KATQLJSK CEHKYEN LIST.
.Danic»" izhaja vsak petek na celi poli. »n velja po pošii za «relo leto 4 zl 20 kr . za M a 2 nI. 2" kr. /a .vtert lota 1 tri. 2«' kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 00 kr..za pol leta 1 gl. N» kr .za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta 'lan praznik. i/ide Danici" «lan popr-i.
Tečaj XLIV.
V Ljubljani, .*>0. prosinca 1>?91.
List 5.
Nazaj k načelom kerščanskim!
.Mi pa oznanujom«» Kri-iu-a križan« ga."
I K-.r. i.
Nihče ne more tajiti, da je naša doba inočno napredovala v vedah in umetnijah. Bistri človeški duh je prederl v skrivnostno delovanje narave, spoznal in preračunil gibanje nebesnih svetov ter nam podal iznajdbo za iznajdbo. Pa tudi na polji gmotnih dobrot se ponaša z mnogimi lepimi vspehi. Železnice, ki so bile prejšnjim rodovom do cela neznane, raztegujejo se naiik veliki mreži po svetu, da v kratkem času pridemo lahko v daljne kraje ter spoznamo njih šege in navade. Po velikanskih tovarnah se suče kolo pri kolesu, stroj pri stroju, ki človeku pomaga v naglici izdelovati ogromno število vsako-verstnih izdelkov, s kterimi potem množi sv«»je imetje ter si skerbi za srečo. Stoletje naše se ponosno imenuje stoletje napre»lka prosvete in omike. Kako se kaj tvori in godi. to še iznajdejo, cel«'» to nam razlagajo, kako je letošnja huda zima nastala ; da pa bi zimo odgnali, tega ne morejo iznajti, in ne bodo mogli. Ali kakor je to tudi veselo znamenje, prav tako pa nas mora serce boleti videče, da pri istem človeštvu, ki je toliko in tako mnogotero napredovalo, zastonj iščemo miru, zadovoljnosti in prave sreče. Poglejmo le v javno življenje. Beda in revščina narašča bolj in bolj, nravnost izginja, a širi se čim dalje huje brez verstvo. Vse hlastno hrepeni le po uživanji, dokler se mu slednjič ne pri-studi življenje, ki se dostikrat konča s samomorom. Saj ni prav nič redkega, da čujemo po velikih mestih o samomorih že med šolsko mladino. A kje tiči vzrok tem žalostnim razmeram in kje naj iščemo zdravila, da zacelimo globoke rane, za kterimi ker-vavi človeštvo? Odgovarjam in pravim: I. Vse zlo, ki razjeda človeško družbo in jo preti uničiti, izvira od tod. ker se je človeštvo odvernilo od Kristusa in njegovih naukov, in II. da ni torej dosledno druge pomoči in zdravila, kakor da se zopet poverne k Kristusu.
Najbolj izkušeni in naj izverstnejši deržavniki so že zdavnaj spoznali, da narod brez vere je mertev
in da propada vse duševno in gm-dn«» Vzemite narodu vero in uničili ste ga popolnem. Kajti ♦:hii. kjer izgine vera v l'.oga, ni je več ki"p°sti. ni j«' več nravnosti in ni ga več lepega. spodobnega življenja. Kjer se po»!ira ver.» v vsemogočnega Boga. ki dobro plačuje in hudo kaznuj«-, tam se majej«. ob enem temelji vsega družinskega reda ter vsaktereinu zločinstvu vrata ««dpr«*- na stežaj. Ali sedanji sv»-t trga spoznati neče. marveč kakor so nekdanji .ludje zavergli Kristusa in kričali: „Tollo, tollo, crucitige «-um:"1» tak«» tn.li naše «lni vpijejo in nečejo nič vedeti o Nazarej.-u. sebe j^haj«» sv. vero Kristusovo, ki j«' tako jasno spričal. «Ia j«' pravi Bog. in sramujejo se sv. Križa, znamenj:» sv -jega odrešenja, ki so ga s tolik«» častjo poljub«»v:di pervi kristijanje. Njega, ki je za nas vse terpel sramotno smert na križu in s«» ga vis.-čega med n« b- tu in zemljo oznan« »vale relo inert ve. neme stvari: Noga. ob čegar smerti je otemnelo solm-e in s«» pokale skale in se je stresla zemlja ter s t«m pričevala, da je bil pravi Sin Božji, sedanj" m»»dern«» človeštvo priznati neče. Kaj pravim priznati, še zasmehuje ga in preganja iz zasebnega in javnega življenja. To\\e. tolle — proč ž njim kričč tudi ! • nji moderni brezverci in polni sovraštva <lo Nj«'ga kli<Vj«. z nekdanjimi Judi: .Noliuuus him«- regnare super nos." -'» .Nočem», da bi ta kraljeval čez nas": t., je njih glasilo, ki mora odmevati povsod sir«»m sveta.
„Nočemo, da bi ta kraljeval v naših družinah"' Kdo ne vé. da so res nektere rodbine, ki ne le, da ne spoznavajo očitno svoje sv. vere in se vender ponosno imenujejo katoličane; naravnost s«' sramujejo sv. Križa in svoje otroke vzgojujejo brez krščanstva. Bog varuj, da bi kaj slišali o b«»žjih in cerkvenih zapovedih, o postu in molitvi, češ. da vse to dela človeka neumnega in nesposobnega za življenje. Starši sami živč večkrat v prepiru in sovraštvu, zanemarjajo svoje verske dolžnosti, dokler se v hišo ne vseli verska vnémarnost ali cel«'« nev«'ra. Kakšni so otroci iz takega zakona, kaže skušnja z mnogimi žalostnimi zgledi. V sveti veri so prav
« i Jan. 1». I j.
') Luk. lit. 14
mal«» učeni, a nič ne. hü namesto tega napolnujejo svoj«» mlado domišljijo /. berilom, ki škoduje njih vri in nravnosti. Tu in tarn se v rodbini tudi ne spoštuje več sv. zakon, ki ga je Kristus povzdignil v zakrament. Koliko zla. bridkosti in solza se rodi zavoljo tega. vidimo večkrat, pa tudi za deržavo priraste neizmerno velika škoda.
„\Wmo. da bi ta kraljeval v naših šolahje daljni krič. Sv križ. naše upanje in naša zmaga, ki je prej visel ;.«, š .lskih stenah, mečejo ven in prav tiste šole. ki bi najprej imele skerbeti za to, da se nežni mladini v rahlo, za vso dobro sprejemljivo selce vsadi živa vera in ljubezen do Roga, ogibljejo se v učnih knjigah kot kakšnega strašila imena Jezus ali Iv g, a namesto njega se postavljajo v berila prazne besede kot osoda. narava itd. Ljudska šola. ki ima glavni namen zrediti staršem dobrih otr'-k. deržavi zvestih deržavljanov in sv. Cerkvi vrednih sinov, ni več na k- rščanski podlagi. Njenih naukov ne prešinja v*"č sv vera, in vender to mora
I tj' i. če hoče doseči sV«.j na II I Oil in VZgojiti Čl'»VO.ški
«h i/.»i koristnih udov. V srednjih šolah, kjer bi se morala mladina tem Ijit » izučiti v verstvu, da bi s terdnim prepričanjem in z neomahljivo zavestjo prestopila prag življenja, prezira se kerščanstvo bolj ali manj. na ktero se drug«* vede le prav malo ali celö nič ne naslanjajo in ne ozirajo. V tistem malem času. kar ga je odmerjenega verstvu, ne more se mnogo storiti, tako. da se učenci le tlačansko uče svojih lekeij in slednjič s |»razno glavo, a še bolj s praznim ser«vin prestopijo na vseučilišča, kjer njih inditerent.iz.em ivnemarnosti dozori v materijalizem • grudoinoljstvo). racijonalizem ali cel"» v atheizem 'brezboštvoi. Temu se pač ni čuditi. Saj imajo visoke š .le patent učiti vse. naj se že vjerna z razodeto sv. vero. ali ne. bodisi že resnica ali očividna zmota. Zakaj „die Wissenschaft und ihre Lehre ist frei": to je glasilo prosvitIjene dobe Hl. stoletja. Se v»' da. dokler b-de po šolah, nižjih in višjih, vladal Herbart. I Oesterw eg ali i-elö Rousseau in Schoppenhauer, in ne Kristus, to je. načela kerščanska. zastonj pričakujemo. da bi si vzgojili dobro mladino in verle deržavljane. Ne! Nasprotno! Čim dalje ti m hujše zlo se nam obeta, samomori se ne kerčijo. temveč pomnožijo
..Nočemo, da bi ta kraljeval v umetnostih! I nictnost je sama sebi namen in ni ji treba ravnati se po naukih kerščanskilr: ter je daljni krič! V modernih gledališčih se pogosto v obraz bije sv. veri in nravnosti, smeši se krepost in poveličuje se hudobija 1 ločim bi morala z lepo umetnostjo dvigati seiva kvišku ter jih blažiti, vodijo jih po blatu inesenosti in vzbujajo v njih vse mogoče strasti. Kar je nekdaj Minucij Feliks očital poganskim glediščem. da se namreč v njih goji nesramost, isto lahko rečemo o mnogih modernih glediščih. ') Tudi njim bi dal sloveči Tertulijan ime: puhlica consi-storia irnpudicitiae.
Ilaljc nasi.i
Min. Kehk>, Oct r. H7. *) Tertul: de Spectaculis.
Pompeji nekdaj in sedaj.
Spisal Janez Iiil<\ (Dalje.)
IV.
Perva svečanost sv. Rožnega venca v ..Valle d i Pompei.u
Sklenil je torej odvetnik Bartolo Longo učiti ljudi v ti zapuščeni dolini moliti sv. Rožni venec. Pa kako naj to začne, kako naj zbira on — ne-duhoven. raztresene, surove, zanemarjene ljudi k molitvi, ker nima kraja, kjer bi jih saj o nedeljah kako urico podučeval!
Ni bilo drugače, kakor po hišah in kočah hoditi, ter deliti moleke in medaljice. Te so ljudje v dar radi sprejemali, ker mislili so. da imajo svetinjice kako kovinsko vrednost.
Pa kaj je to koristilo, ko mnogi še „Ceščena si Marija" moliti znali niso. Spoznal je pa mož, da imajo Pompeji:i posebno ljubezen do svojih ranjkih. Tožili so mu večkrat, da so umerli, kakor živina na pokopališče nosijo, ne da bi kaka pobožna bratovščina pri pogrebu molila, ter se potem v molitvah dragih ranjcih spominjala, kakor je to v bližnjih mestih navada. Spoznal je; da bi znalo to njegovemu namenu koristiti, zatorej je sklenil vstanoviti bratovščino ali družbo, ktera bi imela namen umerle k poslednjemu počitku spremljati ter pri tej priliki skupno sv. Rožni venec moliti. Pri tem sklepu ga je podpiral mlad duhoven, posestnik v Valle di Pompei.
Sklenila sta torej ta moža vstanoviti družbo sv. Rožnega venca med temi revnimi seljaki. da bi se v molitvi družili, drug druzega moliti učili, ter ranjke na pokopališče spremljali med molitvijo sv. Rožnega venca.
Ker sta moža svoje ljudi dobro poznala, da ljubijo namreč ljudske veselic«-, tla poslušajo radi godbo, da imajo posebno radi igro tombolo i srečkanje), ktero obiskujejo z željo, kaj dobiti: zatorej je Longo sklenil napraviti veliko srečkanje, pri kterem bi bili dobitki, moleki. svetinjice, podobice in križci. Na ta način se bo mnogo takih predmetov razdelilo, in v malo letih, ako se bi vsako leto to srečkanje ponavljal«», bo vsakdo imel Rožni venec ali molek in vsaka hiša podobo Matere Božje na steni.
Ta igra naj bi se priredila tretjo nedeljo mesca oktobra, ktera nedelja je bila odmenjena za posebno praznovanje sv. Rožnega venca v Valle di Pompei. Slovesna božja služba, poseben govor, kakega iz-verstnega pridigarja, proti večeru srečkanje, umetelni ognji, sploh pošteno narodno raz veselje vanje — to bo vzrok, da se bo ljudem v spominu ohranil praznik sv. Rožnega venca in pridevek preblažene Device: „kraljica sv. Rožnega venca." Sklenjeno je tedaj bilo, da mesca oktobra 1873 bo pervo slovesno praznovanje sv. Rožnega venca v Valle di Pompei: celo leto skorej se je pripravljal Bartolo Longo obhajati to svečanost.
Čudno se bo marsikteremu mojih slovenskih čitateljev zdelo, da hoče dobri gospod Longo sv. Rožni venec širiti razun z Božjo službo tudi po ljudski veselici, po igri, raketah itd.
Pa pomisliti nam je treba, da pošteno razve-seljevanje še ni pregrešno; tudi se nam je spominjati, da značaj južno-italijanskega ljudstva je različen od našega. Vroča kri Napolitancev. vkoreninjene navade ali razvade so zahtevale kaj takega, in brez tega ne bi bil naš Jernej Longo menda nič opravil pri tein nevednem, surovem, zapuščenem ljudstvo, ktero je slabo obiskavalo cerkev, kjer je stari duhoven le parkrat v letu imel govor ter ljudstvu jako malo podučeval v kerščanskih resnicah.^ kar se iz tega razvidi, da ti ubogi ljudje še „(Vščena si Marija" moliti znali niso. —
Mtjfec oktober 1873 pride. Mnogo pobožnih in imenitnih gospej napoljskega mesta, med njimi vrla kneginja Traetto, .so darovale veliko število manjih in večih svetih raz p«" I «bridkomarten, podob in po dobic Matere Božje, molekov. svetinie in druzih reči.
S temi rečmi bogato obložen verne se advokat Longo v Valle di Pompei. Tr-tjo nedeljo mesca oktobra se je imela veršiti slovesnost. Povabljenih je bilo nekaj duhovnov. V stari farni cerkvici Valski se je postavila v češčenje podoba Kraljice svetega Kožnega venca. Naprošcn je bil domači župnik, da bo daroval slovesno sv. maš«» in neki pater, izversten govornik, spovednik in prijatelj Longo v. da bo z leče govoril o sv. R--žnem vencu. Naročena je bila godba iz mestica Pagani; rakete se bojo spuščale o mraku kviško in, kar je naj bolj ljudstvu mikavno, brezštevilne svete reči se bojo po srečkanju med ljudi razdelile.
Pa glej! težave in zapreke so se jele že pervi dan kopičiti; dež je lil kakor iz škafa, germelo in bliskalo se je tako, da se ni moglo ljudstvo zbirati. Duhovni in povabljeni gostje niso mogli sp«.«l strehe župnikovega stanovanja; skorej se ni moglo do cerkve. Nekaj malo ljudi seje bilo vendar le zbralo; Božja služba se je opravljala. Pa žalosten je opazil Longo. da so bile besede verlega govornika zgubljene pri teh surovih ljudeh, kteri niso slišali govoriti druzega, kot v časih svojega starega župnika, ki je jako poredkoma in v njih narečju pridigoval. Vse je kazalo, da se Bartolo Longo zastonj trudi; mislil si je že, da njegovo početje ni všeč nebeški Kraljici, da je stroške in čas zgubil. Razdelil je vsaki družini po en rožni venec in podobo Matere Božje; in tako je bil pervi praznik sv. Rožnega venca skorej brez vspeha.
V.
Druga svečanost sv. Rožnega venca v Valle d i Pompei.
Žalostne skušnje 1. 1873 gospoda Longa niso oplašile. Prihodnje leto 1874 napravil je zopet slovesnost v Pompejih. Nekaj dni poprej je dal ljudem po hišah oznaniti, da bode zopet velika slovesnost na čast Materi Božji sv. Rožnega venca v cerkvi; popoldne na travniku veselica, srečkanje, kjer se bojo jako lepe pobožnostne reči dobivale.
Bila je slovesna sv. maša; govor domačega župnika, popoldne srečkanje, po kterem se je mnogo kupljenih in darovanih molekov, podob, križev. sve-tinic itd. razdelilo.
Ljudstvo je bilo veselo in je postalo d" Longa zaupljivo, ker je spoznalo, da dela vse \/ ljubezni do siromakov, ter da ima razun opravila tudi mnog., stroškov. Govor v cerkvi pa ni napravil na ljudi zaželjenega vtisa, tem manj ker g. župnik ni gov«-ril o sv. Rožnem vencu, kakor je bil naprošen. ampak je razkladal molitev: „Ceščena si kraljica, Mati milosti." Rožnega ven«-a se ljudstvo ni naučilo, ne ga razumelo in ga ni molilo. Milo je vse m»Tzl««. kak«»r poprej, vendar gospod Longo ni obupal. Posvetoval se je zopet z nekterimi gg. duhovni, kteri so mu zopet svetovali vstanoviti bratovščin«) sv. Rožnega venca, ki bi vsitn duhovnim potrebam teh zapuščenih in nevednih seljakov bila v pom«V-. Urez bratovščin--, so djali vsi. vaše delo n«i bodo imelo vspeha. Da se bo pa bratovščina lož«j vstaiiovila-. j.- tre'.a ljudem sv. misijona. Misijona. misiji »na je treba* Tak-» si je mislil Longo in ni prej mir««val. «I««KW se mu ni želja spolnila.
Pa strašile s«» ga težave in zapreke, k1« !*" -«» kljubovale izversjtvi tega svetega ««pravila Mučil:» «ji je vedno inis« I. kako }».» «»n. svetim el"v«-k. tnal«» še znan v tem kraju. n«'p»«znan šk« iu Nolanskemu pri tem raztres»-n«m. neiz.ohrn/i-neiii. strastnem ljudstvu. ktere besede „m i s i j o n " š«> nikdar ni >liša|.» izgovoriti, kak« bo doseg. |. da se b«» tukaj sv mi-sijon obhajal?
Hudobni <luh j«' tudi sedaj kljuboval, «la se mu ne bi toliko žertev iztergalo. Pa podpiral in navduševal je Longa pri izvršitvi t«> misli neki učen in pobožen duhoven, misijonar presvetih Ser«-, po imenu Pagani. s kterirn se j.« bil po naključji snidel na železnični postaji Porfi<i «p« »rtiču.—
'Dalje nasi.)
Ime Jezus.
O Jezus. Jezus. Jezus! Presladko to ime Ni slajšega na zemlji In tam v nebesih n«;.
izreči ime Jezus — Kako je t«» sladko* Ki s slastjo nap«»lnujo Vse. zemljo in nebo.
Da angeljski bi jezik Mi v rabo bil poslan: Oh klicala z njim vredno, Bi Jezus noč in dan!
Da zvezdice prestavljat' Bi dano mi bilo. Ime to bilijonkrat Bi kazalo neb«'».
Po svetu vsem obširnem Bi žaril ta odsev, K zvezdicam klicov dvigal Se mojih bi odmev.
In da tvorili čuda Bi grešnih posel bil:
Iz serca ini briljantni Si veletok hi lil
Na suhem in po vodah Pa silen njega +ok. Se zlival čudotvorno I >o zemeljskih otrok.
V	milja rde se razperšil P»i njega divni kras. Posipal plan in goro. Posipal mesto. vas.
In vsekod zablestelo To sladko bi ime.
V	sredini vsako, vsako Imelo ga serce'
Jezus. Jezus. Jezus ' Sladkf»ta vseh sladčic, 1 sliši mili Jezus: Serca prebujni klic!
Ltisni mi globok«» liri'* to v serf no dnó; Ki v Tebi najde srečo. Veselje, mir samó.
V	imenu tv«>jem djanje Naj vsako se verši. Zdravnik Ičitel.j. Ženin. Prijatelj si mi Ti.
Ko zlata zarja zliva Na zemlj" čaren svit, Kr. svet je z nočno tmino. Vse r-ez in čez obli t:
Ime près vet o v sere i Mi vseje, b«- vodnik, ha kd »j j iemilt-stljivi Mi Jezus bo Sodnik. —
Si moje /daj življenje. Zdravilo. Inč in slast ; Serce pa. — duša moja -Vse. vse le Tvoja last.
Živeli in umreti. Si le >j Teboj želim: Zaisni Ti očesi, K" v smerti prebledim'
Ti bodi gr-jb teieSU. Ko duša loči Se. Naj v Tebi ime sveto Od tod v nebesa gré.
Tam Jezus' Jezus! Jezusi Presladko boš ime: Češčeno in ljubljeno Sloveče veke vse. —
S. M. Bonavent.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane (Quaere pacem et p er se -quere eam.i Mislil je nekdo. da. pri sedanji raz-draženosti narodov med seboj bo moral kak nov Dominik na dan stopiti in ljudem mir oznanovati. Namesto Dominika se je v Gradcu osnoval odbor iz tega namena, da bi štirski Slovenci in Nemci skušali narodno spravo doseči in poslanec Alojzij Karlon je prišel tudi zato v Maribor, da bi ondotne poštenjake pridobil za ta namen. V Mariboru so se poprijeli te dobre misli in so osnovali začasni odbor, da naj podpira graški zbor. Spravo bodo skušali doseči na kerščanski podlagi, kar edino je zdrava misel in izdaten p o m o č e k. Liberalizem, ki se boji miru kakor zelenec križa, bode zoper to rogo-vilil. in skušal to misel v korenini zatreti. Narodni prepir, kakor pravi dr Ivan Križanič, je ,.liberalizinov spaček \ ker tedaj spaček le spačka ljubi, bode spačka gojil in gledal nemir ohraniti. Nihče pa ne more tajiti, da mir je ena naj vikših dobrot na zemlji, zato so ga tudi angelji oznanovali na zemlji o Zveličarjevein rojstvu, pa le tistim, ki so „dobre volj*?." Vesoljni svet je po železnicah in parnikih tesno sklenjen: ali se bomo telaj pisano gledali med seboj? Rajši naj bi si vsi roke podali in mir delali me< 1 seboj na — v e r s k i p o d 1 a g i.
Iz Ranjalukc v Bosni. (Opatija. Nova m a š a. S i r o t i š č e: del a v n i c a ) Sv. apostol jski Sedež rimski povzdignil je 1 1 mali samostan oo. trapistov Marija-Zvezdo pri Danjaluki v Dosni v opatijo. in za pervega opata izvoljen je bil ondotni preč. Donaventura, mož poln serčnosti in delavnosti. Dasiravno je že zel«'» star. namreč 72 let. in živi že petinštirideseto leto v cerkvenem redu; vendar je vedno zdrav in živi še po vsi strogosti pravega trapista. Zaradi netrudljive gorečnosti za redovna pravila pridobil si je ljubezen vseh podložnih. V kratkem času pomnožilo se je izdatno število redovnikov. med katerimi je sedaj že 1."» duhovnov. V nedeljo 21. n. m imeli smo tu novo mašo. p. Oton Jehle. reien v kavendorfu na Virtemberškem. posvečen je bil 1 1. u m. in teden kasneje je opravil sv. mašo. Seda j je v opatiji Marija Zvezdi vsak dan D» maš.
Tudi samostan sam lepo napreduje. Med drugim vstanovila se je 1 1 ss7 v Maglaju nemški naselbini podružnica rJosefsburg" s sirarnieo, v prid ubogih nemških naselnikov. ki brez tega ne morejo obstati. Sirotišnica naša zidana je 1. 1 in je toliko pri-ravnana. da je bilo mogoče v enem letu prav mn<»go revnih, zapuščenih bosanskih otrok sprejeti. Le-ti se ne uče samo šolskih reči, temuč tudi raznih rokodelstev.
To je gotovo vesela novica za dobrotnike omenjenega samostana. — Mladi ljudje, v starosti od dvajset let naprej, ki se čutijo poklicane stopiti v red trapistov. naj se obernejo pismeno do Br. Fri-dolina. z napisom: rKhren\verter Fr. Fridolin Teller in Rees, Rheinprovinz."
Mladočeški poslanec dr. Herold je v češkem deželnem zboru zanesljivo izrekel, da Slovenci v der-žavnem zboru bodo zavezniki Mladočehov, tc» je husovcev, prijateljev brezverske šole itd. Da ne bodo zapeljani Slovenci pri volitvah v deržavni zbor, naj dobro pomnijo, da vsak kandidat za deržavni
zbor mora pred vol it vi jo obljubiti, da bo delal in glasoval za versko šolo. Tak«» š<»I«» ju naš narod zahteval /. neštevilnimi podpisi v peticijah o svojem času in vsak dan se bolj očitno kažejo žalostni nasledki brezverske šole. Kdor je tedaj zoper versko šolo. ni prijatelj našega naroda in nikakor ne more biti njegov zastopnik.
Iz Amerike, s 1. l<si»l. o vožnji po morji. Oprostite prosim, da se derznem nekoliko sporočiti «.«l tukajšnjega bivanja. Po dolgi, ravno tritednji v«»žnji sem dospel do zaželjenega cilja. Morje je bilo zlasti pervih lo dni jako viham«»; večinoma smo morali tičati v notranjih prostorih: a kakošni so ti prostori v tretjem razredu. ..Zvvischendocku." to ve le. kdor se je že sam vozil v jednakih okoliščinah: nesterp-Ijiv smrad hoče človeka udušiti. Hrane je bilo mnogo, a kakošne! Z malo izjemami je vse za ribe: nihče se skoro niti pritaknil ni jedi, raz van čer nega. kruha, ki je še najbolj užiten: vse drug«» so mornarji p<> metali čez krov.
A kar je bilo najhujše, je t«., da nihče ni mogel kupiti hrane, naj bi bil pripravljen žertvovati še tako ogromn<» svoto. Polni smo bili do malega vsi; a bolezen ni trajala samo tri dni. temveč cel teden in kolikor bolj je bilo morje viharno, toliko slabejše j»' bilo. Pa človek bi že okreval, ko bi imel le kaj ugrizniti. Be rž ko je pa kdo poskusil jesti „menažo r. i ladiji." jo je moral takoj izročiti z močnim glasom globočini atlanšk»'ga oceana. Mnogo je bilo na ladiji tudi družin, posebno judovskih. Poljski judje in njihove družine s«» nam delale največjo preglavico, ('ele noči ni bilo miru: in žuželk so imeli obilo, ktorili se je moral pač vsak nalezli. Zlasti otroci so bili silno bolni: nisem se mogel prečuditi. da ni nihče umeri. Pa naj okrajšam opisovanje, ker ko bi hotel popisati vse na dolgo in široko, potreboval bi več dni.
Osmega septembra sem dospel v Ci»*velan I. na Marijin praznik to raj. kteroga pa. kakor tudi več drugih, tukaj ne obhajajo. Ko bi bil pričakoval, da s*- mi l>o« 1»: vsaj v začetku godilo po mojih ž«ljah, bi se bil jako zmotil.
Tukaj s«- niš«» nič ozirali na zrelostno spričevalo; moral s«'in prestati novo preskušnjo. kar me je jako neprijetno dirnilo: potem s«» me posadili med m«»«lroslovce in n«* med bogoslovce, ker se nisem učil kosmologije. ontologij»-. theol«»gije naturalna. Toda sedaj z začetkom svečana pridem v teologijo po izjemi. Tukaj v Clevelandu je pač najostrejše bogoslovje; vsaj kakor tako je na glasu v Ameriki. Med letom imamo mnogo kompozicij, vprašani smo vedno, a na konci semestra je glavna poskušnja vpričo škofa in duhovnov iz škofije. Govorimo le angleški, kteremu jeziku sem se že toliko privadil, da lahko občujem z dijaki. Vseh nas je bilo v začetku ktero število se je pa že zdatno zmanjšalo vsled mnogih bolezni; ker berž ko se kdo čuti bolnega, pobere kopita in jo pobriše domu, češ, tu je preostro; a ko ozdravi, gre v drugi seminarij. Molimo tukaj veliko v primeri z Evropo; najmanj tri ure in pol na dan. Češčenje presv. Jezusovega Serca je tukaj mnogo bolj razširjeno, kakor v Evropi. Da ne pozabim slovenskega jezika, prosim ko bi mi blagovolili pošiljati „Zgodnjo Danico"; stroške in poštnino hočem plačati ob času. Brez dvoj be se naroči tukaj
več Slovencev na list. Slovencev j«; ok«»li 400 -."»00; večinoma so revni možki; a tudi družine. KJen nemških duhovnov, v čigar cerkev večidel ho.lijo, je rekel po besedah: „«íott bat Si" hieher gesandt «lenn viele von ihrer Nation gehen s«, schmahlieh z u g r u n «1 e.8
O iinsijomi v srednji Afriki.
Ii.ivoril r. u'. «»- Ksafvr li«-yi V lj*ll»li:tti->k«-tii «imhiiímii I»» jaiin-
va rija.)
( K' tiec. \
Polzamorci, k«» .-polnijo ali T. leto. nosijo krog ledij pás. „rabat" imenovan Omož«-ne ženske nosijo verh tega tudi še nek«» ogrinjalo.
Šole niso navajeni, in radi tega otroci šole kaj neredno obiskujejo. V Suvakinu ste dve š«»li, pa otroke morajo s palico v šolo siliti Z «lesetiini leti se otroci že zar<»če: ženin mora nevesto odkupiti pri njenih starših. Žensk«' s-* jako rad" lišpaj«». in marsiktera potreti ves sv«»j denar le za lišp. na s'bi pa nosi same stergane » ip *. N i r»kah in nogah nosijo obročke iz zlata, srebra, ah ita ali sl«»n«jve kosti. Posebno radi pa n«»sij » v d'sni nosnici »»!»r«)ček. kateremu pravijo Jirizan." ln»> s»» mi j - z« lelo, da se med zamori tak«» r«-lko k«*daj go !»'• pregrehe zoper sv. čistost. Starši v tej /i«l«-vi jako strogo pazijo na svoje otroke. Nubijci pri llirtuinu vsako osebo, ki je grešila, zašijejo v vr«'čo. ter j«» v a žejo v Nil. <la ondi uton«i. Dve leti p » zaroki je poroka. Takrat pojej»» in plešej«» svrttj-' do treh pop »Mne, potem peljejo nev»isTo k poroki v kočo ženinovo in tu j" poroč« na.
Za mor-i s«» jak«» prazn»»verni. vsaki reči pri-pisujejo slabe nasledke. Č»' k «»ga herbet boli. že mislijo, da ga ima kak hudobcu duh v oblasti. Posebno s«- pa boj»'; hudega pogleda Zato nikdar lie jed«'« na ulici. ker se boj«*', »la bi z jede vred kakega hudega p» »gleda ne pogoltnili, m /at«> nosij»» tudi j«'li n « uli«-i vedno pokrite. Materi ne umivajo svojih otrok, da bi jih zaradi njihove lepot»* kak ivvošljiv pogled ne za«M fe k«l» j.-zli osla. in če ga prične hvaliti, ga nasprotno g«»nja«' silno graja in pretepava, »la bi s tein tisti hvali moč o« 1 vzel.
P«»lzamor«-i imajo dol«je la^-. ii" pa kratkih in volnatih. kakoršne imaj«» pravi zam«»r«i. \»i. iuoskí in ženske, veliko skerl» in p »/ »most na I »>•• obračaj«». Moški se «Vš- jo vsaka iva mesca in si«-er tako-le: Xajpervo namiž"j<> las«* / mastjo. iN »tem jih predel»' z dolgo. les».-no ali koše»'no iglo v dva dela. v gornji in zadnji del. Meja je naznanjena s č.-rt.«» ki pelje o«l ušesa do ušesa. <¡«»rnji del lás našopirijo tak«'», da stoj«' po koncu, zadnji del pa sčešej«» nazaj. Potem vse lase še enkrat prav na debelo s ko.štru-novo mastjo namažejo ter potresejo z raznobanruniin prahom. Tako sčesan zamorec se vstopi potem na vroče solnce. Mast se prične na glavi topiti in kapati po ramah in dalje po vsem životu. Vsled masti se celi život sveti: taki zamorce j.-» naj bolj podoben bronastemu kipu.
V Suvakinu je jako vroče. L. ls&e smo imeli mesca avgusta v senci 4«" R. Tako silno vročino prenašati je Evropejcu skoraj nemogoče. Misijonarji smo tam belo oblečeni. Po noči ležimo na mahu in
le ko nas polijejo z vodo, nam je mogoče nekoliko zaspati. Jajce je na solncu v nekoliko minutah skuhano. Noži, vilice in drugo železno orodje je tako vroče, da ga je nemogoče prijemati z golo roko. Marsikateri Evropejec je vsled solnčarice (Sonnenstichj hipoma umeri, če je le iz koče na solnce stopil. In taka vročina terpi do septembra. Domačini čutijo sicer to vročino, vendar morejo po več ur po razbeljenem pesku hoditi.
S polzamorci imamo veliko več opraviti, kakor pa s pravimi zamorci. Pravi zamorci nas častč in spoštujejo, ali polzamorci nas sovražijo, ker so sami mohamedani. Pri njih veljá pravilo, da kdor umori kristjana, posebno pa še kerščanskega duhovna, da si tak prisluži nebeški raj.
Zunaj Suvakina imam«» še eno poljedelsko misijonsko postajo. Naš škot' so kupili za 18000 frankov kos zemlje in tu imamo svoje zamorske vasi. /a-morci bivajoči v teh vasčh so večjidel odkupljeni sužnji Če vprašaš taeega zamorca, koliko da je star. ti bode odgovoril, da ne vč, ker je bil že v pervi mladosti ujet in prodan Ko pridemo k njim. se nas v začetku boje, da bi jih ne požerli. Dostikrat se mi je zgodilo, da so revčeki bežali pred mano ter se poskrili, in če sem se jim približal, so me prosili, rekoč: _Ne pojej me!"
še-le ko so že dalj časa pri nas. nam zaupajo. Včasih se jih pa loti otožnost in takrat po več dni skupaj nič ne govore in ne jed«*». In če vprašaš taeega zamorca, zakaj da je tako žalosten, ti navadno odgovori: „Mislil sem na svojo mater, ki je pa ne morem videti," in pri tem se mu solza zasveti v očesu Večkrat sem videl zamoree. ki so v Nilu vodo zajemali in pri tem žalostne in otožne pesmi prepevali. Prašal sem jih. kake pesmi da pojejo in odgovorili so mi. da poj«'» o domači čedi. o materi, o sestrah itd. Zdaj pa naj še kdo reče, da zamorec ne pozná občutka ljubezni do staršev in domovine! Peljali smo zamorce v Kim in smo jim ondi razkazovali lepe palače in velikanska poslopja. Zamorci so se pa kaj malo brigali za vse to in rekli so: „V Kvropi je res lepo, dá se dobro jesti in piti. a še veliko lepše in prijetneje je pa pri nas doma v Afriki."
Spreobernjeni zamorci s«» jako pobožni Ljubijo pa zunanji blišč in velike sijajnosti. Najraji bi videli, da bi imeli vsak dan slovesne sprevode (procesije). Marsikateri bi bil rad že zaradi tega kristjan, da bi smel vsak dan v lepo okrašeno cerkvico iti. Na cerkvene praznike, ki se posebno slovesno obhajaj«», se silno vesele. Naši znanci hodijo vsak dan k sv. maši in molijo vsak dan rožni venec: vsake štiri tedne prejemajo ss. zakramente. Več zgledov bi lahko povedal, iz katerih je razvidno, «la se tudi iz zamorcev dajo dobri kristjani vzgojiti. Nekega dné naletim zamorskega dečka ob nenavadnem času v kapelici. Ko pride ven. ga vprašam, kaj da je delal v tem času v kapelici in odgovoril je: _Sperl sem se nekaj s svojim tovarišem. Zato sem šel v kapelico. položil vso jezo do njega na oltar in jo P.ogu daroval." Tako mi je odgovoril in vendar ga nismo še nikdar tega učili.
Pred dvema letoma smo dobili iz Rima kip Matere Božje, in sicer je bil ta kip čem. Ko smo kip jemali iz zaboja, so prišli tudi zamorci zraven. Ni jim šlo v glavo, da bi mogla Mati Božja černa
biti. Popraševali so, če je Mati Božja res černa in in iz katerega rodu da je. Slednjič so jo pogodili, da je to kraljica sudanskih zamorcev. Postavili smo jo v kapelo in zamorci so jo prav pridno častili. Lansko leto je prišel nek derviš (turški verski služabnik) v našo poljedelsko postajo in pravil zamorcem, da bodo mogli vsi, če nas bodo poslušali in nain verjeli, z nami vred v pekel. Zamorci so odgovorili: „Kadi gremo z njimi v pekel, kajti dobro vemo. da bodo tudi v peklu z nami lepše ravnali, kakor pa vi!a
Zamorcev ne smemo po evropejski šegi vzgajati. ne smemo jim zabranjevati vseh njihovih navad in običajev. Ne opravili bi dosti z njimi, če bi jih takoj obuli v hlače, ali jim dali pri jedi žljico. nož in vilice v roko. Tega bi se zamorci ne mogli takoj privaditi in kmalu bi nas zapustili.
Dečki v našem misijonu nosijo kratke do kolen segajoče hlače in brezrokavno jopico. Deklice pa so opravljene, kakor v Evropi. Kosilo si sami pripravljajo. Z orodjem, obstoječim iz «Iveh plošč, zineljejo koruzo in spek«*» testo iz te koruzne moke. Ko pride čas obeda, najprej molijo in potem se posede po 12 dečkov ali deklic na tla krog ene sklede. Vsakdo vzame s tremi persti < lesni«-e (Adamove vili< e> koruzni kolaček, ga pomoči v omako, ter ga povžije. Po jedi si obliznejo perste, molijo in — kosilo je končano. Pa to ni čudno, če naši zainorčki s persti jedo, kajti še na dvoru našega podkralja so do najnovejših časov z roko jedli.
V poljedelski misijonski postaji imamo 70 družin in več sto otr«'»k. Lee se rokodelstva in kmetijstva. Kedar dorastejo, smejo s privoljenjem sv«:»jih prednikov stopiti v zakon. Novoporočenca dobita kos zemlje, kamor si postavita hišieo.
Tako je življenje v našem misijonu. Razvidno pa je že iz tega. kar sem povedal, kolike podpore, duševne in telesne, potrebujejo ubogi zamorci. Zato je dolžnost kristjanov v Evropi, podpirati misijon, bodisi z molitvijo, bodisi z gmotnimi pripomočki. Misijonarji nimamo, od velikega svojega truda nobenega zemeljskega plačila, pač pa pričakujemo večnega plačila v nebesih.
Kedar kerstimo otroka, mu «lamo obleko, kedar stopi v zakon, mu napravimo rbalo"; kakor sem že rekel, ljubijo naši zamorci posebno zunanji blišč, toraj moramo, kolikor mogoče, kapelice okrasiti in olepšati. Vse te in pa še druge reči pa stanejo veliko denarja. — Dostikrat so nas zamorci popraševali. kakšni ljudje so v Evropi če so tudi tako beli. kakor mi. In pripovedovali srno jim lepih r« či iz Evrope, med drugimi tudi, da v Evropi, še celo otroci delujejo za spreobernjenje zamorcev in za odkupljenje zamorskih otr«'»k. nekaj z molitvijo nekaj z malimi milodari po bratovščini sv. Detinstva, In kedar sem to povedal, so vselej zamorčki jemali rožne vence raz vratu in lepo molili za svoje prijatelje v Evropi. —
Razgled po svetu.
Dunaj. (Lepo življenje, lepa smert.) — 20. tega mesca je bila v cesarskih rakah v kapucinski cerkvi k počitku položena nadvojvodinja
M a r i j a A n t. o n i j a l in a k u 1 a t a. ki je 14 t. m. umerla v mestu Areo. na južnem Tirolskem. Bila je hči nadvojvoda Franca Karola Salvatorja. in sestra nadvojvoda Ferd..Salvatorja. soproga cesarjeve hčere Marije Valerije Ta angelj nedolžnosti je že v 17. letu svoje dobe poklican v boljše življenje. Bila je Antonija šesti otrok Karola Salvatorja in njegove soproge nad-vojvodinje Marij«* Imakulate. hčere kralja Ferdinanda II napolitanskega. Na<lvo;vodinja Marija Antonija je bila d"te najlepših duhovnih zmožnost, zarad pohlevnosti. ljubeznjivosti in serčne dobrotljivosti ljubljenka ce-sarske hiš«'.
njenih poslednjih urah to-le pišejo: Pohlevna je bila njena smert. kakor je bilo pohlevno njeno življenje Zaspala je mirno in skorej brez smertne boritve, potem ko je prejela ss. zakrament«'. Dobro j« vedela angeljsko-čista duša. da se je približal konec njenega bivanja na tem svetu, in «la mora poslušati klic Večnega, ter se verniti v nebeško domovino. Se v «lan pred smeri j«» je rekla svoji stari materi: „Nonna. domani sata un bel giorno per in»-:J (Stara mama. jutri bo lop dan za mene!) Njeni domači so bili pač vse drugači kot so marsikteri gosposki, ki bolniku svojcu skrivajo nevarnost, ne pustijo duhovna k njemu in ga poslednjič večkrat c«-lo goljufajo za naj slajše tolažilo in naj večo srečo, ki jo more bolnik še doseči, to je. za ss. zakramente, in so tako trinogi nad svojimi lastnimi otroci, starši ali drugimi domačini! —
Nadvojvodinja je zveč«'r opravila še večerno molitev po navadi, rožni venec in lavretanske lita-n i je. Po noči je cula j »ri nji ljui>eznjiva mati in stregla dragi bolni: kar neprevidoma poprosi bolna, da naj ji moli psalm ..De profundis" („Iz globočine") za umirajoče. Zjutraj je gospa nadvojvodinja Marija hnakulata poslala še po domačega duhovna Bolna j«- z ginljivo pobožnostjo prejela ss. zakramente.
Ko je duhoven govoril besede: »Jezus. Marija, Jožef, v Vaše roke izročim sv«»jo dušo", je ptjhlevno iz«iihnila svojo blago dušo. Malo pre«l zadnjim zdih-Ijejein je nadvojvodinja prosila vse domače za odpuščanje, kterih nikoli v življenji ni vodoma razžalila.
Prav važne reči so se dogodile te dni. V Buda-pešti je 2M. t. m. utnerl ogerski primas Jan. Simor. — Ravno ta dan je bil s cesarskim patentom raz-puščen deržavni zbor na Dunaju in razpisane so nove volitve. — 22. t. m. je bil tirolski deželni zbor po cesarskem namestniku neprevidoma sklenjen, potem ko so italijanski poslanci stavili nujni predlog, da naj se obravnava o samostojnosti (avtonomiji) južnega Tirolskega.
Nove volitve v deržavni zbor se bodo veršile za Kranjsko: v kmečkih občinah 3. sušca, v mestih in tergih 5 sušca. v tergovinski in obertnijski zbornici ljubljanski G. sušca, v velikem posestvu 7. sušca < marca).
Bim. Sv. Oče in Windthorst. Kardinal deržavni tajnik Rampolla je v imenu sv. Očeta pisal prav prijazno pismo Windthorstu k njegovemu godu. Pravi namreč: „Slavni in plemeniti gospod !u Tvojega bližnjega godu ne bodo obhajali le samo Tvoji .domači in politični prijatelji, ampak ob enem vsi nemški katoličani v skupnem veselji. Sej Ti si vselej, kjer je bilo treba braniti koristi naše svete vere, razodeval dušno krepkost in duhovno moč, gorečnost
in stanovitnost v toliki meri. da si s polno pravico sebi pridobil pri vsih naklonjenost in ljubezen. Tega veselja se tudi jaz iskreno vdeležujem in ra«l se poprimein te prilike, da Ti iz serca čestitam in povem, kako gorko k Bogu molim, da naj Te še prav dolgo ohrani z Iravega in pri polni moči. na korist Cerkvi in družbinstvu. Se prav posebno veselje pa me navdaja, da Ti smem naznaniti nov d«»kaz prav posebne dobro volj nosti. ktero Nj. Svetost papež vedno do Tebe imajo. Naložili so mi namreč verhovni pastir sv. Cerkve, da naj Ti v Njihovem imenu naznanim Njihovo čestitanje in Ti povem, «la Nj Svt«»st Ti v zastavo vsih nebeških darov z vso ljubeznijo podelijo apostoljski blagoslov. S p« »ln o vaje z veselj"in ta ukaz Nj. Svetosti, Ti ob en«'in izrečem svojo prav posebno naklonjenost in visoko spoštovanje za Tvojo osebo, prosim za-Te polnost božjega bltgosl«)va. t»*r se znainnjam. slavni in plemeniti gospod, v p »lni vdanosti do Tebe.
V	Rimu, 12. pros. lvil. —
M kardinal Kunpolla.
Odbor katoličanov je sklenil, na kak"iu t-rgu v Rimu slavnemu Krištofu Kolumbu postaviti spomenik. —
Slavni pridigar A vgušt i n Montefeltro je zopet imel venček pridig v Spol»'tu pri slovesnosti, ki se je obhajala od P*. «I » 2"». t. m. sv. Frančišku Asiškemu na čast. —
Sv. Oče so doveršili «mcikliko o socijalizmu in so jo že poslali nekterim škofom. —
Kardinal Alojzij Masella je kot nasle«lnik kardinala Hergenrother-ja postal zav«3tnik vstanove „al Anima." —
V	god sv. Neže je stoljni Lateranski kapitelj sv. Očetu po starodavni šegi daroval dva bela jatijčka, kterih voljna bo služila za izdelavo palijev. znamenj vikših škofov.
[. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s I o I j s I v a.
Nameni za mesec tebruarij i svečan).
a)	Glavni nameni:
Ttrdnoat r reri.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
priho«lnjič.)
b)	Posebni nameni:
1.	S Ignacij inue. Ta in vsak «lan in«-s«-a v--naznanjene, pa še ne zaznamovane, ali ii»*iiaiiie zalive. Prosilci, ki so v največji sili. Pospešit«*lji inolitivneija ;i|»«»st.»lj-stva. Bolniki.
2.	S večliira. Pravo razsvetljenje človeštva po Je/.iisii Kristusu, (iojitev serčnega češfr-nja Marije v iziroji otrok. Marijanske kongregacije.
3.	S. Blaž. Visoka cenitev blažil (zakrameiitali|.) Predniki kmečkih občin. Važne volitve. I'«;enje z v»:likimi težavami.
4.	S. Andrej Korziu. Več duhovuov, ki so molitve posebno potrebni. Veliko ljudi brez kruha in dela. Prepiri za pravice. Hudo bolni.
5.	S. Adelajda. Višje kerščanske dekliške šole. Več zavetišč za bolnike, uboge in sirote. Vec družin v nevarnosti glede premoženja.
6.	S. Tit. Škofje. Brezbožni moški svet. Srednji in kmečki stan, ki je v veliki nevarnosti. Zadeve glede poklica.
7.	S. l'oiii n v a 1 d. 1'overnitev vednosti in umetnosti h Kristusu. Misijon v Avstraliji 1'čiteljska semenišča. Hudo -kušani.
S. S. Janez Mata. Sprava za razžaljenje Božje v t.-h din-vih. Povernitev mnogo zgubljenih sinov in hè»r. Na •liiliu in umu bolni.
'j s. Alton. „l>uhovni in obhajanei." Pom«»«"- zoper duha ii*'èist"sti. • d.vai «»vanje pn-d neprevideno smertjo.
jo. s. S k o I a s t i k a. Veselje v < iospodu. Razširjenje 3 r«da. • »hranit-v sadu duhovnih vaj in ljudskih misijonov.
(Dalje nasi.)
11. Br&tovske zadeve N. lj. Gospé presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na inilostljive priprosnje N. lj. presv. Jezusovega Serra, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov iu vsili naših patronov Bog dobrotno odverni od nase dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna oseba za zdravje. — Zoper razuzdano pustovanje.
Zahvale.
Bogu. Naši ljubi liospej in vsim prosivem senna zahvala za molitev, ker je neka posebna prošnja za spreober-njeiije moža uslišana.	M r-
_ Kr IÎ . tare Višnjegorske, bila >eiu lansko leto I ■ 11 • 1 « • bolna l'o vselil životu me je silno tergalo vso spomlad, in že sem mislila, <la bo konee mojemu življenju. V tej hudi bolezni zatekla sem se k Mariji Devici, naši naj boljši pomočnici. in na njeno priprošnjo sem popolno zdravje zadobila. V zahvalo obljubila sem to v „Zgodnji Danici" naznaniti in radostna kličem : tVsčena Marija. Zdravje bolnikov!"
Bil sem v velikih stiskah in težavah, obernil sem se s prošnjo do milostljivH matere Marije z obljubo, da se hočem očitno v „Že. Danici" zahvaliti, ako bom uslišan. Tako «e je zgodilo : tedaj izrekam prav iz sen a očitno cast Bogu in zahvalo prehlažeiii Ilovici Mariji za v<e milosti, katere sem prejel vsled njene priprosnje.	l'.;)
Listek za raznoterosti.
Poterdilo. Prejel sem za ..katol. družbo rokodelskih pomočnikov ."» gld. zbirk _Zg. Danice.' Serena hvala? Rétribuât omnibus bona fa r-ient i bu s Deus Omnipotens!
Novo mesto. 24. 1. lSîU.	Dr. Marinko.
Rimski Katolik", •'». tečaj. 1. zvezek dr. Ant. Mahnič-a za 1. isol je ravnokar prišel na svitlo. — Obseg je zelo raznoteren. videl ga bo. kdor zvezek v roke vzama. V svojem programu pravi med mnogim drugim: ... _ne le braniti, ne le pobijati, ampak tudi zidati hočemo . . . na podlagi ki je Jezus Kristus sam in njegova vera/ In zopet: „Ravno tako bomo pisali in delali za to, da bi se vsi avstrijski katoličani brez razlike narodnosti zbližali in združili v skupno postopanje proti liberalizmu, ki čedalje
*' Op. Za nul zanesljivosti mora v-ak pošiljaver tacih zadev vredniku se /. imenom naznaniti.	\ >'.
bolj razjeda avstrijsko celoskupnost. . .a — Izhaja vsak mesec; cena 2 gld. za celo leto. —
Sloveči voditelji katoličanov so nedavno na Dunaju imeli posvet, ki je zadeval stanje katoliške strani, šolsko prašanje in sklic katoliškega shoda za mevsec prosinec ISO2.
Škof v Strasburgu je postal vodja naukov v mladenšnici Mautigny pri Metzu, dr. Fritzen.
Na Angleškem je zdaj že lo milijonov katoličanov. inašnikov je 12.s<>0, nad polovico več kot jih je bilo o vstanovitvi cerkvene vlade 1. Is50. Več angležev je med kardinali. Kardinal Manning ima 14 podružnih škofov; Škocija ima 2 nadškofa in 4 podružne škofe. Iz treh zedinjenih kraljestev je O katoliških članov v skrivnem kraljičinem svetuv V spodnji zbornici je T«; katoličanov. V Angliji in Ško-ciji samo je 1800 cerkva in kapel, v kterih je redna božja služba.
Kardinal Šimor, ki je 23. t. rn umeri, je bil rojen 2:». vel. sepana 1 Hi 3 v Stolnobeligradu. sin čevljarskega rokodelca. Prav blago je na mladega dečka vplivala njegova mati. Študiral je v domačem mestu, potem v Budi. v Požunu. v Ternovem in p» »slednjič višje nauke na Dunaju. Po kratkem času v duhov-skem pastirstvu in druzih službah je postal bogo-slovski profesor, dvorni kapelan v Avguštineju na, Dunaju, potem kot ministerski svetovalec tovarš našima rojakoma Mešutarju in Golmajerju. L. 1*54 je postal škof v Gjuru iliabu). 1*G7 nadškof v Ostrogonu, 1873 kardinal, šimor je bil pravi katoliški in apo-stoliški značaj. Prostomišljaki, nekatoličani in der-žavni maliki s»» dosti hudega storili v kraljestvu sv. Štefana, pa bili bi še več, ko bi pobožnost, modrost in bistroumnost kardinala Šimora bila odvračala. Obširno piše „Vaterland" o Šimorovem apostol jskem in dušno-pastirskem djanji. o njegovi dobrot lj i vosti itd. Bog mu daj večni mir!
V misijonu naših bratov v Macedoniji so velike nadloge, nesreče, pomanjkanje. Več prihodnjič.
Dobrotni darovi.
Z a o p r a v o uho ž n i h «• o r k e v n a še š k o t i i e: Iz Pivdoselj IS gld. 20 kr. — Solija grnfinja Aiierspergova 7 gld. — S llinj 13 gld. — Marijana Mali -",0 kr. -Helena Toman ",() kr. — Iz Preserja 1 gl»l. — Po čč. »g.
1	ršulinareah v Ljubljani 24 gld. S2 kr. — Z Ledin 7 gld.
—	Iz Sent-Jerneja 4S gld.
Za dijaško mi/.o: g. župnik Kettih-Krankheiiu 5 gld. — (\ g. župnik BI. A. 2 gld. — Iz Tersta 2 gld.
—	«". g. župnik Al. Star»- -r> gld. — čast. g. župnik Ant. Klemen •"» gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Anton Keržie, nunski katehet. o O gld. — <'ast. gosp. župnik pl. Kettih-Kraiikheiin 11 gld. 4o kr. — ('. g. duhovni pastir Kr. Kepe«- 2 gld. 2i» kr. — Tri dekleta 1 gld. SO kr. — lz Žaljne po č. g. župniku Lor. I i-baniju ~i ghl. 2 kr.
Za pariško bratovščino za duše v vi ca h: I/. Zaljne p«> c. g. župniku Lor. I ibaiiiju 7 gld. 58 kr.
Za razširjanje sv. vere: V. č. g. Jož. Dolenee iz Stare Loke 104 gld. — I Mena Dimic in Johana Mušič
2	gld. 20 kr.
Z a v s t a n o v i t e v stalne večji r e z i d e n c e č č. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega ,,p rovi zor j a~ : III. zbirka 3 gld.
Odgovorni vrednik : Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Bla«nik®vi nasledniki v Ljubljani.