Spedfefone tn abbonamento poitale —-
Upiav-uistvo. ujuDijana. fucdmjevs ulica 5 — relefOD St. 31-22, Si-23.
31-24
unseratm oddelek: Ljubljana, Puccim-leva ulica 5 — Telelon 31-25. 31-2«
Podru2nica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42
IZisj^jUCNU ^L^iSl oPSi vu za oglase tz Kr. Italije ua inozemstva una
Unione Pubblicita Italiana S. Hilano
vvrtnH
Ljubljana, ponedeljek 7» decembra l94fr*XI
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena cest. 80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 6. reiefon
Št. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25. 31 -2i Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroda se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarlfu
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provemenza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano
€ravi perdlte nemiche In Tunisla
400 pri glsmieri, 32 carri armati, 3M autcsnezzl, 41 can-noni, 14 apparecchi e graniti quantita di munizlem
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 dicembre il seguente bclliittino n. 925:
Pattuglie nemiche sono state respinte sul IVonte cirenaico.
In Tunisia, nel duro combattimento dl ctii ha dato notizia il bollettino di ieri, e le si e coneluso con !a conquista di una portante localita, sono stati fatti 400 pri-
gionieri, distrutti e catturati 25 carri armati, 7 autoblinde, 41 cannoni, circa 300 automezzl e grandi quantita di munizioni.
Le opposte aviazioni hanno svolto attivi-tš notevoli. Nel corso di ripetuti duelli la caccia germanica abbatteva 14 apparecchi.
Dalle azioni degli ultimi due giorni non sono ritornati due nostri aeroplani.
Ura Stranke
Minister Battai o nalogah in poslanstvu Narodne fašistične stranke v sedanjem položaju
Rim, 5. dec. s. Prihodnja številka revije »Critica Fas cista« bo o javila članek pod naslovom »Ura Stranke«. CLanek pravi:
Mnogim, ki niso še dovolj tzvežbani v irvr.evanju enih potez, ki bi jih lahko imenovali Mu- linijevo organizacijsko dialektike, to se pravi njegovo zmožnost, da v t^remni organizaciji, ki stoji pred nj m, udari prav na ono tipko, na katero je treba v din-m trenutku udariti, je morda ^ ušel pornen ne zgolj slučajnega sklicanja Nacionalnega direktorija .stranke onega dne. ko j? Duce sam spregovori! narodu svoj znameniti govor. Vsem nagibom njegovega govora, političnim, socialnim, kulturnim, človeškim m celo po njegovi duhovni zamisli svetovnim, je bilo treba dodati še oporo organizma, ki bi vse te nagibe povzel kot podatke vesti ogromne množice in rh po slojih te množice razširili v najprimernejših in koristnejših oblikah propagande. V ta ji amen je Stranka, ki je naravni nosilec te rir.pagande kot sredstva vzgoje v ljudskem režimu, merala prav onega dne biti po Duceju poslana k svojemu zgodovinskemu po-»•'L-nstvu voditelja in poroka Revolucije. Onega dne ki se že zdi odločilnega porao-la v zasukanju dogodkov, je za Stranko nastopiila velika ura: njena ura.
V teh dvajsetih letih se je večkrat zgodilo, da je Stranka morala prevzeti popolno odgovornost in vse posle Režima. Od dobe upora naprej je Stranka ohranila svojo sposobnost nagle mobilizacije na določenem bojišču, pa naj je bilo to socialno, politično, morallno ali gospodarsko. Naj v zvezi s tem poslednjim omenimo posege Stranke na vrhuncu kriz, ki so si od leta 1929 sledile presekane po zelo kompliciranih ciklih. Tudi' v gospodarstvu je politični činitelj. ki ga lahko samo Stranka doume in rešuje. Na drugi strani je treba imeti v vidu, kakšna je bila ob neki drugi vojni priliki akcija Stranke, ko je dala značaj izrazito narodne politike nekemu podjetju kr se je prikazovalo' z značilnimi potezami kolonialne avanture. In tako bi lahko navajali v nedogled primere, ki vsi dokazujejo večno dmamiko Stranke, ki ni nikdar samo uprava, temveč vedno revolucija.
Mnogo je bilo torej »Ur Stranke«, sedanja pa je najpomembnejša, v kateri morajo biti prekaljene vse njene sile, zamisili in zvtdbc, v kateri morajo te sile prestati .Tvojo preizkušnjo, kajti ta vojna je Revo*-jucija.
Italijanom zveni zelo domače pojem revolucionarne vojne. V najboljših delih svojih političnih piscev lahko najdejo že pogoje za to. Dovolj je, ako ne gremo predaleč nazaj, da opozorimo na literaturo in politično doktrino Risorgimenta. ko so bile vojne samo etape revolucije. A prvi, ki je označil italijansko pojmovanje revolucionarne vojne, ki ni več vezana na jakobinske zglede iz leta 1789., temveč na potrebe novega časa, torej konkretno socialne in gospodarske potrebe, je bil Mussolini. začenši z njegovo polemiko za. vstop v vojno leta. 1914. Ko so se na osnovi tega pojmovanja mogle vojne, ki jih je fašizem mora.! voditi za svobodo in moč italijanskega na-ro i a, imenovati vojne Fašizma, od abesin-ske vojne dalje, se je to zgodilo ne morda zato, ker so bile to vojne Stranke, stranke v ožjem smislu besede, temveč zato, ker so bile to vojne one nacionalne revolucije in še nekaj več ko nacionalne revolucije, ki ji je Stranka v Italiji idealni imenovalec. Stranka je bila sicer res Stranka, vendar takšna, da je zagotovila neko stvar izven Stranke same: namreč stvar revolucije, ki s svojim obnovitvenim delom zajema interes«; vsega naroda in celo več narodov. Stranke naše renesanse, ki so se poylužile liberalne revolucije, so navzlic rarsiičnim svojim imenom in nasprotjem izvršile nacionalno edinost, prav tako, kakor je enotna Stranka današnje Italije, poslužujoč se fašistične revolucije, ustvarila nacionalno moč.
To je, kar se danes v tej odločilni uri zahteva od Stranke. In prt tem mislimo na samo in ne toliko od Stranke kot vodilnega osrednjega in periferičnega aparata, kot hierarhije po vodilnem sloju, temveč Stranke kot skupka Fašistov v življenjskem okolju njih organizacij in pri skupni zavesti načel, ki jih povezujejo v Fašio. Spet je napočila ura mobilizacije, to pot ne več samo zaradi nekega določenega vprašanja, pa čeprav naj bi bilo zelo pomembno, kakor nekoč na primer v vprašanju cen ali pa danes v vprašanju pomoči, temveč v vprašanju, ki je glavno: vprašanju revolucije, njene doktrinarne izjave in Mussolini-Jeve prakse permanentne revolucije. Siedaj vemo, da je samo en način, po
katerem je treba biti Fašist in se boriti v Stranki, in ta je: da smo intelektualno in moralno pripravljeni, da prenesemo svojo revolucionarno miselnost na bojišče, ki ne prenaša več razlik med notranjo in zunanjo fronto, kajti fronta je ena sama. Ena sama fronta za eno samo Stranko. Fašizem je že prešel teritorialne meje, kakor je že prešel meje tega ali onega socialnega razreda, ko so njegove ideje globoko prodrle in se je njegova doktrina na široko razširila. Sedaj gre za to, da ne ostanemo zaprti vsak zase, kakor v nekakšnem zaporu, temveč da dojamemo razsežnost naših načel kot orožje osvaja-. nja v novem duhovnem svetu.
Naša misel in naša kultura sta osvojili zaprte prostore naših sovražnikov, tako : da so ti sami, ko hočejo dati novo obliko jutrišnjemu svetu, prisiljeni to storiti po fašističnem zgledu. In temu je res tako, kakor kažejo primeri. Naj govori Albert Noblet o demokraciji in liberalizmu, ali naj govori po radiu Wells o propadu demokracij, ali naj govorijo z angleških sto-lic Cole, Smuts in Jones, ali pa z ameriških stolic Berle, Meaus, Frank, Corbin, Corey, Piktin, Tugwell ali Car v svoji najnovejši knjigi. »Condition of peice^. (Pogoj miru), ne morejo se izogniti kor-poracijskemu sistemu in fašizmu in celo posnemanih njegovih načel. Liberalna demokracija je dokončno pokopana, pravijo oni sami. Mussolini in Hitler sta raztrosila ideje, ki bodo procvitale, kajti stari svet je uničen. To spet oni tako pravijo.
Politična misel na svetu se ne more več izogniti vprašanjem, ki jih je postavila naša Revolucija. Naš seznam, ako bi hoteli navajati imena francoskih, nemških, balkanskih in ruskih avtorjev, bi obsegal več strani. Značilni so in pomembni v tej zvezi spisi osmih najboljših angleških učenjakov in proučevalcev gospodarskih vprašanj, ki so izšli pod naslovom »Anti-cipations corporatives« (Korporacijske napovedi). Prav tako zasluži pozornost knjiga nemškega katoličana (pravimo katoličana) Goetsa Briefsa, ki je bila prevedena na mnoge jezike in ki nosi na'slov »Industrijski proletariat«, ali pa študije, ki jih je zbral Bogel iz spisov proučevalcev, pripadajočih 10 narodom. Na vsej črti fašistične miselnosti pa je vojni jarek, proti kateremu je treba nastopiti, da ga osvojimo, a v katerem se najdejo resnice, ki se iščejo. Skratka — in tudi to je priznanje, ki prihaja z nasprotne strani — ne glede na usodo orožja so na socialnem področju že zmagale totalitarne države. Poslednja utvara nasprotnikov je samo še ta, da zmaga načel še ne pomeni nujno tudi zmage orožja. V vojnah, kakršna je sedanja, pa so dejansko načela samo nevidna avantgarda vojsk. Ona so, kakor sem že nekje drugje napisal, »peta kolona« revolucije v orožju.
Že več let zasledujemo ta počasni, usodni in neizbežni razvoj naše doktrine v svetu. Videli smo tu in tam, kako so naši nasprotniki nehote odkrili to ali ono stvaritev fašizma. Največkrat se je to zgodilo na korporacijskem področju, kakor je to dokazal lansko leto francoski pisec Georges Valois v knjigi »Konec boljševizma«, a prav pogosto tudi na političnem področju. Nasprotje med avtoriteto in svobodo je rešljivo samo po eni poti: po fašistični poti. Neki znameniti pisec, Gas-goin, je v nekem Italijanom skoro nepoznanem spisu »Reforma države« zapisal med drugim: »Fašizem se lahko z uporabo sile in prezirom demokracije zoperstavi javnemu pravu, ki ga mi danes oznanjamo, vendar je v svojem bistvu v skladu z večno pravico, ld je avtoritarna oblika, nujno avtoritarna oblika večne morale.«
In zares, ta večna pravica in večna morala sta bistvo našega revolucionarnega pokreta, iz katerih izhajajo vse naše ustavne oblike, ki sicer ne morejo biti popolne, a kolikor jih preveva človeški duh, ne morejo tudi biti v nasprotju s človekom. To je pomen one fašistične hu-manitete, s katero se mora danes hraniti kultura vsake države, ako hoče spraviti v sklad tradicijo s sedanjostjo v duhu modrosti, ki je po svojem najglobljem pomenu resnična duhovna pravičnost. Pojem življenja in zgodovine je naš, neizbežno naš: to lahko posnamemo po vseh kritikah vseh utvarnih pojmov, ki so na dnu demokracije, o kateri je Brownell zapisal, da je »socialna usedlina«. Katastrofi človeka se ni mogoče izogniti drugače kakor z mostom, ki ga je zgradil faš;zem z gradivom zgodovine, ki je v čast človeškemu rodu. Fašizem lahko danes reče spričo duhovnosti življenja, kulture, politike, gospodarstva ter socialne in mednarodne pravičnosti, človeški vesti: Res vostra agi-
Hude izgube sovražn ka v Tunisu
400 ujetnikov, 32 oklopnih voz, 300 motornih vozil, 41 topov, 14
letal in velike količine municije
Vladar v Napoliju
Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 6. decembra naslednje 925. vojno poročilo:
Sovražne patrulje so bile zavrnjene na
cirenaiški fronti.
V Tunisu je bilo v teku hude bitke, o kateri je bilo govora v včerajšnjem komunikeju in ki se je končala z osvojitvijo važnega kraja, pripeljanih 400 ujetnikov, uni-
čenih in zaplenjenih 25 oklopnih voz, 7 blindlranih motornih vozli, 41 topov, okrog 300 motornih vozil ln velike količine municije.
Letalstvo je bilo z obeh strani v živahnem delovanju. Med ponovnimi dvoboji so nemški lovci sestrelili 14 letal.
Z akcij zadnjih dveh dni se nista vrnili 2 naši letali.
Junaško udejstvovanje čet in letalstva
v bojih ob Donu
Odtočno odhiti sovjetski poskusi prekoračenja Dona — Letala vseh kategorij prizadevajo sovražniku neprestane hude udarce
S fronte ob Donu, 6. dec. s. (Poročilo
posebnega dop snika agencije Štefani.) Ob fronti, ki jo drži ARMIR (italijanski eks-pedicijski zbor v Rusiji), se je ude;stvo-vanje patrulj te dni skoraj neprekinjeno radaljevalo. N so izo tali sovražni poizkusi za prekoračenje Dona na več točkah, toda bili so takoj v kali preprečeni V nekem delu fronte, kjer je sovražnik posebno pritiskal, j^ topništvo potopilo eno ladjo Oddelek, ki je dvakrat napadel naše črte ob podpori topništva in možnarjev, je b-1 obstreljevan z vidnimi izgubami za sovražnika. Proti njemu je bil izveden protinapad. Izredno s2 je udejstvovalo naše letalstvo, K: jc bombardiralo važna središča v sovražnem zaledju in motorna vozila v kretanju ter je obstreljevalo s strojnicami sovražne postojanke pred na imi črtami.
S fronte oh Donu, 5. dec. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Zaradi živahnega git.mja v zaledju, ki je bilo opaženo na železnicah, cestah in zbiral ščih sovjetske fronte ob Donu je takoj stopilo v akcijo italijansko letalstvo vzhodne fronte. Izvidniki, lovci, ki so obstreljevali s strojnicami, in bombniki v nizkem poletu, so bili izredno aktivni in so preprečevali
sovražne operativne načrte. Od prvega dnevnega svita, ko so premagali vse tež-koče v zvezi s hudim mrazom, so italijanska letala operirala nad vsem odsekom, ki ga branijo naše hrabre čete.
Izvilniki so tvegali reakcijo protiletalskih topov in napade nasprotnih lovcev. Prodrli so v notranjost sovražnega ozemlja in prinesli dragocena obvestila, ki so omogočila brzdm bombnikom in lovcem izvedbo takojšnje akcije. Močne skupine bombnikov so v spremstvu lovcev večkrat isti dan napadle sovražna središča, kjer je bilo opaženo kretanje in udejstvovanje vojakov. Naši bombniki so se pognali v nižino iz oblakov in napadli sovražne objekte ter jih zadeli v polno. Po odmetu bomb so se letala Se nadalje nizko spustila in obstreljevala s strojnicami čete in motorna vozila. Akcijo so lopolnlli še spremljevalni lovci. ' ki so se spustili nizko in obstreljevali s strojnicami ruske utrjene postojanke, ki so bile Čez dan posebno aktivne. Prezirajoč sovražno protiletalsko akcijo z baterijami srednjega kalibra in strojnic so naša letala zaključila akcijo in se vrnila na svoja oporišča.
in! hoji v Busiji
Znatne sovjetske izgube na vseh bojiščih — Sovražni napadi povsod zavrnjeni
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. dec. Vruovuo pove.., ibivo nemške vojske je objavilo dau^s n<i>ieunje poročilo:
Na viilioanem Kavkazu in na območju ob Tereiiu so bili sovjetski napadi zavrnjeni v borbah od moža do moža ui deloma v protisunkih. Več oklopnih voz je bilo uni-če.iih in pr.vedenili nad 1000 ujetnikov. Oddelki lovskih letal so v nizkih poletih prizadejali sovražni pehoti visoke izgube in sestrelili 12 sovražnih letal.
Med Volgo in Donom je bil v menja jočem se boju uničen sovjetski bataljon, sestreljenih 26 oklopnih vozil ter zaplenjenih mnogo topov in pehotnega orožja sovražnika. Transportni oddelki letal so kljub zelo težavnim vremenskim prilikam oskrbovali č» te v boju.
V	uspešnih obrambnih bojih med Volgo in Donom se je odhkoval 2. bataljon nekega dunajskega grenadirskega polka po svojem zgleunem zadržanju.
V	kolenu Dona so biti v važnem odseku reke zavrnjeni v zadnjih dnevih ponovljeni napadi sovražiuka z močno podporo oklopnega orožja in letalstva.
Na prostoru med Kaiininom in Ilmen-sklm jezerom so se izjalovili številni, z močnimi oklopnimi oddelki izvrženi napadi sovražnika, deloma v rgorčenih borbah iz bližine. Nasprotnik je izgubil 51 oklopnih vozil ter utrpel ponovno hude krvave izgube.
Pri napenjalnih akcijah v severnem odseku fronte se je odlikoval oddelek SS v orožju.
V	Tunisu se je nadaljevalo čiščenje bojnega prizorišča pri Teburbl. število ujetnikov se je tukaj povišalo na 1100; število uničenih oklopnih vozil znaša nad 70 in število zaplenjenih topov več kakor 40. Letalstvo je napadalo sovražnikove kolone in iztovarJanja v pristc-lšču Boni. Lovci so sestrelili včeraj nad tem bojiščem brez lastnih izgub 14 sovražnih letal, med njimi tudi štirimotorne bombnike.
Na Jugovzhodni obali Anglije so lovski oddelki podnevi izvedli uspele napade na železniške in Industrijske cilje.
Uspehi madžarskih čet
Budimpešta, 5. dec. s. Glavni stan madžarskih oboroženih siiil je izdal naslednje vojno poročilo: V teku tega tedna je bilo izvidniško delovanje na odseku, lci ga bna-nijo madžarske čet©, živahnejše na obeh straneh. Naše topništvo je z uspešnimi streli motilo premikanja in zbiranja sovražnih čet. Naše čete so na vsem bojišču izvršile številne izvidniake akcije brez izgub. Posebno pozornost zaslužijo zlasti akcije, ki so jih izvršile čete iz prekodotnavskih
pokrajin, nadalje one iz severnih ir zapad-nih pokrajin, izvidnike pa trde. ki so prekoračile reko Don, sc prizadejale sovražniku hude izgube ljudi in vodnega gradiva in er« pognale v zrak 20 trdnjavic
Kaikcr poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, so madžarske čete pretekli teden ob i Donu razvijale zelo živahno delovanje. Po neuspehu sovjetske ofenzive na področju pri Stalingradu in po protiukrepih zavezni-
I kov jc opažati na sovražni stran: neko nemirnost. Sovražnik reorganizira svoje edinice in bi z izvidniškimi poskusu rad precenil učinkovitost zavezniških oboroženih snu. Na južnem odseku, ki ga drže v posesti madžarske čete, so tc tzvidniške akci-
Napoii, 5. dec. s. Ob 11. uri je nepričakovano prispel v Napoli ob spremstvu svojih pribočnikov Nj. Vel. Kralj in Cesar. Vzv;šenega vladarja so sprejeli prefekt zvezni tajnik, poveljnik teritorialne obrambe, nakar se je Vladar takoj podal v kraje, ki so bili prizadeti ob napadih. Vladar je v bolnišnicah obiskal žrtve sovražnega barbarstva, se pomud;l pri vseh ranjencih ter za vse imel besedo visoke tolažbe
Obisk Kraljice in Cesarice v r/mski bolnišnici
Rim, 5. dec. s. Nj. Vil. Kraljica in Cesarica je davi spet obiskala pokrajinski zavod za duševne bolezni »Regina Elenac, ki ga je že včeraj na kratko ob'skala. Po pozdravu direktorja prof. Pane Grossija in asistentov ter ostalega osebja si je vzvišena Vladarica takoj začela ogledovati posamezne oddelke in je za vsakega izmed pacientov pokazala svoje posebro zanimanje. Po obisku, ki je trajal nad eno uro, je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica zapustila zavod ob navdušenih manifestacijah vdanosti in tople hvaležnosti.
I tur, gre za vašo stvar! Ako se bo hotel človek rešiti, bo moral to latinščino razumeti. Predvsem pa naj jo razumejo Fašisti, ki naj po Mussolinijevem opozorilu gledajo preko griča. V tem je v veliki sedanji uri naloga, funkcija in poslanstvo Stranke. — Giuseppe Bottai.
Iz Beneške palače:
Poročilo Duceju
o preskrbi pokrajine Puglie z vsjf o
Rim, 4. dec. s. Duce je sprejel ob navzočnosti ministra za javna dela pred ed-rika avtonomne ustanove za pugl jski vodovod, ki je Duceju obrazložil opravljeno akcijo v tej izredni dobi za zagctovit&v redne oskrbe z vodo v pripadajočih pokrajinah. s posebnim ozirom na večje zahteve trenutka. Scrp.tor Bona je nato Duceju obrazložil rezultate preučevanja možnosti. da bo ustanova oskrbovala in z lastnimi' sredstvi izvedla najbolj nujna spopol-nitvena vodovodna dela. Duce ga je poslušal z zanimanjem in je z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo senatorja Bona ter je predloge odobril in dal smernice, po katerih naj re izvedejo navodila za izvedbo dela, ki je bilo ustarovi podrejeno.
je že takoj na začetku propadle spričo popolnega nadzorstva, ki ga tu izvajajo Madžari.
Madžarsko javno mnenje zasleduje z zadovoljstvom akcije madžarskih čet. ki dokazujejo visoko moralo in visokega vojnega duha teh edinic. Doznava se končno, da so izbrane madžarske čete pri svojih ofenzivnih izpadih na drugi breg reke Dcna uničile mnoge dobro utrjene sovražne postojanke.
Finski odsek
Helsinki, 5. dec. s. Današnje uradno poročilo glavnega stana finske vejake poroča, da ni biilo v zadnjih 24 urah nič pomembnega na nobenem izmed bojišč.
Gobbeis o vojnem položaju
Velik govor v berlinski Športni palači — Ogromni uspehi Osi v dosedanjem poteku vojne - Borba se ba nadaljevala
do zmage, ki je gotova
Berlin, 5. dec. s. Ob veliki politični prireditvi v Športni palači, kjer so se zbrali vsi prvaki nemškega narodnega socializma, je imel minister dr. Gdbbels vel:k govor. Govoreč o sedanjem položaju je m'ni-st:r izjavil, da je potrebno, da se spomnimo na položaj v septembru 1939, da se prepričamo o obširnosti nemških zmag. Ce bi b'lo mogoče tedaj predvid:ti, da se bomo v decembru 1942 nahajali ob Volgi, v Stalingradu. Tunisu in Bizerti, ne bi bilo po-tr bno imeti hudih skrbi. Tiste tedne je bil naš pogled obrnjen ne na Volgo, temveč na Reno in naši vojaki se ni"© borili za Bizerto, temveč za obrambo Saarbriicke. na. Operac'jska oporišča, s katerimi smo l-azpolagaJi pred tremi leti, so bila zelo *na-loštevilra, dočim se zdaj raztezajo do robov kontinenta ter obsegajo med dr'gim najplodovitnejšo zemljo in bogata ležišča surovin na vzhodu. To je bistveno za sam smoter vojnrga vodstva.
čisto drugačen je položaj, v katerem so ae znašli Angleži, ki zaradi pomanjkanja uspeha izmišljajo »taktičre uspehe« in »strateške zmage«. V zadnjem ča u so nar:djli mnogo hrupa zaradi v Afriki doseženih uspehov. Kaj je njih famozrii operativni uspeh proti Rommelu? Uspelo jim je začasno odstraniti neposredno nevarnost, ki je prefla Egiptu. To je vse. Ta uspeh je enak onemu, o katerem Anglosasi trdijo, da so ga dosegli s svojim podvigom v francoski Severni Afriki. V luči dej tev se vidi očitno, da zasedba Maroka in Alžira ni bila vojaSka zmaga, temveč zmaga intrige. Ni treba mnogo za zasedbo ozemlja, do katerega lastniki odpro vrata, če bi imeli Angleži tn Američani resnično namen ustvariti drugo fronto v Evropi, si ne bi Izbral najdaljšo pot preko Atlantika in Afrke. Najkrajša pot je še vedno ona med Dowerom in Calaisom. Očitno so se prepričali. da je to tudi najbolj revama pot, smrtna pot. In njih prepričanje je btlo
ojačeno na dokončen način s strahovitim polomom podvzetja pri Dieppu.
Gobbeis je nato govoril o položaju na vzhodu. Izhajajoč iz tega, da čas dela izključno za sile Osi, zla ti v kolikor njih. vojni in gospodarski potencial vedno bolj narašča, je minister izjavil: Tudi sovjetske ofenzive ne morejo b stveno spremeniti sedanjega položaja. Mi smo neomajno prepričani, da bodo na vzhodu boljši možje, boljša rasa, boljša ideologija in boljša akcija dosegli dokončno zmago. Tudi to pot visi usoda Anglija na nitki, kakor med prvo svetovno vojno. Tudi danes kakor tedaj skušaio Angleži mask?rati z najbolj surovimi : 'ntvi svoj obupni položaj. Toda mi to pot popolnoma razumemo to Igro, tako da bodo vsi Churchillovi iluzionistični triki postali povsem neplodni. Churchill lahko prikazuje položaj kakor hoče. vendar nam bo moral dovoliti, da bolj zaupamo poveljnikom naših podmornic. V novembru. ki je bil najhujši mesec v letu glede na udejstvovanje podmorniške vojne, smo potopili nad milijon sovražnega brodovja.
Obravnavajoč potem angleški poizkus ižkepati prepad med narodom in režimom Je Gobbeis izjavil: Zadnji teh poskusov Je veljal italijanskemu narodu. Duce jim Je dal za lužen odgovor. Zdaj se bodo Angleži verjetno obrnili do nas, poslužujoč se običajnih smešnih sredstev in običajnih grotesknih načinov. Mi se lahko samo sočutno smejemo, zlasti če pomislimo, da Je nemški narod na dokončen nač!n dokazal, da ni dostopen za noben manever te vrste. Boj se nadaljuje in se bo nadaljeval do zmage, ki ne bo izo tala. Zmaga bo uresničenje glavnega pogoja veličastnega končnega cilja, to je novega evropskega reda. Se. nikoli ni bilo zaupanje nemškega naroda v Hitlerja tako veliko in globoko kakor dares, je zaključil Gobbeis. To je zaupanje človeka, ki ve, da bo sledeč vodji dosegel vee cilje, po katerih hrepeni.
Raport s hierarhi Stranke
v Ljubljanski pokrajini
Dne 2. in 3. t. m. se je vršil običajni se-»tanek pokrajinskih hienairhov. Sestanek se je otvoril s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Zvezni podtajnik Gapurso.
Dopoldne so poročali o delovanju raznih središč dotični tajniiki; v razpravo je posegel Zvezni podtajnik, da bi v sporazumu z inšpektorji con pojasnil nekatere točke, ki so bile predmet poroči/l.
Popoldne jc Zvezni p od poveljnik GILa podal navodila za delovanje te organizacije, zlasti šaleški kuhinj
Razprave so se nadaljevale 3. t. m. zju-
traj, popoldne pa je Zvezni podtajnik podal njih pregled Zveznemu tajniku. Poročali so tedaj tudi inšpektorji con.
Zvezni tajnik je zaključili sestanek s toplo zahvalo hierarhom, katerim je dal navodila za nadaljnje delovanje s posebnim O'ziirom na zimsko dobo.
Sestanka so se udeležili Zvezni direktorij, Zvezni pod poveljnik GILa, tajnik pokra-jinskega Dopolavora, zaupnica ženskih Fašijev, pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj, pokrajinska taijnlca gospodinjskih pomočnic in direktor lista »Prima linea«.
Japonska občuduje Italijo
Vodilni japonski listi o zgodovinskem Ducejev em govorni Italijanski narod bo gotovo dosegel zmago
Tokio, 5. dec. s. Ducejeva pohvala Japonske, ki jo je Mussolini označil kot jamstvo za zmago Osi, je predmet razprave v uvodniku lista »Asahi«. List beleži to Du-cejevo pohvalo z največjo hvaležnostjo. Ta pohvala, piše list, pa le še bolj veča našo dolžnost da spremenimo vero v popolno gotovost zmage v popolno stvarnost. Duce je dejal, da je samo ena skupna dolžnost: borba. Nedvomno je res, da je edina pot do zmage ona, ki se naslanja na združene napore Italije, Nemčije in Japonske, zlasti ako upoštevamo, da sovražnik ne opušča nobene prilike, da bi razdvojil sile Osi.
Posebne simpatije in odobravanja — pravi dalje list — so vredne Ducejeve besede, ki proslavljajo padle in ki poudarjajo, da se je treba boriti ne samo za to. da živimo, temveč tudi za to, da bi oni, ki so se žrtvovali v borbi, ne umrli zaman. Italijanski narod pozna bolj ko katerikoli drugi živ-ljeijskj pomen italijanskega sodelovanja pri vojnih operacijah v Severni Afriki. Italija je vstopila v vojno ne le zato, da bi postavila skupno z Nemčijo temelje novega evropskega reda, temveč tudi zato, da bi pretrgala verige, ki jo usužnjujejo v Sredozemlju, in da bi tako ustvarila afriški imperij. Sreča se v vojni menjava in medtem ko sovražnik prodira v francosko severno Afriko, da bi potem od tam napadel italijansko ozemlje doma s pritiskom na Sardinijo in Sicilijo in medtem ko njegova letala bombardirajo italijanska mesta, je 45 milijonov Italijanov ponovno potrdilo svoj neomajni sklep, da bo vztrajalo do
zmage in še dalje. Izražamo željo, da bi bili njihovi napori kronani z uspehom. Italija, ki je tri leta morala vzdržati surovo težo britanskih oboroženih sil čuti sedaj ob invaziji Severne Afrike, kamor je sovražnik prišel kot krvoločna zver, da je središče vojne preneseno sedaj nanjo, in Italijani se tega zavedajo.
List »Niči Niči« piše, da je Ducejev govor pomenil potrdilo odločne volje in popolne gotovosti Italijanov glede končne zmage. Iz govora veje močan duh Italijanov: naroda, ki nima na razpolago naravnih dobrin, ki pa po treh letih vojne razpolaga z zelo pomembnimi vojnimi rezervami in ki dokazuje, da je strnitev njegovih 45 milijonov duš pod Ducejevim vodstvom bolj ko kdaj trdna. Bežen pogled na številko zajetih ujetnikov dokazuje moč italijanskega orožja, medtem ko izgube, ki jih je utrpelo sovražno brodovje, dokazujejo učinkovitost italijanskega brodovja in letalstva. Dosedaj dosežen] uspehi lahko v nas samo povečajo simpatije in občudovanje do Italije. Ako je Duce objavil številke o veliki škodi, ki so jo utr-pela italijanska mesta zaradi angleških bombardiranj navzlic temu, da bi mogli ti podatki služiti sovražniku v propagadne namene, to najbolj zgovorno dokazuje železno elinost italijanskega naroda, ki je zbran okrog svojega voditelja. Mussolini je izjavil, da se Italija mora boriti do končne zmage, da ne bi bila žrtev onih, ki so padli zaman. Mi želimo, da bi Italija dosegla kar največje uspehe.
Latljs lit skladišča v Brni v plamenih
Podrobnosti o uspešnem napadu nemških letal v noči od petka na soboto na alžirsko luko Bon®
Berlin, 5. dec. s. Glede hudih napadov nemških bojnih letal na alžirsko pristanišče Bono v noči dne 5. decembra se doznavajo iz vrhovnega poveljništva oboroženih sil nekatere poirobnosti. Malo pred 22. uro so izvidnice spustile svetlobne rakete, da so označile pot, po kateri naj nemška bojna letala dosežejo cilj. Kljub protiletalski obrambi je letalom uspelo prodreti nad zaliv ln odvreči bombe velikega kalibra na pristaniške naprave. Bomba, ki je zadela v polno, je zažgala razkladalni pomol, naslednje bombe pa so ga popolnoma uničile. Vse ladje ob pomolu so bile zadete od bomb ali drobcev granat in hudo poškodovane. Ena ladja je zgorela. Ob 22.35 je s silovito eksplozijo zletela v zrak ladja s strelivom v notranjem pristanišču.
Kmalu nato je nov val nemških bojnih eskader z bombardiranjem še povečal požare, ki so jih povzročila prejšnja letala
na pomolih in v pristaniških napravah. Več rušilnih in zažigalnih bomb je padlo v bližini industrijskih naprav. V področju tovornega kdlodvora v Boni in pri nekaterih skladiščih so nastali požari gigantskega obsega. Strelivo, ki je bilo nakopičeno v bližini, je zletelo v zrak s strašnimi eksplozijami. Ena bomba velikega kalibra je padla v južni del pristanišča in zadela veliko sklališče goriva, ki je zgorelo ob silnih eksplozijah. Pcžar je bil viden v razdalji 200 km.
Zažigalne bombe, ki so padle na tabori-
Sijajen uspeh v Dopolavora Oboroženih sU
Pod pokroviteljstvom pokrajinskega Dopolavora je bila 4. t. m. zvečer v Dopolavo-ru Oboroženih sil va::jetejska predstava za oficirje in italijanske dopolavorlste.
Predstava, ki je bila prirejena za moštvo že v prejšnjih dneh, je imela ponovno zavidanja vreden uspeh.
glije in njeno brodovje bo uničeno.« Neki drugi govornik je pojasnil, da bo ameriško brodovje mvčllo japonsko brodovje. ako bo Japon ka napadla Rus:jo.
V oktobru in novembru so vsi listi posnemali bojeviti ton kongresnih govornikov. Ameriška propaganda je trdila da razpolaga skupina St5rih velesil AgCD (Amerike, Britanije, Kitajske in Nizozemske) z vojno močjo, ki daleč prekaša Japonsko. Dne 24. novembra je list »New-york News« pisal: »Slednjič je nastopila prilika za naš v.top, čeprav bi »3 morali bojevati na dveh bojiščih. Japonsko bomo porazili v času od 30 do 90 dni.«: Istega dne je senator Connally, predsednik sena-torske komisija za zunanje zadeve, v trenutku, ko so se vršile pogajanja med japonskima zastopmkoma Nomuro in Kuru-som ter severnoameriškim državnim tajništvom, arogartno izjavil: »Dovolite mi, da na na lov japonskega prvega ministra izjavim, da je prav!ca na naši strani in da se ne bojimo boriti se.« Nato je še dodal: »Ako hoče Japonska vojno in smatra za potrebno, da jo vodi, bo pač spoznala, da imamo na Pacifiku mogočno brodovje, ki lahko zadene in bo tudi točno zadelo. To je moj odgovor predsedn'ku japonske vlade.«
Dne 5. decembra, tik pred Pearlom Har-bourjem, je predsednik vojaške komisije zborn!ce Andrew Mai izjavi, da bi on, ako bi bi državni tajrik. rekel Japonski: »Ske-nite sporazum, ali pa vas bo doletelo najhujše.« Na vprašanje, ali pomeni to najhujše vojno, je dejal: »če tako hočete, da. Nas ne ikrbi vojna napoved, kajti omejili se bomo na to. da bomo poslali svoje brodovje v japonske vode in da bomo izbrisali Tokio z zemeljskega površja.«
General Franco o pomenu Falange
Madtid, 5. dec. s General Franco je sprejel ministra tajnika Falange Arreseja. pod-ta;nika stranke Ajoro Figuerolo in vse tajnike posebnih s'.užb Falange, ki so sc mu javili, da mu izrečejo čestitke k njegovemu 50 rojstnemu dnevu. V svojem odgovoru nj čestitke, ki jih je izrekel tajnik stranke, jc general Franco zahvalil za pripravljenost Falange, da se žrtvuje za Španijo in njenega poglavarja, poudarjajoč svoj ponos. ker obtožujejo Falango fanatizma in intransingentnosti, češ da so vsa ta čustva v službi naroda. General Franco je de;aJ, da sita fanatizem in intransngentncst nujno potrebna za delo Ljudske obnove in je priprmnii* da veruje v Španijo, ker veruje v Falango kot politični izraz španske obnove. Z vero, žrtvovanjem in delom naj-boljrh mož. je dejal gehereil Franco. bomo posejali seme. iz katerega bo v zrasla bodeč nost domovine.
Bolgarija psdpira
Sofija, 5. dec. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, po kater:m morajo vsi ne-
_ --------, ...--£----- —~ ------ ------- ---- -------- ---
šča angloameriškhih čet, so povzročile na- | poročeni državljani, ki so dopolnili 27. leto
daljnje požare. Nemški napadi so trajali več ur. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na izhodiščna oporišča. Nemški izvidniki so nato ugotovili, da je bila škoda v izredno važnem oskrbovalnem pristanišču ob alžirski obali zeio huda.
a eno leto v vojni
To eno leta je prineslo Japoncem najsijajnejše uspehe, Anglosasum pa najhujša razočaranja
Berlin, 6. dec. s. Ob obletnici vstopa Japonske v vojno, je japonski veleposlanik v Berlinu general Ošima sprejel zastopnika agencije DNB, kateremu je izjavil predvsem, da je cilj Japonske uvesti pravičen in trajen mir v vzhodni Afriki. Podčrtal je, da sta Italija in Nemčija, ki ju prešlnja ista volja glede na prostor, ki jima pripada, tri dni po pričetku sovražnosti proti Angliji in Ameriki, tudi onidve napovedali vojno Ameriki. Veleposlanik je poveličeval značaj te resnično svete vojne sil Trojnega pakta proti Anglosasom in je poudaril, kakšno slavo so si oborožene sile Trojnega pakta osvojile v tej vojni in kako se notranje fronte udeležujejo vojne. V zasedenih ozem-jih je v teku gigantsko obnavljalno delo. Narodi Trojnega pakta so si ustvarili ne-porušljiv položaj tako v Veliki Evropi, kakor v Veliki Aziji proti sovražnim silam, ki se zaradi stalnih porazov nahajajo v obupnem položaju. Zdaj se morajo posluževati vseh intrig in podlosti ter izpolnjujejo zadnje napore, da bi nas lahko zadeli. Dosežene zmage nas ne smejo zazibati v togo mirovanja, temveč nas morajo vzpodbujati pri zadajanju vedno hujših udarcev sovražniku.
General Ošima je primerjal nesporno solidarnost, ki obstoja med silami Trojnega pakta s solidarnostjo med našimi sovražniki, kj nikakor ni odkrita in učinkovita. Zaključil je z zatrdilom, da bo končna zmaga gotovo naša, pa naj traja vojna še tako dolgo, kajti previdnost je na strani tistega, ki je pripravljen na kakršnekoli žrtve za triumf pravice.
Rim, 5. dec. s. Roosevelt je proglasil 7. december, obletnico Pearla Harbourja, za dan molka. V Zedinjenih državah bodo ta dan molčali vsi, verjetno tudi sam Roosevelt. To je kaj skromno plačilo za puhle protijaponska izpade s katerim so več mesecev pred katastrofo na Havajskem otočju odgovorni ameriški vladni in vojaški krogi ter organi ameriške propagande oglušili svet. Vsi se še spominjajo znamenite kategorična izjave mornariškega ministra polkovnika Knoxa, ki je dejal, da bo Japonska v treh mesecih vržena na kolena. Ta izjava je dala ton vsej ameriški kampanji groženj, obrekovanj in izsiljevanj na račun Japonske, seveda pred Pearlom Harbourjem.
Izmed neštetih značilnih manifestacij se s veseljem spominjamo one z do« 24. ju-
lija 1941, ko je list »The Star« zapisal: »Pravi interesi demokracije zahtevajo, da obračunamo že enkrat z graditeljem »Velike Azije«. Prevzeli smo svečano obvezo, da uničimo novi rad Japon ke.« štirinajst dni nato je zapisala agenc*ja »The United States Nevvs«: že meseca prihajajo bombniki Zedinjenh držav na Havajsko in Filipinsko otočje, v Sir.gapur, v Nizozemsko Vzhodno Indijo in na Ktajsko. Ta letala lahko patruljirajo nad oceanom in napadajo japonske ladje, japonske čete in celo japonska mesta.«
Dne 16. oktobra je intervencionistični senator Pepper, ki ga nekateri smatrajo za zastopnika vlade, v nekem razgovoru izjavil, da mora Amerika ojačiti svojo oborožitev in »očistiti ocaane«, s katerih da mora pregnati japonsko, nemško. italijansko in francosko brodovje. Istega dne je admiral Sterli v r.ekem javnem govoru dejal: »V primeru vojne med Zedinjenimi državami in Japonsko, kar se nam zdi zelo verjetno, bodo Zedinjene države severne Amerika zmagale v 90 dneh«. Dne 18. oktobra je neki govornik v reprezentančni zbornici izjavil: »Japonski moramo poslati opozorilo, da bo v primeru, da se premakne — naj se premakne kamor koli — naletela na oviro Zedinjenih držav in An_
starosti, zapustiti državno ali zasebno službo, ako v raslednjih IS meecih niso sklenili zakona. Starostna meja je doiočena samo 7.a vseučilišče dijake na 30 let. Isti zakonski načrt predvideva poseben davek na samce in davčne olajšave za rodbina s štev'lnimi otroki. Poročeni bodo dalje oproščeni obvez:.e delovne službe. Matere s številnimi otroki bodo uživale ugodnost znižanja voznine na železnicah, na ladjah in vseh javnih prevoznih sredstvih, njih otroci pa ugodnosti pri šolarju in izbiri poklica. Prav tako bodo rodbine s številnimi otroki l3hko dobile brezobrestno državno po ojilo, ki se bo vrnilo šele, ko bodo otroci dorasli.
Švicarske simpatije
za italijansko kulturo
Basel, 5 dec. s. Na pobudo kulturnih in vseučiilitkih švicarskih organizacij je italijanski akademik Severi proslavil te dni 300-letnico Galileja v Baslu, Luganu in Curihu, kjer je imel tudi neka matematično predavanje na politehniki. Vse tc manifestacije so naletele na veliko pozornost švicarskih liftov in so nudile priliko za izraze značilnih simpatij švicarske javnosti za italijansko kulturo.
Otvoritev važne nove
železnice na Madžarskem
Budimpešta, 5. dec. s. V navzočnosti tc-genta Horthva. prcdsedivka in članov vlade ter drugih osebnosti je bila slovesno otvorjena železniška zveza, ki spaja madžarska ozemlja s pokrajino Sekelcev in Transilvanijo. Nova železniška proga je bila zgrajena v nekaj mesecih, navzlic težavam, ki so izhajale iz močvirnatega ozemlja. Prometni minister Varga je v svojem otvoritvenem govoru dejal med drugim, da jc to eno izmed najpomembnejših javnih del. ki ga je bilo mogoče izvršiti ob skupnih naporih strokovnjakov in delavstva.
Finska bo vztrajala v vojni,
dokler ne bo boljševizem uničen
Rim, 5. dec. s. Jutri bo minilo 25 let, odkar je Finska samostojna. Finski minister v Rimu Onni Talas je v razgovoru z urednikom lista »Giornale dltalia« podal nekaj izjav v tej zvezi in je najprej prikazal zgodovinske napore Finske za dosego neodvisnosti in njene borbe proti ca-ristični Rusiji, nakar je prešel na vojne proti boljševiški Rusiji. Izmed zadnjih dveh vojn, je dejal poslanik, se je prva zaključila za nas z relativnimi koristmi, a ne da bi bili mogli priključiti svoji domovini še neosvobojene pokrajine spričo ogromne razlike v oboroženih silah na naši in ruski strani. Ta vojna je še vedno v tako živem spominu vseh, da mi ni treba posebej o njej govoriti. Vsi smo pa globoko hvaležni spričo dejstva, da je ves svet priznal junaške napore, ki so jih tedaj izvršile naše čete pod nenadomestlji-
vim vodstvom maršala Mannerheima. Svojo drugo vojno proti boljševiški Rusiji vodimo sedaj ob strani hrabrih italijanskih in nemških oboroženih sil.
Na vprašanje, kakšni so cilji Finske v tej novi vojni, je poslanik odgovoril: Zdi se mi, da so že dovolj znani in da mi jih ni treba posebej pojasnjevati. Lahko potrdim, da se noben Finec ne bo mogel čutiti mirnega, dokler ne bo boljševizem uničen Vse dotlej bo naša borba trajala skupno z vami, kajti naš cilj je tudi va§ cilj. Kako naj bi zaključili mir z državo, ki je dala ponovne dokaze, da ne spoštuje pogodb? Mi se torej borimo in se bomo še nadalje vzajemno borili z Italijo, Nemčijo in ostalimi zavezniškimi državami, dokler ne dosežemo popolne zmage za osvoboditev Evrope.
Nedeljska kronika
Ljubljana, 8. decembra.
Kakor lansko sezono, se tudi letos vrstijo umetnostne razstave, ki venomer privabljajo umetnost ljubeče občinstvo in na ta način oplemenitujejo naše čustvovanje. Pretekli četrtek so se zaprla vrata razstave štirih mladih slovenskih umetnikov. Bila je ta razstava jako dobro obiskana, kar je res tudi zaslužila, in je dosegla popoln moralni ter v znatni meri tudi gmotni uspeh. Takoj nato so šli v Jakopičevem paviljonu na delo trije drugi umetniki, ki so se odločili, da se predstavijo letos ljubljanskemu občinstvu s samimi novimi stvaritvami. To so Zoran M u š i č, Maksim S e d e j in Jovan Z o -n i č.
Zoran Mušič in Maksim Sedej sta našemu občinstvu že dobro znana po svojih lepih in zanimivih stvaritvah. Tokrat ima občinsto priliko bolj kakor kdaj doslej vrednotiti njune stvarjalne sposobnosti. Razstava je od današnje nedelje dalje odprta in je takoj prvi dan privabila lepo število prijateljev umetnosti: V glavni dvorani sta razstavila Zoran Mušič in Maksim Sedej sama olja. Mušič je tu postavil na ogled vrsto tihožitij, intimne stvarce z nadihom starinskosti, cvetlice, jabolka, slanike, fazane in druge motive. Maksim Sedej pa se je spet pokazal kot mojster kompozicije kakor tudi kot por-tretist. Število njegovih novih umetnin je prav izdatno, še važnejše pa je, da so nove umelnine vse žive. razgibane moti-vično in barvno. Oba umetnika imata nekaj umetnin razstavljen'h tudi v stranskih dvoranah. Tako je Zoran Mušič razstavil še tri gvaše. Maksim Sedej pa nekaj lesorezov, risb in gvašev.
V desni dvorani je razstavil Jovan Zo-nič — rojak s Cetinja. ki je študiral v Beogradu in Parizu, zdaj pa že več kot leto dni biva v Ljubljani — ciklus svojih zanimivih ilustracij za slavno pesnitev »Gorski vijenac«. Ni dvoma, da bodo njegove ilustracije vzbudile pozornost ljubiteljev poezije, še zlasti častilcev nesmrtnega pesnika-vladike. V levi dvorani pa je Jovan Zonič razstavil nekatere umetnine v olju in se je dobro izkazal tudi kot portretist. Tako je nova razstava v Jakopičevem paviljonu vsekakor lepa in zanimiva, vredna, da io obišče vsakdo, ki
mu je pri srcu napredek slovenskih umetnikov. Podrobneje bo o tej novi manifestaciji naše kulturne tvornosti seveda izpregovoril še naš umetnostni poročevalec.
Miklavževa nedelja
Miklavž nam je ojužil vreme. Ze v soboto popoldne je naletavalo nekaj sodre in je zvečer pršilo izpod sivega neba. Cez noč pa je pritisnil jug in v nedeljskem jutru smo imeli po daljšem času živo srebro spet nekaj stopinj nad ničlo. Ze sobota je bila toplejša kakor prejšnji dnevi, zabeležili smo 5 stopinj Celzija, v nedeljskem jutru pa 3 stopinje C. Po malem je spet pršilo.
Miklavževsko razpoloženje je bilo letos prav živahno. Na Kongresnem trgu so bile v soboto popoldne kaj živahne kupčije. Ravno letos je praznoval Miklavžev sejem zanimiv jubilej. Minilo je 40 let, odkar so ga premestili z Vodnikovega trga na Kongresni trg. 2e nekdanji stari Miklavžev trg je bil vsako leto živahno razgiban. Kolikor vemo, je Miklavž letos nosil poleg pomaranč in drugih takih dobrot razne koristne stvari, med drugim mnogo knjig. Prav prijetno miklavževanje je bilo v gledališču, kjer so poleg razigrane mladine uživali tudi odrasli.
Smrtna kosa
Umrl je Drago Prinčič, abs. jur., uradnik Protituberkulozne zveze. Neizprosna smrt je ugrabila hudo prizadetim svojcem mladega inteligentnega Draga, ki je po večmesečnem bolehanju končno omahnil in za vedno zapustil svojce ter številne prijatelje in znance, ki so ga visoko cenili in spoštovali. Pogreb pokojnega bo v ponedeljek ob 15. iz Zal, kapelice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika, ki ga je smrt prezgodaj ugrabila, bomo ohranili v najlepšem spominu. Mir njegovi duši, žalujočim izrekamo globoko sožalje.
♦
Pogreb trgovskega zastopnika g. Miroslava Jeršana. o čigar smrti smo včeraj poročali, bo danes, v ponedeljek 7. t. m. ob pol 15. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
ŠPORT
Boks po radiu
Reportaža — samo posneta -— z mednarodnega boksarskega troboja v Berlinu)
Zimski večeri so dolgi, športnih prireditev pri nas ni ob sobotah zvečer in kaj je bolj pri roki kakor dobri tovariš »Horny-phon«, ki vas takole v kratkih 10 minutah potegne v veliki športni svet kakor je to lahko storil v soboto zvečer, ko nas je nrmegrede prenesel v razkošno športno dvorano »Deutschland-halle« v Berlinu. Zdaj smo med gledalci — prav za prav smo samo poslušalci, toda govornik ob mikrofonu je pravi mojster svoje stroke in skoraj žive in slišne nam je predstavil glavne junake tega večera — meddržavnega troboja med amaterskimi boksarji Italije, Madžarske in Nemčije v največji kriti športni areni Berlina in Evrope tudi. Na tisoče in tisoče gledalcev je do zadnjega kotička napolnilo gledišče, med njimi mnogo ranjencev in vojakov, ki jih je povabil na to veliko športno prireditev nemški državni športni vodja von Tseham-mer und Osten. Med častnimi gosti večera sta tudi danes predsednika obeh prijateljskih boksarskih organizacij. <
Prvi dan troboja — to je bilo v petek, o katerem smo nekaj kratkih beležk, ne čisto točnih,- že objavili v nedeljski številki našega lesta — je vrgel največ uspehov Madžarom (8 točk), ki so celo za eno točko prehiteli gostitelje, najmanj izkupička (1 točko) pa je ostalo gostom iz Italije, ki jih je ob otvoritvi spremljala izredna smola.
Drugi dan je potek tekmovanja zavzel že drugačno obliko — v korist domačinov. Toda poslušajmo rajši tega edinstvenega speakerja, ki vidi in ve vse
Za krasen uvod tega drugega dneva v tretjem letošnjem troboju med boksar j i-amaterji iz Italije, Madžarske in Nemčije — tako pripoveduje ves v ognju — sta kot prvi par poskrbela Italijan Falcinelli in Nemec Obermauer iz lahke kategorije. Nemec je ves čas boljši in mislimo, da bomo že v prvi borbi dobili obe točki, s katerima si bomo spet pomagali na prvo mesto v skupni oceni. Zdaj so se zbrali sodniki: Zmaga po točkah za Obermauer-ja. Nemčija vodi z 9 točkami pred Madžarsko (8) in Italijo (1).
V naslednji borbi je Italijan izgubil proti Madžaru in spet je Madžarska prehitela Nemčijo. To je zdaj že samo dvoboj med dvema, tekma na žive in mrtve med Nemčijo in Madžarsko, ki pa še davno ni odločena.
Zdaj smo pri tretjem paru, ki ga tvorita Nemec Strandberg in Madžar Torma I. Ta starejši Torma je mnogo šibkejši od mlajšega Torme in domačin ima res tudi vse tri runde zase. Sodniki ne morejo odločiti drugače kakor — zmago po točkah za Strandberga. In spet vodi Nemčija z 11 in ji sledi Madžarska z 10 točkami.	<
Tudi naslednja točka ni nič manj napeta; v ringu sta dva znana borca in večkratna prvaka Numberg za Nemčijo in Bonetti za Italijo. Oba sta preizkušena, oba znata udarjati, toda prav tako znata tudi sprejemati. In tako vzdržita vsa tri kola, toda bilo je le toliko vsega v prid Numberga. da so mu sodniki priznali zmago po točkah. Zdaj se je Nemčija odtrgala od Madžarske za tri točke, gostje iz Italijo se še zmerom pri eni sami.
Še en Nemec je za tem položil Madžara, nato pa je sledilo presenečenje večera. Italijan Polli je nastopil proti velikemu favoritu Madžaru Tormi II.; zgodilo se je, kar ni nihče pričakoval. Polli si je zasluženo priboril laskavi revers, svojim barvam pa tako dolgo pričakovano drugo točko v turnirju.
V pol težki teži sta se sestala Nemec Pfeffer in Italijan Smeraldi. S slabimi izgledi je šel v borbo gost iz Italije in res ga je tudi v tem dvoboju doletela enaka usoda kakor prvi dan... Komaj je minila ena minuta, pa je že obsedela na njem strašna desnica Pfefferja in Smeraldi je bil že drugič k. o. Stanje točk se je obrnilo še vidnejše v korist domačinov: Nemčija 17, Madžarska 11, Italija 2.
Za spremembo teh številk sta imela ta večer edino možnost le še Madžarska po svojem Homolvju in Italija po svojem Chiesi, obeh iz težke kategorije. Silno sta se oba nasprotnika zagrizla drug v drugega in težko je bilo računati, kdo bo slednjič močnejši. Toda v tretji rundi sta moč in rutina le slavila svojo zmago. Chiesa je z dobro preračunanim udarcem spravil Madžara na tla, od koder se ni več pobral. Tehnični k. o. in dve točki za Italijo.
Stanje točk po drugem dnevu troboja:
Nemčija 17, Madžarska 11, Italija 4. *
Tako približno je bilo v soboto večer v športnem intermezzu, ki nas je tako prijetno zvabil s seboj. Kajti ta boksarska prireditev v Berlinu je v teh dnevih skoraj edina, ki presega vrednost skromnih sporedov, na kakršne se moramo pripraviti zdaj, ko so nekateri športniki šli za peč, nekateri drugi pa zaradi izrednih časov niti ne morejo izza nje.
Vaš* razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga"
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 7. t. m. zjutraj do objave novega cenika
Ljubljana, 5. decembra Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki korsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Vi okega ko, misariata spat predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII 2 št. 4192/7 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 7 decembra 1942-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. >
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave pod 10 kg 1.50 L; zelnate glave nad 10 kg 1 L; rdeče zelje 2 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2 L; repa na drobno 1 L; repa na debelo 0.75 L; kisla repa 2.50 L; endivija I. vrste, lepo rumena 5 L; endivija II. vrste 4 L; motovileč 10 L; radič 4 L; špinača 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez 'zelenja 3 L; rumeno korenje 1.20 L: peteršilj 4 L; zelena 4 L; rumena koleraba 1.50 L; črna redkev 1.50 L; kole. rabice 4 L; čebula 2 L; šalota 4 L; češenj
8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka I. vrste, namizna, izbrana, 5 L; jabolka II. vrste 4 L; k;logram lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej navedeni liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za i« drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v cenika. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku naveden3m blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah ln prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Pismo 1	£aKaj Je prt nas vedno man} lastovk?
Pariz, konec novembra. Obljubil sem vam, da bom obširno pisal; in to zdaj nazadnje izpolnjujem. Pišem vam o svojem življenju, ki ni :epo in prijetno, toda ima v sebi nekaj privlačnega; nedosež-nega, razvlečenega kakor tale jesen.
Pišem vam z večno otožnih bregov reke Seine. koder so še nedavno vihraili kuštravi Lasje romam tik ov. rates >'z Latinske četrti; tu se je Verlame nekoč jokajoč vprašal: »Dis. qu'as-tu fait. toi que voilla de ta jeuneusse?« oh tihi glasbi valov, medtem ko se je spuščala jesenska megla Ob pla-mcnčku mrtvaške sveče je pisa.! nesmrtne stihe, ki so dišali po poznih jesenskih rožah. Tu se je tudi Baudeiaire sprehaja' po srebrnih cestah svojih sanj in iskal lepoto, temno in zastrto, pred katero se dviga srce večnega hrepenenja, da bi doseglo harmonijo v umetniški radosti.
Jesen, neskončna jesen utaplja od nekdaj dolgo negovane iluzije v va lovih široko razlite vode. S svojimi meglenimi prsti, dišečimi in trnjevimi. kakor so šipkove veje. sega v srca.
Po vrtovih še drhte krizanteme. naslonjene na biserne blazine jutrnje rose. Sončni sijaj se tu in tam smeje v oblakih, ki so vse temnejši in težji Veter včasih žalostno poje v sinji svili krošenj, ki se razširjajo nad vodo. otresajoč poslednje liste v motne valove Seine.
Melodija, ki jo poslušam ob Seini. me spominja dežja; ali tako šumč valovi? Ne, Iragi, tako poje veter. AH se še spomnite, ako smo nekoč poslušali njegovo raztrgali grlo? Cesto smo v njegovo krilo prislonili lice; njegova pesem je žalostna: zdaj šepeče. drugič ječi kakor velik zvon. kadar oznanja žalno svečanost.
Proti večeru je več sprehajalcev kakor podnevi. Skozi meglo prodirajo pogledi bleščečih svetilk, bledih kakor M ca nekaterih ljudi. In tedaj je Seina kakor bleščeča kača: njene lusike se svetijo kakor zvezde.
Sonce, veliki cvet sonca, je opoldne vedno bel kakor lilija, a zvečer in zjutraj krrav kaikor roža.
*
Moram vam pisati dogodek iz naše bolnišnica, ki stoji nedaleč od Seine. Zda.j je pusta, ker je drevje okoli nje golo. a brš-tjain, ki jo nežno objema, ie nekoliko temnejši; okoli nje se izgubljajo gole aleje ka-faor zapuščena ljubezen. V bolnišnici molče šci l*ipe neštevilni neznani možje. Edina uteha jim je, ko v teh mokrih dneh poslušajo pešam jesenskega listja, ali pa jok večernih wxM. Večina jih je prišla iz vojne in so kljub hodim ranam na poti okrevanja.
Bil j« med njimi ranjenec, čigar glava je boka videti, kakor da je sestavljena iz več dedov; levo oko se ni videlo, a drugo je žalostno sijalo. Ime rrau je bilo Bernardin. Vsakdo, ki ga je takole gledal, je bil grajen. Govoril nam je — a še češče šepetal v vro. čaci — o svoji mali Virginajii, o svojem an-gek'3on. o svoji dragi hčerkici; po njegovem pripovedovanju je bila to plavoJasfka; mati ji je uroPla, ko hčerka še ni znala reči niti: mama, Ln ravno pred nekaj dnevi nam je pršjMvedoval Bemairdrn, da je dobil pismo, v katerem rrai mala obljublja, da ga bo v kratkem obiskala Ne morete si misliti njegovega veselija: zaklinjal nas je, naj mu sn»-memo obvezo z glave.
Nekega jutra so se počasi odprla vrata ia faza njih se je pokazala dieMioa, plavodasai, sinjih očk; stresla se je, ko je nas zapazila. Nu, bolničarka ji šepne, naj le vstopi. Mafla Virginija je zastala kakor v premišljevanju. Njene žalostne oči so šle od ranjenca do ranjenca. In ko ni našla zaželenega, je šla proti meni, ki sem stal pri oknu in jo opar zoval. Kaikor da išče nasveta. Njeni pogledi so me predrli kakor bleščeči sončni žarki, Ni mogla sipoznati svojega očeta. Tedaj jo je bolničarka prijela za roko in jo po-vedla proti Bernardinu, ki je zbuijen ležal, medtem so mu roke drhtele v mrzlici, kakor da nekaj išče.
Aid sie je hotel nasmejati ali zajokati od radosti, to se ni moglo videti. Ko je prišla M i do njegas je za šepetal: — Virginija... Virginija! Mala je preplašena vzkliknila pred likom, ki ji je bil nepoznan. A vendar, ta glas, ki ga je hranila v spominu, tako poznan! Na-aaicLnje se je spomnila, da je to oče in je zaiihtola in se sklonila na roke bolničarke. Držala se je bolničarke in se tresla od strahu.
Bernardin se je nagnil da jo poljubi, točka, ni je dosegel, ker se je mala od mikala. In kakor se je nagnil, tako je ostal. Mrtev. Mi smo se začudili. Oživili smo ga svoj čas skoraj polmrtvega. a zdaj nam skoraj zdrav umira! O. to srce, ki je prešlo skozi ogenj, je bilo samo zato. da bi oči še videle drago
Čeprav smo imeli letos zelo ugodno vreme, smo vendar opažali manj lastovk kakor prejšnja leta. Kje in kak je vzrok? O tem sodijo prirodo-slovci takole:
Kakor vse ptice, imajo tuli lastovice v dobi napredne in modeme kulture svoje križe in težave. Soglasno je dognano, da v
vseh evropskih deželah stalno nazaduje lastovičji rod. Nekoč na lastovicah bogate vasi so skozi prazne in staro in mlado marsikje zaman čaka na povratek domačih ptic. Zato pa so se pomnožili komarji in to kljub vsem kemičnim pripomočkom. Mnoge države bojujejo danes že pravcati boj zoper komarje. Ljuije bi se radi znebili neljubih mučilcev sebe in živali; uspehi, ki jih dosegajo v tem boju, pa so malenkostni. Krdela komarjev postajajo čedalje predrznej-ša in premagani bomo, če nam ne pridejo na pomoč ptice, v prvi vrsti naše lastovice. Ali se ni število komarjev pomnožilo in postalo tako mogočno baš zaradi tega, ker se število lastovic čedalje bolj krči ? Ravnovesje v prirodi se je že znatno premaknilo in zasluga, da je prišlo tako daleč, ima samo človek.
Vzroki izumiranja
Izumiranje lastovic nima samo enega vzroka. Značilno razlago za izostajanje lastovic spomladi najlemo tudi v tem, da je v južnih deželah še vedno dovoljeno loviti lastovice. Italija je s posebnim zakonom prepovedala lovljenje koristnih ptic. A drugod jih še marsikod love. Na ta način zapade nasilni smrti na tisoče ptic. ki so
Ljubezniva drobna prijateljica
Virginijo. Ko pa mu je ona bila blizu, ko je nazadnje zapazil to presanjano bitje, ki mu je bilo edina sreča in največja dragocenost na zemlji, ga pa hčerka r.i spoznala in ga ni tolažila. To je bilo preveč za očetovsko srce. zato je nehalo biti. X S.
se spustile na zemljo, trudne in izčrpane od naporov in poti. Človek žakrivlja na ta način nasproti koristnim živalcam nerazumljiv zločin. Društva za zaščito ptic in prirode bi morala smatrati za svojo najsvetejšo dolžnost delovati na to, da se čimprej napravi konec moritvi ptic. Morala bi se potruditi, da se U3tvari mednarodni zakon za zaščito ptic. število lastovic, ki poginejo nasilne smrti na poti s severa v južne kraje, znaša po previdnih cenitvah dobrih poznavalcev ptic 15% jat, ki cdlete jeseni od nas. Množica lastovic postane žrtev nekaterih velikih elektrarn. Znano je, da lastovice najrajši sedajo na električne žice. Ta okolnost postane dobrim pticam usodna. Vsako leto obleži vzlolž takih naprav na tisoče lastovic, ki ori dviganju v zrak v velikih množinah zadevajo druga ob drugo in postanejo žrtve električne struje v žicah
Vsiljivi vrabci
Da lastovice bolj in bolj zapuščajo stara gnezdišča, so krivi tudi vrabci, ki se silno širijo. Zlasti v vojnih letih so se vrabci zelo razmnožili. Povsod so prepirljivi vrabca pregnali miroljubne lastovice in spomladi, ko se slednje vračajo v svoje domače kraje, najdejo v svojih starih gnezlih vrabce. Ta stvar sama na sebi še ne bi bila tako huda.
V veži Narodne tiskarne je vrsto let gnezdilo kar troje parov lastavic na električni svetilki pod stropom
Mnogo hujše je to, da izpodrinjene lastovice načelno ne gradijo novih gnezd na hišah in skednjih, kjer so se utaborili vrabci. Skupnost z njimi odklanjajo, lastovice so za popolno ločitev. In ker imajo lastovice glede načina zgradbe hiš čisto svoje zahteve in so takšne stavbe že polne vrabcev v starih lastovičjih gnezdih se utegne zgoditi, da se lastovice odpravijo dalje. V takih primerih mora vmes poseči človek. Razdreti je treba lastovičja gnezda, ki so jih zasedli vrabci. Na ta način preženemo vsiljivce. lastovicam pa omogočimo, da značno graditi pod starimi krovi nova gnezda
Lastovkam primanjkuje gradiva za gnezda
Nedvomno primanjkuje lastovicam marsikje tudi gradbenih snovi za gnezda. Gradbene določbe predpisujejo ponekod, da morajo biti gnojišča obdana s posebnimi zidovi. Takšni ukrepi so popolnoma umestni, predvsem iz higienskih vzrokov, potem pa so tudi v duhu urejenega gospolarstva. Polje dobi na ta način mnogo več hraniva, ki bi ga sicer odplavila deževnica. Toda zaradi teh ukrepov so izginile iz vasi gnojne mlakuže. In baš te nudijo lastovicam s svojo ilovico in blatom najprimernejše gradivo za gnezda. Tudi tu lahko človek pomaga pticam. Na primernih mestih naj uredi umetne mlakuže, ki se napravijo iz vode, ilovice in blata. Umetne mlake na1 se napravijo, brž ko se v vasi pojavijo lastovice. Baš kmetovalci bi se morah z vso skrbnostjo zavzeti za lastovice, zakaj tam, kjer so lastovice, so ljudje in živali varni komarjev in njih nadlege. Kdor je pameten, bo dal lastovicam priložnost, da gnezdijo v hlevih. V hlevih z lastovičjimi gne-zeli ni mušic. Kakšne kužne bolezni doalej niso ugotovili med lastovicami; primeri se pa, da napade lastovičjo naselbino neke vrste zajedalec, ki se naseli pol perutnicami, tako da ptičke ohrome- Ti zajedalci pa niso stenice, marveč ušive mušice, ki so človeku popolnoma neškodljive. Glavni vzrok, da se lastovice krčijo, je brezbrižnost ljudi. Ce se hočejo lastovice kje naseliti pod streho, imajo nekateri ljudje navado, da jih preženejo zgolj iz ozirov čistoče. Ali bo moderna kultura uničila prastaro favno in floro? Kdor ljubi domačijo, služi zaščiti prirode vse dotlej, dokler še cvete en cvet in poje ena ptica.
nM2ffs3i3 gre v gledališče • •
(Odgovor na odgovor gospoda Sja —
Predvsem se Vam. spoštovani pisec gornjega spisa prav lepo in prisrčno zahvaljujem, da ste mene. skromno. šolski izobrazbi komaj odraslo dokletce izvolili opaziti in s svojim cenjenim spisom pones-ti moje ponižno ime mod širno nate frovensko bralstvo-. Kajti bil jc to prvi moj spis. ki je prišel v »Jutro«, in zelo sem ponosna, da ga je opazila taka osebnost, kakršna ste Vi vzvišena prav do latinskih in grških klasikov, da se jc potrudila prebrati ga in celo izreči svojo kritiko o tem mojem ponižnem Lil skromnem pisanju.
Žal pa ste ga. kakor vse kaže. zelo površno prebrali, kajti očitate mi kritiziranje in podobne slabe in zahrbtne namene, ki jih jaz nikdar (Boa mi je priča!) nisem imeia. Pač pa sem nameravala v svojem kramljanju skupaj z mladimi in miadrstno mislečimi bralci obujati spomine na lepe dni, ko smo še hodili na dijaško stojišče in smo tam z bolečimi nogami, toda z zadovoljstvom v srcih pt^ilušali opere in drame, z zadovoljstvom v srcih pravim pa najsi je bilo to zato. ker nam je bilo delo samo na sebi všeč. ali pa tudi zato. ker so nam bili všeč tisti, ki so to delo izvajali.
Prav nič me ni sram priznati, da smo bili. ko smo hodili na dijaško stojišče, vsi po vrsti zaljubljeni v naše igralke in igralcc in da smo šli po petkrat pa tudi večkrat na
Glej ponedeljsko »Jutro« št. 45. in 46.!)
sezono poslušat na primer Travnato zato. ker sta jo pc-Ia Gjungjenčeva in Gostič.
Mislim in celo prepričana sem, da se Verdi zairadi tega ni obrnil v grobu, niti ni bil užaljen, da smo hodili poslušat m občudovat njegove opere tudi zato. ker so v njih nastopali naši ljubljenci.
Kajti če bi hodili v gledališče zaradi igre rame ne pa tudi zarad. gralcev, bi bilo čisto brez pomena to. da ravno pn nas na-študirata eno vlogo dva igralca, in sicer iz razlega da se pri občinstvu vzbudi zanima-njt za to. kako eden ali drug igralec isto vlogo dojame.
Če pa smo imeli in imamo še zdaj med igralci svoje posebne simpatije, mis^m. da jc to pravica nas mladih ki imamo pač svoje ideale ne samo v umetnosti, temveč udi v ljudeh samih.
In zelo žal mi jc. spoštovani pisec, da so leta Va'e mladosti že tako daleč za Vami, da sc ne spominjate več svojih študentov, sikih ljubezni, ki so Vam včasih v mladih letih gre'a srce in Vam z rožnato lučjo ozarjala življenje!...
Morda pa ste bili tudi v študentovskih let h tako zelo zreli, da ste bili že *akrat vzvišeni nad mladostne sanjarije — in če hočete — nezrelosti?!... Ce je tako, spoštovani pisec. Vas prav iz srca pomilujem. da ste bili prikrajšani za to. kajti ni lepše-
g* od take Študentov ake ljubesnd
leč«, ko človek živi podnevi in ponoči ▼ svojih zdatih sanjah in si gradi svetle gradove v oblake svoje mladostne neizkušenosti.
Naj bo tako ali tako. n« mislim se a|»-ščani v podrobna razglabljanja kajti žail nimam še tolike zrelostne izkušenosti kakor gospod pisec, in je, kakor mi pravijo Vaše izjave, tudi še dolgo ne bom imela!
Da sem izkušena in kdo ve kako zr-da, niti nimam namena trditi, ker sem bila zmerom zelo skromna v mnenju o s j bi in svojih skušnjah. Vsekakor pa je gotovo, da me je to Vaše pismo v marsičem poučilo, zlasti o tem. da človek nikoli ne sme storiti ničo-sar v brezskrbnem namenu in v zaupanju do sočloveka, temveč mora zmerom pričakovati, da se bo našel kdo. ki bo njego»ve nič hudega misleče besede cinično zaobrnil in preusmeril in jih pokazal s takšne strani, ki nikakor n.i bila mišljena. Skratka:« zmerom pričakuj in se pazi svojih soljudi, ki so grdih misli!
Spis, ponavljam še enkrat, ni bil nikak« kritika, saj st nočem vmešavati v delo poklicnih kritikov, niti nočem kritizirati stvari, ki so mi v bistvu všeč, zlasti pa nc kritizirati zato. ker se o tem — priznam — prav nič ne razumem. Bil je. kakor sem že rekla, moj spis le kratko kramljanje o spominih na šolske dni. z vidika nas mladih, preprosiih ljudi, ki nimamo namena kritizirati, temveč malo razkrivati svojo mladostno lahkomiselnost in — če hočete — tudi neumnost. Če se boste potrudili ga fce enkrat pazi ji veje prebrati, boste morda to tudi sami opazili.
Res. ne bi si bila mislila, da se bo komur koli izplačalo kratiti dragoceni čas in odgovarjati na spis. ki ga jc spisallo m'ado m kakor vi pravite — nezrelo dekle ..
Kar se tiče gospe Heybalove čudna. Sla-doljeva in ostalih imam o njihovih umetniških zmožnostih zelo visoko mnenje in jih rada poslušam in gledam ne glede na to, kaj so in kakšni so. In prepričana sem, da goepod S!adoljev ne bo imel prav nič škode od tega. ker sem napisala, da jc oženjem, saj se noben pameten človek ne bo oziral na to, kar v bežnem kramljanju napiše taka Marjana.
in tudi ga. Hevbalova mi gotovo ne bo zameria tega pisanja, če bi ga brala, kajti ona je mlada, ima dobro srce in razumevajoče dušo. Ve, da jo imamo vsi radi. zlasti mi mladi, da jo cenimo in spoštujemo in da ravno mi — naša mladost in naš idealizem — povzdigujemo gledališče in umetnost visoko nad vsakdanjost, umazano zahrbt-nost in škodoželjnost tja v glorijo vzvišen nosti in nedotakljivosti.
Vendar pa Vam priznam, da še nisem zrela in da sc torej v bodoče ne bom več spuščala v take stvari. Vprašam pa Vas in vse druge, ki bodo to bradi. če ie prav in debro, da sc mlademu človeku že kaj v za-e:etku njegove poti skuša vzeti pogum, ga poniža in osmeši pred samim seboj m pred soljudmi.
Včasih, ko smo se v še-'i učili o naših pisateljih, sem zmerom čutila v sebi veliko jezo do kritikov in pika! ovce v, ki so našim velikim možem kar po vrsti metali polena pod noge vso njihovo dolgo pot umetniškega ustvarjanja, jim oteževali življenje in mnogim, premnogim zagrenili idealizem ali jim celo vzeli vescilje do dola.
Ne mislim s tem reči, da se sama čutim ali celo prištevam med pisateljice ali umetnike! Bog ne daj! Domišljavost ni biSa nikdar moja s!abost. Pač pa si bom Vaš spis zapomnila in bom še bolj razumela naše velike ljudi, ki so morali toliko prestati na svoji vzvišeni poti. Če ste se Vi spotaknili nad tako malenkostjo, kakršna jc bila moje pisanje, koliko šele so našli Vaši predniki spotakljivega iin pregrešnega v spisih, ki so res nekaj vsebovali in so premnogokrat v svojih delih pravično in z vzrokom kritizirali živi jen je in javnost! Saj menda poznate slovenski pregovor o resnici, ki v oči bode?
Najbrž boste na to mojo obrambo spet odgovorili in mi morda očitali prav ta pregovor. češ: resnica moje kritike jo je zbodla in rmi je zato odgovorila! Kes je! Zbodla me je in še zelo. Kajti mlada sem še in ne znam sc braniti in boli me, da se mi podtikajo reči, ki jih nikoli nisem imela namena pisati.
Ce me boste zdaj spet napadli, se ne bom več branila. Rekli boste, da je to moja sia-bost in da sem poražena Morda. Mislim pa, da ni sramotno priznati svoje poraze! Rajši častno...
Poleg tega pa, da ostanem pri slovenskih pregovorih (da ne bom uporabljala izrekov klasikov, ki jim po Vasem mnenju še nisem dorasla): »Pametnejši odneha!«
Marjana.
Mlakarjev Lojze:
Brez pesniškega konca
(Prečudna ljubezenska zgodba)
Meglena septembrska noč je drema'a nad Ljubljano. Motno so brlele svetilke in tu pa tam so zadoneli neenakomerni koraki, spremljani od hripave pesmi — znamenje, da je prihajal siromak, ki si je ob čaši naložil več kakor more noiti. Ura se je bližala polnoči. Takrat smo se postavili na oglu široke ulice štirje mladi gadje in sklenili, da bi bila sramota, če bi šli taki fantje kakor mi že spat, ne da bi bili ugan-li že kako modro. Za začetek smo se odločili kihati.
3Pst, pst, šlapca gre,« je zaklical nekdo in že nas ni bilo. Na oglu druge ulico smo počakali, da se je zamišljeni profesor šia.pca odzibal mimo. Ali k'hati se nam ni hotelo več in morali smo uganiti kaj drugega.
»Veš kaj, Lojze,« mi je svetoval tovariš, »pojdimo hčerki tvoje gospodinje pet pod-oknico! Gerta ji je ime, kaj ne?«-
;>Bravo!« sta pritrdila dva glasova, ampak jaz sem imel pomisleke.
:>Ne bi rekel nič,« sem dejal, ampak če izve Gerta, da sem bil med pevci, potem mi odpovedo stanovanje.«
»Kaj še,« je odvrnil tisti, ki je bil stavil predlog, »še zaljubi se vate, boš videl. Ti ne veš. kako ijubi umetnost!«
Proti takim d^xazom seveda niem mogel opraviti nič. Stanovanje je bilo v bolj samotni ulici, krenili smo torej tja. se postavili v tnubadurske položaje poc! oknom gospodične Gerte in začeli:
»Mi pa le naprej, naprej marširamo ...«
To pesem smo ponovili petkrat, pa brez uspeha. Torej smo udarili mehko, sladko donečo:
»Lan» sem ji kupil en p:skre kofeta.
letos pa hoče že celga teleta.«
Oj, kje bom jemav,
oj, kje bom jemav, da bom tebi dajav!«
Sladko otožno je donela p?-:em v ljubljansko meglo. Zdolo se je. da noč pridržuje svoj dih in strme posluša krasno petje. Tedaj pa se je nekaj zganilo v Gert:n;m oknu, nekaj belega se je naslonilo na hladno šipo. Zazdelo se mi je, da sem prav natanko razločsval njen nos.
»Ubožica, še prehladila se bo, je sočutno rekel nekdo iz dične družbe in potem smo začeli tretjo. Ker pa E;smo natanko Vedeli, kako gre, sem j0 zapel solo, oni trije pa so me spremljali kot brenčeči zbor:
»Oj, ti si bela, tako, tako, tako bela.
ko da si ves dan v apnu sedela. . .«
Na konec te junaške kitice smo priklopih trikratno? »2;vijo. kdor jo bo vzev«. Pa smo imeli smolo. Ko smo namreč zaklicali tretjič: »živijo«, se je namesto »kdor jo bo vzev« nekd0 precej trdo oglasil:
»Kaj pa razgrajate, pobalmi...«
Zadnjih besed že nisem več slišal Bil sem že za tretjim oglom. Dalje nisem b3-žal. ker sem se bal da mi ne uide duša iz prs. Ozrl sem previdno nazaj do ogla tn pogledal od tam proti Gertinemu oknu. Pred hišo je prikorakal stražnih in tam obstal. Mene je obšla skrivna skrb, pa ne zaradi kal jen ja ročnega miru. temveč zaradi stanovanja, ki sem ga imel prav poceni pri Geitini materi. Prepustil sem torej svoje tovariše nj-'hovi usodi ter čez čas krenil proti domu mirno, kakor da se ni bilo nič zgodilo.
Drugo jutro sem baš napenjal svoje možgane, da bi se spomnil, kam sem pre-
teklo noč vrgel svoje čevlje. Pod posteljo jih ni bilo. pod mizo ne. v kovčegu je bilo vse iskanje zaman. Takrat so se odprla vrata in v sobo je stopila Gerta s skodelico kave v eni roki. v drugi pa z mojimi izgubljenmi, lepo očiščenimi čevlji.
»Dobro jutro,« se je oglasila Gerta in tako čudno me je pogledala, da se je v moji duši spet zbudila skrb zaradi stanov in ja.
»Klanjam se, gospodičra, dobro jutro želim,« sem odvrnil nekoliko plašno »Kje pa so bili moji čevlji?«
»Menda ste jih bili pozab:li pfed vrati; zato sem rano velela bratu, naj jih osnaži. No. kja pa ste bii včeraj?« je vprašala.
Salament. sem si dejal, menda že začenja zasliševanje. Pa naj bo. kar bo, č? sem v luknji, moram 'zlesti iz njj. Najboljše bo, da se takoj prepričam, ali me že drži ali Ee. škoda bi bilo tako cenenega stanovanja.
»Pozabaval sem se nekoliko s tovariši. Praznovali smo svidenje z nekim tovarišem. A miostiva gospca ? Kako ste kaj spali? Kaj se vam je sladkega sanjalo?«
»Hvala lepa! Sanjalo se mi ni nič, ampak nekdo mi je pel podoknice .. .«
»Res? Podoknice? Ali so bile lepe?«
»Krasne, vam ~>ravim! Tri p smi so zapeli, zadnjo s sol'stcm ob spremljevanju zbora. Posebno ta pesem je bila naravnost umetniška! Oh. vi ne veste, kako ljubim umetnost, zlasti petje! To melodijo, tako mehka in spet tako močna ... Pa kaj vam pripovedujem... Ali n ste bili vi zraven?«
»Jaz. gospodična?« Položil sem roko na srce; to njeno navdušenje se mi ni zdelo čisto. »Kaj še gospodična ? Jaz bi se vam ne bil drznil motiti spanje ...«
»Ne, ne, to je b:lo v resnici nekaj divne-ga, da, divn?ga! škoda, da niste bili zraven. To pesem bi mi morali napisat'. In pevec, ta glas! Tako srebrnočist, tako mehak in tako jasen!«
Mene so začeli boleti zobje, ^erb me je m nila, ampak smsh sem zadrževal le re s poslednjimi močmi. Zato sem potegnil robec iz žepa. se obrnil v stran in začel prav krepko kašljati in kihati. psmagaj!«
»Hvala, kh!«
»Vi ste se pa pošteno prehladih. Počakajte za trenutek, takoj vam prnasem čaja. petem se pa vlezite spet v posteljo...«
Preden sem mogel ugovarjati, je bila že odšla. T.daj sem se šele lahko zasmejal, da so se stresle šipe nr>. oknu. »Oj, ti si bela,« sem si zapel potiho. Ko se je vrnila Gerta. sem začel spet kašljati. ampak zdaj zares.
iTako! Le hitro popijte, dokler je še vroč!... Veste, to je bilo res lepo. škoda, da je prav tedaj, ko je bio najlepše, prišel nekdo in pregraJ pevce.«
še dolgo se je navduševala Gerta za naš študentovski dovtip. pozabila pri tem, da sem prehlajen. in ni ugovarjala, ko sem si oprostil in šel.
Ampak moja tajnost Gerti ni ostala dolgo skrita. Vrag ve. kako je izvohala, da eem jaz čarobni pevec tiste noči, zato me je spet obiskala v moji sobici in mi prin jaz-o zažugala s prstom. Prav natanko mi je očrtal a vse okoliščine slavne podoknice.
»In tisto pesem mi morate nap'sati.« je
rekla naposled.
»Rad. gospoelična, jutri vam jo dam!«
»Ne, ne, zdaj takoj! Tu imate papir in svinčnik! Tri kitice ima, to mi je povedal goopod Pipan.«
»Aha, le počakaj, izdajavec! Sicer sem bil že koval pesmi, marsikateri dražestni znanki sem se moral ovekovečiti v album, ampak koliko potu me je to stalo! Počohal sem se za ušesi, ker ž2 ni bilo izhoda iz te zadrege, in po kratkem premišljanju zložil to-le:
»Oj, ti si bela, tako bela ln lepa, da, lepa kot pesem vesela.
In ti si rdeča, tako, tako rdeča, in ti si jasna kot strela goreča!
In ti si rumena, tako, tako rumena, sploh: ti si taka ko druga nobena!«
Napravil sem krepek klicaj ln se oddahnil.
»Izvolite, gospodična! Ne vem, če vam bo ugajala!«
»Oh, krasno! Samo malo nerazumljivo mi je. Prva kitica že še, ampak druga in tretja.. ,Kakor strela goreča' — to je tako, kakor bi kdo klel. .. Bog nam grehe odpusti!«
»Razložim vam to, gospica,« sem dejal. »Poglejte, mislite si suhoparen dan v juliju ali avgustu, nebo od šmarne gore do Krima zastrto s težko zaveso temnih oblakov, prav nikjer jasnega prostorčka. Ali je kje kaj bolj fclestečega. kaj bolj jasnega kakor ta iskra, ki švigne iz oblaka v oblak, kakor smo ae učili v prirodoslovju ? Poleg tega pa ima ta stih še globlji pomen. Že Prešeren poje o ljubezni strele... Ali vam je jasno, gosupdična?«
»Da, da! To je res čudovito, divno! A tretja kitica?«
»Takoj boste razumeli. Tu primerja pesnik svojo oboževanko z zlatim soncem. Morda bi bilo lepše, če bi bil napravil: Ti si zlata..., ampak tu mu manjka potem rime za naslednji stih. Zlata — lahko Di bilo potem solata v drugem stihu, ampak to ne bi bilo tako pesniško. Sploh je vsa pesem višek umetnosti... V prvi kitici je še čisto preprosta primera: bsla — kakor lilija seveda — in vesela; v drugi kitic: se povzdigne pesem do nadzemske višine; zdi se nam. da vidimo poleg rdeče rože žareče bliske, ki kljub temni sili prederejo obla_ kov noč in — četudi le za trenutek — razsvetljijo nebo. V zadnji kitici pesem
žganci na fronti
Listam po svoji zbirki slik iz prve svetovne vojne. Ustavljam se rajši pri veselej-ših. Pred mano je slika poljske kuhinje, razdelitev menaže. Kot posebno redkost imam naslikaneg-a celo pujska, ki je bil prispel k četi brez živinskega potnega lista. brez plačanih taks in raznih prizna-nic. Dnevi so mu bili šteti. Moral je v klobase, katere so vsi občudovali. Edino čudno se mi je zdelo, kako je mogel mesar napraviti iz prešiča, ki ni tehtal preko 70 kg. tolikšno množino klobas. Moj sluga, ki je znal marsikaj, mi je to razložil takole: »če bi te klobase imele dar govora, bi krulile, hrzale in mukale«. Dober tek! Saj so nam res tudi teknile. Bilo je pač leta 1917 ob Stohodu na Ruskem Poljskem.
Preselili so nas na gališko-ukrajinsko mejo. v Zbrisz ob reki Žbruču. Vas je že na ukrajinskem bregu reke, vsa razdejana, fr. je morala šteti kakih tisoč duš. Pravoslavna cerkev, župnišče, graščina in hiša židovskega trgovca so še kot razvaline kazale znake nekdanje veličine, da, celo razkošja. Graščina je nudila vsaj v obokanem pritličju kritje pred nasprotnim topništvom. Ostale hiše so bile skromne, krite s slamo in so spominjale na Frekmurje. Fronta se vije cd levega brega Zbruča. ob robu graščinskega parka, preko židovskega pokopališča, ob cerkvenem zidu in dalje ob robu vse vasi zopet k reki. Pokopališče in okolica cerkve sta bili najbolj izpostavljeni ruskemu ognju. Zato smo morali posvetiti temu odseku več pozornosti.
židovsko pokopališče! Kako mirno in mehanično so moji dečki kopali strelsk-jarek preko njega. Vsak čas je pogledala kaka lobanja v jarek. Hladnokrvno so kosti pobirali in premeščali »po službeni potrebi« na drug kraj. šest mesecev poprej so se bili tu hudi, za nas brezuspešni boji. Zato je bila tudi vsa vas razdejana in odneseno vse, kar se je dalo ne samo uporabiti. temveč vobče premakniti. Kljub temu so moji dečki stikali po razvalinah. Vse se še da uporabiti, kos šipe, tram, deska, vrata, železna plošča za štedilnik, predivo. Celo domač motvoz se je našel in pričela se je vrvarska industrija v malem. Moj sluga je <>eda stikal najbolj pridno jn njegov uspeh je bil šivalni stroj, skrit v kleti razvaline, še dobra zajemalka, mi-za, lonec in — neka siva moka. zmleta :ia žrmlje.
»Co je to?«
Dečko ni poznal ajdove moke! Ajdovi žganci! Moje" sanje! Kaj, ko bi napravili enkrat pristne ajdove žgance, pristne pr-leške hajdinske žgajnke. Mleko, smetana, bi se dobilo v vasi 3 km za fronto. Torej, hajd na delo! Toda kako? Zgance jesti je laže kakor kuhati. S »puršem« sva vsula ajdove moke v krop in mešala, mešala. Nastala je iz tega neke vrste kaša, ki ni hotela skozi goltanec. Iznajdljivi sluga je vsul ajdove moke v mrzlo vodo in vse ::kupaj mrcvaril na ognju, primešal je mleka. smetane, toda žgancev le ni bilo, temneč neke vrste fini omet za stavbe. Sluga je sicer trdil, da je bila ta godlja dobra po enem in drugem načinu, posebno ko je še pricljal sladkorja, toda moj prleški čut se ni mogel strinjati s tem. Kaj sedaj? Pisati sestri! Po dolgih šestih dnevih pride zaželeni recept: v sredino lonca z vrelo vodo nasuj ajdove moke tako, da se stvori iz nje kepa. čez pet minut obrni kepo, čez nacV.ljnjih pet minut napravi v kepo liik-rrjo! Po nadaljnjih desetih minutah odlij odvisno vodo (umetnost! Koliko?) in mešaj na ogniu. Glej, da ne odliješ preveč vode, sicer bodo žganci pregosti in se dado popraviti z dolivanjem. Glej, da ne od-iiješ premalo vode, sicer bodo žganci pre-redki :n tvoj fabrikat bo terra bona, zidarski omet in ne žganci
Sreča, da sva imela s siugo dovolj moke, sicer bi nama je zmanjkalo pri samih poizkusih. Da je bil naš fabrtkat po tolikih poizkusih izvrsten, je umevno, tudi če ni bil. Dragim bravcem in bralcem pa svetujem, da se čim prej nauče kuhati žgance, da ne dožive takega razočaranja kakor jaz. Hudo je biti pri studencu, če ne moreš do vode.
Da pa svojo umetnost v kuhanju žgancev. kakor tudi razumevanje zanje še bolj izpopolnite, se izvolite kdaj po vojni potruditi v Prlekijo, da vam narede tam prave, pristne hajdinske žgajnke, tresoče se, rahle, zabeljene z mastjo in smetano (ne smejte se, Prleki že vedo, da je ta mešanica zabele dobra!), tako, da sede žganci dva prsta globoko v zabeli. Naj vam jih mama ne servira na posebne krožnike: vsa
Laponska pok rajina v jeseni
i
Laponska družina v svojem skromnem bivališču
Jesen je na Laponskem najlepši letni čas. Seveda ne po pojmovanju ti tih, ki od pokrajine zahtevajo samo, da je ljubka in da je ugodeno vsemu človešku hotenju Ne, Laponska ne nudi udobja in tam ni prijetno živeti. Treba je imeti mnogo krepkega, naravnega odpora v sebi, da je človek dorasel prirodi. Začne se že pri ozračju, ki je hladnejše kakor vsak domač veter. Značilna posebnost ie, ca temperature ne moreš meriti po navajenih enotah; čez poldne je na primer S stop. C, ti pa meniš, da je 10 stop. C pod ničlo in se čudiš, da jezerov še ne pokriva ledena od^ja če piha severni veter, takoj občutiš bližino Ledenega morja in se ti zdi kakor da je njegov dih prinesel s teboj mraz iz vsemirja. Hlad prihaja iz neverjetno čistega zraka in sili skozi obleko in luknjice na koži prav do mozga, tako da se ti zdi po nočni straži v gozdu kakor da si se okopal v hladnem studencu.
Neskončna enoličnost gričevnate pokrajine, posejane z gozdovi, ki se s pobočji
dvigajo in padajo, žari v jesenskih dneh v tisočerih barvah'; nikdar in nikoli re vidiš kaj ^ličnega. Breza, ta vitka čarovnica severa, čije eterični sok puhti še z ognjišča
ln kamen it i mi planinami, koder se pase rjava cingijajoča živina, leži globoka in zagonetna otožnost, ki je ne smemo tekati samj v srcu opazovalca. Zdi se. kakor da bi pokrajina vedela za svojo planetarno uodo, da je namreč njena starost, merjena od davnine, mnogo večja kakor starost južnih pokrajin. Ce človek pomisli na južne dežele, n. pr. na rimsko Campagno, ki bi ji povprečen in površen opazovalec prisodil eno izmed najstarejših mest v minljivi kulturi, koder bi s polnimi pljuči zajemal zrak davnine, tedaj fpominja starost Laponske na brezkončno starčevstvo, brezkončno zato, ker se ne da meriti z dnevi človeštva. V prazgodovinski dobi, ko srednja Evropa Se ni bila naseljena z ljudmi, je bil tam gori na feveru tropski pragozd m šele kllmatična sprememba, o katerih vzrokih se toliko ugiba, točnega pa nihče ne ve, je ustvarila iz severne Skan-dlnavlie od koder je prišlo germanstvo, obljudeno pokrajino. Zgodilo se je to dolgo po tisti dobi, ko so na severu izginili palmovi gozdovi in čar tropskih krajev. Tedaj so bile gore, ki dandanes kažejo le raztrgana in polomljena rebra ter gladke griče. 1000 m visoke formacije. Ledena doba, ki je na svojem južnem koncu pustila Alpe m Pireneje, je tedaj z nepojmljivo silo razkosala pragorovje, kar se dobro vidi po izjedenih fjordih to gladkih rečnih koritih.
Lapomka se kaže v hirajoči podobi in že misel na njeno preteklost in sedanjost razodeva otožnost, ki jo je polna vsa dežela. Oropana je bujnega življenja in tudi človek Jo je razen neznatnih ostankov za-
Laponska naselbina daleč na severa
Laponski pastir jelenov
skleda mora na mizo in vsi zajemajo iz nje.
H koncu še dober nasvet: pridno jej, da si čim prej narediš jamo do zabele na dnu. potem razširi to jamo. da se stene ob njej zvrnejo v sosedovo jamo. Potem ti je pot do zabele prosta. Tvoj sosed pa ima dovolj posla s kopanjem nove jame, da se doje do zabel. Medtem si ti svoje žgance dobro izkopal. Gladki so in polzki, da gredo kakor po smučeh v želodec. Sosed te zavida, ti pa skrivaš svojo škodoželjnost pod krinko kulture in vzgoje. Pa naj bo! Danes meni, jutri tebi!	C. II.
v sladkih in trpkih vonjavah, to čudežno drevo, katerega nežna plahost je kakor dih nepokvarjenega zdravega otroka, se prikazuje v najlepšem barvnem bogastvu: od svetlega medeninastega bleska do rdečega dukatnemu zlatu podobnega, od -;ma-ragdnozelenega do bršljanasto temnczele-nega, od kostanjevo rjavega do svetlega zrelemu klasju podobnega najdeš vsak odtenek sončne luči, ki že utrujena in hladna tu in tam še enkrat zablešči v kričečih barvah iz temine borovih gozdov. V gozdu i je namreč največ borovcev, breza rase sa-| mo pod njihovimi krošnjami in tvori £ko-I ro neprehodno goščavo med debli, ki s svojimi črnikastimi glavami štrle v nebo.
Fogled na gozdna tla in na rastlinje, ki kaže vse mogoče barve, je prekrasen Kakor kri se vidijo listi borovnic in mahov-nic nad srebrno sivino mahu. Okoli pletiva trohnečih korenik in štorov so tla posuta z milijoni sadov, ki so odpadli z grmičja in se kažejo v prelestnih rdečih, črnih in modrih barvah. Iz zemlje sili duh j>o ples-nobi, trohnebi in gobah kakor da bi bila vse dni v letu jesen.
Oblaki, ki so bili spomladi nežni in svetli kakor meglini pajčolani, so sedaj gostejši in težji, toda nj hova barva je še vedno svetla in lahka; često žare kilometre dolge meglene gmote einobrasto rdeče ali okrasto rumeno kakor da so se iz vsemirja privalile pravljične standarte in ob-visele na nebu. Modrina jezerov je še globlja — turkizi se bleščijo tako in star akva-marin — m je ne moremo z ničemer drugim primerjati razen z dragimi kamni. Vedno je voda svetlejša od neba. Kakor da bi imela svojo tastno svetlobo in bi na dnu jezera iz notranjosti zemlje svetila luč v brezmejne jezerske vodne mase.
In nad tem večnim gozdom, nad sit.ilami širokih in postrvi bogatih rek, nad fjordi in jezeri, nad hitrim in živahnim tokom
pustil, kajti led ln sneg, ki kraljujeta tam večji del leta, ga preganjata bolj na jug, kjer so ugodnejši življenjski pogoji.
Starogorski:
Gospa Magdalena
V njeni duši je bilo viharno tasti večer, ko je postavila v stekleno rožnato vazo droben šopek izbranih nageljčkov Njene sivosrebrne, velike oči pod dolgimi lepimi trepalnicami se niso mogle umakniti ct> bogato razcvetelih čipkastih cvetov.
Iztegnila je prste in se dotaknila nagelj-čka. tistega belega, ki je iz srede rdečih gledal, kakor bi pozdravljal:
»Pozdrav tebi, Magdaleni, ki te ljubim!«
Ona je približala ustnice in v njenem srcu jc bilo nerazumljivo prijetno.
In zazdelo se ji je. da stoji tam na odru v koncertni dvorani. Pravkar odpeta pesem »Ljubim te« mladega skladatelja Pavla, ki jo jc poklonil nji. umetnici, je CKSvojila občinstvo Njen dramatično-kc4oratumi sopran je p-idail skladbi tisto lepoto, ki jo je vli:] skladatelj v note in ki jih zna čita ti le ona, umetnica Magdalena, kateri so namenjene. Dva velika šopka, 'z samih vrtnic povita, ji padeta k nogam Tretji, majhen, skromen, iz rdečih nageljnov, sTedi katerih je vpleten bdi s čipkastimi cveta, jš pade v naročje.
»To je on.« ji jc reklo. »Pave^L«
Spominja se. kako ji je v peseh srce nenavadno poskočilo, za trenutek" obstalo, nato pa vz valoval o še močneje. Zdi se ji da j s začutila obenem nekako tiho. neznano bolečino, ki se je zlila z radost io v eno in sta obe. tako zliti, ustvaril' občutek, ki je bil trpko sladek, sočna t kakor sok citrone. s sladkorjem prepojen.
Sedla je h klavirju in tihi vzdihijaj je vzplavad ie prsi.
»Ali prav delam?« se ji je zdelo, da je slišatla v tistem vzdihljaju. »Ali naj se prepustim čuvstvu, ki se mi je vzbudilo v dneh, kar zahaja mladi skladatelj k nam in preizkušamo njegove skladbe?«
Roki sta sc nevede dotaknili tipk. Prsti »o pritisnili cfo tipke. D-mod jc svareče za-zvenel. kakor bi govoril:
»V ljubezni je velika odpoved. Tisti ie velik in srečen, ki se odpoveduje razrušiti srečo drugemu in s tem tudi samemu sebi, zakaj po trenutnem čuvstvu uživata srečo, je kakor po sladko opojni p>ijači sledeča glavobol.«
Pred njeno dušo jc stopil on, Ivan. kateremu je pred leti segla v roko in dejala:
»Ljubim te in srečna bom. če bo tvoj korak moj korak. Zato me povodu kamor te je volja.«
Bil je to visok mož. markantnega obraza, na katerem je bila preprostost m zaupanje vzbujajoča mil ob a. Ni dvoril, kakor so dvorili drugi. Njegove besede so bile b"cz sladkobe, a vendar so tako prijetno zvenele in se dotikale srca.
Tiho jc zaigrala valček. Nežno ljubeče melodije sio se dotikale njenega srca. kakor da ga poljubljajo neznana usta z vso toploto božajoče ljubezni. Zraven je mislila: konec je vedno tak. kakor se je spočel začetek. Tedaj se pokaže greh. Greh pa ima »a geslo kazen, ki je kesanje.«
Odmirali so akordi valčka. V sobi je postalo nekako gluho.
<rAlii je res kriv on?« je pomislila gosria Magdalena in akordi so udarili iz klavirja. »Ali je res življenje drugačno. kakcT ga opisujejo v romanih m zverni iz pesmi? Ali je pojem ljubezni realnejši, kakor se pojavlja v čustvih in sanjah? In ali je potem zakon kruta vsakdanjost, kitajski zid porajajočim se novim čuvstvom. trinog, ki ubija poflet in cvetove čuvstev življenja? .. Če je tako, zakaj potem umetniškim dušam ne prepovedo zakona?«
Tiho je zaigrala Choprnovo fantazijo ia zdelo se ji je, da govori:
»Ljubezen je sonce. Magdalena ... Ko sonce sije in greje, se ga ne zavedaš v pravem pojmovanju, ono ti je celo nadležno. Zdi se ti, da tako mora biti, uživaš ga a ne čutiš, kaj ti nudi in da ti je prav za prav življenje. Pač pa se ti dozdeva, da je luna prijaznejša, bolj nežna njena torlota. bolj čuvstvena in sladka ... Tako Magdalena, je z ljubeznijo. V zakonu je preveč sonca-, preveč ljubezni. Zato ti je odveč in je na čutiš. Zato ti je vsakdanja in neromantič-na. On. Ivan, lei si mu rekla, da je njegova pot tvoja cesta, je moč. ki te nosi, ki ti gladi cesto, da ne zadene š ob kamen, da so ne izpotakneš. A Pavel? .. . Kaj ti je on? Samo besede s sladkorjem svit brez gor-kote in življenja, ki te mika le. ker sii v izobilju, kakor mika po vročem soncu sij lune... Magdalena, življenje glej. a'čuvaj se sanj. Zakaj če ti oblak zakrije sonce, ne bo niti sijaja lune in mraz bo objel tvojo srce...«
Zajdnri akordi Chopinove fantazije so izzveneli katkor glas, božajoč in laskajoč, m zdelo se ji je, da jo gledajo Ivanove očk Vstala je od klavirj,a in stres'a z Slavo. Njene oči so se u.iele na šopku rdečih nageljčkov. In tisti beli sredi njih jo je gledal in vabil, govoreč ja:
»Ljubim te. Magdalena . .« Gospa Magdalena pa se je obrniJa in odrinila vazo s šopkom.
»No, gospa, kako je z vašo zlato ribico ?<j »Hvala, je že na nogah.«
spet polagoma pada. vendar ne pade či- , sto, ampak ostane v sončni višini. Se vam ' ne zdi tako, gospodična?«
Ti ufccgi mladi še nepriznani slovenski psenik! Z napisanimi vrstami ti podajam vzorec, kako moraš delati reklamo za svoje pesmi! Za krit ke bodo morda kljub temu — zrak. ampak prepričan sem, da jih bo slavno občinstvo navdušeno za umetnost. kupovalo in celo čitalo.
»Oh, to je krasno!« se je divila Gerta. »Zdaj mi pa to pesem še zapojte. Kaj ne da?«
Nisem se branil, cela reč me je bila spravila v dobro voljo, šla sva torej v drugo sobo, kjer je počival star klavir. Ne mislite, ljudje božji, da sem mojster in ne želite si užitka moje klavirske umetnosti Ampak Gerta je bila vsa navdušena,
»Oj, kakšna pesem! Kakšen glas! Zakaj se ne učite solističnega petja v Glasbeni Matici? Vas ne veseli? Pa se žrtvujte, žrtvujte se! Koliko izgubi z vami slovenska umetnost!«
»žrtvoval bi se. gospodična, sem dejal, »že sem poskusil učiti se petja, ampak — morda vam je znano, da mora pevec piti mehkokuhana jajca, da si ohrani čist glas. In glejte, moj želodec mehko kuhanih jajc ne prenese.«
»Tega pa nisem vedela. To je škoda, to le res škoda!« Globoko je vzdihnila gospodična Gerta in uprla solzne oči nekam v etrop, kjer se je sprehajala zapoznela muha.
»Potolažite se gospica, umetnosti bom služil na drug način!«
»Kako pa? Ali ste morda slikar?«
»Nisem, gospodična.«
»Morda kipar?« »Tudi ne, ampak. . .«
»Tedaj nemara mislite ustanoviti kakšno kine-matografsko podjetje? Oj, storite
to!...«	.	, .,
»Vse prav. gospodična,« sem odgovoril,
»ampak, žal, moja umetnost je čisto drugačna: jaz skladam pesmi,« sem rekel čim bolj slovesno.
»Pesmi? Kakor Vodnik, kakor Koseški in morda celo kakor Prešeren? Ah, to je divno, to je divno? Ali ste že izdali svoje pesmi?«
Povedal sem, da sem jih poslal v oceno nekemu uredniku, ki pa da mi jih je vrnil, češ da še niso zrele.
»Oj, to je lopov. Da, da, tako zatirajo ti stari šušmarji mlado slovensko umetnost! Jaz bi mu že pokazala! Ali mi nočete pokazati kakšno pesem?«
»Zbirke nimam tu, razdelil sem jo med svoje prijatelje. Eno neseni pa ste že slišali ...«
»Oh, ti si bela ... Oj, gospod Lojze, vi ste srečni, vam že cvete slava na zeleni gredi lepe umetnosti! Vso blaženo se čutim, da imamo prav vas na stanovanju. Jaz sama dozdai še nisem občevala z nobenim umetnikom, umetniki so čudni ljudje. A kdo je vaša izvolienka ... vaša Julija? Oj, blažena med ženami, gotovo vas ljubi!« je pristavila sramežljivo.
Tedaj pa mi je hudomušen duh položil roko na ramo in mi poredno nekaj zašeoe-tal na uho. Napravil sem hudo žalosten obraz in sem zavzdihnil:
»Ne vem, če me ljubi, gospodična... Morda niti ne ve za mojo ljubezen.«
»Oh, siromak! A katera ie ta?«
Vstal sem, zravnal sem sa pokoncu. uprl oči žalostno v tla, slovesno položil levo nogo čez desno !n dejal z drhtečim glasom:
»Gospodična! Morda se vam bo zdelo čudno, neverjetno, nemara predrzno, ampak vaša neizmerna prijaznost mi daje pogum da vam razkrijem, kar mi že dolgo leži na srcu ... Glejte, gospodična, pozimi v predpustu, ko som vas videl prvič na planinskem plesu ... <t
»Saj nisem bila na planinskem plesu!«
»Nič ne de ... Torej, ko sem vas videl na planinskem plesu tako čarobno kakor rožo sredi vrta in tako nežno, kakor vijolico pod grmom, tedaj je vztrepetalo moje srce in moia duša se je zadrhtela kakor šiba na vodi. Gospodična, en vaš pogled ie zadostoval — in moje srce se je vnelo kakor slamnata streha, toda ni imelo poguma, da bi vam razkrilo svoje bolečine. Koliko sem prestal od tedaj — za vas. dra-; žestna, in koliko noči prekrokal — za vas. ! miliena! Nič me ni veselilo v šoli, pri ve-! ronauku sem mislil na vas, pri grščini sem 1 koval grške stihe, pri latinščini zlagal latinske in pri matematiki sem spal, da, sanjal sem. Vse to o vas in za vas, cenjena!«
Napravil sem kratek odmor. Ona je se-| dela ob mizi, obličje je imela naslonjeno na roke. prsa so se ji burno dvigala. Vsek-nll sem se, da je slovesno odmevalo od sten. in potem sem nadalieval:
»Razkril sem vam, gospodična, svoje srce! Ali me boste obsojali ali ne, ne vem. Vesel pa sem, da se je ta kamen odvalil z mojega plamtečega srca! Amen!«
Počasi, veličastno sem se vsedel in čakal. Gerta se je polagoma vzdignila, si po-gladila frizuro to naenkrat je bila pri m«-ni. Objela me je in stisnila, da ml je pohajala sapa. Začel sem se braniti
»Halo, počasi! Pst, preveč! O ti stre... strešnica ti! Zadušiš me. zlomek! No. tak pusti me no! Sakra miš in podgana!«
Malo je odnehala in tedaj sem postal nežen
»O ti Gerta Gertica. Gertruda! Slovenski bi se reklo Jerica, ti moja sirota Jerica, ti škatlica moja dragocena!«
A ona:
»O, ti Lojze, moj Lolzek, Lojzlček! Ti slava vseh slav, ti pesnik vseh pesnikov, ti sonca vseh sonc! Srečna bom, blažena bom ... «
Naposled sva zapečatila ljubezen s poljubom in zapela: »Oj, ti si rumena tako. tako, tako rumena ... «
Tako so potekali 'dnevi, bližala se ie zima in najina ljubezen je cvetela, da mi je bilo že sitno. Gerta je imela namreč veliko napako: preveč je ljubila umetnost.
Vse bi bil prenesel za to, ker me je hranila bolj kakor kmet svoje žhrtnče. Pretrpel bi bil to, da je bila precej starejša od mene. Prenesel bi bil to, da ni imela svojih las na glavi, kakor jo je izdal njeD brat. Vsemu temu ne bi bil dejal ničesar, ampak njeno navdušenje za umetnost je bil kamen, ob katerem se je ubila najina ljubezen.
Med vsemi umetnostmi je moja Gerta najbolj ljubila kinematograf. Naj je še tako padalo, naj se je prelivalo še tako blato po ljubljanskih ulicah, Gerta Je sedela redno vsak teden dvakrat v kinematografu in srečni jaz sem moral biti ob njeni strani, že to me je nekoliko ohladilo. Vrhu tega pa si je ljubezenske prizore iz filmskih slik preveč jemala k srcu to vča^-sih bridko plakala nad vso nesrečo, Id se je tam odigravala z električno hitrostjo, često mi je očitala, da je ne objemam tako nežno in da je nikdar cc poljubujem tako prisrčno, kakor Jo to videla tam. -. Pa to še ni bilo vse.
Gerta je začela tlstikrat obiskovati gledališče. Kadar je vedela, da grem tja jaz, si je tudi ona kupila listek. Da po vsakem obisku gledališča ni manjkalo pritožb o objemanju in poliublianju, s! lahko mislite.
V adventu enkrat, če me ne moti spomin, so predstavljali Cankarjevo »Pohujšanje«. Gledališče je bilo polno. Stiskal sem se z drugimi sotrpini na dijaškem stojišču ln se skušal skriti lskajočemu ku-k&lu moje Gerte, ki je sedela nekje v loži. Po predstavi sem s tovariši hitro isgiail
tja na Rimsko cesto, kjer je bilo takrat zbirališče vesoljne ljubljanske študentari-je. Gerta je morala iti domov brez mojega osrečujočega spremstva.
A drugo jutro — jaz sem baš skušal svojim očem izmiti spanec — je planila Gerta v mojo sobo. Ampak kakšna! Brez lasulje to brez — nogavic. Oči so ji bile rdeče kakor od prečute noči. Jaz sem se v prvem trenutku ustrašil in sram me je bilo, toda hitro sem se spet pomiril in ravnodušno čakal, kaj bo. Za kratek trenutek se je med nama odigraval tale ne preveč pesniški prizor:
Jaz: »No, dobro jutro, Gertica. kako si kaj spala? Kaj se ti je sanjčkalo?«
Ona: »Poljubi ml nogo!«
Jaz (ne da bi se bil ozrl): »Ej, beži, saj nisi Hiacinta.«
Ona: »Poljubi mi nogo!«
Jaz (se ozrem to vidim, da ima eno nogo na stolu): »Ne bodi no sitna! Zdi se mi, da si vstala z levo nogo.«
Ona (glasno): »Poljubi mi nogo!«
Jaz (tudi glasno): »Ali si neumna? Misliš, da je Cankar svoje .Pohujšanje' napisal nalašč za naju?«
Ona (glasneje): »Poljubi mi nogo!«
Jaz (zaženem glavnik v kot; tudi glasneje) : »Tvoja kurja očesa da bi poljubljal?«
Ona (zelo glasno: zraven cepeta z eno nogo): »Poljubi mi nogo!«
Jaz (tudi zelo glasno): »Zdaj ml je pa že dovolj! Tvojih norosti ne bom prenašal, rajši grem? Svoja kurja očesa vrni ra.iši kuram! Kje pa imaš svoje lase? Daj si ponarediti še možgane, tvoji so že strašansko slabi! Kaj pa misliš, ti škatla. . .«
Ona (obupno): »Skatleaaaa, ah!...« (Pade vznak na mojo posteljo).
Jaz (vzamem klobuk): »Ha!« (Zbežim skozi vrata).
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za taseratni del Jt odgovoren Ljubomii Volčič. - Vsi v Ljubljani,