. 15; vložek 218 Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti iz lesa, krita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna imenju Štemarje. 89 Prebivalci: 1980 — 26 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Jožef Garzarolli, Gültenbesitzer 1825 (F.k.), pozneje lastniki Krevsove domačije. Kapucinsko predmestje 8 Šolska ulica 3 Parcelna št. 20; vložek 222 Domače ime: Vila, Grbec, Kufrova vila. Opis hiše okrog 1840: Hiša iz lesa, krita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom. Prvotno podložna župnišču v Stari Loki (Pfarrgült Altenlack) kot pristava, štala in vrt. Gradbeni posegi: 1931 Krajevni šolski odbor Škofja Loka: zgradbe nove stanovanjske stavbe za učitelje, načrt Emil Tomažič iz Ljubljane, izrisal D. Bohinec. Prebivalci: 1880 —prazna 1980-9 1840 — pritlična — lesena 1980 — nadstrpna — zidana Lastniki: Maksimilijan Cebal (Zeball), mestni sodnik, lastnik 1825 (F.k.), Anton Grbec, s.d., Janez Deisinger, izdelovalec sodavice, s.d., Janez Demšar, prisojilo 1881, Janez Demšar, sin, prisojilo 1913, Mestna občina Škofja Loka, kupna pogodba 1925, 1931 zgrajena nova hiša za stanovanje učiteljev, Ljudska šola v Škofji Loki, menjalna pogodba 1933, Družbena lastnina 1948. Kapucinsko predmestje 9; po poznejši numeraciji (pred 1930) še št.22 in 24. Titov trg 4 Parcelna št. 33, 34; vložek 567, 855, 966; Deželna deska, glavna knj. 9/118. (D.D.) Domače ime: Štemarje,Dijaški dom. Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti zidana in krita s skodlami; brez obokane veže. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Posestvo viri omenjajo od 15. oziroma 16. stoletja kot plemiško in pozneje meščansko posest — Gut Stemmerhoff. Gradbeni posegi: 1874 Valentin Sušnik: prezidal gospodarsko poslopje; 1900 Rozina Daneu: nov steklen salon namesto starega lesenega paviljona, načrt J. Špacapan. Prebivalci: 1880 — 4 (živina pri hiši) 1980 — 1 (Gojenci Dijaškega doma niso všteti) 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gašper Lamberg, loški oskrbnik, lastnik 1514, Adam Lamberg s Kamna, lastnik 1630, 90 Wolf Jakob Siegesdorf er, kupna pogodba 1630, Ivan Pušar, loški meščan, kupna pogodba 1662, Jeremija Grundier, loški protipisar, kupna pogodba 1664, Rodbina Zanetti, po poroki (P. Blaznik, Kolonizacija Soršk. p.str. 193), Jožef dr. Jugovič, dedovanje; lastnik 1752 (DD, T.k.), Ana Jugovič, roj. Garzarolli, vdova, varuhinja sina Franca Leopolda Jugoviča, testament 1772. (D.D.), Franc Leopold Jugovič, po polnoletnosti (I./46), (D.D.), Ana Garzarolli, prisojilo 1806 (D.D.), Franc Garzarolli, darilna pogodba 1821 (D.D.), Jožef Garzarolli, pl. Thurnlack, prisojilo 1839 (D.D.), Lorene Gaber, kupna pogodba 1850. Valentin Sušnik iz Mesta št. 123, kupna pogodba 1863, Rozina Daneu, gostilničarka, kupna pogodba 1899, Franc Dolenc, prisojilo 1908, Franc Dolenc, sin, prisojilo 1940, Družbena lastnina — Dijaški dom 1952. Kapucinsko predmestje 10; po poznejši numeraciji še št. 23. Kompleks je bil podrt leta 1954. Leta 1957 so tu zgradili sedanjo avtobusno postajo. Parcelna št. 31; vložek 224 Domače ime: Waland, Balant. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana, pokrita s skodlami in s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna Svetodouški graščini — Gut Ehrenau. Gradbeni posegi: 1895—1897 Ivan Guzel: prezidava in prizidava hlevov, nadzidava prvega nadstropja za stanovanja, popravilo po potresu, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1900 Ana Guzel: ledenica in šupa na dvorišču na bregu nad vodo na parceli 31, načrt Angelo Molinaro; 1901 Ana Guzel: nova šupa za vozove in drva, načrt Angelo Molinaro; 1931 Ivanka Guzel: prodajalna šolskih potrebščin na dvorišču, načrt Angelo Molinaro. Prebivalci: 1880 — 22 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — zidana Lastniki: Mihael in Helena Lampič, poravnava s testamentom 1768 (Urbar Ehrenau), Helena Lampič, testament 1785 (Urbar Ehrenau), Valentin Kregar, birt, testament 1788 (PA/72), Marija Kregar, birtinja, prisojilo 1830 (PA/72), Janez Bergant, birt, nakup s prisojilom 1854 (Urbar Ehrenau), Jurij Guzel, notarska kupna pogodba 1859 (Urbar Ehrenau), Janez Guzel gostilničar, notarska kupna pogodba 1861, Ana Guzel, gostilničarka, prisojilo 1899, Ignacij Guzel, gostilničar, prisojilo 1906, Ivana Guzel, gostilničarka, prisojilo 1927, Ignac Guzel, prisojilo 1944, Družbena lastnina 1948. Kapucinsko predmestje 11 Titov trg 14 Stara hiša je podrta, v gradnji je nova v starem stilu. 91 Parcelna št. 26; vložek 226, 1340 Domače ime: Kufer. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju kovaška podkovska delavnica in kevder; prvo nadstropje: stanovanjska soba, štibelc in kuhinja. Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1/3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1939 Katarina Biček: preureditev pritlične sobe v trgovski lokal, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 7 1980 — še nevseljena 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Andrej Mohar, podkovski kovač, lastnik 1752 (T.k.), Tomaž Koprivc in žena Mica, lastnika pred 1791 (ZK XI11/17—B 140), Andrej Mohar, podkovski mojster in žena Magdalena, rojena Koprivc, lastnika do 1798 (PC/90, 161), Andrej Mohar, podkovski pomočnik, izročilna pogodba 1798 (I/87, 192), Marija Mohar, poročena Demšar, izročilna pogodba 1832 (VI/225), Janez Demšar, sin, podkovski kovač, izročilna pogodba 1872, Janez Demšar, podkovski kovač, izročilna in darilna pogodba 1906, Katarina Biček, kupna pogodba 1938, Marija Šubic, sklep o dedovanju 1956, Obrtno podjetje Bistra, kupna pogodba 1973, Pavla Šubic, kupna pogodba 1977. Kapucinsko predmestje 12 Titov trg 13 Parcelna št. 27; vložek 227, 615, 681. Domače ime: Kovač, Jaklič, Erjavc. Opis hiše okrog 1840: Hiša, krita s skodlami; podkovska delavnica, kevder, štala, in hišni vrt; prvo nadstropje: stanovanjska soba, kamra in štibelc. Gozdni deleži: v Gabrovšk, za Vincarji, v Bodoveljski grapi, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1876, Antonija Mohar: popravilo ute za oglje; 1914 Frančiška Mohar: predelava hiše. Prebivalci: 1880 — 7 1980-1 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Andrej Cof (Zaff), podkovski kovač, 1752 (T.k.), Gašper Triler, lastnik okrog 1790 (ZK X111/1 7-A 100), Anton Cof (Zapf), podkovski mojster in žena Marija Marn (Marenin), lastnik do 1792 (PdSI/19, 55; PC/136), Franc Mohar, mestni podkovski kovač, kupna pogodba 1792 (isto), Tomaž Mohar, podkovski kovač, sin, izročilna pogodba 1797 (PC/136), Franc Mohar, podkovski pomočnik, kupna pogodba 1806 (II/20, IV/30), 92 Matija Mohar, kovač, izročilna pogodba 1831 (V/175), Matija Mohar, sin, kovač, prisojilo 1844, Gašper Mohar, kovač, prisojilo 1886, Frančiška, vdova Mohar, prisojilo 1908, Alojzij Jaklič, kupna pogodba 1917, Frančiška Erjavec, kupna pogodba 1928, Slavko Erjavec, prisojilo 1948. Veletrgovina Loka, nacionalizacija lokala 1959. Kapucinsko predmestje 13 Titov trg 12 Parcelna št. 28; vložek 228, 615 Domače ime: Strohinc, Strabine, Groga, Ničon, Jaklič. Opis hiše okrog 1840: Hiša; stanovanjska soba, kuhinja, dva magazina, kevder, kolnica in štala; prvo nadstropje: stanovanjska soba, dve kamri; vrt poleg štale. Gozdni deleži: v Ježovcu, na Žovščah, 1 /3 na Žovščah, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1906 Alojz Berčič: prezidava hiše, okna, vrata, načrt iz Ljubljane; 1936 Stanko Jaklič: nov paviljon za mesnico na parceli št. 22, danes prodajalna tobaka, načrt Franc Žontar. Prebivalci: 1880 — 9 (živina pri hiši) 1980 - 3 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gregor Gaber, lastnik okrog 1783 (ZK XI11/17—A/18), Urban Lotrič, lastnik okrog 1804 (I/364), Franc Lotrič, birt, obravnava 1817, Avguštin Gartner, licitacija 1826, Gašper Golob, birt, kupna pogodba 1827 (V/27), Gašper Golob, sin, birt, prisojilo 1864, Matija, Marija, Antonija, Margareta Golob, prisojilo vsak 1 /4, 1881, Neža (3/24), Matija, Antonija, Marija (po 1/24) Golob, prisojilo 1887, Stefan Tavčar iz Selc, prisojilo 1887, Gregor Hafner, kupna pogodba 1891, Anton Hafner, prisojilo 1902, Alojzij Berčič, gostilničar, kupna pogodba 1906, Jurij Bauer, kupna pogodba 1908, Alojzij Jaklič, kupna pogodba 1911, Stanislav Jaklič, prisojilo 1938, Marija Jaklič, sklep o dedovanju 1969. Kapucinsko predmestje 14 Titov trg 11 Parcelna št. 29; vložek 230 Domače ime: Jakob, Zalaznik, pri Jakobu, pri Francetu, Marušnik, pri Tonetu. Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti zidana, krita z opeko; obokana veža, stanovanjska soba, kuhinja, štibelc, kevder in štala; prvo nadstropje: tri sobe, kuhinja, shramba, potem posebej na dvorišču trakt s platnarskimi magacini v pritličju in sobo nad njimi. 93 Gozdni deleži: v Veliki Hrastnici, v Gabrovšk, za Vencarji, 1/3 na Žovščah, 1/3 za Gradom, 1 / 3 v Tošču. Hlev te hiše poleg zidanega mostu je ležal na zemljišču mestnega dobra (Gut Bischof lack). Gradbeni posegi: 1887 Franc Ziherl: prenova hleva, načrt Janez Krstnik Molinaro, končano 1883; 1889 škarpa ob vodi pri hiši in gospodarskem poslopju; 1891 Franc Ziherl: prezidava poslopja zraven magazina, načrt Molinaro; 1908 Franc Ziherl: nova veranda, spodaj šupa, na dvorišču, načrt Angelo Molinaro; 1938 Anton Fojkar: temeljita prezidava hiše, načrt ing. Fran Tomažič, izvedba Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 8 1980 -2 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lstniki: Jakob Zalaznik, birt, kupna pogodba 1807, Katarina Zalaznik, prisojilo 1841 (VI11/21 ), Franc Druškovič, kupna pogodba 1854, Katarina Zalaznik, kupna pogodba 1856, Alojz Vagner, notarska kupna pogodba 1857, Gregor Dolenc, klobučar, notarska kupna pogodba 1861, Marija Dolenc iz Trsta, Via Colonia 297, kupna pogodba 1881, Franc Ziherl, gostilničar in trgovec, kupna pogodba 1883, Janez Ziherl, izročilna in darilna pogodba 1920, Marija Ziherl, prisojilo 1924, Anton Fojkar, kupna pogodba 1938. Kapucinsko predmestje 15 Novi svet 5 Parcelna št. 24, 25 (cerkev); vložek 232 Opis hiše okrog 1840: Kapucinski samostan, v celoti zidan, pokrit z opeko. Prebivalci: 1880 — 9 1980-8 1840 — nadstropna — zidana 1980 — nadstropna — zidana. Leta 1932 so zgradili nov trakt za samostansko šolo. Ta del zgradbe, ki stoji samostojno, ima danes hišno št. Novi svet 22. Kapucinsko predmestje 16 Titov trg 5 Parcelna št. 36; vložek 233 Domače ime: Lah. Opis hiše okrog 1840: Hiša; štala v pritličju, zgoraj stanovanjska soba s kamro in shrambo. Gozdni deleži: v Mali Hrastnici, 1/3 v Kurniku, 1/3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Gradbeni posegi: 1887 Miha Rupar: nova Štirna; 1892 Franc Rupar: kovačnica, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1930 Franc Rupar: podaljšek šupe, načrt Lovrenc Oblak. 94 Prebivalci: 1880 — 6 (živina pri hiši) 1980-3 1840 — pritlična — zidana 1980 — pritlična — zidana Lastniki: Simon Marcina, pek in žena Urša Karfin s Suhe, ženitno pismo 1796 (PC/101 ) in (1/101), Jurij Marcina, izročilna pogodba 1817, Gašper Marcina, pek, obravnava 1829, Mihael Rupar, poljedelec, notarska izročilna pogodba 1864, Franc Rupar, kovač, prisojilo 1890, Franc Rupar, kovač, prisojilo 1929, Franc Rupar, sklep o dedovanju 1962. Kapucinsko predmestje 17 Titov trg 3 Parcelna št. 32; vložek 234 Domače ime: Bradobirt, Ingličev Florjan. Opis hiše okrog 1840: Hiša zidana, pokrita s skodlami. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna Staatsgut Lack — Dominikalist. Gradbeni posegi: 1884 Janez Inglič podre staro hišo in nekoliko bolj proti zahodu sezida sedanjo stavbo, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1888 isti: nov hlev, načrt Janez Inglič; 1930 Jerica Pokorn: svinjak in svinjska kuhinja na vrtu, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 6 (živina pri hiši) 1980- 13 1840 — pritlična — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Neža Gaser, lastnik 1825 (F.k.), Marija Sušnik, s.d. (Urbar Gut Bischoflack) Valentin Sušnik, izročilna pogodba 1847 (Urbar Gut Bischoflack), Johan Inglič, mizar, kupna pogodba 1876, Jerica Inglič, por. Pokorn, izročilna pogodba 1898, Slavka Pokorn, por. Trobec, prisojilo 1950, Družbena lastnina, kupna pogodba 1964. Kapucinsko predmestje 18 Podrta Parcelna št. 22; vložek 235 Domače ime: Neuewelt, Najbelt, Novi svet. Opis hiše okrog 1840: Hiša v celoti zidana, pokrita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Hiša je bila podložna Staatsgut Lack — Dominikalist. Gradbeni posegi: 1930 Marija Konstantin: preureditev hiše, tujske sobe, načrt Anton Ogrin. Prebivalci: 1880 — 12 (živina pri hiši) 1840 — pritlična — zidana 95 Lastniki: Lovrenc Bergant, lastnik okrog 1800 (PC/186), Barbara Dolinar, birtinja, 1825 (F.k.), Luka Kalan, s.d., (Urbar Gut Bischof lack), Franc Kalan, poljedelec, izročilna pogodba 1845, Frančiška Kalan, gostilničarka, dedovanje 1895, Franc Kalan, gostilničar, izročilna pogodba 1908, Marija Kalan, poročena Konstantin, dedovanje 1919, Franc Kalan, Julka Nosan, Stanislav Konstantin, vsak 1/3, sklep o dedovaju 1958, Družbena lastnina, kupna pogodba 1962. Kapucinsko predmestje 19 Novi svet 21 Parcelna št. 23; vložek 235, 734 Domače ime: Serček, Sirček, Najbelt, Pristava. Opis hiše okrog 1840: Hiša delno iz lesa, delno zidana, krita s slamo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Stavba je bila podložna Gut Bischoflack — Dominikalist. Gradbeni posegi: 1879 Franc Kalan: Predelava štale v magacin in v nadstropju ena soba in kamra; 1935 Andrej Krošelj: prizidek k hiši in viseč betonski gank. Prebivalci: 1880 — 6 1980-7 1840 — pritlična — lesena — zidana 1980 — nadstropna — zidana Lastniki: Gašper Pokorn, mizar in tkalec, lastnik okrog 1810, (Urbar Gut Bischoflack), Franc Kalan, kupna pogodba 1856, Frančiška Kalan, prisojilo 1895, Franc Kalan, izročilna pogodba 1908, Marija Kalan, poročena Konstantin, prisojilo 1919, Andrej Krošelj, kupna pogodba 1934, Družbena lastnina 1946. Kapucinsko predmestje 20 Titov trg 6 Parcelna št. 35; vložek 238 Domače ime: Stara prajerca, pri Moharju, pri Ogrinu. Opis hiše okrog 1840: Hiša; v pritličju ob vodi dva magacina, ob gornji cesti dve stanovanjski sobi, kuhinja, posebna soba, v sredini stavbe dve sobi s kuhinjo. Vrt pod hišo. Gozdni deleži: 1 /3 v Kurniku, 1 /3 za Gradom, 1 /3 v Tošču. Prebivalci: 1880 — 30 1980 - 21 1840 — dvonadstropna (iz vodne smeri) — zidana 1980 — trinadstropna (iz vodne strani) — zidana Lastniki: Gregor Maček, pivar, kupna pogodba 1815, Marjeta Maček, prisojilo 1839, Pavel Maček, zapuščinsko prisojilo 1857, 96 Blaž Mohar (Macher), trgovec s platnom in župan, notarska kupna pogodba 1857, Minka Mohar, trgovka z vinom, izročilna pogodba 1895, Anton Ogrin, kupna pogodba 1920, Jožefa Škarabot, kupna pogodba do 1/9 1955, Antonija Švigelj, kupna pogodba do 1/9 1956, Terezija Ogrin, sklep o dedovanju 1961, Terezija Demšar, darilna pogodba 1962, Neža Aljaž, Anton Dolenc, Ivana Dolenc, Rozalija Eržen, sklep o dedovanju za stanovanje vlil, nadstropju, 1967, Filip Demšar, darilna pogodba 1968, Ivana in Vera Ščančar, stanovanje Švigelj Antonije, kupna pogodba 1969, Filip Demšar, kupna pogodba za III. nadstropje (del) 1969, Jože Čepin, Slavka Črtalič etažni lastniki. Novejša numeracija Kapucinskega predmestja — konec 19. stol, do 1930 Kapucinsko predmestje 21 Titov trg 9 Parcelna št. 30 Domače ime: Balant (hiša na dvorišču ob vodi), Pošta. Gradbeni posegi: 1934 Ivanka Guzel: preureditev prostorov za pošto. Prebivalci: 1880 —prazna 1980 -4 Lastniki: Isti kot Kapucinsko predmestje 10 — Balant, Družbena lastnina. Kapucinsko predmestje 22 Štemarje, stavba kuhinje, spalnic in učilnice Dijaškega doma. Kapucinsko predmestje 23 Podrta Balant — stanovanjski trakt nad hlevom. Kapucinsko predmestje 24 Štemarje. Kapucinsko predmestje 25 Titov trg 2 Parcelna št. 29/2 oziroma 312; vložek 575 Domače ime: Apoteka, Burdih. Gradbeni posegi: Hišo je sezidal 1902 — 1904 Ervin Burdych, načrti Karel Kolinsky, Ljubljana; 1939 Oto Burdych: shramba in pralnica, načrt Franc Gaber, Puštal. Prebivalci: 1980 — 1 Lastniki: Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, kupna pogodba 1900 (le stavbno zemljišče), Ervin Burdych, lekarnar, kupna pogodba 1901, Ana Burdych, prisojilo 1925, 97 Oton Burdych, lekarnar, prisojilo 1937, Magda Burdych, roj. Potočnik in Oti Burdych, vsak 1 /2, sklep o dedovanju 1957, Družbena lastnina, kupna pogodba 1963 (stavba Davčne uprave SO Škofja Loka). Kapucinsko predmestje 26 Novi svet 2 Parcelna št. 2; vložek 608 Stanovanjska hiša je nastala iz hleva 1906, ko je Josip Košir predelal svoj hlev v magacin in sobo zgoraj, načrt Angelo Molinaro. Lastniki: Isti kot Kapucinsko predmestje 2 in 3 — Koširji — Mlinarji oziroma Vladimir Košir, dedovanje 1948. Kapucinsko predmestje 27 Cesta talcev 4 Parcelna št. 19; vložek 389, 846, 1375 Domače ime: Inglič. Hiša je prišla pod Kapucinsko predmestje 1908, prej Stara Loka 18 Lastniki: Matevž Inglič, dedovanje 1877, Jerica Pokorn, izročilna in darilna pogodba 1923, Albin Pokorn, dedovanje 1950, Albin Pokorn (1/2) in Marija Čadež, roj. Pokorn (1/2), darilna pogodba 1979. Primerjaj tudi Kapucinsko predmestje 17. Kapucinsko predmestje 28 Cesta talcev 6 Parcelna št. 18, 50/1; vložek 391,716 Hiša je prišla pod Kapucinsko predmestje 1908, prej Stara Loka 19. Gradbeni posegi: 1913 Frančiška Vilfan: prezidava hleva na parceli 50/2, načrt Janez Plestenjak, Šutna; 1932 Kristina Krek: popolna prezidava in nadzidava hiše, prestava lesene lope in nova šupa, načrt Anton Ogrin in Adolf Šušteršič; 1939 Kristina Krek: gradnja prizidka in podzemne kleti pod vrtno lopo (vrtna hiša iz bivše lope), načrt Anton Ogrin. Lastniki: Urban Kalan, kupna pogodba 1867, Franc Fojkar, kupna pogodba 1884, Frančiška vdova Fojkar, poročena Dušek, poročena Vilfan, dedovanje 1902, Janez Vilfan, dedovanje 1917, Jože Vilfan Vešter, Marija Pavlin Stara Loka, Ana Kmet Fužine, vsak 1/3 dedovanje 1933, Kristina Krek, kupna pogodba 1932, Helena Pevc, izročilna pogodba 1948. Kapucinsko predmestje 29 Cesta talcev 12 Parcelna št. 295; vložek 404, 1382 Hiša je prišla pod Kapucinsko predmestje leta 1908, prej Stara Loka 48. Gradbeni posegi: 1909 Antonija Bari: prezidava oken in vrat, načrt Ivan Špacapan. Lastniki: Urban Jamnik, s.d., Jurij Jamnik, prisojilo 1892, France Fojkar, kupna pogodba 1893, Antonija Fojkar, prisojilo 1901, 98 Rozalija Jugovič, izročilna pogodba 1937, Gašper Klobovs, sklep o dedovanju 1978, Nada Dobrajc, darilna pogodba do 1/2 1979. Kapucinsko predmestje 30; po letu 1930 Novo predmestje 1 Stara cesta 2 Parcelna št. 320; vložek 435, 602, 1127 Domače ime: Pristava. Prvotno gospodarsko poslopje, pozneje čreslarna. Lastniki: Valentin Cirman iz št. Vida, prisojilo, ženitna in izročilna pogodba 1876, Alojzij Krenner iz Mesta 56/57, kupna pogodba 1885, Alojzij in Viktor Krenner, prisojilo 1896, Alojzij Krenner, delitev 1898, Jakob Dermota iz Železnikov, kupna pogodba 1919, Alojzija Dermota, prisojilo 1933, Matevž Hafner, kupna pogodba 1934, Družbena lastnina 1945 — SGP Tehnik — uprava. Kapucinsko predmestje 31 ; po letu 1930 Novo predmestje 11 Kidričeva cesta 3 Parcelna št. 322, 106/12; vložek 668 Lastniki: Franc Šifrer st., kupna pogodba za stavbno parcelo 1924, Franc Šifrer st., Franc Šifrer ml., Ivica Jugovič, roj. Šifrer, po 1 /3 darilna pogodba 1961. Hiša zgrajena 1924 (pritlična pozneje povišana). Kapucinsko predmestje 32; po letu 1930 Novo predmestje 12 Partizanska cesta 26 Parcelna št. 321 ; vložek 622 Lastniki: Ignacij Prevodnik, prisojilo 1909, Andrej Piškur, prisojilo 1927, Pavel, Marija, Peter Piškur (1/2, 1/4, 1 /4), sklep o dedovanju 1965. Kapucinsko predmestje 33; po letu 1930 Novo predmestje 14 Partizanska cesta 1 7 Parcelna št. 325/1, 325/2; vložek 694 Lastniki: Marija Dolinar, kupna pogodba 1930,. Jurij in Milica Maček, do 1/2, kupna pogodba 1955, Ludvik Novak, kupna pogodba 1961. Gradbeni posegi: Načrt: Anton Ogrin 1924, izvedeno pozneje. Kapucinsko predmestje 34; po letu 1930 Novo predmestje 13 Partizanska cesta 21 Parcelna št. 187 (324); 82/1 ; vložek 699 Lastniki: Ivana Štepic, por. Zajc, kupna pogodba 1930, Ana Ravnihar, kupna pogodba 1937, Julijana Podlipnik, sklep 1953. Gradbeni posegi: Načrt: Fr. Gaber, Puštal 1928. Druge stavbe v zgodovinskem delu predmestja, stavbe brez številk, stavbe zgrajene po novi numeraciji (1930 — 1941). 99 Kovačnica poleg hiše Kapucinsko predmeste 11 (nasproti). Podrta po letu 1954 zaradi regulacije cestnega ovinka proti Stari Loki (pri Kapucinski cerkvi). parcelna št. 29, 332. Domače ime: Kufrova kovačnica. Gradbeni posegi: 1892 Janez Demšar zgradi novo stavbo kovačnice, načrt Janez Krstnik Molinaro; 1937 preureditev stavbe v pisarne, trgovino in delavnico Elektrarne d.d. Škofja Loka, načrt Anton Ogrin; stavba podrta po 1954. Lastniki: Isti kot Kapucinsko predmestje 11. Ziherlovo skladišče za kapucinskim zidom. Podrto zaradi pozidave blokov okrog 1960. Parcelna št. 10, 31 3; vložek 605 Gradbeni posegi: 1904/05 Franc Ziherl: zidava novega skladišča, načrt Ivan Špacapan; 1914 isti: povečava skladišča, prizidek šupe, načrt Angelo Molinaro; podrto okrog 1960. Lastniki: Franc Ziherl, kupna pogodba 1904 (zemljišče), Janez Ziherl, izročilna in darilna pogodba 1920, Rudolf Ziherl, kupna pogodba 1924, Angela Ziherl, prisojilo 1925, Desana Doljak, roj. Ziherl, sklep o dedovanju 1961, Družbena lastnina, nacionalizacija 1959 in kupna pogodba 1962. Pavle Demšar — Gostilna pri mostu. Titov trg 10 parcelna št. 28/2; vložek 228, 1157 Gradbeni posegi: prvotno gospodarsko poslopje hiše Kapucinsko predmestje 13 — Jaklič; 1907 Valentin Debeljak: prezida stavbo v skladišče, načrt Alojzij Berčič; po letu 1967 stavba temeljito predelana in povečana za gostilno in stanovanjske prostore. Lastniki: Stari isti kot Kapucinsko predmestje 13, Valentin Debeljak, kupna pogodba 1906, Viktor Debeljak, daritev na smrt 1924, Viktor Debeljak ml., sklep o dedovanju 1964, Pavle Demšar, kupna pogodba 1967. Merkur — Blagovnica Škofja Loka Titov trg 7 parcelna št. 31/2, 36/2, 36/3; vložek 550, 822 Gradbeni posegi: 1931 Angela Ziherl: zgradba enonadstropne trgovsko-stanovanjske hiše, načrt Anton Ogrin; po letu 1958 predelana za blagovnico Železnine Škofja Loka (sedaj Merkur). Lastniki: Angela Ziherl, kupna pogodba 1931 (zemljišče), Milena Ziherl, darilna pogodba 1946, Železnina Merkur, kupna pogodba 1958. Rado Thaler — Industrija odej in vate Škofja Loka, po letu 1945 — Tovarna prešitih odej Odeja Škofja Loka, (sedaj v industrijski coni na Trati). Sedaj poslovni prostori Rudnika urana Žirovski vrh in skladišče NAMA. Šolska ulica 2 pare. št. 317. 28/2, 29/5; vložek 553 Gradbeni posegi: 1929 Rafael Thaler: gradnja skladišča; 1936 100 Rado Thaler: adaptacija skladišča; 1939/40 isti: prizidek k obstoječi stavbi, načrt Franc Žontar. Lastniki: Rafael Thaler, kupna pogodba 1912 (zemljišče), Rado Thaler, prisojilo 1936, FLRJ — SLP — Občina Škofja Loka — (Odeja) 1946. Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka Šolska ulica 1 pare. št. 346; vložek 222 Gradbeni posegi: dograjena in vseljena septembra 1932, načrti ing. Herman Hus, izvajalec Emil Tomažič; 1953 prizidek gimnazije; 1960 prizidek poklicne šole. Lastniki: isti kot Kapucinsko predmestje 11 (za zemljišče), Mestna občina Škofja Loka, kupna pogodba 1925, Ljudska šola v Škofji Loki, menjalna pogodba 1933, Družbena lastnina 1947. Dom društva upokojencev Škofja Loka Šolska ulica 7 parcelna št. 354; vložek 736, 819 Gradbeni posegi: gradbeno dovoljenje 1933, uporabno dovoljenje 1934, načrt Just Gabri- jelčič Ljubljana. Lastniki: Franc Bozovičar, gradbena parcela, Urška Bozovičar, darilna pogodba 1934, Družbena lastnina 1945. Šolska ulica 8 pare. št. 47/3, 379; vložek 688 Gradbeni posegi: gradbeno dovoljenje 1940, načrt ing. France Tomažič, Ljubljana 1940. Lastniki: dr. Viktor Kocijančič, kupna pogodba 1938 (zemljišče) Ljudmila 1/4, Boris 3/16, Marta 3/16, Tatjana 3/16, Marija 3/16, prisojilo 1947, Dr. Marta Pintar, roj. Kocijančič 17/192, Tatjana Kocijančič 17/192, Marija Kocijančič 17/192, Zoran Simič 11 /192, Bogdan Simič 11/192, Pavel Simič 11 /192, sklep o dedo- vanju 1963. Temeljno sodišče Kranj — Enota Škofja Loka Šolska ulica 4 pare. št. 47/5; vložek 749. Gradbeni posegi: gradbeno dovoljenje 1935, uporabno dovoljenje 1936, načrt Franc Žontar. Lastniki: Nežka Linke, kupna pogodba 1936, Družbena lastnina 1948, Državni sekretariat za pravosodje in upravo LRS 1954. Pomembnejši predmestenci51 Karlovec 29 Jurij Karlin 1871 — 1914, „Plevnarjev gospod". Amatersko se je ukvarjal s slikarstvom. Od leta 1903 je bil župnik v Sorici, kjer je bil mecen slikarju Ivanu Groharju. 101 Karlovec 30 Franc Serafin Pokorn, 1861—1940, dolgoletni župnik v Besnici in od 1911 škofijski arhivar. Poznamo ga predvsem po ,,zgodovini" Loke v Domu in Svetu 1894.52 Karlovec 32 Dr. Fran Jesenko, 1875—1932, biolog, univerzitetni profesor na Dunaju in v Ljubljani. Muzejsko društvo mu je na hiši 1975 odkrilo spominsko ploščo.53 Karlovec 42 Jugoviči so bili znana bogata trgovska rodbina v Loki in v Kranju v 18. stoeltju. Izhajali so iz kmečkega stanu in so s trgovanjem in založništvom obogateli. V Loki so bili znani tudi kot mestni sodniki. V tej hiši je v drugi polovici 18. stoletja živel Karel Ludvik Jugo- vič z družino. Veja Jugovičev je bila nekaj časa tudi lastnik Štemarij, Kapucinsko pred- mestje 9.54 Studenec 7 Hiša loške veje poljanskih Šubicev. Najstarejši je bil podobar Janez Šubic — loški 1830—1898, njegov sin Ivan Šubic 1856—1924 je bil ravnatelj in organizator obrtnega šolstva v Ljubljani; njegov sin Mirko Šubic 1900 — 1976 je bil profesor na ALU, slikar in restavrator. 55 Kapucinsko predmestje 2 in 3 France Košir, 1906—1939, akademski slikar.56 Kapucinsko predmestje 12 Ivan Macher, 1857—1919, prirodoslovec, pisec prirodoslovnih učbenikov za srednje šole, planinec.57 SKLEPNE UGOTOVITVE Za vsa predmestja velja nekaj misli. Verjetno je, da so se predmestja kot stalna stano- vanjska naselja pričela uveljavljati od 16. stoletja naprej, ko ni bilo več turške nevarnosti in drugih vojnih nadlog, posebno v prvi polovici stoletja. Zavarovana lega ob utrjenem mestnem jedru znotraj Selščice in Poljanščice je ugodno varovala kar tri predmestja: Kar- lovec, Trato in Studenec. Kapucinsko predmestje je bilo naravno popolnoma nezaščiteno. Vsa štiri predmestja lahko uvrstimo v obcestni tip naselja. Najbolj izrazit primer za takšno obcestno naselje je Karlovec, potem Studenec, manj Trata in Kapucinsko predmestje. Studenec in Karlovec sta povezovala prehod s Sorškega polja v Poljansko dolino mimo mesta, pa tudi v obzidani del mesta, dalje na desni breg Sore, v Puštal in v Polhograjsko hribovje. Kapucinsko predmestje je obvladovalo dostop v mestno jedro na severnem delu mesta. Tip obcestnega naselja ni naklonjen centralnemu urbanističnemu poudarku, ven- dar se tudi ta javlja. Vzdolžno tendenco Spodnjega Karlovca že pri Ferbarju in pri Kufer- šmidu, Kopališka 8 in 7, zavre zamik ulice z mogočno Ferbarjevo hišo, od koder se po ulici nazaj lepo vidi na Plač. Drugi ulični interval se ustavi pri lepem znamenju, na sti- čišču Studenca in Karlovca, kjer se je oblikoval skromen centrum. Podobne centralne urbanistične tendence opazimo seveda tudi v drugih predmestjih, kjer je posebno v Kapu- cinskem na centralnem mestu cerkev v razmerju (kontrapostu) do starega kamnitega mostu — Selških mestnih vrat in stavb okrog tega prostora. Tudi Trata in Studenec imata svoje centralne akcente, ki smo jih delno že omenili, na Trati pri obeh križih, na Stu- dencu pa pri mestu pod lepim znamenjem iz smeri Karlovca. 102 V zgodovinskem pogledu nastanka so bili začetki oziroma izvori vseh predmestij skupni, predvsem so bile tu mestne pristave, agrarne enote. Sicer pa so za posamezna predmestja še drugi motivi za nastanek. V Karlovcu in na Trati so bile osnova naselja mestne pristave, prvotno verjetno še ne stalno naseljene in so pravi lastniki bivali v mestu. Druga komponenta nastanka Karlovca so bile obrti, ki so potrebovale več prostora, vode m so onesnaževale okolje in v mestnem jedru niso bile zaželene. Misel na izvor iz pristave Di podprl s Ferbarjevo hišo, ki je bila še v 18. stoletju v lasti kmeta, ki pa se je v Loki verjetno ukvarjal že z neko neagrarno produkcijo, pozneje v tej h:ši z barvarijo. V Kar- lovcu je še živo ime Pristava. Prav v tem predmestju naletimo na umazane obrti irharjev in usnjarjev. Pri Studencu in pri Kapucinskem predmestju so bila srednjeveška izhodišča že omenjeni mlini in drugi vodni pogoni. Za Kapucinsko predmestje bi lahko rekli, da je bilo tudi predmestje pristav, tako Novi svet, Vila, itd. Za poznejši čas, po sprostitvi cehovske tradicije, so za to predmestje značilne obrtne storitve v zvezi s transportom (kovaštvo, kovanje konj, gostiIničarstvo). Tudi ustanovitev samostana je gotovo pospešila rast pred- mestja. Za Studenec velja podobno. Tu so bili vodni pogoni, pa tudi usnjarji in manj ugledne mestne pristave — bajte. Iz umetnostnozgodovinskega in arhitektonskega vidika je najstarejše stilne znake ohranil Spodnji Karlovec, predvsem v začetnem delu, pa tudi tja do poti proti Hudičevi brvi. Hišni portali in delno obokane veže na Kopališki 3 in Kopališki 8 (pri Tinkovcu in pri Ferbarju) in drugje še kažejo na poznogotske stilne prvine mogoče iz 16. stoletja, bolj verjetno pa že iz 1 7. stoletja zaradi stilne zaostalosti. Predmestne hiše ne moremo tipizirati. Spada sicer v takoimenovani alpski tip, po rangu pa je seveda bližja kmečki (tudi obrtniški) kot pa meščanski na Plaču. Takšna bi bila verjetno groba klasifikacija stilistov. Sicer pa je predmestna hiša izraz socialnega statusa lastnika, ki jo je utilitarno dokaj gibljivo sestavljal ob vplivanju umetnostnih tokov, prisile države in gospostva (glede požarne varnosti — oboki-), največ pa v skladu z globino svojega žepa. Tako o neki uniformiranosti prostora in lupine ne moremo govoriti. Prostori so nujni seštevek imetnikove dejavnosti, kjer je potreboval vežo, ,,hišo", kamro, štibelce, shrambe, štale, pode in vrtove. Stavbna lupina, fasada, pa je bila v predmestjih vseskozi skromna. Od druge polovice 18. stoletja se skoraj 100 let predmestja niso dosti spreminjala. Že pri gradbenih posegih smo opazili, da jih pri mogočnih hišah skoraj ni bilo. Pretakanje lastništva je šlo vedno po lestvici v smeri vas — predmestje — (Lontrg) — Mesto (Plač). Ko si je Jurij Pokorn — Ferbar opomogel, si je kupil sedanjo hišo Karlovec 33, prej pa je bil lastnik hiše Karlovec 31, ki je bila za pogled manj ugledna. Prejšnji lastnik Ferbarjeve hiše Jurij Guzel se je premaknil više na socialni lestvici in si je kupil sedanjo občinsko hišo, prej v Karlovcu 42. Vsak obogatenec si v tem času še ni zgradil novega poslopja, ampak je dolgo čakal na izpraznitev višjega socialnega mesta, ki ga je že imel habilitiranega v žepu, okronal pa si ga je z nakupom propadle ugledne stare hiše v predmestju, še raje pa seveda v mestu. Prehod iz razreda v razred je bil počasen in težak, akumulacija kapitala pa majhna. V drugi polovici 19. stoletja pa je že prišlo do večjih premikov. Karlini, vsestranski lastniki v Mestu in tudi na Studencu in v Karlovcu, so pričeli z gradnjo v 70. letih, ko je nastala sedanja gostilna Plevna na sedanji Kidričevi cesti. Takrat je bila tam tudi priznana parketarna. Guzel iz Kapucinskega predmestja je pričel s parketarno v Skalcah, kjer je sedaj loška elektrarna. Pojem lastnika hiše, posestnika, kvečjemu še skromnega poljedelca, je za nekatere postal premalo in oglasil se je loški zgodnji kapitalizem, ki je še bolj zdiferenciral prebivalce v Loki, tudi v predmestjih. Takšno stanje je zamikalo celo literata, loškega rojaka Antona Leskovca. Vrzel med bregovoma je postala še očitnejša, če se izrazimo z njegovim jezikom in Jurij Plevnar še ni bil odrešitelj in je klavrno pripadel. 103 HIŠE IN PREBIVALSTVO 1780-1980 1780 1817 1869 1880 Hišna številka Prebi- valcev Hišna številka Prebi- valcev Hišna številka Hiš Prebi- valcev Hišna številka Hiš Prebi- valcev Karlovec 49 327 51 310 52 49 463 53 50 431 Trata 13 84 13 83 13 12 114 13 12 111 Studenec 14 96 15 101 17 17 97 19 19 127 Kapucinsko predmestje 16 121 20 112 20 18 181 21 19 174 ZEMLJIŠKA KNJIGA 1840 Hiš Le- sene Zi- dane Nad- stropne Pri- tlične Hlev pri (ob) hiši Opečna streha Skodle Slamnata streha Neznano kako pokrita Karlovec 51 18 33 22 29 24 2 30 6 13 Trata 13 2 11 4 9 6 2 1 10 Studenec 15 5 10 1 14 2 4 1 10 Kapucinsko predmestje 20 5 15 7 13 5 4 5 7 4 PRIMERJAVA „SOCIALNO NIŽJIH" (PROLETARIAT) IN OBRTNIH POKLICOV 1880 Karlovec T rata Studenec Kapucinsko predmestje Poljedelci 21 6 7 3 Gospodinje 64 13 20 19 Dekle, služkinje 26 10 11 Pomočnice v hiši 11 3 1 11 Hlapci 9 11 Dninarji 60 25 10 8 Tovarniški delavci 4 Pastirji 4 2 1 Berači 1 2 3 Obrtni poklici skupaj 47 6 20 18 Skupaj 200 49 53 64 104 1890 Prebi- valcev 1900 Hišna številka 1921 1980 Hišna številka Hiš Hiš Prebi- valcev Hišna številka Hiš Prebi- valcev Hist, hiše Prebi- valcev 55 52 439 58 51 445 58 49 345 45 194 13 12 97 13 12 89 13 12 74 12 58 19 19 144 22 22 175 25 25 172 21 79 21 19 146 23 21 176 29 28 239 16 114 — ŽIVINA 1880 Karlovec Trata Studenec Kapucinsko predmestje Konji 11 1 5 16 Kobile 1 2 1 Krave 41 7 10 18 T elice 5 2 5 Tele pod 1 leto 1 Voli 5 1 Junci 1 2 Prašiči 17 13 16 105 OPOMBE 1) Dr. Janko Polec, Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih, Kamniški zbornik 1955 2) Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš za Ljubljano, rokopis v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. 3) Dr. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939. 4) Marija Verbič, Škofja Loka v luči cenitve katastrskega dohodka leta 1827 in 1830, Kronika 1969/3, str. 161-167. 5) Pavle Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo (973—1803), Muzejsko društvo Škofja Loka 1973, str. 435. 6) France Štukl, Škofja Loka in njeno prebivalstvo v preteklosti, Loški razgledi (zanaprej LR) 19/1973, str. 131-142. 7) Kako je zanimiva razlaga priimkov, naj pokažem na primeru priimka Mohar = Macher v zvezi z znanim prirodoslovcem Ivanom Macherjem, ki je bil doma iz Kapucinskega predmestja. Pred leti sva si dopisovala z Gunterjem Machertom iz DDR, ki tudi svoj priimek izvaja iz Moharjev. Sam sem bil mnenja, da ime izhaja iz nemškega glagola machen — narediti, ker so bili predniki kovači. Gunter Machert pa je raziskal priimek nazaj do 16 stoletja in je dokazal: Prva generacija priimka so bili v Nemčiji in sicer Hans am Acher (=am Acker). Druga generacija so bili v Švici. Tretja generacija so bili že Ammacherji in četrta generacija v 17. stoletju že Macherji. Poiskal je ta priimek od Poljske do Švice, Nemčije, Bosne in Slovenije. 8) P Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, Razprave SAZU 11/1953, str. 187-188. 9) Arhiv SRS, Graščina Škofja Loka, knjige, te.52. 10) Ad 4), str. 163. 11) F. Štukl. Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz ahrrva občine Škofja Loka 1861 do 1918, str. 128-130. 12) Ad. 11), str. 123 13) Ad 5), str. 368-370 Ad. 11), str. 110. 14) Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka (naprej ZAL ŠkL), Občina Škofja Loka, grad- bene zadeve, fase. 99—115; za Karlovec 110, 111 ; za Trato fase. 109; za Studenec fase. 112, za Kapucinsko predmestje fase. 113, 114. 15) F. Štukl, Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918, Škofja Loka 1979, str. 14. 16) F. Štukl, Stavbenik Janez Krstnik Molinaro, L.R. 16/69, str. 198—205. 17) France Pokorn, Loka, krajepisno zgodovinska črtica. Dom in svet 1894, str. 212 (nadalje — Pokorn, Loka, DiS). 18) Obe votivni podobi in še več vedut Škofje Loke pred iznajdbo fotografije je v Loškem muzeju. Predmestja so na teh vedutah lepo vidna. 19) F. Štukl, Historiat stavbe Občinske skupščine v Škofji Loki, LR 25/1978, str. 79—83. 20) F. Štukl, Loška meščanska arhitektura s posebnim ozirom na leseno gradivo in razmišljanja o njej, LR 26/1979, str. 55-61. 21) Pokorn, Loka, DiS, str. 372. 22) Glej opombo 19). 23) F. Štukl, Sto let gasilstva v Škofji Loki (1876—1976), LR 23/1976. str. 137—138. 24) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, naselja kraji, hišne številke in gibanje prebivalstva, fase. 98. 25) Službene novine 25. 2. 1930. št. 44—XVI. 26) Meta Sterle. Barvarska obrt od srede 18. do začetka 20. stoletja na Loškem, LR 26/1979, str. 95-107. 27) Glej opombo 19). 28) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, zadeve občinskega premoženja, fase. 93—97; P. Blaznik, Škofja Loka . . . 1973, str. 453. 29) P. Blaznik, Škofja Loka . . . 1973, str. 376. 30) Glej opombo 20). 31 ) Leopold Šole, 150 strokovnjakov in 7000 konjskih moči, LR 1 2/1965, str. 65—81. 32) Milan Košenina, Loška mlekarna (Ob 70. letnici), LR 15/1968, str. 150—152; Inž. Srečko Šabec, Mlekarska šola v našem mestu (1926—1941 ), LR 16/1969; str. 145—160. 33) ZAL ŠkL., Okrajno glavarstvo Kranj — Sresko načelstvo Škofja Loka, vodopravni spisi za okraj Škofja Loka, spis št. 82 in 253; prospekt Karlinovih parketov s.d. 34) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, gradbene zadeve, fase. 102; Okrajno glavarstvo Kranj — Sresko načelstvo Škofja Loka, vodopravni spis št. 250. 106 35) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, gradbene zadeve, fase. 101. 36) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, gradbene zadeve, fase. 102. 37) F. Štukl, Podobar Janez Gosar starejši (1830—1887) s posebnim ozirom na Škofjo Loko z okolico in Selško dolino, LR 18/1971. str. 87—94. 38) F. Štukl. Uprava in arhiv občine Zminec (1897—1945); LR 15/1968, str. 89—94. 39) ZAL ŠkL., Občina Škofja.Loka, gradbene zadeve, fase. 102. 40) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, gradbene zadeve, fase. 103, 104; prav tam, poljedelstvo, goz- darstvo, živinoreja, fase. 138. 41 ) Glej opombo 23), str. 136. 42) Pokorn, Loka, DIS, str. 731. 43) P. Blaznik, Kolonizacija — Sorško polje, str. 156, 182—183, 210—212; P. Blaznik, Škofja Loka . . . 1973, str. 58—59. 44) F. Štukl, Kamniti most. LR 22/1975, str. 67-72. 45) ZAL ŠkL., Občina Škofja Loka, zadeve občinskega premoženja, fase. 93. 46) F. Štukl, Pokopališče v Škofji Loki, LR 24/1977, str. 71—81. 47) Pokorn, Loka, DIS, str. 731 — 732, 754—756; P. Blaznik, Škofja Loka, 1973, str. 341—343. 48) F. Štukl, Vplivi loške baročne sakralne arhitekture in opreme na Dolenjsko, rokopis za L.R. 1981. 49) Glej opombo 16). 50) F. Štukl, Slikar Janez Anton Tušek (1725—1798), LR 20/1973, str. 147-150. 51) Pomembne Ločane in njih bližnje sosedje je obdelal dr. Roman Savnik v LR 21/1974, str. 79—94. Za starejše osebnosti je zanimiva rokopisna kartoteka Franceta Pokorna (pisca Loke) v Nadškofijskem arhivu. Žal pri starejših Ločanih podaja le že znane plemiške rodbine in duhovne gospode. Točna lokalizacija pa tako pride v poštev šele v drugi polovici 18. stol. 52) Slovenski biografski leksikon (SBL) II, str. 430 53) France Planina, Profesor Franc Jesenko, LR 7/1960, str. 151 — 156. 54) Nadškofijski arhiv, Pokornova zapuščina, kartoteka Ločanov, fase. št. 9. 55) SBL 11, str. 706-713. 56) Andrej Pavlovec, Slikar France Košir, LR 7/1960, str. 11 — 118; Mira Jesenko, Slikar France Košir (1906-1939), LR 27/1980, str. 71-102. 57) SBL II, str. I. POVZETEK Škofja Loka je eno izmed domoznansko dobro obdelanih slovenskih mest. Vendar so se v bogati arhivski zakladnici loške preteklosti še pokazali viri, ki do sedaj za zgodovinsko proučevanje še skoraj niso bili uporabljeni. V mislih imam predvsem zemljiško knjigo, ki jih je za Škofjo Loko in predmestja kar za tri serije od druge polovice 18. stoletja do danes. Na osnovi teh zemljiških knjig smo v tej knjigi najprej obdelali loška predmestja Karlovec, Trato, Studenec in Kapucinsko predmestje. Pri tej topografiji po hišah smo pritegnili še druge vire, posebno tiste, ki so bili urejeni v Loški enoti zgodo- vinskega arhiva po letu 1967 in so raziskovalcem še manj poznani. Sem spada predvsem arhiv občine Škofja Loka tja do konca 18. stoletja, iz katerega smo uporabljali podatke za gradbene zadeve, popise prebivalstva, itd. Pomagali smo si tudi z župnim arhivom, pred- vsem s statusi animarum. Izven loškega arhiva smo uporabljali franciscejski in terezijanski kataster v Arhivu SRS, in zemljiške knjige za zadnjih 100 let pri Enoti Temeljnega sodišča Kranj v Škofji Loki. Pričujoča knjiga nam podaja opise hiše in njihove lastnike po stari hišni numeraciji predmestij, ki je bila vpeljana v 2. polovici 18. stoletja in je veljala do leta 1930. Stari hišni številki sledi sedanja številka, od bolj stalnih evidenc pa parcelna številka in zemljeknjižni vložek. Kronološko so potem navedena domača imena. Opisi hiš so vzeti iz zemljiške knjige iz okrog leta 1840 in nam lepo pokažejo takratno gradbeno stanje pred- mestij, temu posredno pa tudi sociološko plat takratnega bivanja. Gradbene posege smo posneli po bogati gradbeni dokumentaciji iz občinskega arhiva, ki izvira strnjena od 70. 107 let prejšnjega stoletja dp leta 1941. Za stoletno primerjavo smo navedli tudi prebivalstvo 1880/1980. V uvodih v predmestja smo skušali sumirati, primerjati in razložiti nekatere podatke iz posameznih hiš ali virov. Predvsem je zanimiva predmestna rast, starost, gradbena dejavnost, demografski razvoj, itd. V gradbeni dejavnosti smo predmestja konstantno zasledovali do leta 1941, pozneje pa le bolj pavšalno. Spet pri drugih postavkah smo primerjali podatke prav do leta 1980. Najstarejše stilne stavbne znake kaže Karlovec še iz 16. ali začetka 17. stoletja. Pri Studencu in v Kapucinskem predmestju so srednjeveška središča mlini. Trati bi prisodili poznejši vrtičkarski značaj, vendar nastopa v drugi polovici 18. stoletja že popolnoma izdelana, celo manj se spreminja kot ostala predmestja. Na splošno lahko rečemo, da je novi vek, posebno od konca 16. stoletja naprej pričel strnjena predmestja iz starih mestnih pristav. Naprej so predmestja sledila kot agrarno obrtniška podrast za mesto it razvoj je svojo kulminacijo dosegel v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so bila proletarska baza delavsko — kmečkega proletariata, ki se ga v Loki do sedaj nekako nismo zavedali ali pa smo ga podcenjevali. Na najenostavnejši način smo skušali klasificirati domača imena glede na imena iz priimkov in osebnih imen, dejavnosti pri hiši od drugod prinesenih imen, telesnih značilnosti ali dogodkov, ki so pogojila domača imena, lege hiš; itd. Pri gradbenih posegih za sedaj izluščimo le ugotovitev, da so se stare trdne hiše prav malo spreminjale skoraj do danes. Na kratko smo spregovorili o komunalnih in drugih napravah na tem prostoru, predvsem o tistih, ki so nam iz dosedanjega domoznanstva manj poznane. Na koncu teksta smo dodali spisek bolj poznanih piedmestencev, predvsem zato, da bomo zanaprej vedeli, v katerih hišah so bivali ali bili rojeni. Za ilustracijo smo knjigi dodali nekaj manj znanih reprodukcij, fotografij, na koncu knjige pa abecedne indekse za lažje iskanje in eventuelno nadaljnjo bralčevo obdelavo podatkov (n.pr. sorodstvo), s čemer se v knjigi seveda nismo tolikanj ubadali. Ne v opravičilo, ampak kot opozorilo naj navedem, da nismo želeli v knjigi ponavljati za ta predel že bogatih ugotovitev, ki jih prinaša knjiga dr. Pavleta Blaznika ob 1000 letnici praznovanja Škofje Loke, ali pa 27 letnikov Loških razgledov. Tudi nismo za predmestja delali kakih tehtnih sklepov, saj so skupaj z mestom tvorila hierarhično mestno družbeno gospodarsko piramido, katere vrh bo treba obdelati še v mestu. ZUSAMMENFASSUNG Die Häuser in Škofja Loka Vorstädte Karlovec, Trata, Studenec und Kapuzinervorstadt Škofja Loka ist eine der heimatkundlich gut bearbeiteten slowenischen Städte, doch sind in der reichen archivalischen Schatzkammer der städtischen Vergangenheit Quellen zum Vorschein gekommen, welche bisher von der geschichtlichen Forschung fast noch gar nicht benützt worden sind. Wir denkern hier vor allem an die Grundbuchei, von denen es für Škofija Loka und seine Vorstädte geradezu drei Serien gibt, die von der zweiten Hälfte des 18. Jh. bis zum heutigen Tag reichen. Aufgrund dieser Grundbücher wurden in diesem Buche zuerst die Vorstädte Karlovec, Trata, Studenec und die Kapuzinervorstadt behandelt. Bei dieser Topographie den Häusern nach haben wir auch andere Quellen hinzugezogen, besonders jene, die in die Einheit Škofja Loka des Geschichtlichen Archivs nach dem Jahre 1967 eingeordnet wurden und die den Forschern noch minder bekannt 108 sind. Hierher gehört vor allem das Archiv der Gemeinde Škofja Loka vom Ende des 18. Jh. an, dem wir Daten für Bauangelegenheiten, Volkszählungen usw. entnommen haben. Außer mit diesem Archiv halfen wir uns auch mit dem Pfarrarchiv, besonders mit dem Status animarum, ferner mit dem Franzisczeischen und Theresianischen Kataster im Archiv der SR Slowenien und mit den Grundbüchern der letzten hundert Jahre bei der Einheit des Grundgerichtes Kranj in Škofja Loka. Das vorliegende Buch führt die Häuser und ihre Besitzer nach der alten Hausnum- merierung der Vorstädte an, die in der zweiten Hälfte des 18. Jh. eingeführt wurde und bis zum Jahre 1930 gültig war. Der alten Hausnummer folgt die jetzige Nummer, dazu von ständigeren Evidenzen noch die Parzellennummer und die Grundbuchseinlage. Darauf sind die heimischen Namen chronologisch angeführt. Die Beschreibungen der Häuser sind dem Grundbuch aus der Zeit um 1840 entnommen und bezeugen recht schön den damaligen Bauzustand der Vorstädte, mittelbar auch die soziologische Seite des damaligen Wohnens. Die Darstellung der Baueingriffe haben wir der reichen Baudo- kumentation im Gemeindearchiv entnommen, die geschlossen von den siebziger Jahren des vorigen Jahrhunderts bis zum Jahre 1911 reicht. Für einen hundertjährigen Vergleich haben wir auch die Einwohnerzahlen 1880/1980 angeführt. In den Einleitungen zu den Ausführungen über die einzelnen Vorstädte versuchten wir einige Daten aus einzelnen Häusern oder Quellen zu summieren, zu vergleichen und zu erklären. Interessant ist vor allem das Anwachsen der Vorstädte, ihr Alter, ihre Bautätigkeit, ihre demographische Entwicklung usw. Bezüglich der Bautätigkeit haben wir die Vorstädte konstant bis zum Jahre 1911 verfolgt, die spätere Entwicklung nur pauschal. Doch haben wir bei einigen anderen Posten die Daten ganz bis zum Jahre 1980 miteinander verglichen. Die ältesten, noch aus dem 1 6. oder dem Beginn des 17. Jh. stammenden Baustilken- nzeichen weist die Vorstadt Karlovec auf. In Studenec und in der Kapuzinervorstadt bilden Mühlen den mittelalterlichen Kern. Der Vorstadt Trata könnte man den späteren Gärtlercharakter zuschreiben, doch tritt sie schon in der zweiten Hälfte des 18. Jh. vollständig ausgebaut auf und verändert sich sogar weniger als die übrigen Vorstädte. Im allgemeinen können wir sagen, daß die Neuzeit, besonders vom 16. Jh. an, die geschlos- senen Vorstädte aus alten städtischen Meierhöfen zu bilden begann. Zuerst entfalteten sich die Vorstädte sozusagen als agrarisch gewerblicher Unterwuchs der Stadt. Diese Entwicklung erreichte ihren Höhepunkt in der zweiten Hälfte des vorigen Jahrhunderts, als die Vorstädte die proletarische Basis des Arbeiter — und Bauernproletariats bildeten, dessen Existenz uns in Škofja Loka bis jetzt nicht recht bewußt war oder die wir zumindest unterschätzten. Wir versuchten, die heimischen Hausnamen auf einfache Weise zu klassifizieren, und zwar hinsichtlich ihrer Herkunft aus Familien — und Perso- nennamen, der häuslichen Tätigkeit, von woanders zugebrachten Namen, körperlichen Eigenschaften oder Ereignissen, durch welche die Hausnamen bestimmt wurden, der Lage des Hauses nach usw. Bei der Behandlung der Baueingriffe scheiden wir vorläufig nur die Feststellung aus, daß sich die alten festgebauten Häuser bis auf den heutigen Tag nur wenig verändert haben. Kurz besprochen wurden die kommunalen und anderen Einrichtungen in diesen Räumen, besonders diejenigen, die uns aus unserer bisherigen Haimatkunde weniger bekannt sind. Am Schlüsse des Textes haben wir ein Verzeichnis bekannterer Einwohner der Vorstädte hinzugefügt, vor allem, damit wir von nun an wissen, in welchen Häusern sie geboren wurden oder gewohnt haben. Zur Illustrierung des Gesagten haben wir das Buch mit einigen weniger bekannten Reproduktionen und Fotografien ausgestattet. Abschließend haben wir alphabetische Verzeichnisse beigefügt, die das Suchen und eine weitere eventuelle Bearbeitung durch den Leser erleichtern sollen (z. B. bei Feststellungen von Verwandtschaften), womit wir uns im Buche selbst nicht sonderlich beschäftigen konnten. 109 Nicht zur Entschuldigung, sondern als Hinweis möge erwähnt sein, daß wir im Buche nicht die für dieses Forschungsgebiet schon reichen Ergebnisse wiederholen wollten, die das von Dr. Pavle Blaznik anläßlich der 1000-Jahrfeier der Herrschaft Škofja Loka verfaßte Buch veröffentlicht hat und auch nicht jene der 27 bisher erschienenen Jahrgänge der Zeitschrift „Loški razgledi”. Auch haben wir hinsichtlich der Vorstädte keine wichtigeren Schlüsse abgeleitet, sie bildeten ja zusammen mit der Stadt eine hierarchische städtische gesellschaftlich-wirtschaftliche Pyramide, deren Spitze, die Stadt selbst, noch zu bearbeiten ist. SEZNAM HIŠ V ZEMLJEVIDU PREDMESTIJ Predmestje Ulica pare. št. Karlovec 1 Poljanska 20 108 2 Poljanska 1 7 90 3 podrta pred 1825 / 4 Poljanska 19 91 5 Poljanska 21 93 6 pogorela 1893 107 7 pogorela 1893 105 8 Poljanska 23 97 9 Poljanska 26 101 10 Poljanska 22 95 11 pogorela 1893 92 12 pogorela 1893 94 13 Kopališka 45 96 14 Kopališka 43 88 15 Kopališka 39 87 16 Kopališka 37 86 17 Kopališka 44 89 18 Kopališka 33 84 19 Kopališka 27 83/1 20 Kopališka 25 82 21 Kopališka 23 80 22 Kopališka 21 79 23 Kopališka 19 78- 24 Kopališka 18 77 25 Kopališka 16 76 26 Kopališka 14 75 27 Kopališka 12 73 28 Kopališka 10 72 29 Kopališka 15 55 30 Kopališka 13 56 31 Kopališka 11 57 32 Kopališka 9 58 33 Kopališka 8 69 34 Kopališka 6 68 35 Kopališka 7 60 36 Kopališka 5 61 110 37 Kopališka 4 67 38 Kopališka 2 66 39 Kopališka 3 62 40 Kopališka 1 64 41 Poljanska 1 65 42 Poljanska 2 128/2 43 Poljanska 4 127 44 Poljanska 4 126 45 Poljanska 6 125 46 Poljanska 8 123 47 Poljanska 10 122 48 pogorela 1939 98 49 Kopališka 22 81 50 Poljanska 24 103 51 Poljanska 7 74 52 Poljanska 25 102 53 v Podpulferci-Grabnar 54 Kopališka 31 219, 83/2 55 Kopališka 41 337 59 Kopališka 17 215 Kopališka ulica 35 Poljanska cesta 9 Poljanska cesta 3 Kopališka ulica 29 par. št. 84/2 par. št. 212/2 par. št. 205, 316 par. št. 83/3 Trata 1 Grajska pot 14 124; 472 2 Grajska pot 10 119 3 Grajska pot 8 118 4 Grajska pot 5 113 5 Grajska pot 3 112 6 Grajska pot 1 111 7 Poljanska 14 110 8 Grajska pot 2 114 9 Grajska pot 4 115 10 Grajska pot 6 116 11 Poljanska 12 120 12 podrta pred 1880 117 13 Poljanska 18 109 Studenec 1 Sorška cesta 12 39 2 Jegorovo pred. 5, 5a. 40/1,41/2 3 Jegorovo pred. 7 42 4 Jegorovo pred. 9 43/1 5 Jegorovo pred. 13 44 6 Jegorovo pred 1 7 45 7 Jegorovo pred. 19 46 8 Jegorovo pred. 25 48 111 9 Jegorovo pred. 27 49 10 Jegorovo pred. 12 50 11 Jegorovo pred. 29 51 12 Jegorovo pred. 31 52 13 Jegorovo pred. 33 53 14 Stara cesta 4 38 15 Jegorovo p. 14 54 16 Jegorovo p. 23 47 17 Jegorovo p. 11 43/2 18 Jegorovo p. 8 288 19 Jegorovo p. 2 293 20 Stara c. 9, 9a. 307/1, 2, 3; 124/2 21 Jegorovo p. 15 299 22 Jegorovo p. 21 47 23 Jegorovo 1 618, 314 24 Stara c. 1 7 301 25 Stara c. 14 308 26 Jegorovo p. 10 59 Jegorovo predmestje 4 Fužina Jegorovo predmestje 3 Jegorovo predmestje 32 Sorška cesta 13 pare. št. 355 40/2 356 zraven mlina 177 (žage) Kapucinsko predmestje 1 Novi svet 1 pare. št. 2/1 2 Novi svet 3 4 3 Novi svet 4 3/1 4 podrta 13 5 podrta 14 6 Novi svet 1 2 15/1 7 Novi svet 13 15 8 Šolska 3 20 9 Titov trg 4 33,34 10 podrta, Tit. t. 8 31 11 Titov trg 14 26 12 Titov trg 13 27 13 Titov trg 12 28 14 Titov trg 11 29 15 Novi svet 5 24, 25 16 Titov trg 5 36 17 Titov trg 3 32 18 podrta 22 19 Nov svet 21 23 20 Titov trg 6 35 21 Titov trg 9 30 22 glej Kapucinsko 9 23 podrta, glej K.p. 10 24 glej Kapucinsko 9 112 25 Titov trg 2 26 Novi svet 2 27 Cesta talcev 4 28 Cesta talcev 6 29 Cesta talcev 12 30 Stara cesta 2 31 Kidričeva 3 32 Partizanska 26 33 Partizanska 1 7 34 Partizanska 21 29/2 2 19 1&, 50/1 295 320 106/1,2; 322 321 325/1,2 82/1;187;324 Kufrova kovačnica (podrta) pare. št. 29, 332 Ziherlovo skladišče (podrto) pare. št. 10 Titov trg 1 0 Titov trg 7 Šolska ulica 2 Šolska ulica 1 Šolska ulica 7 Šolska ulica 8 Šolska ulica 4 pare. št. 28/2 31/2; 36/2,3. 28/2; 29/5. 346 354 47/3;379 47/5 113 Karta loških mestnih in meščanskih gozdnih deležev iz leta 1789. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm, Škofja Loka. Desni spodnji del karte iz leta 1789. Shematično prikazuje talni načrt mesta in dela predmestij. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 114 Škofja Loka z delom Karlovca, Studenca in Kapucinskega predmestja. Posnetek je iz zbornika Go- renjska, 1931, vendar je precej starejši, med leti 1906—1926. 115 Karlovec, levo Ferbarjeva hiša, Karlovec 33, Kopališka ulica 8, desno Jesenkova hiša, Karlovec 32, Kopališka ulica 9. 117 Podrta Čičova hiša v Karlovcu št. 14, Kopališka ulica 43. Foto: Golobič 118 Puštalska brv po razglednici okrog leta 1932. Pogled na Škofjo Loko in Puštalski most. Posnetek je nastal med leti 1938 in 1941. Iz fototeke Loškega muzeja. 119 Poplava na Studencu 1926. Na sliki je stara Bodlarjeva hiša, Studenec 6, danes nova hiša Jegorovo predmestje 17. Še bolj levo pod drevesi je Poštarjeva hiša, Studenec 21, takrat še pritlična stavba, danes nadstropna hiša Jegorovo predmestje 15. Slika je iz fototeke Loškega muzeja. Skica vodnih naprav pri Puštalski brvi leta 1889. Dobro se vidi jez, del brvi, mlinsko poslopje Studenec št. 13, danes Jegorovo predmestje 33, žaga, sedaj spremenjena v hišo Jegorovo predmestje 32, stope za eresio, ki so bile takrat v poznejši Bičkovi kovačnici. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 120 Načrt neizvedene vodne naprave (druge) Marije Plantarič, vdove Karlin na Studencu, ob hiši št. 11, danes Jegorovo predmestje 29. Načrt je iz leta 1909. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. Načrti adaptacije Krennerjeve pristave na Studencu v stanovanjsko hišo in tovarno turbin ing. Franca Schneiterja, Studenec 26. Sedaj je v stavbi AMD Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10. Načrte je izdelal ing. dr. Miroslav Kassal leta 1922. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 121 Votivna podoba ki prikazuje požar v Kapucinskem predmestju leta 1837 in na Studencu leta 1839. Iz fototeke Loškega muzeja. 122 123 Pogled na del Loke in staro Prajerco na desni Kapucinsko predmestje št. 20, Titov trg 6. Po razglednici s poštnim pečatom 1911. Načrt nove Ingličeve hiše. Kapucinsko predmestje 17, danes Titov trg 3. Načrt je izdelal leta 1885 Janez Krstnik Molinaro iz Škofje Loke. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm 124 NAČRT ZA PREZIDAVO GOSTILNE IN STANOVANJA G FO J KARJA ANTONA OB KAPUCINSKEM MOSTU V ŠKOFJI LOKI Načrti za adaptacijo hiše Kapucinsko predmestje 14, danes Titov trg 11 ob Kapucinskem mostu. Zgornji načrt je izdelal Janez Krstnik Molinaro leta 1888, spodnjega pa ing. France Tomažič iz Ljubljane leta 1938. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 125 Neizvedeni načrti prezidave Jakličeve hiše, Kapucinsko predmestje 13, sedaj Titov trg 12. Načrt je bil izdelan v Ljubljani 1906. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. Prva večja varianta Burdychove hiše. Kapucinsko predmestje 25, danes Titov trg 2. Načrt je izdelal Karel Kolinsky leta 1902. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 126 Pogled od Krevsa, Kapucinsko predmestje 6, danes Novi svet 12 na pričetek gradnje blokovnega naselja Novi svet. V ozadju šola in podrta pristava Novi svet, Kapucinsko predmestje 18. Iz fototeke Loškega muzeja. Pogled na del podrtega Balantovega kompleksa. Hiša na levi, Kapucinsko predmestje 10 je podrta. Od sredine na desno je poštno poslopje, sedaj Titov trg 9, prej Kapucinsko predmestje 21. Trgovinica s teraso je podrta. Skrajno na desni se vidi vogal sedanje trafike Iz fototeke Loškega muzeja. 127 Najstarejši del Balantovega kompleksa, Kapucinsko predmestje 10. Podiranje leta 1954. Foto Igor Guzelj st. 128 Novejši del Balantovega kompleksa, Kapucinsko predmestje 23. Spodaj so bili hlevi in gospodarski prostori, v nadstropju pa stanovanja. Foto Igor Guzelj st. 129 Zadnji ostanki Balantovega kompleksa, Kapucinsko predmestje 10 leta 1954. Na levi je Burdychova apoteka, Kapucinsko predmestje 25, danes Titov trg 2, Ingličeva hiša, Kapucinsko predmestje 17, sedaj Titov trg 3 in Štemarje, Kapucinsko predmestje 9, Titov trg 4. Vsa poslopja na sliki bodo porušili. Foto Igro Guzelj st. Kronbirtova pristava, Studenec 20, danes Stara cesta 9 in 9a. V času posnetka iz začetka 20. stoletja je bila v stavbi še Staretova „Zaloga pive mengeške pivovarne". Iz fototeke Loškega muzeja. 130 Načrti prenove Koširjevega mlina, Kapucinsko predmestje 3, danes Novi svet 4. Načrte je izdelal leta 1924 Josip Garbajs iz Trzina. Original ZAL Škofja Loka, foto Šturm. 131 Stavba Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote v Škofji Loki, Blaževa ulica 14. Arhiv je odprt za stranke ob ponedeljkih in sredah. Na zalogi imamo še publikacijo: Zapisniki in drugi izbrani doku- menti iz arhiva občine Škofja Loka 1861 do 1918. Foto Šturm 132 LOŠKI OSKRBNIK Lamberg Gašper 90 LOŠKI PROTIPISAR Grundier Jeremija 91 Prenner Ignac Anton 51 SODNIK Cebal Maksimi Ijan (Zeball) 90 ODVETNIK Šubic Milan 72 RAVNATELJ Šubic Ivan 72, 102 PROFESOR Jesenko Franc (univerzitetni profesor) 37 Šubic Mirko 102 PRIRODOSLOVEC Macher Ivan 102 BIOLOG Jesenko Franc 102 INŽENIRJI Hafner Ivan 48 Kassal Miroslav 80 Navinšek Emil 83 Peternelj Jože 45 Schneiter Franc 80 Šubic Stanko 72 Šubic Vladimir 72 Uhlif Hugo 65 Žužek Franc 42 ARHITEKT Holinsky Karel 68 PUBLICIST Gaber Ante 65 SLIKARJI, FESKANTI, PODOBARJI Gosar Janez (slikar, freskant) 86 Grohar Ivan (slikar) 101 Košir France (slikar) 102 Šubic Janez (podobar) 102 Šubic Johan (podobar) 72 Šubic Mirko (slikar, restavrator) 72, 102 133 ŠKOFIJSKI ARHIVAR Pokorn Serafin Franc 102 DUHOVNIKI Karlin Jurij (župnik) 101 Pokorn Serafin Franc (župnik) 102 Wester Janez 49 RANOCELNIK Grbec Jožef 53 LEKARNARJI Burdych Ervin 97 Burdych Oton 98 MAGISTRATNI SVETNIK Šubic Ivo 72 DAVČNI URADNIK Suša Franc 47 KONTROLOR Curhalek Franc Ksaver (Zurhaleg) 43 OBČINSKI SLUGA Poljane Blaž 30 OBČINSKI SEL Južna Gašper 44 PISMONOŠA Poljane Franc 30 TRGOVCI Bogataj Andrej 41 Gašperšič Johan (trgovec s platnom) 73 Gradiš Anton (trgovec s platnom) 21 Gradiš Johan (Gradišek) 21 Hafner Martin (trgovec z živino) 44 Homan Tomaž 32 Karlin Valentin (trgovec s platnom) 76 Krmelj Terezija (Marguč) (trgovka s svečami) 71 Mohar Blaž (Macher) (trgovec s platnom) 97 Mohar Minka (trgovka z vinom) 97 Pehar Konrad 42 Peternel Franc 38 Sušnik Gašper 35 Ziherl Franc 94 134 KRAMARJI Benkovič Jožef 57 Mrovlja Janez 38 Šink Terezija 36 Urbančič Johan 35 Vodnik Boštjan 58 BRANJEVCI Gašperšič Tomaž 31 Kandiž Marija 39 KROŠNJARKA Tratnik Marija 32 KOVAČI Bernik Martin 34 Božnar Matija 38 Cof Andrej (Zaff) (podkovski kovač) 92 Cof Anton (Zapf) (podkovski mojster) 92 Demšar Janez (podkovski kovač) 92 Demšar Johan 75 Jereb Johan (fužinski kovač) 72 Jereb Marko (fužinski kovač) 72 Jesenko Anton (fužinski kovač) 72 Jesenko Gregor 60 Mohar Andrej (podkovski kovač) 92 Mohar Andrej (podkovski mojster) 92 Mohar Andrej (podkovski pomočnik) 92 Mohar Franc (podkovski kovač) 92 Mohar Franc (podkovski pomočnik) 92 Mohar Gašper 93 Mohar Jožef 87 Mohar Matija 93 Mohar Tomaž 92 Perko Anton 26 Peternel Gregor (fužinski kovač) 33 Peternel Johan 38 Peternel Johan (orodni kovač) 72 Peternel Luka 33 Peternel Luka (fužinski kovač) 33 Peternel Matija 72 Pokorn Blaž 69 Pokorn Gašper (orodni kovač) 33 Pokorn Johan 33 Prosen Peter 60 Rozman Anton (fužinski kovač) 35 Rozman Jožef 33 Rupar Franc 95 Tavčar Valentin 27 Triler Matevž (sekirni in vozni kovač) 38 Žirovnik Fran (fužinski kovač) 39 Žirovnik Gašper (fužinski kovač) 39 135 ŽEBLJAR Pegam Jožef 74 KLJUČAVNIČARJI Bizjak Anton (Wissiak) 38 Bizjak Franc 38 Bizjak Gregor 38 Bizjak Matevž 38 Bizjak Urban 38 Jesenko Franc 37 Jesenko Jernej 37 Jesenko Johan 37, 74 Jesenko Mihael 37 Ličar Anton 79 Polenc Anton 71 Polenc Gregor 70 Polenc Jožef 71 Rupar Janez 36 MEHANIK Rupar Janez 36 KLEPAR Kavčič Ivan 78 KOTLAR Pegam Janez 38 Pegam Jožef 38 MIZARJI Berčič Martin 74 Berčič Valentin 74 Bergant Janez 25 Cegnar Peter (mizarski pomočnik) 34 Dolinar Simon 32 Grohar C ir il 29 Gronar Jurij 29 Inglič Johan 95 Jamnik Jože 88 Kandiž Janez 39 Kankelj Janez 88 Karlin Jurij 35 Kržišnik Anton 46 Otrin Luka 58 Peternel Ignac 53 Peternel Janez 53 Peternel Jože 53 Peternelj Jože 45 Pokorn Gašper 96 Polanc Gregor 24 136 Ručigaj Alojzij 32 Ručigaj Jakob (Ruzgai) 32 TESARJI Benedik Simo n 40 Bernik Jurij 56 Bernik Matija 56 Bernik Nikolaj 56 Božnar Andrej 26 Demšar Johan 26 Demšar Urban 75 Eržen Ivan 68 Jurčič Jožef 46 Karlin Jakob 75 Marcina Anton 55 Marcina Gašper 59 Marcina Simon 59 Miklavčič Andrej 20 Mohorič Jernej 22 Nikler Jakob 40 Sušnik Miha 23 Šubic Franc 55 Šubic Jurij 22 KOLAR Bernik Gašper 27 PARKETAR Kržišnik Anton 46 SODARJI Fojkar Andrej 77 Pipan Mihael 73 ZIDARJI Gregor Janez (zidarski mojster) 78 Molinaro Janez Krstnik (zidarski mojster) 86 Pokorn Franc 33 Tavčar Franc 79 STREHAR Pintar Tomaž 57 STEKLAR Otrin Jurij (Votrin) 58 PLESKAR Jurčič Jožef 46 PEČAR Jesenko Johan 39 137 LONČAR Grošel Franc 71 Tavčar Anton 25 KAMNOSEKI Finžgar Alojzij 80 Golmajer Anton 70, 71 Koprivc Gašper 70 Koprivc Jurij 74 Šušteršič Janez 80 Vodnik Simon 73 ŽAGARJI Jenko Valentin 30 Kalan Marija (Rupar) 89 Kavčič Peter 21 Tavčar Štefan 28 MLINARJI Dolenc Urban 89 Gaber Andrej 69 Kalan Marija (Rupar) 89 Košir Jožef 88 Košir Lorene 88 Košir Matevž 88 Maček Andrej 70 TKALCI Benkovič Jožef 57 Franko Jožef 55 Gašperšič Johan 73 Hafner Jakob 31 Hojkar Tomaž 55 Jereb Jakob 72 Jurič Matevž 46 Kandiž Simon 26 Kobau Jurij 54 Kobau Tomaž 54 Kopač Franc 38 Krmel Miha 54 Pečnik Gašper 40 Pečnik Jožef 25 Pistotnik Jakob 19 Planina Franc 24 Planina Peter 58 Podvis Pavel 30 Pokorn Gašper 96 Sušnik Gašper 35 Tavčar Anton 25 138 Tavčar Matevž 22 Vodnik Boštjan 58 BARVARJI Hafner Martin 76 Pavšek Jožef 45 Pavšek Lovrenc 45 Pokorn Anton 45 Pokorn Franc 37, 45 Pokorn Jurij 37 Repež Jakob 34 Repež Matevž 34 Sušnik Luka 32 Sušnik Martin 30 Vilfan Anton 42 Vilfan Jakob 42 USNJARJI Dermota Johan 32 Dermota Matevž 32 Gruber Florjan 37 Jesenko Johan 73 Kalan Jožef 29 Kalan Johan 60 Kalan Jurij 29 Klemenčič Jakob 60 Klemenčič Simon 37 Perko Johan 29 Perko Valentin 29 STROJAR Krašovec Mihael 73 IRHAR Krenner Andrej 41 KRZNARJI Gaber Andrej 36 Gaber Mihael 36 Hribernik Luka 20 Jamnik Luka 40 ČEVLJARJI Albreht Franc 47 Albreht Gregor 47 Bernik Andrej 27 Bernik Anton 27 Bernik Urban (Werdnig) 40 Hafner Andrej 55 Hafner Franc 55 139 Mihelič Anton 33 Oblak Blaž 75 Oblak Jožef 72 Porenta Matevž 27 Pušar Ivan 33 Tavčar Ignac 28 Tavčar Simon 22, 28 VRVARJI Čarman Gregor 42, 45 Kiler Leopold (vrvarski pomočnik) 38 KROJAČI Gašperšič Franc 31 Kavčič Tomaž 32 Kržišnik Johan 46 Osterc Jurij 20 Osterc Matevž 20 Platiša Tomaž 23 Polanc Miklavž 48 ŠIVILJE Jesenko Urša 37 Pečnik Mina 87 KLOBUČARJI Burghard Valentin 36 Dolenc Gregor 94 Hafner Štefan 31 MODISTINJA Jesenko Frančiška 37 GLAVNIKARJI Gašperšič Tomaž 31 Guzel Jurij 37 Kandiž Johan 39 Štajer Jakob 20 URARJI Albreht Simon 23 Albreht Urban 23 FOTOGRAFI Blaznik Avgust 50 Sadar Oton 17, 49, 50 SVEČAR Pavšek Jožef 45 140 DIMNIKAR Šifrar Tomaž 54, 57 VRTNAR Osel Jožef (Wosu) 36 PERICA Tavčar Marjeta 25 BIRTI IN GOSTILNIČARJI Benedičič Tomaž (birt) 41, 57 Berčič Alojzij (gostilničar) 93 Bergant Andrej (gostilničar) 78 Bergant Janez (birt) 91 Čarman Gašper (gostilničar) 41 Čarman Marija (Hafner) (gostilničarka) 42 Daneu Rozina (gost i Iničar ka) 91 Dolenc Martin (birt) 74 Dolinar Barbara (birtinja) 96 Gašperin Andrej (gostilničar) 78 Gašperin Helena (gostilničarka) 78 Golob Gašper (birt) 93 Guzel Ana (gostilničarka) 91 Guzel Ignacij (gostilničar) 91 Guzel Ivana (gostilničarka) 91 Guzel Janez (gostilničar) 91 Guzel Oton (gostilničar) 43 Južna Gašper (birt) 44 Kalan Franc (gostilničar) 96 Kalan Frančiška (gostilničarka) 96 Kovač Franc (gostilničar) 23 Kregar Marija (birtinja) 91 Kregar Valentin (birt) 91 Lotrič Franc (birt) 93 Peternel Franc (birt) 38 Polanc Miklavž (birt) 24 Zalaznik Jakob (birt) 94 Ziherl Franc (gostilničar) 94 MESARJI Hafner Franc 39 Komatar Anton 89 Oblak Janez 72 Vodnik Franc 73 PEKI Berčič Pavel 44 Južna Gašper 44 Južna Jakob 43 Košir Anton 41 Kobla: Simon 41 141 Marcina Gašper 95 Marcina Simon 95 OLJ ARJI Krmel Jakob 54 Planina Anton 21 SODAVIČAR Deisinger Janez 90 PIVAR Maček Gregor 96 FIJAKAR Guzel Oton 43 VOZNIK Kržišnik Franc 46 KMETJE IN GRUNTARJI Benedik Blaž (kmet) 34 Jenko Johan (kmet) 57 Pokorn Jakob (gruntar) 58 Šink Luka (kmet) 34 Vodnik Urban (gruntar) 37 KMETOVALCI Dermota Franc 73 Guzel Franc 77 Jamnik Johan 77 POLJEDELCI Ambrožič Ivan 28 Ambrožič Marija 27 Bogataj Andrej 41 Čarman Gašper 41 Čarman Valentin 77 Dolinar Jera 22 Franko Anton 21 Franko Luka 55 Jenko Anton 58 Jenko Elizabeta (Jesenovec) 71 Jurjevič Jakob 47 Kalan Franc 20, 23, 96 Kandiž Franc 40 Kandiž Jakob 40 Kandiž Marija 39 Kavčič Peter 21 Kržišnik Andrej 54 Lešnak Jožef 60 142 Lukančič Mihael 34 Pegam Jožef 38 Perko Anton 26 Peternel Ana 38 Pistotnik Anton 19 Planina Simon 24 Pokorn Franc 33 Polanc Ignac 24 Poljane Blaž 30 Rant Jera 44 Rant Miklavž 34 Rupar Mihael 95 Tavčar Ignac 28 Tavčar Lovrenc 22 Tavčar Matevž 25 Tavčar Štefan 28 Zupančič Mica 29 DNINARJI Bernik Ožbolt 25 Jurjevič Jakob 47 Krmelj Franc 26 Perko Peter 26 Pokorn Matevž 35 Prevodnik Matevž 26 Tavčar Marjeta 25 KAZALO IMEN Abramovič Marta 72 Albreht Elizabeta 23 Albreht Franc 23, 47 Albreht Frančiška 56 Albreht Gregor 47 Albreht Helena (Benedičič) 23 Albreht Simon 23, 56 Albreht Urban 23 Albreht Urša (Hafner) 23 Alešk (vulgo) 64, 70 Alič (vulgo) 64, 76 Aljaž Neža 97 Altenlack 90 Altlack 7 Ambrožič Antonija 28 Ambrožič Franc 27, 28 Ambrožič Groga 27 Ambrožič Ivan 28 143 Ambrožič Janez 27 Ambrožič Marija 27 Ambrožič Marija (Konstantin) 59 Ambruž (vulgo) 25, 35 AMD Škofja Loka 62, 80 Andrejevič 81 Apoteka (vulgo) 97 Arhar (vulgo) 11 Arhar Jur 24 Avstrija 10 Babnik Marija 49 Babnikova grapa 11 Badgasse 1 7 Balanč Franc 34 Balanč Marija (Beševič) 34 Balant (vulgo) 83, 84, 85, 86, 91, 97 Barba (vulgo) 34 Barl Antonija 98 Bauer Jurij 93 Bavdaž Anton 57 Bavdaž Ivan 57 Beck (vulgo) 31 Benedičič Franc 41 Benedičič Helena (Albreht) 23 Benedičič Tomaž 41,57 Benedik (vulgo) 39 Benedik Aleš Wenedig) 34 Benedik Andrej 44 Benedik Blaž 34 Benedik Marija 40 Benedik Marjana (Šubic) 40 Benedik Simon 40 Benedik Urban 21 Benedik Uršula 40 Benkovič Andrej 57 Benkovič Jožef 57 Benkovič Matija 75 Berčič Alojz 93 Berčič Alojzij 28, 48, 49, 87, 93, 100 Berčič Alojzija (Širok) 49 Berčič Anton 44 Berčič Ignacij 29, 48 Berčič Jakob (Wertschitsch) 74 Berčič Janez 55, 78 Berčič Marija 74 Berčič Marjeta (Eržen) 35 Berčič Martin 74 Berčič Neža 74 Berčič Pavel 44 144 Berčič Uršula 44 Berčič Valentin 74 Bergant Andrej 78 Bergant Janez 25, 91 Bergant Jerica 25 Bergant Lovrenc 96 Bergman Jožef 43 Berle (vulgo) 31 Bernik 13 Bernik Alojz 74 Bernik Alojzij 48, 75 Bernik Andrej 27 Bernik Angela 88 Bernik Anton 27 Bernik Franc (Werdnig) 34 Bernik Frančiška (Grohar, Hafner) 29 Bernik Gašper 27 Bernik Gašper (Werdnig) 27 Bernik Janez 75 Bernik Johan 47 Bernik Jurij 56 Bernik Lojze 48 Bernik Martin 34 Bernik Matija 56 Bernik Mica (Werdnig, Jemec) 40 Bernik Neža 56 Bernik Nikolaj 56 Bernik Ožbolt 25 Bernik Pavel 27 Bernik Urban (Werdnig) 40 Bernik Valentin 75 Besnica 102 Beševič Boštjan 34 Beševič Jasna 34 Beševič Marija (Balanč) 34 Bevk Frančiška 27 Bevk Minka 27, 49 Biček (vulgo) 32 Biček Gregor 32 Biček Katarina 92 Biček Marija Ana (Witscheg) 32 Bičk (vulgo) 32, 64, 77 Bičkova kovačnica (vulgo) 65 Bildauer (vulgo) 64, 72 Binkel 20, 58 Bischoflack 7, 47, 94, 95 Bizjak Anton (Wissiak) 38 Bizjak Franc 38, 75 Bizjak Gregor 38 Bizjak Matevž 38 Bizjak Urban 38 145 Blaznik Avgust 50 Blaznik Mihael 55, 56 Blaznik Mijo 55, 56 Blaznik Pavel 91 Blaznik Pavle 3 Blaznik Stanka (Krašovec) 50 Blaž (vulgo) 29 Bodlar (vulgo) 64, 71 Bodoveljska dolina 10 Bodoveljska grapa 10, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 39, 40, 41,42, 43, 44, 45, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 74, 75, 86, 92 Bodoveljska soseska 10 Bodovlje 11 Bogaimb Luka (Pegam) 53 Bogataj Andrej 41 Bogataj Marija (Košir) 41 Bogataj Tomaž 56 Bohinc Mica (Fabian) 20 Bohinc D. 90 Bozovičar Franc 101 Bozovičar Rado 81 Bozovičar Urška 101 Božnar Ana 38 Božnar Ana (Čadež) 46 Božnar Andrej 26 Božnar Franc 26 Božnar Ivana 26 Božnar Ivanka 26 Božnar Marija 26, 44 Božnar Matija 38 Božnar Micka 35, 36 Božnar Neža 38 Bradeško Marija (Samotorčan) 57 Bradobirt (vulgo) 86, 95 Brainovc (vulgo) 19 Brbonova Liza (vulgo) 74 Brbonovš (vulgo) 74 Breznica 1 2, 24, 40 Breznik Karel 36 Breznik Marija 36 Breznik Marija (Oblak) 36 Breznik Pavel 36 Brezniška dolina 10 Brifah Silva 43, 50 Brifah Viktor 43 Brod 67 Brode 10, 15, 37 Brojan (vulgo) 12, 19, 27, 37, 51,53, 56 Brojanova kovačnica (vulgo) 17, 49 Brojska občina 11 146 Budimpešta 81 Bukove Lovrenc 47 Bukovec Simon 23 Bukovšk (vulgo) 19, 32 Burbon (vulgo) 63 Burbonovš (vulgo) 63, 64, 74 Burdih (vulgo) 97 Burdych 83 Burdych Ana 97 Burdych Ervin 97 Burdych Magda (Potočnik) 98 Burdych Oti 98 Burdych Oto 97 Burdych Oton 98 Burghard Valentin 36 Burnik Ana (Tavčar) 59 Burnik Franc 59 Burnik France 59 Caleari Neta 28 Cankar Ludvik 31 Cebal Maksimiljan (Zeball) 90 Cegnar Peter 33, 34 Celje 68, 72 Cerkev Sv. Križa na Hribcu 67 Cesar (vulgo) 64, 69 Cesarsko kraljevi erar 43 Cesta talcev 84, 98 Cibrova grapa 11 Cimpermanov Jaka (vulgo) 64, 74 Cirman Valentin 99 Cof Andrej (Zaff) 92 Cof Anton (Zapf) 92 Curhalek Franc Ksaver (Zurhaleg) 43 Čadež (vulgo) 49 Čadež Ana (Božnar) 46 Čadež Jože 49 Čadež Marija (Pokorn) 98 Čarman Franc 41 Čarman Gašper 41,42 Čarman Gregor 42, 45 Čarman Jera 45 Čarman Jera (Oblak) 77 Čarman Lovro 31,32 Čarman Marija (Hafner) 41,42 Čarman Valentin 77 Čemažar Gregor 48, 58 Čemažar Johan 48 Čepin Jože 97 147 Čič (vulgo) 19, 26 Čik (vulgo) 17 Čik Jakob (Tschick) 57 Čik Matevž 57 Čikova delavnica (vulgo) 49 Črtalič Slavka 97 Daneu Rozina 90, 91 Davčna uprava Skupščine občine Škofja Loka 98 Dobelak Martin 25 Debelak Neža (Lušina) 40 Debeljak Urša 30 Debeljak Valentin 100 Debeljak Viktor 100 Deisinger Janez 90 Demšar Anton 81 Demšar Filip 97 Demšar Janez 90, 92, 100 Demšar Johan 26, 75 Demšar Katarina 26, 46 Demšar Ljuba (Žorž) 47 Demšar Lovrenc 26 Demšar Marija (Mohar) 92 Demšar Mica 75 Demšar Pavle 100 Demšar Terezija 97 Demšar Urban 75 Demšar Vinko 46, 47 Dermota Alojzija 99 Dermota Franc 73 Dermota Jakob 99 Dermota Johan 32 Dermota Matevž 25, 32, 73 Dernovšek Helena 43 Dešna 11 Deutsches Reich 43 Dijaški dom 82, 90, 91,97 Dobniker Mina 59 Dobrajc Nada 99 Dolenc 23, 83 Dolenc Anton 97 Dolenc Blaž 58 Dolenc Franc 91 Dolenc Gi egor 94 Dolenc Ivana 97 Dolenc Jurij 74 Dolenc Marija 87, 94 Dolenc Marija (Krmelj) 59 Dolenc Martin 74 Dolenc Simon 74 148 Dolenc Urban 89 Dolenja vas 57 Dolenjska 85 Dolga grapa 11 Dolgi travniki 11 Dolinar Anton 58 Dolinar Barbara 96 Dolinar Franc 74 Dolinar Janez 32 Dolinar Jera 22 Dolinar Jernej 58 Dolinar Marija 47, 99 Dolinar Primož 74 Dolinar Simon 32 Dolinar Valentin 26 Doljak Desana (Ziherl) 26, 87 Dom TVD Partizan 65 Dominček (vulgo) 55 Dominčk (vulgo) 53, 55 Drejčetov mlin (vulgo) 64, 69 Drenovec (vulgo) 52, 53 Drenovš (vulgo) 50, 51,52, 53 Drenovše (vulgo) 52, 53 Druškovič Franc 94 Društvo upokojencev Škofja Loka 101 Državni sekretariat za pravosodje in upravo LRS 101 Državni zaklad kraljevine SHS 43 Dunaj 8, 68, 70, 102 Duplje 15 Durjava Mara 20 Dušek Frančiška (Fojkar) 98 Dva Studenca 8, 14, 60 Ehrenau 7, 82, 91 Elektrarna d.d. Škofja Loka 100 Erjavc (vulgo) 92 Erjavec Anica (Gross) 23 Erjavec Frančiška 23, 93 Erjavec Slavko 93 Eržen Apolonija (Marcina) 46 Eržen Ivan 68 Eržen Marija (Zakotnik) 35 Eržen Marjeta (Berčič) 35 Eržen Matevž 57 Eržen Rozalija 97 Essel Gasse 14 Fabian Franc 20 Fabian Mica (Bohinc) 20 Fabjančič Vladislav 3 149 Ferbar (vulgo) 14, 18, 19, 37, 102, 103 Ferbar — Pokorn Jurij 103 Ferbarjev Gustl (vulgo) 45 Ferbarjev Matevž (vulgo) 47 Ferbarjev Pavle (vulgo) 39 Ferbarjeva bajta (vulgo) 19, 47 Ferbarjeva hiša (vulgo) 45 Filipič Franc 72 Fintar (vulgo) 64, 66, 67 Finfarjev mlin (vulgo) 66, 67, 69 Finfarjev most 66 Finfarjeva žaga 75 Finžgar Alojzij 80 Finžgar Frančiška (Porenta) 31 Florjančič Jože 29 Florjančič Vesna 29 Fojkar 83 Fojkar Andrej 76, 77 Fojkar Anton 28, 94 Fojkar Antonija 83, 98 Fojkar Franc 98 Fojkar Frančiška (Dušek, Vilfan) 98 Fojkar iz Zminca (vulgo) 26 Fojkar Neža 28 Fojska žaga 10 Franc Jožefov most 82, 83 France (vulgo) 86, 93 Franck (vulgo) 19, 22 Franko Andrej 21 Franko Anton 21 Franko Barbara 55, 56 Franko Frančiška (Marcina) 21 Franko Ivana 47 Franko Jožef 55 Franko Luka 55 Freisinška Loka 14 Freysing 5 Fužine 98 Fužinsko predmestje 61,62, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80 Gaber 64 Gaber (vulgo) 36 Gaber Andrej 36, 69, 81 Gaber Ante 65 Gaber Anton 30, 46, 75, 76 Gaber Breda 37 Gaber Franc 97, 99 Gaber Gregor 93 Gaber Janez 69, 81 Gaber Jera 36 150 Gaber Katarina 54 Gaber Lorene 91 Gaber Mihael 36 Gabrijelčič Just 101 Gabrk 75 Gabrovšk 1 1, 12, 19, 20, 21, 22, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 54, 55, 56, 58, 59, 71, 73, 86, 92, 94 Gabrovo 11, 12, 41 Gabršk 11,12 Garbajs Josip 88 Gartner Avguštin 93 Garzarolli Ana 91 Garzarolli Ana (Jugovič) 91 Garzarolli Franc 89, 91 Garzarolli Jožef — Thurnlack 90, 91 Gaser Neža 95 Gasilski dom 81 Gašperin Andrej 78 Gašperin Helena 78 Gašperšič Franc 31 Gašperšič Jera 37 Gašperšič Johan 73 Gašperšič Simon 37 Gašperšič Tomaž 31,37 Godešan (vulgo) 19, 34, 51,53, 58 Godeščan (vulgo) 58 Goljar Andrej 42 Goljar Marica (Hafner) 42 Goljar Marija (Kovič) 42 Golmajer Anton 70, 71 Golob Antonija 93 Golob Gašper 93 Golob Johan 40 Golob Margareta 93 Golob Marija 93 Golob Matija 93 Golob Neža 93 Gora Sv. Lovrenca 10 Gora — Malenški vrh 17 Gorska njiva 1 7 Gortnar (vulgo) 29 Gortnarčk (vulgo) 29 Gosar Janez 15, 66, 86 Gosteče 70 Gozani Feliks Karel 43, 44, 53 Graben 15, 17, 41,49, 50, 60, 61, 64, 65 Grabnar (vulgo) 48 Gračan (vulgo) 19, 24 Grad 52 Gradiš Anton 21 Gradiš Johan (Gradišek) 21 151 Gradišek Johan (Gradiš) 21 Gradišer Barbara 21 Grajska pot 15, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58 Grapar (vulgo) 64, 70 Graparčk (vulgo) 64, 74 Grbec (vulgo) 90 Grbec Alojzija 53 Grbec Anton 90 Grbec Frančiška 53 Grbec Jožef 53 Gregor Janez 78 Grevuc (vulgo) 31 Groga (vulgo) 19, 45, 86, 93 Grohar (vulgo) 28 Grohar Ciril 29 Grohar Frančiška (Hafner, Bernik) 29 Grohar Ivan 101 Grohar Jurij 28, 29, 49 Grohar Marija (Megušar) 29 Groharjevo naselje 83 Gross Anica (Erjavec) 23 Grošel Franc 71 Gruber Florjan 37 Gruber Katarina (Klemenčič) 37 Gruden Anton 81 Grundier Jeremija 91 Gunčar (vulgo) 19, 21 Guzel 16, 17, 18, 51, 103 Guzel Albina (Jerala) 43 Guzel Ana 43, 91 Guzel Andrej 30 Guzel Anica 89 Guzel Anton 43 Guzel Franc 77 Guzel Ignac 91 Guzel Ignacij 91 Guzel Ivan 42, 91 Guzel Ivana 91 Guzel Ivanka 91,97 Guzel Janez 81,91 Guzel Johan 43, 44 Guzel Jurij 15, 31,37, 43, 44, 57, 103 Guzel Marija (Starman) 77 Guzel Nuša (Komatar) 89 Guzel Oton 43 Gvajc Jožef 29 Habjan Frančiška (Suša) 47 Habjan Janez 44, 59 Habjan Jože 74 152 Hafner Andrej 55 Hafner Anton 20, 54, 93 Hafner Antonija (Kavčič) 80 Hafner Elizabeta (Pengov) 41 Hafner Franc 39, 55 Hafner Frančiška 22, 26, 48 Hafner Frančiška (Bernik, Grohar) 29 Hafner Gašper 39 Hafner Gregor 93 Hafner Helena 54 Hafner Ivan 48 Hafner Jakob 31 Hafner Janez 26 Hafner Josip 75, 76 Hafner Jožef 34 Hafner Katarina 39 Hafner Lovrenc 31 Hafner Magdalena (Hribernik) 31 Hafner Marija 34 Hafner Marija (Čarman) 41,42 Hafner Marija (Mohar) 26 Hafner Martin 44, 76 Hafner Matevž 31,81,99 Hafner Matija 35 Hafner Matjaž 41,76 Hafner Pavel 41,76 Hafner Špela (Pengov) 80 Hafner Štefan 31,32 Hafner Tomaž 54 Hafner Tončka (Kavčič) 78 Hafner Urša (Albreht) 23 Hafner Valentin 44 Hafner Vera (Potočnik) 54 Hojkar Andrej 27, 55 Hojkar Mica 55 Hojkar Tomaž 55 Hojkar Uršula 55 Hojkar Valentin 55 Holinsky Karel 68, 97 Holinsky Karl 79 Homan Tomaž 32 Horžen Marija 34 Horžen Martin 34 Hostnik Franc 54 Hostnik Vera (Potočnik) 54 Hotavlje 57 Hrastnica 10, 12, 67 Hrastniška dolina 10 Hrastniška soseska 10 Hren (Krenn) 56 Hren Jakob (Krenn) 45 153 Hrenov vrt 56 Hribec 67 Hribernik Franc 21 Hribernik Luka 20 Hribernik Magdalena (Hafner) 31 Hribernik Marija 29 Hudičeva brv 60, 62, 64, 66, 103 Hus Herman 101 Hütlenberg 26 Industrija odej in vate Škofja Loka 100 Inglič 83, 84 Inglič (vulgo) 98 Inglič Frančiška 46 Inglič Janez 95 Inglič Jerica (Pokorn) 95 Inglič Johan 95 Inglič Matevž 83, 98 Ingličev Florjan (vulgo) 86, 95 Ipavec Rafael 42 Ivančič Milan 79 Ivčenk (vulgo) 19 Jagermojšter (vulgo) 63, 64 Jagermojštrova kajža (vulgo/ 63 Jahn 79 Jaklič 100 Jaklič (vulgo) 92, 93 Jaklič Alojzij 93 Jaklič Marija 93 Jaklič Stanislav 93 Jaklič Stanko 93 Jakob (vulgo) 86, 93 Jamar Vincenc 81 Jamnik Ana (Kandiž) 40 Jamnik Barbara 26 Jamnik Johan 77 Jamnik Jože 88 Jamnik Jožef 88 Jamnik Jurij 98 Jamnik Luka 40 Jamnik Marija 28 Jamnik Maruša (Jurčič, Jurič) 46 Jamnik Mica (Kandiž) 26, 40 Jamnik Neža 40 Jamnik Pavel 81 Jamnik Peter 88 Jamnik Urban 98 Jan 81 Janščeva grapa 11 154 Janžeč (vulgo) 35 Janžicova grapa 11 Jarek 10 Jauh Elizabeta 58 Ja uh Marjana 58 Jefčenk (vulgo) 22 Jegermojstrova kajža (vulgo) 76 Jegerov — Kavčič Peter 61 Jegorovo predmestje 60, 61, 62, 63, 66, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81 Jegorov — Kavčič Peter 61 Jelovčan Ivan 60 Jelovčan Jurij 60 Jelovčan Marija 60 Jelovčan Zofija 60 Jemec Mica (Bernik, Werdnig) 40 Jenko Anton 58, 59 Jenko Elizabeta (Jesenovec) 71 Jenko Ivan 79 Jenko Janez 36, 79 Jenko Johan 57, 69 Jenko Jože 79 Jenko Jurij 42 Jenko Marija 30, 79 Jenko Tine 30 Jenko Uršula 40 Jenko Valentin 30 Jerala Albina (Guzel) 34 Jeranka (vulgo) 37 Jereb Ana 57 Jereb Jakob 72 Jereb Johan 72 Jereb Jurij 72 Jereb Marko 72 Jereb Martin 48 Jereb Terezija 72 Jereb Valentin 72 Jernaj (vulgo) 19, 44 Jesenice 81 Jesenkač (vulgo) 69 Jesenko (vulgo) 33, 36 Jesenko Alojzija 73 Jesenko Anton 72 Jesenko Franc 37, 102 Jesenko Frančiška 37 Jesenko Gregor 60 Jesenko Janez 73 Jesenko Jera 72 Jesenko Jernej 37 Jesenko Johan 37, 38, 39, 73, 74 Jesenko Mihael 37 155 Jesenko Neža 40 Jesenko Urša 37 Jesenkov Tone (vulgo) 35 Jesenovec Elizabeta (Jenko) 71 Jesenovec Francka 20 Jesenovec Johan 71 Ježovec 11,25, 26, 31,32, 35, 55, 58, 59, 67, 71, 73, 93 Judenburg 85 Jugoslavija 65 Jugovič Ana (Garzarolli) 91 Jugovič Franc 54 Jugovič Franc Leopold 91 Jugovič Frančiška 49 Jugovič Ivica (Šifrer) 99 Jugovič Jakob 53 Jugovič Jože 81 Jugovič Jožef 91 Jugovič Karel 43 Jugovič Karel Ludvik 102 Jugovič Marija 43 Jugovič Marin 34 Jugovič Pavla 54 Jugovič Rozalija 99 Jur (vulgo) 42, 52, 59 Jurčič Jožef 46 Jurčič Maruša (Jurič, Jamnik) 46 Jurčič Mihael (Jurič) 46 Jurčk (vulgo) 19, 28, 35 Jurič Maruša (Jurčič, Jamnik) 46 Jurič Matevž 46 Jurič Mihael (Jurčič) 46 Jurjevič Frančiška 47 Jurjevič Jakob 47 Jurman Andrej 25 Juvan Alenka 41 Južna (vulgo) 43 Južna Gašper 44 Južna Ignac 44, 47 Južna Jakob 43 Kaernten 29, 30, 31 Kajža (vulgo) 29 Kajženk (vulgo) 17, 19, 29 Kalan Franc 20, 22, 23, 89, 96 Kalan France 19 Kalan Frančiška 96 Kalan Jakob 87 Kalan Janez 25, 38, 87 Kalan Johan 60 Kalan Jožef 29 156 Kalan Jurij 29 Kalan Katarina 23 Kalan Ljudmila 87 Kalan Luka 96 Kalan Marija 20, 60, 87, 89 Kalan Marija (Klemenčič) 60 Kalan Marija (Konstantin) 96 Kalan Marija (Platiša) 23 Kalan Marija (Rupar) 89 Kalan Marko 60 Kalan Matevž 60 Kalan Urban 98 Kaliany Marija 79 Kamen 90 Kamna gorica 18 Kamnik 3 Kamniti most 82, 84 Kamnitnik 70, 84 Kandiž (vulgo) 39, 40 Kandiž Ana (Jamnik) 40 Kandiž Franc 40 Kandiž Ivanka (Porenta) 31 Kandiž Jakob 40 Kandiž Janez 39 Kandiž Janko 39 Kandiž Johan 39 Kandiž Marija 39 Kandiž Matija 26 Kandiž Mica (Jamnik) 26, 40 Kandiž Miha 26, 40 Kandiž Simon 26 Kandiž stari (vulgo) 40 Kandiž Tomaž 40 Kandižev Jaka (vulgo) 40 Kandižev Janez (vulgo) 39 Kankel Marija 88 Kankelj Janez 88 Kankelj Terezija 88 Kapela Sv. Trojice 8 Kapucinska cerkev 100 Kapucinski most 8, 82, 83 Kapucinski samostan 81, 85, 94 Kapucinsko predmestje 7, 8, 9, 12, 61,81,82, 84, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103 Karlin 62, 65, 103 Karlin (vulgo) 53, 58, 64 Karlin Franc 24 Karlin Franica 35 Karlin Jakob 29, 35, 49, 65, 75 Karlin Jur 21 157 Karlin Jurij 35, 40, 54, 78, 101 Karlin Marija 29, 35, 56, 75 Karlin Martin 88 Karlin Maruša (Pestotnik) 19 Karlin Mica 24 Karlin Miha 32 Karlin Urša 95 Karlin Urša (Krmel) 54 Karlinov jez 65 Karlinova kovačnica (vulgo) 49 Karlovec 3, 7, 8, 9, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21,22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 60, 61, 63, 64, 66, 75, 81,82, 83, 102, 103 Karlovška ulica 14, 17, 50 Karlowitz 14 Karlowiz 14 Kassal Miroslav 67, 80 Kašman Martin 25 Katoliško društvo 97 Kavčič Alenka 78 Kavčič Antonija (Hafner) 80 Kavčič Daša (Rozman) 78 Kavčič France 78, 80 Kavčič Helena 80 Kavčič Helena (Pokorn) 80 Kavčič Ivan 62, 78, 80 Kavčič Jana 80 Kavčič Janez 78, 80 Kavčič Janko 78, 80 Kavčič Jože 78, 81 Kavčič Kristina (Potočnik) 69 Kavčič Mara (Pehar) 78, 80 Kavčič Marija 21 Kavčič Niko 78, 80 Kavčič Pavle 78, 80 Kavčič Peter 21, 26, 62, 80, 81, 100 Kavčič Peter — Jegorov 61 Kavčič Tomaž 32 Kavčič Tončka (Hafner) 78 Kekel (vulgo) 19, 20 Kern 63 Kern (vulgo) 70 Kernova bajta (vulgo) 62, 64, 70 Kernova kajža (vulgo) 63 Keržišnik 13 Kidričeva cesta 99, 103 Kiler Franc 38 Kiler Leopold 38 Kisovčev vrt (vulgo) 65 158 Kisovec (vulgo) 61,63, 64, 65 Klanfar (vulgo) 19, 31 Klariški samostan 81 Klavnica 64, 68, 79 Klemenčič Franc 46 Klemenčič Jakob 36, 60 Klemenčič Katarina (Gruber) 37 Klemenčič Marija (Kalan) 60 Klemenčič Pavel 46 Klemenčič Simon 37 Klinšar (vulgo) 64, 80 Klobovs Gašper 99 Klobučarjeva kajža (vulgo) 64, 76 Klopčar (vulgo) 64 Kmet Ana 98 Kmetijska zadruga Škofja Loka 77 Kmetijsko posestvo Sorško polje Žabnica 87 Kobal Valentin 48 Kobau (vulgo) 52 Kobau Jurij 54 Kobila 12 Koblar Simon 41 Kobolčenk (vulgo) 52, 54 Kobou Tomaž 54 Kocijančič Boris 101 Kocijančič Ljudmila 101 Kocijančič Marija 101 Kocijančič Marta 101 Kocijančič Marta (Pintar) 101 Kocijančič Tatjana 101 Kocijančič Viktor 101 Kočevje 85 Kokalj Franc 55, 56 Kokalj Marija 28, 56 Kolera špital (vulgo) 69 Koman France 78, 79 Komatar Ana 89 Komatar Anton 89 Komatar Franc 40 Komatar Nuša (Guzel) 89 Konstantin Marija 95 Konstantin Marija (Ambrožič) 59 Konstantin Marija (Kalan) 96 Konstantin Stanislav 96 Kontrobantar (vulgo) 19, 27 Kopač Franc 38, 48 Kopač Jakob 38 Kopač Marija 29, 48 Kopač Marjana 35 Kopač Simon 29, 48 159 Kopač Urban 12 Kopačk (vulgo) 12, 60, 70, 74, 76 Kopališče 15, 61 Kopališka ulica 8, 15, 16, 17, 18, 19, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31,32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41,46, 48, 49, 50, 60, 102, 103 Koplan Angela 69 Koprivc Antonija 77 Koprivc Franc 70 Koprivc Gašper 70 Koprivc Jožef 77 Koprivc Jurij 74 Koprivc Katarina 77 Koprivc Magdalena (Mohar) 92 Koprivc Marija 73 Koprivc Marjana 70 Koprivc Mica 92 Koprivc Tomaž 92 Korelčk (vulgo) 36 Korlčk (vulgo) 36 Koroška 85 Kos Ignac 35 Kosem (vulgo) 19, 25 Kosmač Lenart 38 Košak Frančiška 30 Košir 81,82, 83, 84, 85, 87 Košir Anton 41 Košir France 102 Košir Ivana 87 Košir Josip 87, 88, 98 Košir Jožef 88, 89 Košir Katarina 88 Košir Ljudmila 87, 88 Košir Lorene 88, 89 Košir Marija (Bogataj) 41 Košir Matevž 88 Košir Mihael 88 Košir Urban 41 Košir Uršula 41 Košir Vladimir 88, 89, 98 Koširjev ml in (vulgo) 81,82, 83, 84, 85 Koširjeva bajta (vulgo) 83, 88 Kotlovšek Marija 72 Kotlovšek Vinko 72 Kovač (vulgo) 19, 33, 86, 92 Kovač Franc 23, 24 Kovač Marija 23 Kovač Marinka 23 Kovič Marija (Goljar) 42 Kozjek (vulgo) 11 Kožuh Ivan 37 160 Kožuh Janez 47 Kožuh Ljudmila (Šubic) 47 Kožuh Magda (Švare) 39 Kožuh Pavel 39 Kožuh Pavla 37 Krajnik Marjana 44 Krajnik Pavla 45 Kramar (vulgo) 32 Kramar Anica 32 Kramar Katarina 32 Kramar Matjaž 32 Krancelj 50 Kranj 3, 16, 24, 29, 42, 65, 68, 85, 87, 102 Kranjska 10 Krašovec Anastazij 50 Krašovec Mihael 73 Krašovec Stanka (Blaznik) 50 Kregar Marija 91 Kregar Valant 86 Kregar Valentin 86, 91 Krehojnik (vulgo) 10 Krek Kristina 98 Krenerjeva bajta (vulgo) 69 Krenn 56 Krenn Jakob 45 Krenner 62, 63, 83 Krenner Alojzij 69, 99 Krenner Andrej 41 Krenner Franc 69 Krenner Marija Ana (Riesser) 42 Krenner Viktor 69, 99 Krennerjeva bajta (vulgo) 64 Krennerjeva kajža (vulgo) 63 Krennerjeva pristava (vulgo) 62, 64, 80 Kresal (vulgo) 20 Krevs (vulgo) 82, 83, 85, 86, 87, 89, 90 Krevsov mlin (vulgo) 82, 83 Krischayin Helena (Križaj) 53 Kriva brv 66 Krivi most 66 Križaj 50 Križaj Helena (Krischayin) 53 Križaj Jožef 53 Križaj Mina 54 Križman Jakob (Križmanič) 35 Križmanič Jakob (Križman) 35 Križna gora 11 Križnar Jurij 89 Križnar Nika 89 Krmel Jakob 32, 54 161 Krmel Jernej 47 Krmel Jožef 54 Krmel Margareta 29 Krmel Miha 54 Krmel Urša 54 Krmelj Florjan 59 Krmelj Franc 26, 59, 81 Krmelj Helena 26 Krmelj Janez 58 Krmelj Jože 81 Krmelj Marija 59 Krmelj Marija (Dolenc) 59 Krmelj Terezija (Marguč) 71 Krmelj Valentin 70, 71, 76 Kronbirtova pristava (vulgo) 78 Kronski (vulgo) 18 Krošelj Andrej 96 Kržajovš (vulgo) 52, 53 Kržajovše (vulgo) 50, 51,52, 53 Kržišnik 13 Kržišnik Andrej 54 Kržišnik Andreja (Porenta) 30 Kržišnik Angela 48 Kržišnik Anton 46, 48 Kržišnik Doroteja 48 Kržišnik Franc 46, 48 Kržišnik Johan 46 Kržišnik Marija (Omejc) 54 Kržišnik Matevž 32 Kržišnik Valentin 44 Kucelj 15 Kufer (vulgo) 86, 92 Kuferšmid (vulgo) 19, 37, 38, 102 Kufrova kovačnica (vulgo) 86, 100 Kufrova vila (vulgo) 90 Kuhinja 12 Kumrovš (vulgo) 16, 19, 46 Künstel Franc 75 Künstel Marija 75 Kunstelj Marija 58 Kunsti Franc 44 Kurnik 10, 11, 12, 21, 22, 24, 25, 26, 30, 31,32, 33, 34, 38, 40, 42, 44, 46, 47, 48, 55, 57, 58, 59, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 87, 88, 89, 90, 92, 94, 95, 96 Kvedrova bajta (vulgo) 69 Laack 5, 6 Labohar (vulgo) 83, 86, 88 Lack 4, 5, 6, 7, 82, 87, 89, 95 Lah (vulgo) 82, 84, 86, 94 Lahov klanec 82 162 Lahov most 82, 83, 84 Lajnar (vulgo) 53 55 59 Lajnar na luži (vulgo) 50, 53, 59 Lak 6, 7 Lakhen 60 Lamberg Adam 90 Lamberg Gašper 90 Lampič Helena 91 Lampič Mihael 91 Leben Franc 89 Leben Janez 89 Ledrar (vulgo) 63, 64, 72 Leskovec Anton 103 Lešnak Jožef 60 Lešnjak Jožef 26 Levpušček Nevenka (Maček) 29 Ličar (vulgo) 79 Ličar Anton 79 Ličar Marija 79 Ličer Uršula 57 Linke Nežka 101 Liza (vulgo) 70 Liznk (vulgo) 52, 59 Ljubljana 3, 7, 37, 65, 67, 68, 72, 79, 80, 93, 97, 101, 102 Ljudska občina Škofja Loka 101 Ljudska posojilnica z o.z. Ljubljana 79 Ljudska republika Slovenija 43 Ljudska šola 90, 101 Loboda Ana (Oblak) 72 Logar Rozalija 29 Loka 7, 8, 10, 11, 14, 17, 24, 26, 51,56, 60, 64, 65, 66, 67, 71, 77, 81,84, 85, 87, 102, 103 Loka pri Mengšu 79 Lončar (vulgo) 47 Lontrg 8, 15, 61,80, 82, 103 Lorenci Alojzij 20 Lorenci Mara (Durjava) 20 Lotrič Franc 93 Lotrič Urban 93 Ložan Ana 32 Lučine 47 Lukane Ana 39 Lukane Janez 34, 38 Lukane Minka 39 Lukančič Barbara 34 Lukančič Boštjan 85 Lukančič Marija Ana 60 Lukančič Matevž 34 Lukančič Mihael 34 Luschinin Marija Helena (Lušin) 45 Lušin Marija Helena (Luschinin) 45 163 Lušina Miha 70 Lušina Neža (Debelak) 40 Lušinova kajža (vulgo) 77 Lužar (vulgo) 50, 51,53, 59 Luža 45 Macher (Mohar) (vulgo) 86 Macher Blaž 97 Macher Ivan 102 Macher Jožef (Mohar) 87 Maček Alojzija 25 Maček Andrej 70 Maček Anton 56 Maček Gregor 96 Maček Igor 29 Maček Jurij 99 Maček Katarina 70 Maček Marija 56 Maček Marjeta 96 Maček Milica 99 Maček Nevenka (Levpušček) 29 Maček Pavel 56, 96 Mačkovec (vulgo) 12 Mahlonc (vulgo) 35 Mala Hrastnica 10, 23, 24, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 37, 38, 42, 45, 55, 59, 60, 71, 94 Malen pod mostom (vulgo) 86, 87 Malin (vulgo) 64 Malin na Studencu (vulgo) 69 Marcina Anton 55 Marcina Apolonija (Eržen) 45 Marcina Fračiška (Franko) 21 Marcina Gašper 59, 95 Marcina Jožef 59 Marcina Jurij 95 Marcina Luka 59 Marcina Maruša 59 Marcina Mehael 55 Marcina Simon 59, 95 Marcina Tomaž 59 Marenin Marija (Marn) 92 Marguč Anton 70, 71 Marguč Bernarda 70 Marguč Breda (Pleško) 71 Marguč Josip 71 Marguč Jože 71 Marguč Jurij 71 Marguč Terezija 70 Marguč Terezija (Krmelj) 71 Maribor 68 Marke (vulgo) 52, 59, 77 164 Markuš Vilma (Mihelač) 56 Marn Ana 88 Marn Marija (Marenin) 92 Marostenca 12 Martan (vulgo) 19, 28 Martanc (vulgo) 19, 45 Marušnik (vulgo) 86, 93 Maselnik 64, 75 Masovnik 60, 64, 75 Mastri Dinko 73 Masunk 75 Mavri Ivan 75 Mavri Janez 75 Mavri Maks 75 Mavšel (vulgo) 28 Mavžel (vulgo) 19 Mavželj (vulgo) 28 Mayerhoff (vulgo) 86 Medno 40 Medvode 67 Megušar Marija (Grohar) 29 Mehel (vulgo) 16 Mehel spodnja hiša (vulgo) 46 Mehel zgornja hiša (vulgo) 48 Melik Vasilij 3 Mengeš 78 Merkur blagovnica Škofja Loka 100 Mestna občina Škofja Loka 25, 90, 101 Mestni ljudski odbor 78 Mestni ljudski odbor Škofja Loka 33, 36 Mestni trg 65, 81 Mesto 3, 8, 30, 51, 71, 74, 76, 81,85, 91,99, 103 Mešek (vulgo) 37 Mezek (vulgo) 37 Miestgrube 61 Migot (vulgo) 20 Migut (vulgo) 19, 20 Migutova jama (vulgo) 12 Miha (vulgo) 1 9, 22 Mihelač Vilma (Markuš) 56 Mihel (vulgo) 46 Mihelič Anton 33 Mihelič Cecilija 33 Mihelstätten (vulgo) 82, 86 Mihovec Marija (Rupar) 28 Miklavc Simon 57 Miklavčič Andrej 20 Miklavčič Franc 59 Miklavčič Frančiška 20 Miklavčič Marjeta 59 165 Miklavž (vulgo) 18, 33, 48 Milchstätten (vulgo) 82 Miljkovič Jan 89 Mišnica (vulgo) 61,62, 64, 66, 78 Mlekarna (vulgo) 15, 61,62, 64, 77, 79, 81,82 Mlekarska zadruga 79 Mlekarska zadruga Škofja Loka 77 Mlinar 78 Mlinarjeva bajta (vulgo) 88 Močilnik 11, 23, 26, 28, 29, 31, 36, 41, 42, 44, 46, 56, 67 Modrej Blaž 57 Modrej Elizabeta (Prevodnik) 57 Mohar (vulgo) 96 Mohar (Macher) (vulgo) 86 Mohar Andrej 92 Mohar Anton 87 Mohar Antonija 92 Mohar Blaž (Macher) 97 Mohar Franc 92 Mohar Frančiška 92, 93 Mohar Gašper 93 Mohar Gregor 87 Mohar Jakob 26 Mohar Jože 71 Mohar Jožef (Macher) 87 Mohar Magdalena (Koprivc) 92 Mohar Marija 71 Mohar Marija (Demšar) 92 Mohar Marija (Hafner) 26 Mohar Matija 93 Mohar Minka 97 Mohar Tomaž 92 Mohor Jožef 71 Mohorič Jernej 22 Mohorič Johana 26 Mol (vulgo) 20 Molj (vulgo) 19 Molj Marija 20 Molinaro Angelo 23, 29, 31, 32, 33, 35, 38, 46, 49, 50, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 73, 76, 79, 80, 87, 89, 91,94, 98, 100 Molinaro Janez Krstnik 19, 20, 21,24, 28, 42, 48, 49, 73, 78, 86, 91,94, 95, 100 Mrovlja Janez 38 Müller Matevž 41 Müller Mica 41 Na klancu (vulgo) 50, 53, 54 Na koncu (vulgo) 16, 19, 23 Najbelt (vulgo) 82, 84, 86, 95, 96 Nama 100 Nastran Malka 42 166 Nastran Stane 42 Navinšek Emil 83 Neidert Leo 79, 81 Neuwelt (vulgo) 95 Nežica (vulgo) 52, 59 Ničon (vulgo) 93 Nikler Ana 40 Nikler Jakob 40 Nikler Janez 40 Nosan Julka 96 Novak Ludvik 99 Novak Marija (Žontar) 73 Novi svet 9, 82, 83, 84, 86, 87, 88, 89, 94, 95, 96, 98, 103 Novinc Angela 36 Novinc Franc 36 Novinc Milka 50 Novo predmestje 61,62, 64, 69, 76, 78, 80, 84, 99 Nunski samostan 12, 68 Oblak 10, 13 Oblak Ana (Loboda) 72 Oblak Angela 72 Oblak Blaž 75 Oblak Franc 66, 67 Oblak Helena 20 Oblak Janez 71,72 Oblak Jože 36 Oblak Jožef 72 Oblak Jera (Čarman) 77 Oblak Lovrenc 88, 94 Oblak Lovro 31,66, 67, 70, 71 Oblak Marija 72, 75 Oblak Marija (Breznik) 36 Oblak Marinka (Pavičevič) 72 Oblak Marta (Abramovič) 72 Oblak Minka (Rant) 72 Oblak Neža 59 Oblak Terezija 72 Oblak Valentin 77 Oblakovič Lado 23 Oblakovič Marinka 23 Obrtno podjetje Bistra 91 Ograda 57 Ogrin 84 Ogrin (vulgo) 96 Ogrin Anton 53, 55, 69, 78, 88, 92, 94, 95, 97, 98, 99, 100 Ogrin Simon 86 Ogrin Terezija 97 Okorn (vulgo) 64, 67, 71 Okorn Ivan 69, 70 Okron Lidija 70 167 Okron Mara (Štular) 70 Okorn Mica 73 Okorn Pavel 70 Okorn Pavle 69 Okorn Urban 71 Okornova žaga (vulgo) 67 Olar (vulgo) 53, 54 Oljska gora 66 Oman Blaž 76 Oman Franc 73 Oman Urban 73 Omejc Franc 55 Omejc Jernej 55 Omejc Lovrenc 54 Omejc Marija (Kržišnik) 54 Omejc Marija (Sever) 22 Omejc Mina 22, 55 Omejc Pavla 54 Osel Jožef (Wosu) 36 Osel Matevž 36 Osel Regina (Vosou) 36 Oslovska ulica 7, 8, 14 Osredkar Frančiška 56 Osredkar Valentin 56 Osterc Jera (Semrad) 20 Osterc Jurij 20 Osterc Matevž 20 Osterfeld 82, 83, 84 Ošter 56 Oto (vulgo) 19, 42 Otrin Jurij (Votrin) 58 Otrin Luka 58 Ottošic 10 Padršk 10, 11,41, 42 Pahtal (vulgo) 19 Pahuc (vulgo) 1 2, 57 Partizanska cesta 82, 84, 99 Pasjek 11 Pavičevič Marinka (Oblak) 72 Pavle (vulgo) 29 Pavlica Stanka 77 Pavlin Marija 98 Pavšek (vulgo) 45 Pavšek Jožef 45 Pavšek Lovrenc 45 Pavšek Uršula 45 Pečnik 56 Pečnik Gašper 25, 40 Pečnik Johan 40 168 Pečnik Jožef 25, 87 Pečnik Katarina 24 Pečnik Mica 87 Pečnik M ina 87 Pečnik Pavel 25 Pečnikov vrt 56 Pegam Blaž 53 Pegam Ignac 20 Pegam Janez 38 Pegam Jožef 37, 38, 74 Pegam Luka (Bdgaimb) 53 Pegam Minka (Lukane) 39 Pehar (vulgo) 42 Pehar Konrad 17, 42, 49 Pehar Mara (Kavčič) 78, 80 Pehtan (vulgo) 19 Pengov Elizabeta (Hafner) 41 Pengov Špela (Hafner) 80 Pepe (vulgo) 14, 19, 41, 61 Pepelnjak (vulgo) 64, 70 Pepetov jez 1 5, 61 Pepetov ml in (vulgo) 61,64, 75 Pepetova žaga (vulgo) 75 Per Monika 23 Perko Alojzija (Potočnik) 26 Perko Andrej 26, 27 Perko Anton 26 Perko Johan 29, 73 Perko Marija 49 Perko Peter 26 Perko Terezija 39 Perko Valentin 29 Pestotnik Jožef 19 Pestotnik Maruša (Karlin) 19 Pestotnik Simon 19 Peter (vulgo) 20 Peterca (vulgo) 64, 73 Petercev vrt 78 Peternel Ana 38, 53 Peternel Anton 72, 81 Peternel Antonija 77 Peternel Apolonija (Tavčar) 33 Peternel Franc 38 Peternel Gregor 33 Peternel Ignac 53 Peternel Jan 81 Peternel Janez 53 Peternel Johan 38, 72, 81 Peternel Johana 53 Peternel Jože 45, 53 169 Peternel Jožef 77 Peternel Luka 33 Peternel M. 81 Peternel Matevž 81 Peternel Matija 33, 72 Peternel T. 81 Peternel Tomaž 77, 81 Peternelj Ana 53 Peternelj Andrej 47 Pevc Helena 98 Pfajfar Franc 80 Pfajfar Jakob 80 Pfajfar Janez 80 Pfajfar Lucija 80 Pintar (vulgo) 64, 73 Pintar Marta (Kocijančič) 101 Pintar Tomaž 57 Pipan Marija 56 Pipan Miha 73 Pipan Mihael 73 Pirc Franc 81 Pistotnik Anton 19 Pistotnik Jakob 19 Piškur Andrej 99 Piškur Marija 99 Piškur Pavel 99 Piškur Peter 99 Pivk Luka 78 Pivovarna Union 79 Plač 8, 18, 63, 64, 102, 103 Planina Anton 21 Planina Franc 24 Planina France 3, 76 Planina Lorene 24 Planina Marija 76 Planina Peter 58 Planina Simon 24 Plantarič 62 Plantarič (vulgo) 64, 74 Plantarič Ivica 81 Plantarič Marija 65 Plantaričev vrt 62 Podpurfelea 11, 16, 17, 48 Podpulferca 17 Podružnica Sv. Jakoba 60 Podvis Boštjan 30 Podvis Johana 30 Podvis Pavel 30 Pogačnik Ivan 49 Pogačnik Janez 49 170 Pokorn Albin 98 Pokorn Anton 45 Pokorn Apolonija 69 Pokorn Blaž 69, 81 Pokorn Elizabeta 45 Pokorn Franc 14, 15, 16, 32, 33, 37, 45, 46 Pokorn Franja 46 Pokorn Gašper 33, 96 Pokorn Gustav 46 Pokorn Helena (Kavčič) 80 Pokorn Jakob 35, 58 Pokorn Janez 46, 77 Pokorn Jera 45 Pokorn Jerica 95, 98 Pokorn Jerica (Inglič) 95 Pokorn Johan 33, 45 Pokorn Jurij 36, 46, 47, 103 Pokorn Katarina (Žlebnik) 58 Pokorn Kristina 58 Pokorn Lovrenc 76, 77 Pokorn Marija 33 Pokorn Marija (Čadež) 98 Pokorn Marjeta 77 Pokorn Matevž 35, 47, 58 Pokorn Neža 33 Pokorn Pavla (Kožuh) 37 Pokorn Serafin Franc 102 Pokorn Slavica (Trobec) 95 Pokorn Viktorija 45 Polanc Gregor 24 Polanc Ignac 24, 74 Polanc Jakob 47 Polanc Lucija (Vodnik) 73 Polanc Marija 24, 48 Polanc Maruša 48 Polanc Miklavž 24, 48 Polc Janko 3 Polenc Anton 71 Polenc Gregor 70 Polenc Jernej 71 Polenc Jožef 71 Polenc Katarina 71 Polhograjsko hribovje 102 Poličar (vulgo) 13, 66 Poljane Ana 30 Poljane Blaž 30 Poljane Franc 30 Poljane Frančiška (Košak) 30 Poljančk (vulgo) 19, 29 Poljane 15, 17 171 Poljanec Ana (Volčič) 24 Poljanec Angela 30 Poljanec Ivana 49 Poljanec Marija 24 Poljanska cesta 8, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 56, 59, 61, 65 Poljanska dolina 14, 15, 85, 102 Poljanska vrata 8, 15, 16 Poljansko predmestje 14 Poljanščica 8, 11, 18, 60, 64, 65, 66, 67, 68, 102 Porenta Andreja (Kržišnik) 30 Porenta Frančiška (Finžgar) 31 Porenta Ivanka (Kandiž) 31 Porenta Janez 30, 31,89 Porenta Janko 30 Porenta Jože 89 Porenta Jožef 49 Porenta Jurij 35 Porenta Matevž 27 Porenta Metka (Vodopivec) 30 Porenta Tine 89 Porenta Vera (Rupar) 30 Pošta 97 Poštar (vulgo) 64, 79 Potočnik Alojzija (Perko) 26 Potočnik Antonija 34 Potočnik Gašper 24 Potočnik Kristina (Kavčič) 69 Potočnik Magda (Burdych) 98 Potočnik Valentin 24, 57, 69 Potočnik Vera (Hafner) 54 Potočnik Vera (Hostnik) 54 Povž (vulgo) 19, 25 Povžarka (vulgo) 25 Praha Dubny 79 Pred Poljanskimi vrati 8, 14 Pred Selškimi vrati 8, 81 Prener 53 Prnerjev vrt 5, 53 Prenner Ignac Anton 5 i Prevodnik Elizabeta (Modiej) 5/ Prevodnik Ignacij 99 Prevodnik Matevž 26, 79 Prežel Jernej 26 Primož (vulgo) 61 Primoževa žaga (vulgo) 61 Primožič Mirko 47 Pristava (vulgo) 9, 14, 17, 64, 82, 86, 96, 99, 103 Prod 67 Proj Luka 73 172 Prosen Peter 60 Ptuj 85 Pungert 82, 85 Pustabirt (vulgo) 78 Pustež (vulgo) 61,63, 64, 78 Pustotnik Jera 20 Pušar Anica (Svoljšak) 33 Pušar Ivan 32, 33, 91 Puštal 10, 11,15, 39, 56, 64, 66, 67, 81, 97, 99, 102 Puštalska brv 8, 15, 61, 62, 63, 66 Puštalski jez 66 Puštalski most 62, 65 Rajtšola (vulgo) 61,66 Rant Jera 44 Rant Miklavž 33, 34 Rant Milka (Oblak) 72 Ravnihar Ana 99 Reichsgau Kaernten 29, 30, 31 Reka 81 Remic Ivana 45 Repež (vulgo) 34 Repež Jakob 34 Repež Matevž 34 Repež Peter 34 Ribč (vulgo) 57 Ribič (vulgo) 51, 53, 57 Ribiška družina Sora 70 Riesser Maksimiljan 42 Riesser Margareta 42 Riesser Marija Ana (Krenner) 42 Robidk (vulgo) 53, 56 Roškanc (vulgo) 33 Rotar (vulgo) 35 Rozman Anton 35 Rozman Daša (Kavčič) 78 Rozman Elizabeta (Tavčar) 35 Rozman Gregor 44 Rozma n Jožef 33 Rozman Mica 33 Ručigaj Alojzij 32 Ručigaj Jakob (Ruzgai) 32 Ručigaj Marija 32 Rudnik urana Žirovski vrh 100 Rupar Franc 94, 95 Rupar Janez 17, 36, 49 Rupar Marija 28 Rupar Marija (Kalan) 89 Rupar Marija (Mihovec) 28 Rupar Miha 94 173 Rupar Mihael 95 Rupar Valentin 28 Rupar Vera (Porenta) 30 Ruzgai Jakob (Ručigaj) 32 Sadar Ana 50 Sadar Oton 17, 49, 50 Samotorčan Marija (Bradeško) 57 Sava 67 Savček (vulgo) 86, 87 Savčk (vulgo) 87 Schlossgasse 52 Schneiter 64 Schneiter Betty 80 Schneiter Franc 80 Schneiter G. F. 62 Sečnik Jožef 56 Sedej Johan 57 Sedej Marija 23 Sedej Urša 60 Sedej Valentin 23 Selakovič Angela 34 Selakovič Radoslav 34 Selca 93 Selščica 61, 65, 66, 67, 81, 82, 83, 102 Selška vrata 85, 102 Semrad Jera (Osterc) 20 Serček (vulgo) 96 Setnikar Leopold 22 Setnikar Marija 22 Sever Marija (Omejc) 22 SGP Tehnik 99 Siegesdorfer Wolf Jakob 91 Simič Pavel 101 Simič Zoran 101 Simončič Antonija (Štrekelj) 78 Simonič Ivanka 79 Simonič Jure 79 Simonič Marta 79 Simonič Peter 79 Sirček (vulgo) 82, 86, 96 Skalce 103 Skale v Št. Lovrenški grapi 86 Skončenk (vulgo) 16, 17, 18, 19, 23 Skupščina občine Škofja Loka 43 Slovenija 7, 43 Smetišnik (vulgo) 60, 61, 64, 72 Smole (vulgo) 19, 24 Sofia grapa 11 Soklič Matevž 29 174 Sokolski dom 65 Sopotnica 10, 11,66 Sora 61,64, 67, 70, 74, 102 Sorica 101 Sorška cesta 61, 62, 63, 69, 81 Sorško polje 82, 91, 102 Sovček (vulgo) 87 Sovine Urban 20 Sovodenj 60, 61, 62, 63, 64, 66, 67, 81 Špacapan Ivan 98 Špacapan J. 59, 87, 90 Splošno ljudsko premoženje 43, 49, 101 Spodnja Oslovska ulica 14, 60 Spod nj i Kar lovec 8, 14, 15, 16, 17, 61, 102, 103 Spodnji trg 60 Stanonik Franja 74 Stanonik Mina 74 Stara cesta 61,62, 63, 76, 78, 79, 80, 83, 84, 99 Stara fužina v Sovodnju 81 Stara Loka 20, 26, 55, 58, 66, 67, 83, 84, 87, 90, 98, 100 Stara Loka — Podlubnik 83 Stara Prajerca 84, 85, 86, 96 Stare Julij 78, 79 Stare Karl 79 Stari Grevar (vulgo) 31 Stari Dvor 75 Stari Grad 12 Starman Johan 58 Starman Marija (Guzel) 77 Starološka župna cerkev 60 Starološka župnija 7 Starološko župnišče 12 Staudler vrt 30 Steinbruch 46 Stemmerhoff 7, 70, 82, 86, 88, 89, 90 Stenovic 51,53 Stenovičev vrt 51, 53 Sterle Julijana (Šušteršič) 80 Sterle Meta 18 Strabine (vulgo) 86, 93 Stražišče 41 Strehar (vulgo) 19, 47 Strohinc (vulgo) 93 Strugar (vulgo) 55 Studenec 7, 8, 12, 14, 18, 29, 54, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81,82, 102, 103 Studenec pri Ljubljani 61 Studeniz 61 Studentz 61 175 Suha 57, 66, 77, 92 Sulčk (vulgo) 27 Suša Ana 47 Suša Franc 46, 47 Suša Frančiška (Habjan) 47 Sušnik (vulgo) 18, 30 Sušnik A. 19, 42, 57, 79 Sušnik Anton 30 Sušnik Avgust 79 Sušnik Barba (Gosar) 35 Sušnik Franc 66 Sušnik Gašper 35 Sušnik Katarina (Vavpetič) 76 Sušnik Luka 32 Sušnik Marija 30, 35, 95 Sušnik Martin 30 Sušnik Matevž 35 Sušnik Miha 23 Sušnik Valentin 66, 90, 91,95 Sv. Andrej 10 Sv. Barbara 10, 47 Sv. Duh 25 Sv. Lovrenc 10, 11, 12 Sv. Ožbolt 12, 67 Sv. Peter v Hribih 24 Sv. Volbenk 85 Svetoduška graščina 7, 82, 91 Svoljšak Anica (Pušar) 33 Svoljšak Anton 79 Šavli Marija 29 Ščančar Ivana 97 Ščančar Vera 97 Šefert (vulgo) 11 Šifrar 32 Šifrarjeva njiva 32 Šifrer Anton 54 Šifrer Franc 99 Šifrer Ivica (Jugovič) 99 Šifrer Lovrenc 38 Šifrer Pavel 54 Šifrer Simon 54 Šifrer Tomaž 54, 57 Šimen (vulgo) 19, 32 Šink (vulgo) 64, 71 Šink Gašper 77 Šink Jožef 35 Šink Luka 34 Šink Marija 24, 76, 77 Šink Terezija 36 176 Šinkovec (vulgo) 64, 71 Širok Alojzija (Berčič) 49 Širok Bogomil 49 Širok Stane 49 Široka dolina 11 Šiška 79 Škarabot Jožefa 97 Škofja Loka 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 1 3, 14, 15, 16, 17, 25, 33, 36, 43, 62, 65, 66, 67, 70, 77, 78, 80, 83, 85, 87, 90, 98, 100, 101 Šmarjetna gora 68 Šmarne (vulgo) 27 Šmec (vulgo) 48 Šmec iz Puštala (vulgo) 29 Šmid Anka 89 Šmid Dušan 89 Šnajder Katarina 40 Šolska ulica 82, 83, 84, 90, 100, 101 Šoštar (vulgo) 33 Špacapan Ivan 100 Špeh (vulgo) 64, 69 Špehar (vulgo) 51,53, 58 Šperling Franc 80 Špital 85 Špitalska cerkev 8 Št. Vid 99 Štajer Jakob 20 Štajerc (vulgo) 64, 70 Štajerčev Tone (vulgo) 64, 70 Štajs (vulgo) 1 9, 20 Štangruf 46, 50 Štanta Angela 22 Štemarje 7, 12, 64, 70, 71, 81,82, 83, 84, 85, 88, 89, 90, 97, 102 Štemarje (Stemmerhoff) 86 Štepič Ivana (Zajc) 99 Štrekelj Antonija (Simončič) 78 Štrekelj Ivan 78 Štrekelj Jerica 78 Štrukelj Franc 29 Štukl France 41 Štular Mara (Okorn) 70 Šturmova skala 66 Šubic 102 Šubic (vulgo) 64, 72 Šubic Alojz 45 Šubic Franc 55 Šubic Ivan 20, 72, 102 Šubic Ivo 72 Šubic Janez 47, 72, 102 Šubic Johan 72 Šubic Jurij 22 Šubic Kristina 37 177 Šubic Ljudmila (Kožuh) 47 Šubic Maks 37 Šubic Marija 22, 92 Šubic Marjana (Benedik) 40 Šubic M ilan 72 Šubic Mirko 72, 102 Šubic Pavla 92 Šubic Simon 22 Šubic Stanka 72 Šubic Urška 32 Šubic Vladimir 72 Šurk (vulgo) 19, 39, 44, 48 Šuštar Valentin 23 Šušteršič Adolf 80, 98 Šušteršič Janez 80 Šušteršič Julijana (Sterle) 80 Šutna 98 Švare Barbara 39 Švare Franc 39 Švare Magda (Kožuh) 39 Švigelj Antonija 97 Taborniški dom 60, 68, 70 Taborniški odred svobodni Kamnitnik Škofja Loka 70 Talfische Garten 55 Tavčar Ana (Burnik) 59 Tavčar Anton 22, 25, 55, 57 Tavčar Apolonija (Peternel) 33 Tavčar Elizabeta 73 Tavčar Elizabeta (Rozman) 35 Tavčar Franc 28, 79 Tavčar Gašper 22, 27 Tavčar Ignac 28 Tavčar Ivan 61, 76 Tavčar Ivana 57 Tavčar Jakob 25 Tavčar Johan 27, 57 Tavčar Lovrenc 21,22 Tavčar Lucija 23, 76 Tavčar Marija 27 Tavčar Marjeta 25 Tavčar Matevž 22, 25 Tavčar Simon 22, 28 Tavčar Štefan 28, 93 Tavčar Valentin 27 Telban (vulgo) 32, 64, 73 Telban Urša 75 Temeljno sodišče Kranj, enota Škofja Loka 101 Teran Janja 70 Thaler 83, 84 178 Thaler Rado 100, 101 Thaler Rafael 100, 101 Thalerjev vrt 83 Thurnlack — Garzarolli Jožef 91 Tine (vulgo) 19, 30, 64, 70 Tinik (vulgo) 64 Tink (vulgo) 76 Tinkovčeva Jerica (vulgo) 45 Tinkovec (vulgo) 18, 40, 64, 76, 103 Tišlarjev Lojze (vulgo) 31 Titov trg 83, 84, 90, 91,92, 93, 94, 95, 96, 97, 100 Tmine (vulgo) 64, 75 Tomažič Emil 90, 101 Tomažič Fran 94 Tomažič France 101 Tominc (vulgo) 38, 79 Tominec (vulgo) 75 Tomšič Peter 47 Tone (vulgo) 86, 93 Tonešk (vulgo) 44 Torino 43 Tošč 10, 11, 15, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 Toščeva grapa 10 Trata 8, 14, 15, 18, 20, 21,24, 25, 27, 28, 42, 43, 44, 45, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 100, 102, 103 Trata — Gorenja vas 67 Tratnik Marija 32 Trček Jožef 57 Trček Jožefa 57 Trček Liza 57 Trček Marija 57 Trček Marjana 57 Triler Franc 24 Triler Gašper 87, 92 Triler Marija 38 Triler Matevž 38, 81 Triler Mina 38 Triler Simon 36 Trnovec Jurij 58 Trobec Slavica (Pokorn) 95 Troskar (vulgo) 53, 56 Trpin Ivan 38 Trst 26, 85, 87, 94 Trzin 88 Tschick Jakob (Čik) 57 Tušek Janez Anton 86 179 Uhlir Hugo 65 Urbančič Johan 35 Urmohar (vulgo) 19, 23, 53, 59 Uršel konec 14 Utšin Tine (vulgo) 19 Vagner Alojz 94 Varaždin 85 Vavpetič Johan 76 Vavpetič Katarina (Sušnik) 76 Veletrgovina Loka 93 Veletrgovina Živila Kranj 87 Velika dolina 11 Velika Hrastnica 10, 20, 22, 27, 28, 30, 32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 45, 72, 73, 74, 75, 92, 94 Veliko Mlačevo 85 Verbič Marija 7 Vester (vulgo) 49 Vešter 98 Vila (vulgo) 82, 86, 90, 103 Vilfan (vulgo) 42 Vilfan Andrej 26 Vilfan Anton 42 Vilfan Franc 42 Vilfan Frančiška 83, 98 Vilfan Frančiška (Fojkar, Dušek) 98 Vilfan Gregor 20 Vilfan Jakob 42 Vilfan Janez 98 Vilfan Jože 98 Vilfan Marija 42 Vilfan Sergij 3 Vincarje 10, 16 Vincarška grapa 11 Virmaše 71 Viršk 32 Vodnik (vulgo) 11 Vodnik Anton 73 Vodnik Boštjan 58 Vodnik Franc 73 Vodnik Jera 58 Vodnik Lucija (Polanc) 73 Vodnik Marija 58 Vodnik Simon 73 Vodnik Štefan 58 Vodnik Tomaž 58 Vodnik Urban 37 Vodopivec Metka (Porenta) 30 Vojna Krajina 14 Volčič Ana (Poljanec) 24 180 Volčič Anton 24 Volčič Franc 38 Vosolkonz 7, 14 Vosou Regina (Osel) 36 Votrin Jurij (Otrin) 58 Vrhnika 86 Vrhunc Urban 21 Waland (vulgo) 91 Wenedig Aleš (Benedik) 34 Werdnig Gašper (Bernik) 27 Werdnig Mica (Bernik, Jemec) 40 Werdnig Urban (Bernik) 40 Wernig Franc (Bernik) 34 Wertschitsch Jakob (Berčič) 74 Wester Janez 49 Wissiak Anton (Bizjak) 38 Witscheg Marija Ana (Biček) 32 Wolkensperg 81 Wosu Jožef (Osel) 36 Za Brojanom 1 2, 37 Za gradom 11, 12, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 Za Kopačkom 12 Za Krehojnikom 10 Za Mačkovcam 12 Za Pahovcem 57 Za Pahucom 12 Za Vincarji 12, 19, 21, 29, 30, 33, 35, 39, 43, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 75, 86, 92, 94 Za vrtom 88 Zagrad 11 Zajc Ivana (Štepic) 99 Zakotnik Marija (Eržen) 35 Zalar (vulgo) 64, 72 Zalaznik (vulgo) 93 Zalaznik Jakob 94 Zalaznik Katarina 94 Zanetti 91 Zaff Andrej (Cof) 92 Zapf Anton (Cof) 92 Zeball Maksimiljan (Cebal) 90 Zgornji Karlovec 7, 8, 14, 15, 16, 1 7, 50 Zidanca (vulgo) 19, 25 Ziherl 83, 84 Ziherl (vulgo) 86 Ziherl Angela 87, 100 Ziherl Desana (Doljak) 87, 100 Ziherl Franc 87, 94, 100 181 Ziherl Jakob 32 Ziherl Janez 94, 100 Ziherl Marija 94 Ziherl Milena 100 Ziherl Rudolf 87, 100 Ziherl Valentin 75 Zminec 11, 26, 66, 67 Znamenčkar (vulgo) 15, 19, 28, 35, 64, 74 Zof ja grapa 11 Zupančič Mica 29 Zurhaleg Franc Ksaver (Curhalek) 43 Žabnica 45, 87 Žaga 8, 1 4, 60 Žakelj Pavel 20 Žebljarjev Andrejče (vulgo) 78 Žebre Johan 81 Železnik Franc 57 Železniki 18, 65, 99 Železnina Merkur 100 Železnina Škofja Loka 100 Žigon Matej 59 Žigonova hiša (vulgo) 59 Žiri 67 Žirovnik Franc 39 Žirovnik Gašper 39 Žirovnik Jakob 39 Žirovski vrh 100 Živinski trg 61 Žlebnik Katarina (Pokorn) 58 Žontar Franc 27, 48, 80, 93, 101 Žontar J. 54 Žontar Jakob 74 Žontar Josip 3 Žontar Jože 3 Žontar Marija (Novak) 73 Žontar Uršula 73 Žorž Ljuba (Demšar) 47 Žovšče 11, 12, 19, 20, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 33, 35, 36, 37, 39, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 53, 54, 56, 58, 60, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 86, 89, 91, 93, 94 Žužek Franc 42 182 UDK 949-712 Škofja Loka ”1750/1980'' KAZALO Uvod ................................................................................................................................ 3 Viri................................................................................................................................... 3 Karlovec ......................................................................................................................... 14 Trata ................................................................................................................................ 50 Studenec ......................................................................................................................... 60 Kapucinsko predmestje.................................................................................................. 81 Pomembnejši predmestenci................................................................................................101 Sklepne ugotovitve .............................................................................................................102 Razpredelnice ....................................................................................................................104 Opombe ............................................................................................................................. 106 Povzetek ............................................................................................................................. 107 Zusammenfassung .............................................................................................................108 Seznam hiš v zemljevidu predmestij ............................................................................... 110 Slikovne priloge ................................................................................................................ 114 Kazalo poklicev ................................................................................................................ 133 Kazalo imen .......................................................................................................................143 Zemljevid predmestij 183 Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo).