Leto 1887. 251 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 26. maja 1887. 55. Razglas ministcrstva za finance od 21. maja 1887, da seje na svetlo dalo abecedno kazalo različnega blaga k čolni tarifi od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47), premenjeni s postavo od 21. maja 1887 (Dri. zak. št. 52). V porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino in udeleženimi kr. ogerskimi oiinisterstvi ustanovilo in izdalo seje členu IV postave od 25. maja 1882 ustrezno po abecedi v red djano kazalo različnega blaga k čolni tarifi od 25. maja 1882, premenjeni s postavo od 21. maja 1887 ter pride v moč 1. dne junija meseca 1887. To kazalo blaga se v državni zakonik z ozirom na člen IV, poslednji odstavek postave od 25. maja 1882, ni vzprijelo, ker je preobsežno. Dnnajewski s. r. 50. Ukaz ministerstcv za finance in trgovino od 21. maja 1887, s katerim se dne 25. maja 1882 (Dri zak. št. 49) izdani zvršitveni propis k čolni tarifi deloma Spreminja, in spominja, da je prestala veljavnost postave od 2. jnlija 1886 (Drž. zak. št. 105) o časnem cola prostem wozu turščice in prosa iz Bolgarije in Srbije. y porazumu s kr. ogersko vlado izrekuje se: I. Zvršitveni propis k čolni tarifi od 25. maja 1882 in pozneje razglašeni dotični dodatni ukazi ostanejo veljavni, a izpreminjajo se vendar v naslednjih točkah. (tilovenlsch.) 51 1. Navedenje držav največjo ugodnost uživajočih, obseženo v opomnji k §“ 1 napomnjenega zvršitvenega propisa izpremeniti je takö, da se Rumanija izmed teh naštetih držav izbriše, a Srbija po glasu trgovinske pogodbe od 6. maja 1881 (Drž. zak. od 1. 1882 št. 84), po tem Grško po glasu začasnega trgovinskega dogovora od 11. aprila 1887 in Dansko po glasu trgovinske pogodbe od 14. marcija 1887, obe poslednji z dnem razglašenja v državnem zakoniku, med nje vzprejme. 2. V zmislu tretjega odstavka §* 1 zvršitvenega propisa od 25. maja 1882 bode z rumanskim blagom tudi poslej, dokler se ne izdadö druga posebna uka-zila, postopati po ukazih od 22. maja 1886 (Drž. zak. Št. 76, 77 in 80), od 26. maja 1886 (Drž. zak. št. 83) in od 27. junija 1886 (Drž. zak. št. 101) ter bodi isto blago podvrženo ondukaj postavljenim colom ali colnim prikladom (torej naj se n. pr. rumansko rudninsko olje z dotičnim colnim postavkom tarife in poleg tega s 30odstotnim prikladom zacoluje). 3. Primere za pravšno tarifi primerno imenovanje (v §. 3), za vpoved sestavljenega blaga (v §. 6), za merila zacolovanju (v §. 7), treba je po zmislu preme-niti, ustrezno prenarejenim določilom čolne tarife. V slučajih, kjer je col po naj višjem tarifnem postavku zavarovati (§. 5 b), naj se za najvišji postavek vzema col po 500 gld. od 100 kilogramov. Primer „to veljâ n. pr. za rumansko žito“ v §. 4 naj se izbriše. 4. Doslej veljajoči postavki tare (Priloga A k §u 12) in dodatno izdana dopolnila ostanejo v moči, kolikor niso predrugačeni v prilogi I tega ukaza. 5. Razkaz o oblastih colnij gledč zacolovanja blaga na wozu (Priloga B k §u 21 zvrsitvenega propisa) ostane v veljavi s premenami, odnosno dopolnitvami, ki se vidijo iz priloge litega ukaza. 6. V §. 25 zvršitvenega propisa naj točka „K 9“ slove: „Predmeti umetnosti, znanstva in obrtnosti proti potrdbi imenovanih zavodov“. 7. Dopustnice za dobavo takih stvari, ki so po čolni tarifi od 25. maja 1882 uživale kako ugodnost gledé cola, a jo po postavi od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 52) več nimajo (sirova konopna preja za narejanje mehov, kauču-kove pisane rute za tiskanje, stara železnina po 50 kr. cola, škrob za priredbo) izgubč svojo moč dne 1. junija 1887 ; torej se od tega roka počenši tudi ne morejo za znižani col vpuŠčati uže dovoljene, a še ne prejete množine. II. Postava od 2. julija 1886 (Drž. zak. št. 105), s katero je bila na neki čas cola prosta vvožnja turšice in prosa iz Bolgarije in Srbije dopuščena, izgubi svojo moč dne 30. junija 1887. DiinajewNki s. r. Bacquehem s. r. J^lloga I, Premene v oziru na taro. Tarifna št. Blago Tarifni postavki v odstotkih kosmato teže Tarifna št. Blago Tarifni postavki v odstotkih kosmato težo 22 Tabakovi zdelki itd. Posebna tara za cigare velja tudi za cigarete. O pomnj a 3 k r. XXI, Prečiščena za razne obrte itd. kakor pri št. 120. 27 Moka in meljni zdelki 13 v skrinjah, sodili in kosih, 2 v vrečah.. 124 (bis) a do d Bombaževe preje, dvojnate,sirove itd. kakor pri 124. 29 30 31 324 Zelenje in ovočje (sadje) 16 v skrinjah in sodih, 20 v skrinjah in sodih, in ob enem vloženo v plu- 139 Sivo platno kakor pri 140. 38 tovo, ali leseno iverje, žaganje in dr. t. 11 v nepopolnih skrinjah in sodih (mrežastih skrinjah,skrinjah s pre- 151 8 v koših, 3 v balah. 10 v skrinjah, 3 v balah. kakor pri št. 344. Premene v oziru na oblasti colnij gledé zacolovanja v voznega blaga. •rifna št. It I n g o Blago se sme zacolovati pri Tarifna št. Blago Blago se sme zacolovati pri 23 (bi,) 33 (bi») 35 (bi») 71 fa») *24 (bi») 154| «25 ) (bi,j I 244 244 (bi,) 244 (ter) 245 245 (bi,) 245 (ter) deinen, oves.............................. Uneno semenje itd......................... žive rastline itd......................... IMasti in mastne zmesine, n. p. im. . . . Hoinbaževe preje, dvojnate, sirove . . . Volnene preje itd. a) Preje iz debelih živalskih dlak itd. ^ Mohairova preja itd., samo po posebni pooblastitvi. °J do f) n. p_ im. i- do št 45........................... 2' éez it. 45.......................... K°Šepletenina : a) navadna itd............................ Učna itd............................... H°*ane, ne brušene plošče kamenite itd. j^'.P- 'm. zdclki iz alabastru a), b) in c) P- im. zdelki iz drugih itd. a), b) m c)..................................... Skrilj; aJ v ploščah b) in e) K bj, c) cement in cementno blago I Asbest ovo blago M. C. II. M. C. II. M. C. II. M. C. I. V. C. II. •) V. C. II. *) V. C. II. *) M. C, I. *) M. C. II. M. C. I. M. C. I. M. C. I. M. C. I. V. C, II. M. C. I. M. C. I. M. C. I. 246 246 (bi») 249 (bis) 251 (bis) 261 261 (bis) 265 (lis) 265 (ter) 269 (bis) 272 (bis) 284 284 (bis) 284 (ter) 284 (yuat) 304 318 v 324 (bis) 325 325 (bis) 329 (bis) Izkusni kameni, brusi in osle itd. . . . I Umetno barvane prsti itd............. jposteklenc opeke itd.................. Retorte itd........................... a) do f) pločevina in plošče.......... b)y c) in d) žica................. Kovani kotli itd...................... j Blago iz pločevine, n. p. im......... j Svetle žage itd...................... j Šivanke pod itd...................... a) in b) mašinc za pripravljanje itd. . . j Stalve itd........................... J Prekapalni priredi itd............... I Mašine mlatilnice.................... Oprave od ur.......................... jKcmijske pomočne tvarine.............. Saje itd.............................. I Pripravljena črnila itd. > Stiskane droži . . . M. C. II. M. C. I. M. C. II. M. C. I. M. C. I. M. C. I. V. C. II. V. C. II. V. C. II. M. C. I. V. C. I. V. C. I. V. C. II. V. C. II. V. C. II. V. C. II. **) M. C. I. M. C. I. M. C. I. Colnije nižje samo po meri posebne pooblastitve. 5o L Ž.('Pl° *n železni vitrijol M. C. II brez omejenja, druge kemijske pomočne tvarine M. C. I in II. z omejenjem množine 9’ «imljejo se gnojilne soli. 57. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 21. maja 1887, s katerim se izdajo navodila o colnijskem postopanji s prejo iz bombaža, iz volne in z volnenim blagom. V porazumu z udeleženimi kr. ogerskimi ministerstvi izdajö se zarad zvr-šitve določil s postavo od 21. maja 1887 (Drž. zak. st. 52) premenjene colo*3 postave in tarife od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) naslednja navodila, namreč: I. Navodilo za colnijsko preiskovanje preje iz bombaža (pavole); II. navodilo za colnijsko preiskovanje volnene preje (t. št. 154); III. navodilo za colnijsko preiskovanje ne posebej imenovanega volnenega blaga (t. št. 158). S tem ukazom razkrepljajo se dozdanja navodila ad I in III (Ukaz od 29. maja 1882, uk. f. m. od 1. 1882, št. 18). Navodilo razglašeno z baš napoffl' njenim ukazom za colnijsko preiskovanje bombaževih tkanin, ki jih je tarifovati po ličnosti prejne številke, bode tudi v bodoče veljalo z onimi premenami, k' zmislu primerno izhajajo iz določil postave od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 52)- Diiiiajewski s. r. Baequehem s. r. I; Navodilo za colnijsko preiskovanje različne preje iz bombaža (pavole). Kakor govori tarifni razred XXII čolne tarife, treba je bombaževe preje razločevati po njih ličnosti, namreč: T. št. 124, preje, enovite sirove: °) do št. 12 po angleškem, b) čez št. 12 do št. 29 po angl., C) n n 29 „ „ 50 „ „ d) ' » » 60 po angl. T. št. 124 (bis), prejo dvojnate sirove: d) do št. 12 po angl., b) čez Št. 12 do št. 29 po angl., °) * » 29 „ „ 60 „ „ d) „ „ 60 po angl. T. št. 125. Preje, enovite, ali dvojnate, beljene ali barvane: a) do št. 12 po angl., b) čez št. 12 do št. 29 po angl., C) n » 29 2 n 50 „ „ d) „ „ 50 po angl. Preje na tri ali več stremen, po tem vse za prodajo na drobno prirejene Preje (brez razločka številke ličnosti in števila stremen), in pa tkalske vrvce iz sukanih prej podvržene so posebnim tarifnim postavkom (št. 126 in 127). Preje t. št. 124, 124 bis in 125 nahajajo se v trgovini praviloma ali zmotane preje v pre-na predena (štrene), ali na cevkah (cops), ter so, pravilno namotane, po angleški dcniMnna ali francoski (meterski) razdelbi oštevilčene. A ker se je v zacolovanje bombaževe preje vzprijelo angleško zaznameno- Sostava Vanje sè številkami, za to imajo razlikovalna znamenja obeh bitno različnih sosta- oltevilcevanja vov oštevilčevanja posebno važnost, zlasti pri prejah namotanih v predena. Pri prejah v predenih, ki so pravilno namotane, ima eno predeno (štrena) po številke prej ungleškem : P° »ngieakem. 7 pasem po 8 niti po 1*372 metrov (raztegneno 0*686 metra) = 768*1 >uetrom = 840 yards nitne dolžine. Število preden na eno libro po angleškem == 453*59 gramom je številka preje. Eno predeno francosko (metersko) ima: številke 10 pasem po 70 nitî po 1*428 metrov (raztegneno 0*714 metra) = 1000 me- fr^cJ0S[">m from nitne dolgosti. (meterskem). Število preden na 500 gramov je številka preje. Vnanji razločki. Merilnicc. Kako se racu-nijo številke preji. Primer. Ovedba številke brez računa. Tipne vteži za prejo v predenih. Na te razlikovalne znakove paziti je v prvi vrsti preiskujoč prejo v predenih, torej je sosebno gledati na to, imajo li predena po 7 ali 10 pasem in če je v teh pasmih toliko niti, kolikor jih po sostavu ima biti, in pa na to, če pasma razteg-nena ne presezajo dolgosti colnijam dane merilnice za preje po angleškem ali meterskem zmotane. A kadar se predena takö merijo, ni treba jih šiloma na razno trgati. Številka preje po angleškem ali francoskem (meterskem), dobiva se, ako se v gramib najdena teža 1 predena po angl. deli v 458‘59 gramov (= 1 libri angl.) in 1 predena po franc, (meterskem) v 500 gramov. Pri dvojnatih prejah, ki imajo vselej dvojnato težo enovitih enakih številk, mora se kot deljenec vzeti dvojnata teža, namreč 907‘18 gramov za angleŠko-namotane preje in 1000 gramov za francosko- (metersko-) namotane. Francoska (meterska) številka izprerainja se v primerno angleško Številko po množenji (multiplikaciji) s činiteijem 1‘18 (t. j. razliko med angleškimi in francoskimi številkami po razmeri nitne dolgosti in teže). Na primer: Eno predeno preje po meterskem tehta 25 gramov; torej je 500:25 =št. 20 po franc., 20 X 1’18 = št. 24 po angl. Pri nepravilno motanih prejah v predenih in pri prejah na cevkah gleda se samo na dolgost niti in na težo angleškega predena. Za tarifovanje ni potrebno izračunjati številek preje, kakor so v resnici, nego dovoljnoje, če se preišče, imajo li colu podvržene preje do št. 12 po angl., ali čez „ 12 do Št. 29 po angl., » n 29 „ „ 50 „ v „ „ 29 „ „ 60 „ „ (pri dvojnati sirovi preji). „ „ 50 po angl., ali „ „ 60 v (pri dvojnati sirovi preji). V to služi naslednji postopek: a) Za pravilno namotane preje v predenih (štrenah). Za preiskovanje pravilno namotanih prej, to je onih prej, ki imevajo po angl. namotane v predenu 7 pasem po 80 niti (raztegneno 0‘686 metra), ali po metersko namotane v predenu 10 pasem po 70 niti (raztegneno 0‘714 metra), dâ se colnijam naslednjih osem tipnih vteži, namreč: ^ 75598 gramov. n * 31-282 n ” 18-144 I 15-120 „ 1. za Angleško metanje 1 predno = 840 yards 2 predeni 1 predeno 2 predeni 1 predeno 2 predeni 1 predeno Št. 12 po angl. n 12 n n » 29 „ „ » 29 * » Ö0 „ » 50 „ » » 60 „ „ enovite ali ' dvojnate enovite ali dvojnate enovite ali dvojnate ( 5. za Pletersko \ Diotanje ) 6. „ 1 predeno \ ^ 1000metrov/ 7. „ v 8. „ 2 predeni 1 predeno 2 predeni 1 predeno 2 predeni 1 predeno št. 12 po angl. enovite ali n 12 „ „ dvojnate n 29 „ „ enovite ali » 29 „ „ dvojnate n 50 „ „ enovite ali| » 50 „ „ dvojnate 1 » 60 „ J? 7) od 98"423 gramov. » 40-727 „ « 23-621 „ » 19-685 A ko se torej od preiskovati se imajočih prej odvzamejo 2 predeni po angl. sè 7 pasmi po 80 niti enovite ali 1 predeno „ „ „ 7 „ „ 80 „ dvojnate preje, ali pa 2 predeni „ meterskem zlO „ „ 70 „ enovite ali 1 predeno „ „ „10 „ „ 70 „ dvojnate preje ln s primernimi tipnimi vtežmi za angleško ali metersko namotano prejo št. 12> 29, st. 50 ali (pri sirovih prejah na dve stremeni) št. 60 po angl. nasproti zva-£aJ° na določeni v to tenki tehtnici, dobiva se potrebna razlika tak<5 le: Preje, ki tehtajo prav toliko kolikor tipna teža št. 12 ali so težje od nje, lnaajo številko po tej omejeno ter spadajo: enovita sirova, v t. št. 124 a), dvojnata sirova, v t. št. 124 (bis) a), beljena ali barvana (enovita ali dvojnata), v t. št. 125 oj; Preje, ki so ložje od tipnice št. 12, ter vagajo toliko kakor teža tipnica št. 29, ali 80 težje od nje, spadajo : enovita sirova, v t. št. 124 6,), dvojnata sirova, v t. Št. 124 (bis) b), beljena ali barvana (enovita ali dvojnata), v t. št. 125 b), Preje, ki so ložje od tipnice št. 29, ter tehtajo toliko kolikor tipnica št. 50, ali so težje od nje, spadajo: enovita sirova, v t. št. 124 c), beljena ali barvana (enovita ali dvojnata), v t. št. 125c); a preje sirove dvojnate, ki so ložje od tipne vteži št. 29, a tehtajo toliko, kolikor tipna vtež št. 60, spadajo v t. št. 124 (bis) c), nasproti, če so ložje od tipne vteži št. 60, v t. št. 124 (bis) d). Vse sirove enovite, — vse beljene ali barvane (enovite ali dvojnate) preje, 8e najdejo ložje od tipne vteži št. 50, spadajo prve v t. št. 124d), a druge vt- 8t. 125 d). ^) Za nepravilno namotane preje v predenih in za preje na cevkah. Pri prejah v predenih, ki niso pravilno namotane, t.j. katerih predena se raz-. uj®j° od angleškega ali meterskega načina zaznamenovanja ali motanja po šte-vi*u pasem in niti ali po dolgosti niti (merjenih z merilnico), po tem pri vsako-Vr®tni preji, ki se nahaja na cevkah (cops), je edino merodavna dolgost niti in ti^ža angleškega predena = 840 yards = 768-1 metrov. Primerjanje (nasprotno varanje) preden s temi tipnimi vtežmi. Okrajšani postopek Tipne vteži za preje na cevka h ali nepravilnega metanja. Priprava za odmotavanje preje (motovilo). Navod, kakci je ral>iti motovilo. Primerjanje (nasprotno vn-ganjc) oilmo-tane preje s tipnimi vtežmi zaprejo na cevkah in za prejo nepravilnega motenja. Da se uprosti to rokovanje, dopušča se vendar, omejiti preiskovanje prl enoviti preji na 336 yards (4/t0 predena) in pri dvojnati preji na 162 yards (*/1» predena). Gledé dvojnate preje dostavlja se ta opomnja, da se sè sukanjem nitna dol' gost za 4 odstotke skrajšuje; zgornja mera 162 yards = */to predena ustrez» torej nitni dolgosti enega predena dvojnate preje, katera torej iznaša ne 840, kakor pri enoviti preji, nego za 4 odstotke manj, torej v okroglem številu sam° 810 yards. Pri naslednjih tipnih vtežih naznanjeno število 162 yards pri dvojni1 preji pomeni torej, da je v nji 2 krat 168 = 836 yards enovite preje. Colnijam v preiskovanje teh prej dane štiri vteži tipniee so: 1. Za 336 yards 162 ‘ * Il II O o predena T) Šr. 12 po angl. enovite ali „ 12 „ „ dvojnate 15120 gramov. 2. * • 336 n = Vlo n „ 29 „ „ enovite ali 6-256 „ 162 r> = VlO r> « 29 „ „ dvojnate O 336 n = Vto n » 60 „ „ enovite ali 3-629 „ Ö. „ 162 r> = Vto n » 50 „ „ dvojnate 4. „ 162 n = V,0 n » 60 „ „ dvojnate 3-024 „ V odmotavanje preje do potrebne dolžine nitî posluževati se je (v porabo prl bombaževi in tudi volneni preji narejenega) posebno sestavljenega mehanične#3; merilnega motovila, in spadajočega k njemu koloturnega (vrtljivega) motovila (k1 je pomočno orodje ter dopolnjuje merilno motovilo). Rabeč ti v navodilu za colnijsko preiskovanje volnenih prej [oddelek D» točka d) in e)] opisani motovili držati se je na tanko ondukaj zapovedanih opreznosti. Po le-tem treba je, kadar se bombaževa preja odmotava, v to zlasti določeno (na ščitku z B. G. 1 Yard Umfang zaznamenano) motovilno kolo vtakniti v gonilo0 vratilo merilnega motovila, z vijakom pritrditi ter soglasno s početkom ali izh°' diščem velikega štelnega koluta (kar je številka 100), odnosno s početkom male#3 priglednega koluta (kar je številka 10) vdjati. Od preden, nataknenih v kolutorno motovilo ali od preje na cevkah natak' nene na vilice v merilnem motovilil, treba je po tem konce niti, enkrat ovivši jih z vodilcem prevajati pod mesinkasti valček, ki niti tek umerja, in odtod na gornjo navpično ščitek nosečo prečko kolesno in ondukaj vklepati v zmetke za to dol°' čene. Na to je moči začeti odmotavanje niti. Na to se pri enoviti preji v predenih odmota s 836 zavrti (obrati) 4/10 preden3 = 336 yards, pri dvojnati s 162 zavrti */io predena = 162 yards, pri enoviti proj1 na cevkah (cops) nasproti istodobno od dveh cevk s 168 zavrti tudi */10 preden» = 336 yards1 a pri dvojnati preji na cevkah od ene cevke s 162 zavrti */io preden» = 162 yards. V prigled kolesnih zavrtov služi mali prigledni kolut, ki kaže 100, 200, 300 i t. d. zavrtov sè številkami 1, 2, 3 i t. d.; v isti konec so na sredi velikeg»; stodelnega štelnega koluta delne zareze 36, 62 in 68 zato zaznamenane, da pr’ štetji zavrtov pod sto ne more nastati nikaka pomota. Kadar je torej odmotati n. pr. 336 yards, mora prigledni kolut kazati 3 (= 300) ter zareza 36 štelnega koluta biti na tanko pod kazalcem (namenjenim za štetje zavrtov ali obračajev). Odmotana, z merilnega motovila sneta predenca (štrenice), ki ne smejo obse-zati več nego 336 nitî .enovite ali 162 niti dvojnate preje in katerih dolgost, če so raztegnena, mora skladati se z mero '/, yarda, ki je zarad prigleda nameščena na merilnem motovilu, primerjajo (proti vagajo) se po tem z dotičnimi posebnimi tipnimi vtežmi, kakor pri preji v predenih pod a). Potarifno razločevanje dobiva se, kakor je uže bilo razloženo. Ako bi n. pr. bilo preiskovati po t. št. 124 b) vpovedane preje (čez št. 12 do 8t. 29 enovite sirove), morali bi odmotani yardi (336) biti ložji od tipne vteži za 8t. 12, a težji od vteži zk št. 29. Takisto bi, kadar bi šlo za preje t. št. 124 c) ali 125 c), treba bilo primerjati jih s tipnimi vtežmi št. 29 in št. 50, dalje bi se po t. Št. 124 (bis) c) vpovedane dvojnate sirove preje morale vagati s tipnimi vtežmi 8t. 29 in št. 60. Vse enovite sirove, po tem vse beljene ali barvane (enovite ali dvojnate) preje, ki se najdejo ložjo od tipne vteži za št. 50, spadajo v t, št. 124 d), odnosno 125d), a nasproti spadajo dvojnate sirove preje, ki jih je primerjati s tipno vtežjo 8t. 60 ter se najdejo ložje od te, v t. št. 124 (bis) d). Izbiraje predena ali prejo na cevkah treba je posebno previdno ravnati. Za Posebne oprez-vsak slučaj preiskovanja mora se torej vzeti več preden ali cevk, in sicer z raz- nostlpnprejah 1 • w t «■ v 1 ' nenravilnoiri hčnih mest dotičnih posod ter jih je na tanko primerjati med sabo, je li preja pri motanja »ii »» v8eh enako lična. Ako se najde ta pomislek, da gre za različno tarifovane Številke, cevkah-mora se nit pri večjem številu preden, odnosno cevk ponovno zvagati, da se v čisto dene, kakö stoji stvar. c) Za preje v osnovah. Preje v osnovah je preiskovati s pomočjo tipov naturne preje št. 12, st. 29 m 50 po angleškem enovite in dvojnate preje (sirove in prirejene) danih colnijam zarad primerjanje. Ako se številka preje takih osnov (snutkov) s temi tipi ne dâ s polno izvest-nostjo spoznati, treba je enemu koncu osnove odvzeti 1 yard preje, da se z nasprotnim vaganjem številka preje najde. V tem slučaji se za Vi o enovite, odnosno */i« predena dvojnate preje potrebne niti (pri enoviti preji 336, pri dvojnati 162 niti) odštejejo, v dolgosti od 1 yarda (= 0914 metra) natanko odrežejo in primerjanje zvrši kakor pri prejah na cevkah. če gre za osnove dvojnatih sirovih prej, pri katerih se vprašanje suče o mejni številki 60, treba je vselej ravnati na poslednjič omenjeni način (da se odreže 162 niti po 1 yard). Opomniti je, da se osnovne niti, ki jih je preskusiti, ne smejo vzeti od kraja, ker ondukaj bivajo v časi debelejše. Kakô postopati Ako enokratno vaganje s tipnimi vtežmi ne dâ odločitega posledka, treba je 'slulajlh'1' nasprotno vaganje drugih preden — cevek — ali osnovnih niti po večkrat opraviti. Kadar stranka izpodbija pravičnost tarifovanja preje s primerjanjem tipnih vteži, treba je resnično številko preje ovedeti z vaganjem in računom takč, kakor se je reklo od kraja. Treba je namreč pri preji v predenih angleškega motanja v gramih in deci-gramih na tanko najdeno težo 2 preden enovite ali enoga predena dvojnate preje deliti v 907’18 grama (— 2 libri po angl.). Količnik v celih številih je številka preje. Pri mejnih številkah 12, 29, 50 in 60 ozirati se je vendar tudi na drobce takö, da naj se 0'5 ali več jemlje za l ; kadar torej količnik iznaša n. pr. 29‘5, zaColovati je prejo št. 30. Kadar so predena po meterskem namotana, naj jim 86 teža deli v 1000 gramov in najdena meterska številka preje množi z 1-18. Izvod je angleška številka preje. Pri preji v predenih nepravilnega motanja, in pa pri preji na cevkah, odmotati je v takšnih slučajih, in sicer pri enoviti preji od deset različnih preden, odnosno od deset različnih cevk po '/10 predena (po 84 = 840 yards, t. j. 1 predeno po angl., enovite), a če gre za dvojnato prejo, od pet različnih preden, odnosno od pet različnih cevk po V,0 predena (po 81 = 405 yards dvojnate ab 840 yards = 1 predeno enovite) preje, pri čemer se morajo zavrti sè štelnimi koluti, kakor je uže bilo namigneno, na tanko prigledovati ; na to se najdena teža deli v 453’59 gramov (== 1 libra po angleškem). Številka preje se dobiva kakor pri predenih pravilnega motanja. Po tem naj se preja tarifuje. Kuk« postopali P” večnitnih prejah, t. j. takih prejah, pri katerih več enovitih nitî leži primnogonitni, prosto ena pri drugi ter niso posukane, ki se torej tudi ne moreji šteti za sukano ne sukam preji. ^ončeno) prejo, postopati je na naslednji način. Ako se od take preje odmota 840 yards, šteje se to — po tem kakor je dvoje, troje ali več takih niti skup namotanih — za vprav toliko preden enovite preje (n. pr. 840 yards po 3 niti = 3 predena enovite preje po angleškem). Ako se po tem na tanko najdena teža deli sè številom preden, dobi se teža enega predena, če se to deli v 463'59 gramov (= 1 libra po angl.), tedaj je količnik številka preje. A ker vendar pravilna teža 1 predena iznaša po angl. št. 12 — 37*799, št. 29 — 15‘641, št. 50 — 9'072 gramov, dovoljno je — da se rokovanje uprosti — primerjati najdeno težo preden s zgornjo pravilno težo mejnih številk, kakor pri ovedovanji s pomočjo tipnih vteži. N. pr. 840 yards na 3 niti namotane, torej 3 predena enovite sirove preje vaga 37‘8 gramov, torej 1 predeno (37*8 :3 =) 12-6 gramov. Preja spada torej, ker je ložja od št. 29, a težja od št. 50, v t. št. 124 c). Splošneoprez- V colnijskem preiskovanji bombaževe preje, odnosno pri jemanji preje n°S nosPti)V'd" v Pos^us) potrebne za razločevanje po tarifi, držati se je v obče naslednjih ustreznih opreznosti. Treba jo namreč pri preji v predenih po tem, ko se odpravijo ynanja ovijala bal jemati predena ne samo na vnanjih stranéh, nego tudi lzmed znotraj ležečih; takisto je tudi pri preji na cevkah sosebno na to gledati, oiso li v sodih ili skrinjah nameščeni kaki vmesni predeli, ki imajo prejo različne Neukosti. Preje, enovite sirove, in pa beljene barvane (enovite ali dvojnate), ki se vpoved<5 čez št. 50 po angleškem, no potrebujejo posebnega ovedovanja številke, razven v slučaji očitne neresničnosti. A nasproti je pri dvojnati sirovi preji, ki se vpovč čez št. 60, pač vselej potreba v čisto djati, katero stopinjo tenkosti ima v resnici. Cez št. SO odnosno št. 60 po angleškem vpovedane preje. II. Navodilo za colnijsko preiskovanje volnenih prej (T. št. 154). I. Razdelka prej Kakor se vidi iz besedila t. st. 154, odkazane so v tarifi nekatere vrste vol-|K’ "M' nenib prej po imenu posebnim colnim postavkom, v tem ko se vse druge kot ne posebej imenovane zlagajo v eno ter po nekih vnanjih znamenjih (tenkosti, sukanji, priredbi) porazrejajo. Vrste volnenih prej, ki se po imenu odkazujejo pod posebne čolne postavke, so naslednje: T. št. 154 a). Ht. a. Preje iz debelih živalskih kocin (govejih dlak itd.) do vštevši št. 5 po metersko, enovite ali dvojnate, sirove. Pod temi razumevajo se navadne preje, predene iz debelih živalskih dlak, kakeršne so: goveje, konjske, pasje, svinjske itd. z malo pimesjo za spajanje potrebne prav navadne (malovredne) volne, ki praviloma ne preseza 30 odstotkov, ali tudi mešane z dlakastimi rastlinskimi vlakni, ter služeče v narejanje prav nizke cene pogrinjal, kakeršna so tako imenovana holandska pogrinjala in p., ki se tkö največ z debelo rastlinsko prejo iz jute, Crin végétal in dr. t. vred. Prejo, najraje na dve stremeni — kakor vrvca (motoz) debelo — ki se le malo skup drži, poznati je sosebno po tem, da pretežna, prav kratka, okorela dlačna tvarina, če tudi je preja prav močno sukana, sama izpada, če se predena le malo drgnejo ali puhnejo, ali se brez vpora dâ venpotegniti, ter ima preja kaj malo trdnosti. Pri uporabi te tarifne številke paziti je na to, da se po nepravem ne vpovedu-jejo po t. št. 154 a) debele grebenano preje, preje iz shoddy volne in trde česane preje najnižje vrste, ki se tudi do pod št. 5 predejo, a se morajo vsegdar zacolo-vati po določilih za volnene, ne posebej imenovane preje. V ovedbo meje, ki jo imajo te preje pod lit. a) gledé številke, bode dovoljno, če se z metersko palico odmeri 50 metrov enovite ali 25 metrov dvojnate preje, ter izvaga s tenkimi vtežmi, koliko gramov imajo. Te preje vsekakor ne smejo vagati manj nego 10 gramov. Praviloma bodo tehtale več nego 20 gramov. Kadar teža biva med 10 in 20 grami, treba je pri odpravljanji s posebno previdnostjo paziti na to, če morebiti preja ne spada med debelo grebenano prejo, prejo iz umetne volne, spadajočo k volnenim ne posebej imenovanim prejam. Preje iz debelih živalskih kocin (govejih dlak i dr. t.), kolikor niso obsežene pod lit. a), torej sosebno vse barvane ali tiskane preje ali preje na tri ali več stremen, spadajo med ne posebej imenovane preje. , b). Mohairova, alpačja, (tudi mottled- alp aij a) in ženapna T. st. 1S4 b). yrenQ’Ppes) preja, enovita ali dvojnata, brez razločka številke po ten kosti, na wozu prek colnij, ki j im je posebej dana oblast. Mohairova preja (tudi angorka) in alpačja preja iz dlak raznih koz Ij^gorke koze) in kozi podobnih živali (lame, alpake in vikunje) za lustre in lllge ličnejše tvarine oblačilne, pluse, mreževine in pletenine (fantazijske stvari) razlikujeta se po neomaščeno predeni svilasto leskeči dolgi gladki dlaki. Te Preje so navadno le malo sukane. , Mottled-alpačja preja je takšna preja, ki je ob enem spredena iz sirovih ^fiuh in pa takih dlak, ki imajo od nature kako drugo barvo ali so pa tudi arvane takö, da je videti melirana. Ženapna (izpahanska) preja je neomaščeno predena, sè smojenjem ali Sazovanjem uglajena, v podobi vrve sukana trda preja za vrvce in drugo pasarsko ^°bo. Navadno se nahaja sukana; a kadar je sukana na več nego dve stremeni :■ a lri stremena ali več), tedaj takšna ženapna preja — takö kakor tudi mohairova n Mpačja preja na tri ali več stremen — ne spada več pod to ugodnejšo številko, j-OarveÖ je podvržena dotičnim colnim postavkom ne posebej imenovanih prej. sto veljö, za vse beljene, tiskane ali barvane preje (z edino omejitvijo, ki je gori Predana za mottled-alpačje preje). Ker pri prej omenjenih prejah, naj bodo enovite ali dvojnate sirove, ne veljâ 0,fiejitev v oziru na mejo številk, tudi ni treba ovedovati številke tenkosti. Colnije, ki so doslej imele pravico odpravljati te preje po znižanem colu od } Ped. 50 kr. od q (Opomnja k t. št. 154 a dozdanje tarife), bodo jo imele tudi v 0(*oče, dokler se drugače ne ukaže. Takisto ostane tudi v moči dozdanji postovk pošiljanja vzorcev (muštrov) na c. k. Dunajsko veliko colnijo. . Trda česana preje iz svetle volne čez. št. 50 po metersko, eno- ali dvojnata, sirova, ne wozu prek colnij, kijimjedana posebna °blast. , Ta preja sestoji iz lične, dolge, gladke, lasasto leskeče in stegnene (t. j. ne °draste ali valjaste, nego brez kodra v ravni potezi idoče) volne, ki se vsegdar čaščena prede. Najodličnejša njena znamenja so poleg leska, ki v oči bije, lasasto stegnena? ° 20 centimetrov dolga volna, ki ji konice v preji niso kodraste kakor pri Q°svetli mehki grebenani ali lični česani preji, nego tako v ravni potezi. Utegne se primeriti, da se v taki preji nahajajo tudi posamični krajši delci 0lnene dlake (mrtva volna ki se ne leskeče); a ne sme jih biti toliko, da bi se ^oačaj preje kot trde preje iz dolge leskeče volne kakor si bodi bitno izpremenil. adar ta značaj ni izrazito očiten, odpravlja se blago kot preja ne posebej imeno-Va»a. Pr; tom je paz;ti na to, da je uporaba te ugodnejše številke v vseh okol-°stih omejena na preje omenjenega svojstva čez št. 30 po metersko. Navod, ak6 se ove(ja meja številk, daje se v oddelku II. Iz tega se vidi, da gre debe-eJso prejo (št. 30 po metersko ali manja) — če se v ostalem tudi sklada sè ZnaČajem česane preje — vsegdar imeti za prejo ne posebej imenovano. Isto cl,)4 za beljene, barvane ali tiskane take preje, in za prejo na tri ali več stremen, °di jim stopinja tenkosti kakeršna koli. 0|ioninja k t. žt. 154 e) in fj Opornnja k. t. st. 154 f). N. p. im. preje t. It. 154 c), Colnije, ki so doslej imele pravico to prejo po znižanem colu od 1 gld. 50 kr-(Opomnja k t. št. 154 a) dozdanje tarife) odpravljati, bodo jo tudi dalje imel0» dokler se drugače ne ukrene. Takisto bode tudi še veljal dozdanji postopeK pošiljanja vzorcev Dunajski c. kr. veliki colniji. Y volni barvane melirane enovite in dvojnate prej e (brez ozira na številko tenkosti). To so mehke preje, predene iz zmesi različno barvane volne, (n. pr. belo i črno barvane volne). Iz nje se nareja neko tkanje nove mode. Sem spadajo n. pr' preje beige, preje za tako imenovano Jägerjevo perilo i dr. t. če so zdelane, kakor se je gori reklo. Ako ta preja ni predena iz zmesi barvane volne, nego samo 1 raznobarvene volne od nature, spadajo med preje ne posebej imenovane tak kakor melirana preja narejena iz raznobarvenih niti ali s tem, da se po predenj1 strojijo ali tiskajo. Preje na tri ali več stremen so vsegdar izključene od uporab' ljenja te opomnje. Preje iz volne, ki so melirane vsled tega, da se svilni odpadki, barvani an ne barvani, z volno vred predejo, spadajo pod t. št. 166 b). Osnovna preja za pogrinjala, tiskana na dopustnico. Te preje smejo se po znižanem colu baŠ omenjene opomnje odpravljati saffl0 na podlogi posebnega dovoljenja, ki se daje tkalnicam pogrinjal po glasu dotič' nega posebnega ukaza. Vse volnene preje, ki jih ne zadevajo zgoraj navedena posebna določila povzete so pod skupnim obeležjem kod preje ne posebej imenovane tet tarifovane pod c) d) e) in f) z ozirom na oplemeničenje, število stremen in te»' kost. Gledé tenkosti veljâ št. 45 po metersko za edino mejo. Y to veliko skupino ne posebej imenovanih prej spadajo: 1. Brezizimno vse volnene preje na tri ali več stremen. V vpovedi naj se pové število stremen ter je natančni prigled te vpovedi posebno važen za to, ker je od tega zavisna resnična ovedba Številčne meje s tipnimi vtežmi. 2. Vse beljene, barvane ali tiskane preje (razven osnovnih prej za pogrinjala, imenovanih v opomnji pod f). Preje iz barvovite pukane volu0 (umetna, mungo- ali shoddy-volna iz razgrebenanih volnenih cunj), kakor tudi melirane, tudi pomešane z nebarvano volno (izimši pod b) spadajoče mottled" alpačje preje in v opomnji k e) in f) imenovane, v volni barvane melirane preje; smatrajo se za barvane preje. Samo prane (ne ubeljene) preje in preje z naturo0 barvo naj se zacolujejo kot sirove preje. 3. V naslednjem dajö se na znanje naj imenitnejše vrste prej, ki tudi sirove enovite ali dvojnate sem spadajo: Grebenana preja, preja umetne volne shoddy- ali mungo-preje), trde prej6 (kolikor niso obsežene pod f), polovična česana preja, mehka Česana preja. Grebenane prej e za valjane, več ali manj izpolščene, tanjše ali debelej®6 tkanine (sukna, ogrinjavke, novomodne tkanine, tkani polsti itd.) predejo se j2 omaščene kratke volne ali iz volnenih odpadkov različnega svojstva ter so najraj6 močno sukane. Mestoma tanjšo ali debelejšo nit pokrivajo ven sezajoče kodrast dlačice, po čemer imajo te zamokle preje brez leska neko značajno hrapav° (v sirovem stanu kolikor toliko nečisto) podobo. Debelejše izmed njih, ki ®0 uporabljajo za krajevino ali kakor podtkivo pri dolgolasnih hrapavih volnah it®*» imajo za primes tudi prosto dolgo trdo volno. Nekatere krajevinske preje imaj°! da se pri valjanji preveč ne uskočijo, tudi vmešane svilne odpadke, a v tem slučaj padajo pod t št. 166 b). Haraaove in taksne trde česane preje za tkanje pogrinjal, fabriških Pristov (klobučine) in ožimala, za obšiv kožuhov, kmečkih oblačil itd. predejo se etnaščene iz različne debelejše dolge, proste (samo nekoliko pregnene, ne skočne) ali kratkodlačne volne. Polovična česana (sajetna) preja, iz katere se nareja volna za vezenje pletenje, virkanje, tkanke (trikote), ličnejša pogrinjala itd. prede se tudi iz tfolge, vendar ne česane, nego samo grebenane ličnejše volne takd kakor česane Preje; ta preja je prehod od grebenane do prave česane (mikane) volne. Mehka česana preja za tkanje šalov (shawls), za merino-, tibetove-, 0'ikotne tkanine, novomodne tkanine moških in podobne lične mehke tkanine, P°tem za vezenje in pletenje (zefirova preja), sestoji iz dolge, skodrane, česane (največ brez masti ali olja predene) tenke volne. Mehka česana preja enovita, sirova, skozi katero gre ena nit nefilovane 8v,le, naj se po glasu opomnje za t. št. 167 smatra kot ne posebej imenovana vol-"ena preja t. št. 154 c). Te za tkanje šalov namenjene preje predejo se, da jim b°de vsegdar prav tenko predenje močnejše, z eno nitjo nefilirane svile, katera ’de skozi vso prejo brez konca. Volnena preja druge vrste v zvezi sè svilo ali floreto spada pod 165 h), odnosno 166 h). 4. Posebno skupino pri prejah ne posebej imenovanih sestavljajo vigonj- 8k e preje. Pod vigonjskimi prejami razumevajo sesamo enovite ali dvojnate imi-tacije močnejših grebenanih prej, ki se iz bombaža s primesjo volne ali volnenih odpadkov ali brez take primesi kakor grebenane preje predejo, motajo in sè Štefko zaznamenavajo, za to imajo tudi opisano podobo hrapave volne. Navadno Oivajo barvane, enobarvene ali pisane (melirane) in spadajo torej, z ozirom tudi jla njih očitno manjšo tenkost, pod t. št. 151 e) 1, odnosno 154 f). Znižani col za barvane v volni, melirane preje po opomnji k t. št. 154 e) in f) ne uporablja se tl]kdar na vigonjske preje. Vigonjske preje narejene na tri ali več stremen kot volna za pletenje (na ®tanu in z roko) spadajo med bombaževe preje t. št. 126 ter se smejo kot ne po-8ebej imenovane volnene preje (154 f) samo tedaj odpravljati, kadar je v njih pri-pfedeno toliko volne, da se volnenost brez obširnega preiskovanja očitno opaža. II. Meterski sostav zaznam enavanja volnenih prej sè številkami. 0 meterski razdelbi izraža se tenkost prej (meterska številka) sè 'številom v enem kilogramu (= 1000 gramov) obseženih preden po 1000 metrov. Število preden po 1000 metrov na en kilogram ali število metrov na en &ram je meterska številka preje. Torej je: 1 predeno == 1000 metrov na 1 kilogram ali 5 preden = 5000 30 „ = 50000 45 » = 45000 ^ Meterska razdelba volnenih prej razločuje se )azevih s tem, da pri bombaževih prejah število 1 5 30 45 500 gramov (= 0-5 kilograma) daje številko preje. (SlOVOTUsoi,. meter = 1 gram št. 1 n --- 1 n » 5 n == 1 n n 30 „ = 1 * » 45 itd. od meterske razdelbe bom-preden po 1000 metrov na Meterska številka za vol- Metcrsko zaznamenanje volnenih prej. Kako se izra-čunja meter-ska številka preje. Rokovalni pripomočki. Tenke vteži v gramih. Tipne vteži. nene preje enaka je torej polovici meterske številke za bombaževe preje. (Št. 10 meterska bombaževe preje — št. 5 meterski volnene preje). Meterska številka volnenih prej dâ se izračuniti, če se ali v gramih ovedenj teža 1000 metrov (= 1 predena po metersko) deli v 1000 gramov, ali pa tud', če se katero koli Število metrov preje izvaga, in z deljenjem najde, koliko metrov preje prihaja na 1 gram. Na primer: 1 predeno = 1000 metrov tehta 20 gramov. 1000:20 == 50; ali 200 metrov tehta 4 grame. 200:4 = 50; torej gre za volneno prejo št. 50 po metersko. Volnene preje nahajajo se v trgovini zmotane v predena in povezke ali pa na cevkah bodi osnovnih (bobinah) ali votkovnih (kanetah). A ker preje v predenih zarad neenakega motanja imajo jako različno motovilno dolgost, niso prav uporabne za ovedbo številke, katera jim pristoji. Ukazuje so torej za vse volnene preje, naj bodo v predenih ali na cevkah, enoten način ovedbe, ki biva v tem, da se neka določena množina preje odmota ter primerja s tipnimi vtežmh ki veljajo za dotične številke te ali one preje. Colnijam vršečim colnijsko preiskovanje volnenih prej naj služijo naslednji rokovalni pomočki, namreč: a) Ena oprava (en sestavek) tenkih vteži od 50 gramov nizdolu (tudi gramovih delov 100 gramov) v ovedbo resnične teže v onih slučajih, kadar se zarad pravičnega tarifovanja večje množine (1000 metrov) volnene preje odmotajo in izvagajo ter se jim mora izračuniti faktična številka. A ker bode takega računa redko kdaj potreba (namreč samo v slučajih, kjer biva —r kakor n. pr. pri mejnih številkah 30 in 45, ali pri obližnjih številkah — kaka dvojba o resničnosti tarifovanja), vzprejele so se — da bode rokovanje prostejše — malim množinam preje namenjene trdne vteži (tipne vteži), ki bodo dovoljne za večino takih preiskovanj. b) Ena oprava tipnih vteži za volnene preje, zarad primerjalnega nasprotnega vaganja ustreznih množin preje, namreč: 1. k t. št. 154 b) česana (mikana) preja trda iz leskeče volne (veft-preja): za 200 metrov št. 30 metersko, enovito, od 6'667 gramov, „ 100 „ „ 30 „ dvojnato, „ 6‘800 „ 2- k t. Št. 154 c) in e), preje, ne posebej imenovane, enovite: za 400 metrov št. 45 metr. enovito, od 8-889 gramov. 3. k t. Št. 154dlj in f), preje, ne posebej imenovane, na dve ali več stremen: za 200 metrov Št. 45 metersko, na dve stremeni, 9'067 gramov 77 100 77 h d5 n 7> tri stremena, 6-933 77 r> 100 77 » 45 r> 7) štiri „ 9-244 77 y> 100 n » 45 n 7) pet stremen, 11-556 77 r> 100 77 » 45 n 7) šest „ 13-867 77 r> 100 r> „ 45 7) 7) sedem „ 16-178 77 77 100 n „ 45 7) 7) osem „ 18-489 77 r> 100 n » 45 y> 77 devet „ 20-800 77 n 100 n » 45 7) 77 deset „ 23111 77 Teli 12 tipnih vteži biva skupaj s tipnimi vtežmi za volneno tkanino ne poposebej imenovano v eni omarici. Zgoraj navedene tipne vteži so za dvojnato prejo izračunjene in izvedene za dva odstotka, a gledé preje na tri in več stremen za 4 odstotke više v primeri z enovito prejo, ker se enovite niti preje po sukanji vselej nekoliko skrajšajo, torej dotične množine take preje po številu stremen v sebi imajo sorazmerno več enovite preje. Za preje na več nego deset stremen naj se tipna vtež iz zgoraj navedenih sestavi, n. pr. pri preji na 16 stremen naj se vaga 100 metrov od nje z obema vtežima, namreč za prejo na 10 in na 6 stremen (= 16 stremen). c) Dozdanja tenka tehtnica enakoramenica za nasprotno odvagovanje preje po okrajšanem postopku odvzete s primernimi tipnimi vtežmi za mejni številki 30 in 45; dalje za resnično vaganje prej s tenkimi vtežmi v gramih, kadar bode potrebno. (0 Mehanično (merilno ali štelno) motovilo je t'akö narejeno, da je mogoče z dvema kolesoma, ki se v rabi vrstita, volneno prejo po meterski meri ali bombaževo prejo po angleški meri odmotavati. Rabeč merilno motovilo za volneno prejo treba je sè ščitkom „W. Gr. Ein Meter Umfang“ oznamenjeno motovilno kolo na gonilno vreteno (vratilo) pritrditi (natakniti in trdno priviti), pri čemer se mora gledati na to, da bode sè ščitkom zaznamenana prečka zgoraj naopično stala in da je veliki štelni kolut vstavljen na početek (t. j. da sè 100 zaznamenana delilna zareza stoji na tanko pod kazalcem). Ce kolut ne stoji takd, mora se kolo obrniti, da pride kolut na zarezo 100. Predno se začne preja odmotavati, treba je dalje prigledni kolutek vstaviti na točko 10. Za tega delj naj se vijak nekoliko odvije ter pokrivalo z izrezkom toliko pomakne, da se na sredi izrezka pokaže številka 10, in po tem je vijak vnovič trdneje nategniti. Stodelni veliki štelni kolut naznanja posamezne obračajo (zavrte) kolesa od 1 do 100, a pritični manji deseterodelni prigledni kolut po 100 obra-Čajev (torej 100, 200, 300 itd. do 1000, sè številkami 1, 2, 3 itd. do 10). Kadar se odmotava volnena preja, je vstaviti ložji leseni valjček, ki umerja tek niti (ker se težki mesinkasti valjček, ki služi za bombaževo prejo, ne prilega rahlo sukani, torej lahko pretržni volneni preji). Tretja prečka motovilnega kolesa (na desno od omenjene prve prečke) nima rozet, da se izmerjena preja na tem mestu lahko sname s kolesa. Na postavni plošči merilnega moto vila nameščena je me-terska palica, da je moči, ako bi treba bilo, prejo tudi brez motovila meriti. e) Koloturno (vrtljivo) motovilo sestoji iz železne, na eni nogi naopično pritrjene palice, na kateri bivata dve koluturi na ravnoležnih oséh, ki se dasta premikati z vijaki, ter je neogibno potrebno, merilno motovilo dopol-njuječe pomočno orodje pri odmotavanji volnene preje v predenih. • v. dolgosti preden volnene preje, ki jo je odmotati, naj se koloturi — od-Vlysi vijake — takö postavita (gori ali doli premakneta) in po tem vnovič dobro pritrdita,' da obsežena predena rahlo lezé in se znatno ne napnö. Tenka tehtnica. Merilno motovilo. Meterska palica. Vrtljivo motovilo. Opreznosti pri ogledovanji. V vsakem slučaji preiskovanja morajo se bale in shrambe tako odpreti, da je moči zadobiti najnatančnejšo znanost, kakšna da je preja, in če je po tem vpo-ved resnična ali neresnična. Ogled ne sme omejiti se samo na prejo, kar je leži zunaj, marveč bodi tako obširen in korenit, da ne more biti dvoj be o tem, sestoji li vsebina poslatve iz ene vrste, ali iz različnih vrst preje. Jemaje za razločevanje preje po tarifi potrebne poskusne množine (probe) treba je to rej strogo drž ati s e naslednjih opreznosti. Od preje v povezkih treba je — odstranivši vnanja ovijala bal — nekaj preden odvzeti ne samo izmed zunaj, nego tudi izmed znotraj ležečih povezkov, takisto je tudi pri preji v cevkah sosebno gledati na to, niso li v sodih ah skrinjah nameščene vmesne stene ali pretini ter s tem narejeni predelki, ki imajo v sebi preje različne kakovosti (tenkosti itd.). Pravšnost vpovedane vrste prej soditi je po posebnih znamenjih, kakor 80 obsežena v prejšnjem opisu (oddelku I). V oziru na razločevanje tenkosti imeti je oko zlasti na velikost v sod ah skrinjo spravljenih povezkov in na število v njih obseženih preden, ker jo moči uže iz različnosti, kako je preja spravljena i. dr. t. sklepati, nima li poslatev preje različne tenkosti v sebi, kar veljâ tudi za prejo v cevkah, kadar ima ena poslatev ali shramba v sebi cevke različne velikosti. Če se opazi, da so različno tarifovane preje skupaj djane, treba jih je prebrati ter ovedeti jim čisto težo, kar se ne sme nikdar opustiti. Ne gre torej, n. pr. pri hidravlično stisnenih, z železnimi obroči opetih balah opuščati ovedbo množine v njih obseženih — različnim colnim postavkom podvrženih — prej, ter zadovoljavati se — preiskujoč vpovedano težo — z zgolim izkazom vsebine od strani pošiljalcev. Da se colnijska odprava primerno upro'sti (okrajša), bodo delati na to, da se v taksne bale skup devajo samo enakovrstne preje, s čimer bode moči bolj in bolj ogibati se težavnega razkladanja in vnovičnega skladanja. Kadar gre preskusiti tenkost kako preje, treba je posebno previdno izbirati predena ali cevke, da se odmota potrebno število niti. Torej se mora v vsakem slučaji takega preiskovanja več z različnih mest iz bal in posod odvzetih preden ali cevk najpred — na tanko primerjaje jih — skrbno pregledati, če jim je preja enakšne tenkosti. Biva li sumnja, da so tu skup djane različno tarifovane številke, mora se postopek odmotavanja in vaganja niti pri več predenih ah cevkah, ki se zdé biti različne, nadaljevati dotle, dokler bode v čisto djano, kakb stoji stvar.' Naslednje preje ne potrebujejo ovedbe tenkosti, namreč : Mohairova, alpačja (tudi mo^eeZ-alpačja) in ženapna preja sirova, enovita ali dvojnata; česana (mikana) preja trda iz leskeče volne sirova, enovita ali dvoj-nata, ki se vpoveduje kot preja ne pesebej imenovana tarifne št. 154 c) ali d)\ preje ne posebej imenovane t. št. 154 e), d,j, e) in f) enovite ali dvojnate, ki po izkušnji in kakor se očitno vidi, ne dosezajo mejne številke 45; dalje: Vse preje, ne posebej imenovane, enovite, dvojnate ali na več stremen, ki so vpovedane čez št. 45, izimši vendar slučaj očitne neresničnosti. Pri takih prejah potrebno je torej preiskovati njihovo vpovedano drugo kakovost. tipnimi v tež mi pretehtujejo po odmotavanji. Preje naj se odmotavajo in s naslednjem postopku: Kadar jo merilno motovilo po zgornjem navodil (TI d) na tanko vstavljeno, Odmotavanj« naj se od preiskovati se imajoče v predena namotane preje eno predeno, kate- prt>k uiti je treba z večkratnim brznim napetjem in nategnenjem na rokama sprach kar je moči v vzporedno lego, držeč se uže (II e) namignenih opreznosti obe-siti v koloturno motovilo, po tem konec niti na kraji prvega pasma (katero je Prej poiskati ter uveriti se, da bode lahko tekla), spraviti v zvezo z merilnim motovilom takč, da se nit po enem izmed bivajočih vodile enkrat ovivši jo pod ^stavljeni leseni valjček spravi na motovilno kolo in ondukaj ponovno vklene v zmetko, bivajočo v stran na ramenu prve (zaznamenovane) prečke kolesne. Na se utegne odmotovanje začeti. Kadar se ima preja na cevkah odmotati zarad preiskovanja, vtakniti je ^°bine ali kanete na vilice nameščene zarad tega na merilnem motovilu, in na to 8e postopa dalje kakor s prejo v predenih. Da se ubrani večje natezanje in trenje, morata se pri namotani preji moto- Posebne oprezali postavljati takč, da prihaja nit kolikor je koli mogoče v ravnoležni (horizon- -no8tl P", ^lni) potezi od koloturnega motovila k nitnemu vodilcu. Z istega razloga naj se pri tanjših prejah vodilce ne ovija z nitjo. Merilno motovilo se mora vselej le počasno obračati, da se nit ne utrga in da Preja ostane vsegdar v pravilni napetosti. v Ce se preja vendar pretrga, smeta se, da se delo ne mora z nova začeti, konca niti zvezati; vendar je obračaje popolnem soglasno sč štelnim kolutom Nadaljevati, na kar naj se posebno pazi. Pri prejah v predenih treba je — da se nit preveč ne nakopiči na eni strani kolesa — menjavati vodilca, s čimer se preja primerno razdeli. Preje na cevkah, eQovite in dvojnate, treba je vselej z 2 bobin ali kanet ob enem odmotavati. V primerjalno vaganje s tipnimi vtežmi treba je odmotavati, namreč: od trde mikane preje iz svetle volne, sirove (t. št. 154 6), enovite 200 metrov, dvojnate 100 metrov; od preje, ne posebej imenovane, sirove, beljene, barvane, tiskane (t. Št. 154c> d’ « m/), enovite 400 metrov, dvojnate 200 metrov; od preje, ne posebej imenovane, sirove, beljene, barvane, tiskane na 3 ali Več stremen (t. št. 154d in/) 100 metrov. Pri preji v predenih mora se število kolesnih obračajev skladati s primernim številom metrov (100, 200,400); nasproti je pri preji na cevkah, ki jo je odmotali istodobno z 2 bobin ali kanet, potreba samo 50, 100 in 200 (t. j. polovica) kolesnih obračajev, ki dajo takisto metersko mero, propisano za nasjrotno vaganje. Nasprotno Ako se odmotane količine na tenki tehtn ici primerjajo (izvagajo) ^miTtežmE" s Pri£Qernimi tipnimi vtežmi, prihaja na dan potrebna razločba prej« po tarifi tak<5, namreč: Trda mikana preja iz svetle volne sirova, od katere, če je enovita, ima 200 metrov manjšo težo od tipne vteži št. 80 (= 200 metrov enovite), ali, če je dvojnata, 100 metrov, manjšo težo od tipne vteži Št. 30 (=100 metrov dvojnate), spada k tar. Št. 154 b), pod čolni posta vek po 1 g. 50 kr. od 100 kilogramov ; f a če vaga prav toliko ali več, kakor te tipne vteži, spada, ker ne preseza številke 30, odnosno 45, med ne posebej imenovane preje, namreč: enovita v t. št. 154 c 1), dvojnata v t. št. 154 d 1), odpravlja se torej po čolnih postavkih: 8 g. in 12 g. od 100 kilogramov. Preja ne posebej imenovana spada, namreč: enovita, od katere 400 metrov vaga toliko ali več kakor tipna vtež 45 (= 400 metrov enovite): sirova k t. št. 154c 1) s colnirn postavkom 8 g. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k t. št. 154e 1) s colnirn postavkom 12 g. od 100 kilogramov; a če se najde da je ložja od te tipne vteži: sirova k t. št. 154e 2) s colnirn postavkom 12 g. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k t. Št. 154e 2) s colnirn postavkom 10 g. od 100 kilogramov: dvojnata, od katere 200 metrov vaga toliko ali več kakor tipna vtež št. 45 (= 200 metrov dvojnate): sirova k t. št. 154d 1) s colnirn postavkom 12 g. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k t. št. 154/ 1) s colnirn postavkom IG g. od 100 kilogramov; a če je ložja od te tipne vteži: sirova k t. št. 154«! 2) s colnirn postavkom 14 g. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k t. št. 154/2) s colnirn postavkom 20 g. od 100 kilogramov; na tri ali več stremen, od katere 100 vaga toliko ali več kakor številu stremen dotične preje primerna tipna vtež št. 45 (= 100 metrov na 3 str. i t. d.): sirova k t. št. 154d 1) s colnirn postavkom 12 gl. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k Št. 154/ 1) s colnirn postavkom 16 g. od 100 kilogramov; a če je ložja od teh tipnih vteži: sirova k t. št. 154d 2) s colnirn postavkom 14 g. od 100 kilogramov; beljena, barvana, tiskana k t. št. 154/2) s colnirn postavkom 20 g- ot^ 100 kilogramov. Kadar postopek enokratnega vaganja s tipnimi vtežmi pri tarifni meji tankosti prav bližnjih prej ne dà razločitega posledka (t. j. če so tenka tehtnica tako lovi, da se ne vidi popolnem določeno, če preja mejno številko 30 ali 45 doseza ali preseza), treba je prejo iz dragih preden ali cevk vagati dotle, da se dvojba odstrani, ali pa spoznâ, da je zarad pravšnega tarifovanja poprijeti se ovedbe, kakor je niže propisano za dvojbene slučaje. J3ri taki volneni preji, kjer je več niti brez vidnega sukanja istodobno v eno paseinee skup namotanih, ki ležč prosto ena poleg druge, in ki torej spada med Povito prejo, treba je od enega takih pasemc 100 metrov odmotati in resnično težo v gramih poizvedeti. Z deljenjem gramov v število metrov enovite preje (katero se nahaja množeč 100 sč številom v eno pasemce zmotanih niti), dobiva se številka. Na primer: 100 metrov preje, v kateri je po šest niti (= 600 metrov eno-vite preje) brez sukanja skup namotanih, vaga 15 gramov, torej 600: 15 = 40. Preja ima torej št. 40. Ako kaže taka preja uže vidno sukanje (kar se pokaže, če se pasemce ''ategne), naj se tarifuje med sukano prejo ter se opravi potrebna ovedba tenkosti P° določilih, ki veljajo za sukano prejo. V vseh dvojbenih slučajih, kadar namreč vaganje s tipnimi vtežmi — Kako postopati tudi postopek večkrat ponavljaje — ne daje polne izvestnosti pravičnega tarifo- 's^uèajU?'11 Vanja, treba je postopati takb, kakor se piše v naslednjem. Pri enovitih, in pri dvojnatih prejah poizveda se resnična številka preje. Za tega delj odmota se pri enoviti preji od 10 preden ali cevk po 100 Nfetrov (=1000metrov enovite preje) ter točno izvaga s tenko tehtnico za grame. ® te najdeno težo deli se 1000. Pri dvojnati preji odmota se od 5 preden ali cevk P° 100 metrov (= 500 metrov dvojnate preje) ter točno izvaga s tenko tehtnico. 9*1 najdene teže odbiti je 2 odstotka (v oziru na to, da preja postaja težja, ker Je sukana na dve stremeni). Z ostankom teže (ki kaže težo od 1000 metrov enovite preje) deli se 1000. V obeh slučajih daje količnik v celih številih številko preje. Na primer: 1000 metrov enovite preje tehta 21'7 gramov, 1000:21'7 =46, Preja ima torej št. 46. Pri tem je drobce od 0'5 in večje jemati za celotino; ako torej količnik Iznaša n. pr. 45‘5, treba je prejo zacolovati čez št. 45. Pri preji na tri ali več stremen v takih slučajih ne poizveda se resnična ^evilka preje, nego postopa se takö. Od 10 preden ali cevk odmota se po 100 teetrov (== 1000 metrov preje na tri, štiri i t. d. stremen) ter nje teža s tenko tehtnico na tanko poizvé. Najdena teža primerja se z deseterokratnikom tipne vteži, primerne številu stremen (sukanju) preiskovane preje. Če je najdena teža ^anjša od teže ustrezne tipne vteži Št. 45, po desetkrat vzete, zacolovati je prejo ^z Št. 45. Na primer: Preja v predenih je na devet stremen sukana, barvana. !000 metrov, odvzetih od desetih različnih preden vaga 225-6 gramov. Tipna vtež za 100 metrov preje na devet stremen je 20*8 ; deseterokratnik tega (d0-8 x 10) je 208; dotična preja je torej pod Št. 45 metersko ter se zacoluje P° t. Št. 154,/ 1). (Kak<5 je postopati pri ovedovanji meje številčne za preje iz debelih šivalnih dlak spadajoče k t. št. L54a/ razlaga se v oddelku I tega navodila. Za te preje ni posebne tipne vteži.) Osnove volnene preje. Volneni preji, ki so uže prirejena v osnovo Voineno-prejne «nutek), t. j. v predenih zarad tega posebno dolgo namotanih (in po tem v velika osnove-'•tobka povezanih) ali tudi uže razsnovana vvaža, morajo, — ker ji ni moči brez vare za blago odvzeti preje za preiskovanje potrebne, — biti pridodane s temi °snovami popolnem skladne probe od 1000 metrov najmanj (v predenih ali na (ftvkah), da se bode mogla zvršiti za tarifovanje potrebna poizvedba tenkosti. Efektni sukanec. Te pridodane probe je najpred pregledati, če se res na tanko skladajo z osnovo, in na to se opravi ovedba kakor pri drugi preji v predenih ali na cevkah. Ako take probe ne dojdejo ob enem z osnovami in če stvar tak<5 stoji, da je treba poizvedeti tenkost dotične preje, ker se brez tega ne more za gotovo tari-fovati, naj se zacolovanje ustavi na dotle, dokler probe ne dospejo, če stranka no privoli v to, da bi se za ovedbo potrebna množina preje odvzela, in se tudi upi na proti temu, da bi se poslatev brez te ovedbe zacolovala po najvisjem dotičnem colnem postavku. Sostav zaznamenovanja tenkosti sè številko, ki je oprt na razmerje med dolgostjo preje in težo, torej predpolaga, da niti pravilno tekd (idejo), ne prilega se takö imenovanim Falkonné ali fantazijo im prejam (efektnim sukancem), to so nekako posebno sukane preje, pri katerih tek niti v nekih razdaljah pretr-gujejo vozli, kodri, petlje, zadrge, zavitice itd. Taki sukanci (iz volne, tudi s primešano pavolo) naj se zacolujejo vselej po najvišjem dotičnem postavku, n. pobarvani po št. 154/ 2). lil. Navodilo colnijsko preiskovanje ne posebej imenovanih volnenih tkanin (T. št. 158). Čolna tarifa razločuje v tarifni številki 158 bej imenovane“: , Volnene tkanine, ne pose- Kazdelha po tarifi. a) čez 500 gramov na 1 kvadratni meter težke; b) 500 do 200 gramov izključivsi na 1 kvadratni meter težke; c) 200 gramov in manj težke na 1 kvadratni meter, tudi tiskane; naposled po glasu opomnje k ti številki: skoz in skoz z bombaževo osnovo tkane, euobarvane, nemustrane, kakor ®ukno prirejene (apretirane) čez 300 gramov na 1 kvadratni meter težke, ki so v abecednem kazalu blaga tanje označene. Zakonito razločilno znamenje teh tkanin je torej njihova teža na 1 kvadratni Tei# tkanin in BQeter> katera se nahaja: “pülivS. 1. s tem, da se celi kosi blaga izvagajo in po tem izračuni, koliko prihaja Qa en kvadratni meter, ali pa 2. s tem, da se od kosov blaga, podvrženih colu, izreže ‘/too kvadratnega ^etra (= 100 kvadratnih centimetrov) tkanja in teža izrezka primerja s tipnimi vtežmi, ki so jih colnije zarad tega prejele. Pri tem se opominja, da naj vselej teža tkanin brez kake krajevine (okrajkov, Bajcev) služi v odmero cola, ker so v podkrepo ali tudi priredbo širjavnih koncev Pritkani ali pripeti krajci najraje iz debele težke preje, ki torej bitno vplivajo na ležo prave same tkanine v celem kosu, kakor tudi v odrezku s krajcem vred, kar VeIjâ sosebno o tkaninah blizu težne meje. Vse ne posebej imenovane volnene tkanine, katere se ne dadö na prvi pogled Colnijsko ln potip s polno gotovostjo tarifovati, kakor to pogostoma biva n. pr. pri prav preiskovanje, težkih ali prav lahkih tkaninah, morajo se preiskovati po enem izmed dveh v nasledjem opisanih načinov, namreč ali: Način s tipnimi vtežml, Tipne v teži in šablone za izrezke volnenega blaga. Kako se od jcinljo izrezki. Primerjanje teže takih izrezkov s tipnimi vtežmi in tarifovanje blaga. T. po načinu s tipnimi vtežmi, ki se sme praviloma uporabljati, ker Jp manj obširen in v največ slučajih dovolj gotov; II. po načinu vaganja, ki se mora uporabljati vselej, kadar način I ne daje izvestnega nedvojbenega posledka, ali kjer je sumiti kako neresničnost v vpovedi blaga, ali kjer so okolnosti sploh takšne, da je treba s posebno skrbnostjo postopati. Po tipnem načinu se ne vagajo in ne merijo celi kosi ter se tarifna teža 1 kvadratnega metra tkanin pozveda z naslednjim okrajšanim postopkom: Ker od neposebej imenovanih volnenih tkanin, ki sestavljajo meje za razdelbo čolne tarife, 1 kvadratni meter vaga 500 gramov, 200 gramov ab 300 gramov, iznaša pravilna teža malega izrezka (kupona) od 100 kvadratnih centimetrov (t. j. 0-01 ali kvadratnega metra) za prvo mejo 5 gramov, za drugo mejo 2 grama in za tretjo mejo (Opomnja k t. št. 158) 3 grame. Te troje pravilne delne teže (tipne vteži) so izgotovljene v kovini in zazuamenane: 100 □ Ctm. 5 Gr. 1 □ Mtr. 500 G. 100 □ Ctm. 2 G. 1 H Mtr. 200 G. 100 □ Ctm. 3 G. 1 □ Mtr. 300 G. Dadč se colnijam v porabo z drugimi vred v omarici razpregledno v red djane. Tudi dobodo eolnije šablono merečo 100 kvadratnih centimetrov = ‘/mo kvadratnega metra, s katero se odrezujejo izrezki od blaga. Izrezke, potrebne za postopek po tipnem načinu, treba je od dotično tkanine jemati ali samo na prav nesumnih koncih kakega kosa ali pa na katerem si bodi tudi celo nedvojbenih mest, na dolgostnih stranéh od krajevine proti sredi m te krajevine ne privzevŠi in sicer tako, da se tkanina dene med obe plošči šablone, ki imata iglaste žebljiče in se vjemata, plošči trdno privijeta, in po tem sè škarjami prav tikoma poleg krajev šablone kuponi za 100 kvadratnih centimetrov odrežejo. Namesto dolnje plošče moči je uporabiti tudi katero koli ploščico; tkanina se potegne čez njo in na tkanino se položi gornja plošča šablone ter kupon z nožičem izreže. Izrezek dene se na določeno v to skledico tenke tehtnice, s primernimi tipnimi vtežmi primerja (vaga) ter v čisto dene, tehta li izrezek 1. več nego 5 gramov, 2. 5 gramov ali manj, a vendar več nego tipna vtež za 2 grama, 3. 2 grama ali še manj. V slučaji 1 spada blago, tehtajoč čez 500 gramov na 1 kvadratni meter, k tarifni številki 158, a); v slučaji 2 spada blago, bodoč vprav 500 gramov ali manj težko, vendar težje nego 200 gramov na 1 kvadratni meter, k t. Št. 158, b) ; v slučaji 3 spada blago, ker vaga na 1 kvadratni meter 200 gramov ali manj, k t. Št. 158, c). A kadar gre za volneno blago, ki je tanje označeno v opomnji k t. št. 158, Qamreč za tako, ki je skoz in skoz tkano z bombaževo osnovo, enobarveno, ncmuŠtrano, kakor sokno prirejeno, gre — vagaje ga s tipnimi vtežmi najti, Vaga li izrezek 1. več nego 3 grame, 2. 3 grame ali manj, a vendar več nego 2 grama, 3. 2 grama ali manj. Blago je podvrženo : v slučaji 1 colnemu postavku po 50 gld., po opomnji k t. št. 158, nasproti v slučaji 2 t. št. 158 è), colnemu postavku po 80 gld. in v slučaji 3 t. št. 158, c) c'°lnemu postavku po 110 gld. od 100 kilogramov. Pri colnijskem preiskovanji je v ostalem gledati na tanko na to, ni li morebiti blago volhko (vlažno) ali na koneéh posameznih kosov debelejše in torej *ežje, bodi da se je potkala na njih močnejša preja ali daje tkanina vsled pri-'edbe postala težja, da bi se po nižjem colnem postavku tarifo vala. Kadar se zapazi vlažnost, treba je zacolovanje ustaviti ter se mora blago skrbno posušiti, predno bode vagano. če je blago na konceh debelejše (težje), ßniejo se izrezki za vaganje jemati s koncev, nego naj se jernljo samo s prav 11 es umni h mest. Samo tedaj, kadar bi ta postopek ne dal polne gotovosti pravšnega tarifo-vanja, naj se rokovanje z malimi izrezki celö opusti ter blago zacoluje po naslednjem načinu z vaganjem celih kosov. Po načinu vaganja mora se najpred poizvedeti teža celega kosa od kate-*'ega blaga, kakeršno je, in od nje odbiti teža takih krajcev, če so kateri, ki bi °čitno imeli vpliv na tarifovanje. V takem slučaji se torej krajevina na obeh straneh 1 meter dolgo odreže in na taüko izvaga. Ta teža, množena z metersko dolgostjo kosa, dâ težo krajcev (krajevine) °elega kosa. Ako se tedaj od prvič najdene polne teže celega kosa odbije teža krajevine, dobi se teža tkanine, katero je vzeti za podlogo tarifovanju. Ako se na to dolgost in širokost izmeriti (in sicer pri uravnanem blagu, ki ki imelo trepce ali franse, v poštev jemaje polovično dolgost od frans, a pri tka-ninah s krajevino, ki bi utegnila vplivati na tarifovanje, ne privzemaje je v širokost) in najdena meterska mera dolgosti množi z mero Širokosti, dobi se potrebna kvadratna plosk vena mera celega kosa v metrih. Teža kosa (kakor slučaj nanese s krajci vred ali brez krajcev) deljena s kva-^l'atno ploskveno mero dâ težo 1 kvadratnega metra. N. pr. Kos sukna meri na dolgost 52'5 metrov, na širokost brez krajevine k‘4 meter ter vaga s krajevino vred 40-6 kilogramov. Teža široke krajevine iz močnega (debelega) sukna za 1 meter na obeh straneh kosa odrezana iznaša 80 gramov, torej na celem kosu, kakor je dolg ^2\ö X 80 =) 4'2 kilograme in teža celega kosa brez krajcev (40'6 — 4‘2 =) 8h’4 kilogramov. Kos ima torej (52'5 X T4 =) 73-5 kvadratnih metrov, od katerih vaga 1 kvadratni meter (36‘4 : 73'5 =) 496 gramov. Blago je torej zacolovati ali po tarifni Številki 158/^, od 100 kilogramov 55 80 gld. ali, če je enobarvena, nemuštrana, kakor sukno prirejena tkanina z osnovo Pomočne razpredelnice za težo. iz same bombaževe preje, po opomnji k tarifni številki 158 z znižanim colom po 50 gld. V takih slučajih, kjer je treba, da se najde teža blagu po tarifi na 1 kvadratni meter, celts kose v večjem obsegu vagati in meriti, moči se je v okrajšanje postopka poslužiti pridodanih pomočnih razpredelnic, v katerih je za 1—100 kvadratnih metrov in 1—9900 kvadratnih centimetrov izračunjena teža, primerna zakonitim mejam teže, namreč 500, 200 in 300 gramov na 1 kvadratni meter. če se teža izmerjenih in izvaganih kosov primerja s težo primernih kva-dratno-ploskvenih mer v razpredelnici, razvidi se brez nadaljšnjega računjenja, v katero kategorijo teže blago spada z ozirom na različne kategorije, kakor so v razredbi »solne tarife postavljene za volneno blago ne posebej imenovano. Tudi se dadö colnijam v slučaji potrebe merilni priredi. Pomocni razpredelnici za težo volnenih tkanin, ne posebej imenovanih. (S pridanim na konci navodom o uporabi.) A. —— Gram. na 1 kvadratni meter Kvadratu. inetr. Gram. na 1 kvadratni meter Kvadratn met. " 500 300 200 500 300 200 teža v kilogramih te ža v kilogramih 01 0'050 0-030 0-020 16 8-- 4-800 3-200 0-2 o-ioo 0-060 0-040 17 8-500 5-100 3-400 0-3 0-150 0-090 0-060 18 9- — 5-400 3-600 0 4 0-200 0-120 0-080 19 9-500 5-700 3-800 0-5 0-250 0-150 0-100 20 10- — 6- — 4- — 0 6 0-300 0-180 0-120 21 10-500 6-300 4-200 0-7 0-350 0-210 0-140 22 11-- 6-600 4-400 0-8 0-400 0-240 0-160 28 11-500 6-900 4-600 0-9 0-450 0-270 0-180 24 12 — 7-200 4-800 1 0-500 0-300 0-200 25 12-500 7-600 5- — 2 1- — 0-600 0-400 26 13- — 7-800 5-200 3 1-500 0900 0-600 27 13-600 8 100 5-400 4 2‘ — 1-200 0-800 28 14" — 8-400 5-600 5 2 500 1-500 1- — 29 14-500 8-700 5-800 6 3 — 1-800 1-200 30 15 — 9- — 6- — 7 3-500 2-100 1-400 Sl 16-500 9-300 6-200 8 4- — 2-400 1-600 32 16- — 9-600 6-400 9 4-500 2-700 1-800 33 16-500 9-900 6-600 10 5- — 3' — 2‘ — 84 17" — 10-200 6-800 H 5-500 3-300 2-200 35 17-500 10-500 7- — 12 6- — 3-600 2-400 36 18- — 10-800 7-200 13 6-500 3 900 2-600 87 18-500 11-100 7-400 14 7- — 4-200 2-800 88 19 - — 11-400 7-600 15 7-500 4-500 3 — 39 19-500 11-700 7-800 40 20 — 12 • — 8- — Kvadratu. metr. Gram. na 1 kvadratni meter Kvadratu. metr. Gram. na 1 kradratni meter 500 800 200 500 300 200 teža v kilogramih teža v kilogramih 41 20-500 12-300 8-200 71 35-500 21-300 14-200 42 21* — 12-600 8-400 72 36- — 21-600 14-400 43 21-500 12-900 8-600 78 36-500 21-900 14-600 44 22- — 13-200 8-800 . 74 37-- 22-200 14-800 - 45 22-500 13-500 9- — 75 37-500 22-500 15" — 4« 23 — 1.3 800 9-200 76 38- — 22-800 15-200 47 23-500 14 100 9-400 77 38-500 23-100 15-400 48 24- — 14-400 9-600 78 39 -T- 23-400 15-600 49 24-500 14-700 9-800 79 39-500 23-700 15-800 50 25- — 15 — 10- — 80 40- — 24- — 16" — 51 25-500 15-300 10-200 81 40-500 24-300 16-200 52 26-- 15-600 10-400 82 41 • — 24-600 16-400 58 26-500 15-900 10-600 83 41-500 24-900 16-600 54 27- — 16-200 10-800 84 42‘ — 25-200 16-800 55 27-500 16-500 11 * r— 85 42-500 25-500 17" — 50 28- — 16-800 11-200 86 43 — 25-800 17-200 57 28-500 17-100 11-400 87 43-500 26-100 17-400 58 29 — 17-400 11-600 88 44- — 26-400 17-600 59 29-500 17-700 11-800 89 44-500 26-700 17-800 00 30-— 18- — 12 — 90 46- — 27- — 18’ — 01 30-500 18-300 12-200 91 45-500 27-300 18-200 02 31 — 18-600 12-400 92 46- — 27-600 18-400 03 31-500 18-900 12-600 93 46-500 27-900 18-600 04 32 — 19-200 12-800 5)4 47- — 28-200 18-800 05 32-600 19-500 13 — 95 47-500 28-500 19" — 00 33 — 19-800 13-200 5)6 48- — 28-800 19-200 07 33-500 20-100 13-400 97 48-500 29-100 19-400 08 34- — 20-400 13-600 5)8 49- — 29-400 19-600 09 34-500 20-700 13-800 95) ' 49-500 29-700 19-800 70 35- — 21 • — 14" — 100 50-— 30 — 20-— B. Kvadratu. centimetr. Gram. na 1 kvadratni meter Kvadratu. centimetr. Gram. na 1 kvadratni meter 500 , j 800 200 500 300 200 teža v gramih teža v gramih 1 0-05 0-03 0-02 500 25'- 15' — vlO' — 2 o-io 0-06 0-04 GOO 30' — 18' — 12' — 3 0-15 0-09 0 06 700 35 — 21' — 14' — 4 0-20 0-12 0-08 800 40' — 24' — 16' — 5 0-25 0-15 o-io 900 45' — 27' — 18' — 6 0-30 0-18 0-12 1.000 50' — 30' — 20' — 7 035 0-21 0-14 1.100 56 — 33'-r 22' — 8 0-40 0-24 0 16 1.200 60 — 36- — 24' — » 0-45 0-27 018 1.300 65 — 39- — 26' — 10 0-50 0-30 0-20 1.400 70' — 42 — 28' — 15 0-75 0’45 0j*30 1.500 76- — 45 - 30' — 20 1 — 0-60 0-40 1.600 80' — 48'- 32 — 25 1-25 0-75 0-50 1.700 85' — 51- — 34 — 30 1-50 0-90 0-60 1.800 90'— 54' — 36- — 35 1-75 105 0-70 1.900 95'- 57' — 38' — 40 2 — 1-20 0-80 2.000 100' — 60' — 40' — 45 2-26 1-35 0-90 2.100 105' — 63' — 42' — 60 2-50 1 '50 1' — 2.200 no-— 66' — 44' — 55 2-75 1-65 1-10 2.800 115' — 69' — 46 — GO 3‘ — 1-80 1-20 2.400 120-— 72' — 48' — 65 3 25 1-95 1-30 2.500 125' — 75' — 50' — 70 3-50 2; 10 1-40 2.600 130' — 78'- 52' — 75 375 2'25 1-50 2.700 135'- 81'- 54 — 80 4- — 2-40 1-60 2.800 140'— 84-- 56' — 85 425 2'55 1-70 2.900 145- — 87 — 58' — 90 4-60 2-70 1-80 3.000 150' — 90' — 60' — 95 4-75 2'85 1-90 3.100 155 — 93- — 62' — 100 5- — 3'- 2- — 3.200 160 — t > 96' — 64' — 200 10' -i- 6- — 4' — 3.300 165' — 99'- 66' — 300 15 — 9- — 6— 1 3.400 170- — 102' — 68 — 400 20-- ' 12 — 8' — j 3.500 176 — 105 •- 70' — Kvadratn. centi metr. Gram. na 1 kvadratni meter Kvadratn. ccntiinctr. Gram. na 1 kvadratni meter 500 800 200 500 300 200 teža v gramih teža v gramih 3.600 180'— 108 • — 72- — 6.800 340 — 204 •- 136-- 8.700 185 •- 111 — 74 • — 6.900 345- — 207 • — 138 — 8.800 190.— 114— 76‘ — 7.000 350 — 210 — 140 • — 8.900 195 — 117 — 78-- 7.100 355 — 213 — 142 — 4.000 200 ■- 120 • — 80-- 7.200 360 •- 216- - 144 • — 4.100 205 • — 123 •- 82‘ — 7.300 365- — 219 • — 146 • — 4.200 210— 126 • — 84- — 7.400 370 • — 222- — 148 — 4.800 215 — 129 • — 86- — 7.600 375- — 225 — 150 ■ — 4.400 220 • — 132 — 88-- 7-000 380 •- 228- — 152- — 4.500 225- — 135 • — 90’ — 7.700 385-- 231 • — 154 • — ; 4.600 230-— 138-- 92‘ — 7.800 390 ■ — 234 — 156 • — : 4.700 235’ — 141 • — 94- — 7.900 395 — 237 — 158— 4.800 240 — 144.— 96 — 8.000 400 — 240 • — 160 • — 4.900 245 — 147 • — 98— 8.100 405 • — 243- — 162 • — 6.000 250 — 150 — 100 — 8.200 410 • — 246 — 164 — ; 5.100 265- — 153 • — 102 — 8.300 415 • — 249- — 166’ — 5.200 260 • — 156— 104— 8.400 420 • — 252- — 168 • — 5.300 266- — 159- 106— 8.500 425- — 255 — 170 • — 5.400 270 — 162 — 108 — 8.600 430 •- 258- — 172’ — 5.500 275'— 165 — 110— 8.700 435- — 261 — 174 — 5.600 280 • — 168 — 112.— 8.800 440 • — 264- — 176 — ! 6.700 285- — 171* — 114 — 8.900 445' — 267- — 178 • — 5.800 290 • — 174 • — 116 — 9.000 450 • — 270 • — 180 — 6.900 295-— 177 * — 118— . 9.100 455- — 273- — 182 — 6.000 300— 180 •- 120— 9.200 460 • — 276- — 184— 6.100 1 1 183-— 122 — 9.800 465- — 279- — 186 • — 6.200 310-— 186 • — 124— 9.400 470 • — 282- — 188 • — 6.300 315 — 189 • — 126 — 9.500 475- — 285- — 190 • — 6.400 320 ■ — 192 • — 128 — 9.600 480- — 288- — 192 — 6.500 325- — 195— 130— 9.700 485- — 291 • — 194 — 6.600 330 • — 198 ■- 132— 9.800 490 ■ — 294- — 196 — 6.700 335 — 201 ■ — 134— 9.5)00 495- — 297 — 198 — Narod o uporabi. Kako se ti razpredelnici uporabljata, videti je iz naslednjega primera: Kos sukna meri na dolgost 59*75 metrov, na širokost 1*40 meter in tehta 39*5 kilogramov. Uolgost sè širokostjo množena dà (59*75 X 1*40 =) 83*630 kvadratnih metrov. Površino tkanine merečo 83*650 kvadratnih metrov in težko 39*5 kilogramov primerjati je s težami, ki so razpredelnici izračunjeni za enakšno kvadratno ploskvcno mero, tako ; Razpredelnici A in B kažeta za tkanine, od katerih vaga I kvadratni meter 900 gramov 200 gramov 300 gramov d. pri 83 kvadratnih metrih................ 41 '300 kilogramov 10.(500 kilogramov 24.900 kilogramov . B. pri 6’fiOO kvadratnih centimetrih . . . 0*323 kilograma 0*130- kilograma 0*193 kilograma skupaj za 83*630 kvadratnih metrov meje težne........................................ 41*823 kilogramov 16*730 kilogramov 23*093 kilogramov Tkanina vaga . 39.200*kilogramov Jn'ej je ložja nego zgornja teža za tkanino po 300 gramov na 1 kvadratni meter ležko, a težja od teže za tkanino, ima,ioco 200 in 300 gramov na I kvadratni meter, spada torej med volneno tkanino ne posebej imenovano, t. št. 138 b) »ego 800 gramov na I kvadratni meter težko ali med volneno blago opomnje k t. št. 138 čez 300 gramov na ^ kvadratni meter težko. Kako je vršiti zacolovanje po načinu vaganja v dvojbenih slučajih, razjasnjuje se še z naslednjim primerom. Izrezek za 100 kvadratnih centimetrov odvzet od kosa nekega sukna po tipni metodi je lož ji od tipne teže Sp'aniov. A pravičnost tega posledka zdi se biti dvojbena za to, ker ima sukno krajce in tudi potip kaže, da je tkanje na nekaterih mestih debelejše. Mora sc torej postopati po načinu vaganja. Kos je 39*75 metrov dolg in 140 centimetrov s krajci vred širok ter vaga 42*2 kilogramov. Uolgost množena sè širjavo dâ (39*75 X 1*4 =) 83‘68 kvadratnih metrov. Najdena teža z mero površine r*eMena dâ (42.200 :83.650 =) 504*5 gramov na 1 kvadratni meter. Bodoč da je ta teža od 504*5 gramov prav blizu zakonite meje od 500 gramov, ima tu svoj vpliv krajevina na videž, debela. Vendar se mora, da bode brez vse dvojfae očitno, kakšno da jo blago, postopek tako nadaljevati: Ce sc dolgost kosa, ki iznaša 59*75 metrov, množi sè širokostjo, ki ima brez krajevino 134 centimetrov, iznaša kvadratna ploskvona mera čiste tkanine brez krajcev (59*75 X 1*34 =) 80*065 kvadratnih metrov. Na obeh straneh sukna odtrgani I motor dolgi krajci vagajo na tanko 42 gramov, torej vagajo krajci v dolgosti C(,|eSa kosa (59*75 X 0*042 =) 2*51 kilograma. Cc sc teža krajcev odbije od najdene teže celega kosa, dobi sc (42:2 — 2*31 =) 39*69 kilogramov kot teža 'tovrstne površine tkaninske od 80*065 kvadratnih metrov, katero je v poštev jemati. Cc sc zdaj ta teža kosa brez krajcev .deli s ploskvcno mero kosa brez krajcev, nahaja se (39*690:80*065 =) ^95*7 gramov na 1 kvadratni meter. Kvadratni meter dotičnega kosa je torej res ložji nego 500 gramov na 1 kvadratni meter. Torej se mora celi kos (s krajci vred) 42*2 kilogramov težak zacolati po t. št. 158 h). (Slov.nuch.) 58. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 21. maja 1887, o prejemanji kokosove preje, osnovne preje pisane za pogrinjala, tkanin za grebene, žita xa mline in pekarnice v mejnih okrajih po znižanem čoln, dalje o zacolovanji mašin in aparatov. V porazumu z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi izdajö se zarad zvršitve določil s postavo od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 52) premenjene čolne postave in čolne tarife od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) naslednja ukazila, namreč : T. V oziru na prejemanje (dobivanje) kokosovih in te vrste vlaken zvitih v pasma (kokosove prejo in dr. t.) v narejanjo odej itd., po tern pisane (tiskane) osnovne preje za pogrinjala in tkanin za obloge grebenov (gredaš) grebenarnicaco po znižanem (ugodnejšem) coin; II. v oziru na prejemanje žita mlinom in pekarnicam v nekih mejnih okrajih za znižani col ; III. navodilo o tem, kakö gledé cola postopati z mašinami (stroji) in aparati (priredi). S tem ukazom razkrepljajo se določila oddelkov II in IV ukaza od 29. maja 1882 (Drž. zak. št. 50). Uiinajewski s. r. Bacqiieliem s. r. I. Prejemanje po znižanem colu kokosovih in t. v. vlaken, zvitih v pasma (kokosove preje in dr. t.) v narejanje odej itd. na podlogi opomnje za t. št. 151 a), tiskane osnovne preje za pogrinjala na podlogi opomnje k t. št. 154 f) in tkanin za obloge grebenov * grebenarnicam na podlogi opomnje za t. št. 204. 1 2 3 1. Finančna deželna oblastva, v katerih upravnem okoliši dotični zavod biva, imajo pravico, propisane dovolilnice (dopustriice) dajati. 2. Dovolilnice smejo se podeljevati samo takim obrtnikom dotične obrtne vrste, gledé katerih v dohodarstvenem oziru ni nikake spotike, in ki se izrecno podvržejo tu določenim splošnim, kakor tudi posebnim priglednim naredbam, katere bi se za kak slučaj določile. 3. Obrtniki, ki hočejo biti deležni take dovolbe, naj svojo prošnjo podado po trgovinski zbornici tistega,okraja, v katerem se dotični zavod nahaja. V prošnji je povedati, kje in v kolikem obsegu oni svoj obrt vršijo, koliko dotične robo o priliki bi na leto potrebovali, odkod jo mislijo iz vnanjega dobivati, in pri kateri colniji bi se na wozu zacolovala. Trgovinske zbornice naj te prošnje pretehtajo na to stran, če je resnično, kar je v njih povedano, ter jih s svojim mnenjem vred odpravijo finančnemu oblastvu I. stopinje, ki razpravo po propisanem službenem poti s poročilom pred t)finčno deželno oblastvo položi. V mnenji trgovinske zbornice naj se sosebno cenijo razlogi, zakaj se dotčna roba iz vnanjega prejemati hoče. 4. Dovolba slove na neko določeno množino (količino) ter se po priloženem vZorci podeljuje na leto dni. Dovolba je vsak čas oporečna (preklicna) ter so v slučaji poistinjenega ziorabljenja — nezavisno od dohodarstveno-kazenskih posledic — pri tej priči nazaj vzame. Sosebno se dovolba odjemlje, če kdo s co'no ugodnostjo prejeto robo komu k, brez poprejšnje zglasitvc uradu in ne doplačavŠi polne davščine. Dovolbo odjemlje komu finančno deželno oblastvo ter je stranki v tem slu-CaJl in pa, kadar se ji dovolba sploh odreče, odprt vzklic (utečaj) na finančno ^inisterstvo. Vsakega pol leta treba je finančnemu ministerstvu podati naznanilo o po-eijenili dovolbah ter poročiti o vsem, kar se je zastran tega opazilo. Golniji, kateri je izročena odprava te robe na wozu, treba je priobčiti prepis dovolilnice. 5. Delovršba obrtnikov, katerim se je tako dovoljenje dalo, podvržena je, aokler uživajo to dovoljenje, dohodarstvenemu nadzoru. Oni so dolžni posebej knjigo voditi o prejemu in o uporabi robe vsled tega dovoljenja prejete. Finančnim organom dopuščati je vpogled v te knjige, po tem nadzor in P' igled uporabe takega s colno ugodnostjo prejetega blaga. G. Poslatve iz vnanjega na temelji tega dovoljenja prejete naj vvoznood-pravna oolnja— dokler v dovoljenji povedana množina nf pošla, — v čisto devši 'esnično čisto težo in za plačilo in dokončno zaračunbo od dotične robe idočega uS°dnejšega cola, brez nadaljšnjega zavarovanja, na naslovni (čelni) strani vpoglednega lista, nakazuje na stajališče podjetja pod uradno zaporo ali uradnim 8Premstvom in le-to vedeti daje finančnemu organu, kateri je določen v nadzi-ra,1je tistega podjetja. ]jati Na poti od vvozne colnije do stajališča fabrike treba je na poslatev uporab-propise o vožnji nezaeolanega v voznega blaga. Prihod vsake take poslatve k podjetju naj delo imajoči finančni organ z od-jl°7 8°na na številko, pod katero je poslatev v zapis (št. 5) vpisana, na vpovednein 18lu in na priznanilnici potrdi in priznanilnico pošlje vvozni colniji, ki jo pri-0rie dotični številki prejemnoga vpisnika. 7. Nadaljšnji prigl-ed o uporabi robe po nižjem colu prejete naj se vrši ,a da se v dotične fabrike od časa do časa iznenadi hodi pogledovat, pregle- 0vat in primerjat zapise (št. 5), v katere je treba vsako prejeto ali podelano P°slatev precej po njeni teži vpisati. Pa uradna dela naj opravlja finančne straže a 1 colnije uradnik in, če ta ne more, finančne straže respicient privzevši drugega P°stav]jcnca finančne straže. Kokosova in te vrsto vlakna povita v pasma sinejo se v odeje podelovati tudi zunaj zaprtih zavodov. A če je takd, mora vendar dotični podjetnik (faktor itd.) izrecno napovedati to okoinost, ter naj tako kokosovo prejo itd. vselej podjetnik (faktor itd.) sam dobiva ali prejemlje in tudi sam knjige vodi. 8. Troske uradnega prigleda nosi dotični podjetnik. Dovolilnica. Na podlogi opomnje k številki . . čolne tarife od........dopušča se s tem.........fabrikantu I. L, v I., da smo v enem letu, to je do . . . . ..........................kilogramov............................... podelovanje V ---p--ItT— V SV0'^...............fabriki iz vnanje dežele po ugodnejšem colu vvažati. Posamične poslatve bode odpravljala velika colnija............. C. kr. finančno oblastvo II- Prejemanje žita po znižanem (ugodnejšem) colu iz sosednih največjo ugodnost uživajočih dežel za mline in pekarnice v mejnem okraji, do deset kilometrov na notranjo stran največ, na podlogi opomnje 3 za t. št. 24. 1. Mlinarji in peki, ki vršijo svoj obrt deset kilometrov na notranjo stran od meje največ, — to razdaljo gre soditi po zračni (vidni) črti do najbližjega mesta — smejo do 31. decembra 1887 prejemati žita tarifnih številk 23, 23 bis in 24 iz sosednih največ pogodovanih dežel prek nemške, švicarske in italijanske meje Mi prek čolnih izimkov na dovolilnico (dopustnico) pod niže povedanimi uveti lr' prigledi od čolnih Številk 23 in 24 občne čolne tarife od 25. maja 1882 (Drž. Z;ik. Št. 47), to je ječmen, oves, turšico (koruzo), rež po 25 krajcarjev od 100%, pšenico, piro (spelto), soržico (napolico), ajdo, proso po 50 kr. od 100 kg. 2. To prejemanje po znižanem colu veljd za vse zdanje mline v obsegu dozdanje poslovršbe brez ozira na način te poslovršbe in za vse zdanje pekarnice, vendar za te samö pod uvetom, da pekarnica, -— če ne vrši sama mlinarstva, — imenuje oni v omenjenem okrogu bivajoči mlin, na katerem bode dajala prejeto žito mleti. 3. Oblast, dajati propisane dovolilnice (dopustnice), imajo finančna oblastva I. stopinje, v katerih upravnem okoliši se dotični obrt vrši. 4. Obrtniki, ki hočejo dobiti takšno dovoljenje, naj vpodadö svoje prošnje pri finančnem oblastvu I. stopinje ter v nji povedö, kje in v kolikem obsegu oni svoj obrt vršijo, koliko žita po priliki potrebujejo, odkod ga mislijo iz vnanjega dobivati in pri kateri colniji bi se žito na wozu zacolovalo. 5. Dovolba slove na neko določeno količino (množino) za četrt leta ter se daje za ves čas, dokler bode veljaven ta ukaz. Dovolba se v slučaji poistinjenega zlorabljenja precej nazaj vzame — neza-visno od dohodarstveno-kazenskih posledic. (5. Prepovedano je tako za ugodnejši col prejeto žito komu drugemu prepuščati. Finančno oblastvo I. stopinje naj colniji priobči prepisek dovolilnice. O dobavi in uporabi teb za ugodnejši col prejetih poslatev žita naj piše mlinar knjigo, in — kar se tiče prigledovanja — naj tudi tu veljajo naredbe, ukrenene v prilogi I tega ukaza pod točko 6 in 7. Kadar se je žito semlelo na račun kake ugodnost uživajoče pekarnice (točka 2), mora se tudi izkazati, da ga je ona prevzela. 7. Troške uradnega prigleda nosi dotični obrtnik. D o v o 1 i 1 n i c a. Na podlogi opomnje 3 za tarifno številko 24 čolne tarife dopušča se s tern mlinarju oporečno I. I. pekarju vi.....................vsako četrt leto svojem (za mlinarja) kilogramov.................v pomiljanje v-------———• tnu'lU za pekarja 1. I. v I. delajočem iz..................po znižanem colu prejemati. Posamične poslatve bode c. kr. colnija v.....................odpravljala i» na wozu zaeolovala. C. kr. finančno okrajno oblastvo v . . . . dne ................. i. r. III. Kako je gledé cola postopati z mašinami in aparati. I. Izmed mašin (strojev) in aparatov (priredov) iz lesa, železa ali neplemenitih kovin, ki spadajo v razred XL, podvrženi so nekateri v t. št. 282, 283, 284, 284 bis, 284 ter in 284 quater po imenu določenim colnim postavkom. T. št. 282 Lokomotivi. Med nje spadajo železnični in cestni lokomotivi, tudi tender-lokomotivi (lokomotivi s tenderjem), tudi če poleg tega, da se same naprej pomikajo, še kako drugo od tega nezavisno delo vršijo. Lokomobili so prenosne, na ravnost sè svojim kotlom spojene paruljc, katere ali neposrednjo, ali po prenosu na druge mašine (n. pr. poljedelske) stalno kot gibala delajo. Gl. tudi zastran zaeolovanja lokomotivov spadajočih k parnim plugom pod t. št. 284 tega navodila. Tenderji so železnocestni vozovi, ki bivajoč v rahli zvezi z lokomotivom vozijo kurivo za-nj potrebno. S posamičnimi sestavinami lokomotivov, lokomobilov in tenderjev postopati je po občnih določilih o ne posebej imenovanih mašinskih delih (sestavinah). T. Št. 283. M a š i n é šivalne (za šivanje). Sem spadajo mašine služeče v šivanje tkanin, usnja, odej itd., kakeršne se nahajajo mnogoterno narejene in k' se največ s človeško močjo gonijo. Mašine za tamburiranje in te vrste manjše vezilnice v velikosti navadnih šivalnic zacolujcjo go kot šivalnice. Gledé plosko-šivnih in dr. t. večjih vezilnie (vezilnih stanov) gl. št. 284 (bis) v tem navodilu. v Šivalnice se pogostoma pošiljajo razstavljene, takisto se tudi pogostoina odpravljajo posamične sestavine vsaka sama za se. S takimi razstavljenimi maši-nami in mašinskimi deli postopati je tudi po t. št. 283. Posebej pošiljana stojala (tudi razstavljena) spadajo pod t. Št. 283 a). To so stojala (stolči) iz železne litine, na njih je lahko zamašnjak (kolo) in krožeč za Jermen z vratilom in podnožnieo ali stopalnikom a ne sme biti nobena sestavina °d prave šivalnične glave. Čašasti podstavci s prav kratkimi nežicami, kakeršni 8e rabijo za ročne šivalnice, naj se zacolujejo po svojstvu tvarine ter ne veljajo za stojala. v , Šivalnične glave (s pristojstvom vred, če se vvaža z njimi vred, kakor so: °ljnik, ključ, vijačnik, gonilni jermen, omara), po tem njih dogotovljene sestavne (brez šivanjk) spadajo pod t. št. 283 b). Takšne sestavine so na primer: locnji, plošče, ravnila, čolniči ali snovalnice, cevke, nitni ravnarji, robilci, obšivalniki in podobni mali priredi, odnosno sploh Vsi v sestavo šivalničnih glav služeči deli, če so dogotovljeni, tudi ako jih je treba še, da bodo popolnem dobri, poprej polirati, lakirati, ponikljiti itd. Takšne nedogotovljene sestavine (tudi iz sirove litine), t. j. take, ki jih je stoprv treba povsem obdelati ali se jim mora kovina še dalje vrtati, piliti, brusiti, rezati itd., spadajo k t. št. 283 c). Po tej številki tarifovati je tudi šivalnice sè stojalom (t. j. glave v trdni zvezi sè stolcem ali z njimi spravljene skupaj v en kos (collo) poslatve. Med te spadajo tudi velike in težke inašine za prošivanje odej, podplatov itd. s podstavci vred. Posebej sami za se pošiljani šarnirji, ročaji, ključanice, vijaki, orodja, jermeni itd., ki se dadö uporabiti tudi v kaj drugega, po tem same za se pošiljane coizne plošče in omare, naj se tarifujejo po kakovosti tvarine (torej n. pr. takšne oiizne plošče iz lesa itd. s tanjšim ozirom na kakovost kot pohišna oprava). Šivanjke šivalnih mašin je treba vselej posebej po t. št. 272, odnosno 272 bis °dpravljati. Mašine pletilnice so mehanične priprave za pletenje nogavic, jop itd. v domačo ali obrtno porabo. Gonijo se navadno z roko ter se po sestavi in tanjšem omeru razločujejo od pletilnih stanov, ki spadajo pod 284 bis. S pletil-»icami in njihovimi sestavinami postopati je pripodobno po določilih, danih gori za zacolovanje šivalnic in njihovih sestavin. Opominja se pa, da se navadne [ le-tilnice brez posebnih stojal neposrednje k mizam itd. privijajo, torej pod št. 282 b) spadajo. Igle pletilnih mašin treba je vselej posebej po št. 272 zacolovati. T. št. 284. Mašine za pripravljanje in podelovanje raznega prediva; predilnice, sukalnice: a) za predenje odpadkov ali grebeuane pavole ali volne 4 gld. 25 kr.; b) za vsako drugo predenje 4 gld., vse te mašino v popolnosti (če tudi razstavljene). 1. Pod temi se razumevajo mašine za priredbo (prezanje, mešanje, prebiranje, snaženje) vsakovrstnega prediva za predilni postopek, potem za napravo 290 Kos XXIV. S8. Ukaz ininisterstev za finance in Irgovino'od 2t. maja 1887. prednje in lične {tenke) preje in za sukanje gotovih enovitih niti (na dve ■ali več stremen). Nasproti mašine za poznejša in zboljŠevalna (požlalitntijoča) delà pri predenji, po tem pomočne mašine, ki ne podelujejo prediva, nego predilne mašine vzdržujejo in vravnujejo, ne spadajo pod 284, temoč naj se z njimi, postopa p° njihovem drugem svojstvu. Po tem spadajo na primer: mašine za navijanje preje na cevke, motovila, snovala, skrobila, razsnovalniee med pomočne mašine za tkalstvo (t. št. 284 bis}, prejni teski (točila), mašine za pranje, sušenje, beljenje, barvanje preje, mašine za brušenje grebenov (gredaš)j mašine za nategovanje grebenovih oblog na tambure itd., pod mašine n. p. im. 2. Pod t. št. 284 spadajoče mašine podvržene so po svoji namembi in resnični uporabi za določene vrste prediva ali colu pod a) po 4 gld. 25 kr. alipod b) po 3 gld. Vse mašine t. št. 284 namreč, ki podelujejo laneno, konopno pr0' divo, juto, svilo, floreto ali azbest in gledé katerih se v vvozni vpovedi s potrdilom pristojne trgovske in obrtniške zbornice v čisto dene, da prejemajoči, prediliii zavod imenovano predivo podeduje in da so mašine samo in edino za podelovanje rečenega prediva v dotičnem zavodu namen jene, pod b)-(S gld.). 3. Nasproti je pri maŠinah t. št. 284, služečih v podelovanje bombaža (pa-vole) ali volne, še dalje razločevati, za kateri sostav predenja so narejene, tei; spadajo mašine za predenje odpakove ali grebenane preje pod a), druge pod b)- V zmislu teh določil spadajo torej mašine t. št. 284, katere se v predilnici (za bombaž ali volno) uporabljajo po sostavu odpadkov ali grebenane preje, vsekakor pod a), ter v zacolovanji ne dela nikakega razločka, če se iste mašine rabijo tudi v drugih sestavih, navadnih pri volni in pavoli. Po tem takem spadajo pod a): Vsakovrstne mašine za pranje volne (pralnice), leviatani; mašine- za sušenje volne (sušilnice); mašine (priprave) za karbonizovanje volne, s katerimi se volna prebira in iz nje rastlinski deli po kemijsko-mehaničnem poti od-stranjajo. Volki vsakovrstni, volki tepači, trgači, krilniki, grebenači in prebiralniki, volki za oljenje in mešanje volne, mungo-, shoddy-volkovi, končinski odpirači (Gamed opener) in nitni trgači (Hardwaste breaker). Willows, odpirači (Opener, Crighi'on-opener in odpirači krilniki), tepalnice (Batteurs). Grebeni (gredaše) na valjih, posamični in v skupstvih, tudi z dotičniun pomočnimi priredi, kakerŠni so: Avtomatična pojila (polnila) in nakladala; Grebeni za prvo trganje [Avant trains), tanjila (raztezala), češljalnice in sna-žilnice; priredi za trganje runa, avtomatični vozovi za runo, Bandapparate, pri-redi za povijanje; Derby-doubler, to je priredi za zedinjanje več povešeni v en povoj (v polnjenj0 prvega sledečega grebena izmed skupstva); priredi razdelilniki za razdeljevanje runa. Ako se ti prej omenjeni pomočni priredi pošiljajo posamič brez grebenic, ki spadajo k njim, niso popolno mašine ter se zacolujojo po določilih o ne posebej imenovanih mašinah in aparatih. 8elfakio rji, ako imajo razdelbo vreten (razdaljo od srede do srede dveh vreten) od 45 milimetrov, potrebno za natikanje debelejše preje odpadkove in pebenane ali še čez, in kadar taki priredi deljajo naravnost od prvodelnega gre-bena z razdelilnikom brez Flyres in dr. t. Mule-Jennys (polu-selfaktorji) vsake vrste in sestave. Trdno stoječe predilne mašine brez voza (metier fixe, krilne in kolobarile predilnice, ring-throstles), če jim razdelba vreten prestopa (it) milimetrov. Sukalnice po krilnem ali kolobarnem sostavu (tudi za narejanje efektnega Sl*kanca), ako razdelba vreten iznaša (iO milimetrov ali več. T. št. 284 bis. Statve t. j. ročne in mehanične statve za vsakovrstno tkanje. ®°m spadajo tudi statve za čipke (zobce, špice), bobinete in pregrinjala, pogrinjala P°dnožna, trakove, pase (podproge), mehove, elastične tkanine in druge. (Nasproti spadajo mašine za spletanje, z jermeni, vrvmi, klinčalniee [za vrvarsko delo, vrvce, pleti, stenje, čipke in drugo] pod n. p. im. mašine). ' Ivot pomočne mašine za tkalstvo naj se smatrajo, one mašine, kise v tkalnicah uporabljajo za pripravo k delu na statvah, (orej sosebno navijalnice, ugotovila, skrobila, snovala in razsnovalniee. Pletilni stani (priredi za tricots) za vsakovrstno v tkanje namenjeno tvarino. Od njih je dobro razločevati mašine za pletenje nogovic, ki spadajo k t. Št. 283 (gl. gori pri t. Št. 283). Mašine na valj e (rouleaux) za tiskanje (pisanje) tkanin brez razločka, koliko barv ima vzorec (dessin). Mašine za pisanje tkanin s ploščami, po tem vse tiskalnice za tapete, knjigo-tNkalnice itd. spadajo torej pod mašine n. p. im. Vezilne mašine, ploskošivnice in druge velike (vezilni stani). Oledč zacolovanja malih mašin za tamburiranje in podobnih glej gori pri hvalnih mašinah. G rebenarske mašine, t. j. mašine (grebenarnicam) za vdevanje kaveljčkov (kvačic) v obloge. Parni plugi, to so prave plužilniee (oralnice) in pa istodobno z njimi Vvažani nalašč narejeni lokomotivi ali lokomobili, ki jih vlačijo. Pri vseli v t. št. 284 in 284 bis imenovanih mašinah predpolaga so, za °dpravo po teh številkah, da se imenovane mašine v popolnosti (če tudi razložene) dostavijo v zacolovanje. S posamičnimi deli ali nadomcstilnimi kosi (n< pr. vreteni) ali tudi uže dogotovljenimi delnimi priredi, ki se imajo vdjati v mašine imenovanih vrst (kakor so n. pr. posamične žlajo ali priredi Jacquar-d°vi za statve, posamični razdelilniki za mašine prvega predenja), postopati je torej po določilih za mašine n. p. im. S posebno pazljivostjo treba je pregledovati mašine, za katere se hoče da bi po št. 284 in 284 bis odpravljene. Colnije naj se popolnem zagotovijo, da •majo res pred sabo vpovedano popolno (to se pravi v vseh bistvenih dolih °l>8toječo) mašino t. št. 284 ali 284 bis, ter za tega delj od stranke zahtevajo Potrebne razločne načrtko ali druge predočbe in opise sestavin. (SlovcuUeh.) gg Pri zacolovanji mašin t. št. 284 in 284 (bis) treba jc col t, št. 284 a), odnosno 6,) ali 284 (bis) dokončno zaračunjati in poleg tega razliko do colnega postavka t. št. 287 začasno zavarovati ter naj se razlika po čolni ji stoprv tedaj vrne, kad»1 je po poslanih čolnih uradnikih dokazano, da so mašino bile v dobavnikovi fabriki služeči njihovi namembi postavljene. Za trgovino namenjene mašine ne smejo se zacolovati po t. Št. 284 ali 284 bis. Da je postavljena mašina istovetna z vpovedano, to naj se v čisto deva pr1' merjaje mašino z vpovednim listom (vpovednico), s colnijsko vidimovanin11 načrti (zriski) in opisi sestavin ter je to potrditi na četrti strani vpovednice. Za take mašine, za katere je s potrdilom trgovske zbornice omenjenim pod 2 ad št. 284 tega navodila dokazano, da spadajo k t. št. 284 b), pobira se dokončno col po t. št. 284 b). A nadaljšnje zavarovanje cola, in zgoraj v niisej vzeto pošiljanje čolnih uradnikov v dotrdbo tega, da jc mašina bila v dotičm tvornici postavljena, naj se vendar tù opušča. Isto veljâ tudi za parne pluge. Pri mašinah t. Št. 284, ki so namenjene za predenje bombaža ali volne, 111 za katere se želi, da bi bile podvržene colu t. št. 284&J po 3 gld., mora istodobno s poslanim v fabriko colnim uradnikom tudi poslanec pristojne trgovske zbornico ali drug v to postavljen strokovnjak mašino, ko je postavljena -— kakor je treba — za delovršbo, ogledati in izdati potrdbo, da mašina po tem navodil'1 spada pod t. št. 284 b). Strokovnjaka naj colnija izvoli iz imenika veščakov, kijih pristojna trgovska zbornica v to postavi. Troške hišnega ogleda in prihoda strokovnjakovega nosi vpovednik. Gonila (parulje, podoljevatelji, gibala |motorje]), če se morebiti vvažaj0 z mašinami št. 284 ali 284 bis, treba je — izimši lokomotive ali lokomobile spa' dajoče k parnim plugom — vsegdar posebej zacolovati po določilih o mašinah n. p. im. K grebenalnioam spadajoče grebene je vselej, torej tudi tedaj po t. št. 271 posebej zacolovati, če se vvažajo uže združeni z mašino. T. št. 284 ter. Prekapalni in hladilni priredi za žganjarnice, piv0' varnice in dr. t. Sem spadajo tudi kuhalni in podobni priredi za obrtno porabo iz železa in neplemenitih kovin, s katerimi se dobivajo in pretvarjajo cukrovit® tvarine. T. št. 284 quater. Mašine mlatilnice. Sem spadajo vsakovrstne mašine z-9 ndatvo brez razločka, naj imajo v sebi pretežno več lesa ali železa. Nedvojbono spoznatne posamezne sestavine mlatilnic, n. pr. letve za bobne, bobni naj sc tudi po ti številki zaeolujejo. H. Mašine in priredi ne posebej imenovani (t. št. 285, 286, 287)* Sem gredd vse mašine in aparati, ki niso odkazani pod prej pretresal'0 tarifne številke. Takšni n. p. im. stroji ali priredi so večje pripravo, kijih njihov9, sestava in uporaba značaji kot stroje (mašine), odnosno prirode. Pri malinah misli se vsegdar na mehanično delavnost; delotvornost priredov Je osnovana na uporabi fizikalnih ali kemijskih načel. Kot maline ali aparati se ne zaeolujejo priprave, ki posamič vagajo manj nego 20 kg, izimsi kake zamaš-!Dake (n. pr. taksna točila [teski], sesalke), po tem predmeti, ki so v tarifi po lrhenu omenjeni ali v uradnem abecednem kazalu različnega blaga — ne napom-niv>si tega navodila — odkazani zacolovanju po kakovosti tvarine. V zmislu tu rečenega spadajo sosebno med maline in aparate n. p. im.: a) Kretulje (gibala) ali motorji (parulje [izimsi lokomobile, lokomotive in ten-derje], kalorne maline [toplostroji], plinove kretulje, elektrodinamične in elektromagnetične masine, vodna kolesa, turbini, vodotlačni motorji, veterna kolesa, vzdigovala z vodom ali vijakom, samotežna kolesa, priredi z vitlom); b) maline za prespravljanje (premikanje) trdnih, tekočih in plinovitih telesnin (vzdižnice, koloturniki, žrjavi, dostavke, elevatorji, pnevmatične odpravnice, verižnice na skledico, zavoj in bet, črpalna in metalna kolesa, sesalke, mehovi, parni odri pahalniki, parne vrtilnice, parni valji za ceste; c) gibalni mehanizmi in prenosnice ali transmisije (centrifugalni, hidravdični in pnevmatični ravnarji ali regulatorji, kolesja, mehanizmi ročičnjaki, premo-vodnice [ravnovodnice]) ; d) poljedelske masine vsakovrstne (izimsi v t. št. 284 bis imenovane parne pluge in v t. št. 284 quater imenovane mlatilnice). Sem idejo n. pr. sejalnice, kosilnice, masine za čiščenje žita (tudi turšice) in pa orala in brane v uradnem abcednem kazalu blaga sem odkazane; e) maline delavnice za vsakovrstne obrte (izimsi imenovane v t. st. 284 in 284 bis in pa masine za šivanje in pletenje nogavic). Sem gredo n. pr. stružnice, fresovalne, vrtalne, vodovne in brusilne masine, prekroji, masine za žaganje, rezanje in kovanje, kovnice, vrezovalnice (masine za graviranje), samokovi in ovni parni in drugo masine za obdelovanje kovin in lesa; masine za keramično, kamenarsko, usnjarsko obrtnost, papirarstvo, knjigo-tiskanje i t. d.; n. p. im. masine in aparati za tekstilno obrtnost, n. pr. masine za ostrenje grebenov, za spletanje, masine in aparati za barvanje, beljenje in prirejanje preje in tkanine (kalandri, skrobilnice, palilnice, ščetalniee, gubalnice (nabiralnice), kosmatilnice, suknostrižice, ovlažilnice, oksidirnice, tiksirnice, finishing in dr. t. stroji in priredi, za tiskanje plošč in drugi). . f) Mlini in žrnovi, teski (točila), brizgal ni ce, parometnice, kondenzatorji, injektorji, priredi zrakotlačni, zrakosesalni, zrakostiskalni in izredčevalni, zapornice za plinovode ali vodovode, cedila, osmozni aparati, svinčene kamre, priprave za kurjenje s paro, zrakom in vodo in za dovajanje pare, zraka ali vode in druge. Za vvrstitev n. p. im. malin in aparatov v t. Št. 285, 286 ali 287 mero-davna jo tvarina, iz katere so. Po t. št. 285 (iz lesa) naj se zaeolujejo oni, pri katerih od skupne teže prihaja 75 odstotkov najmanj na les. Treba je torej težo vseh drugih tvarin (železa, neplemenitih kovin, mavca, usnja itd.) primerjati s težo lesa. Maline čisto leseno spadajo tudi pod t. št. 285, vendar naj se grobo, sirove lesene masine, t. j. prosto delano, kakor: stružnice, likalnice (monge) in dr. t. brez zveze z drugimi tvarinami zaeolujejo po t. Št. 222 a). 294 Kos XXIV. 58. [Jkaz ministerstirv n> finance in trgovino od 21. maja 1887. Pod t. št. 286 (iz neplemenitih kovin) spadajo one, ki se stoj Č. sam o in edi»° ali po več negö polo-vini skupne teže iz neplemeiiiti h kovin (bakra, mesink če stranka reče, da ne more biti brez voznih ali poštno-prejemnih listov, naj *e liste sè zapisom stori neporabne za vnovično colno oproščenje vreč, odnosno, Ce kateri teh listov slove na večje Število izvoženih polnih vreč, nego jih ima (;°lnija na vnovičnem wozu pred sabo, na listu odpiše toliko vreč, kolikor jih je “azaj prišlo, ter list vrne stranki. 5. Kot taksno blago, ki je pri trgovanji z njim potreba vreče nazaj pošiljati, priznava se za zdaj: žito vsake vrste, otrobi, slad, sočivje, semenje za olje in drugo, krompir, ogljije, papirna tvarina. 6. Vreče smejo se tudi razparane nazaj'voziti, Če je potrebno jih razparati, da se vsebina iz njih spravi. 7. Vreče, ki prazne iz vnanjega nazaj gredö, treba je po tçzi in poleg tega še po številu kosov vpovedovati, ter se ne smejo v stisnenih balah, marveč morajo' se v povezkih (razštete) k colniji dostaviti. 8. Gledé malega obmejnega prometa z vrečami, ki prazne iz sosedne okolije nazaj prihajajo, ostanejo brez premene veljavna dozdanja določila. (Obrazec potrdniee k II.) Niže imenovana colnija potrjuje, da so pri njej iz svobodnega prometa avstro-ogerske čolne okolije izstopile dne.........(datum)............... rabljene zaznamenane vreče iz jute (ali iz sivega debelega platna), namreč : vreč' žitom ali sladom, otrobi, sočivjem, .... I semenjem za olje, napolnjenih s < J ’ £ J ' semeni, krompirjem, ogljijem, papirno tvarino. Pečat colnije. I>imajew*ki s. r. Podpis colnije. Baequeliem s. r. ©O. Razglas min ist prste v za finance in trgovino od 21. inaja 1887, o zvršitvi točke 2, člena X čolne postave od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) gledé cola prostega prometa z blagom in predmeti za oplemeničenje, popravljenje ali podelovanje v tozemstvn. I. Na podlogi dogovora ukrenenega s c. kr. ogersko vlado bodo se zdaj — proti temu, da se postopa po niže povedanih načelih — za vrste prometa naštete v naslednjem pod Št. 1 do 12, dajale posamične dovolbe, odnosno podaljŠbe uže danih dovolb ter pozneje priobčevale kr. ogerski vladi, namreč: 1. gledé vsake vrste podelovanja ali oplemeničenja, pri kateri se na vvažanib predmetih nameščajo tvarna oznamenila istovetnosti, katera je moči zopet spoznati, kadar se predmeti podelani ali oplemeničeni izvažajo; 2. za sirov kakaov bob proti temu, da se izvažajo kakaovi zdelki ; 3. za jajca proti temu, da se izvažajo albumin in konserve jajc; 4. za tkanino tudi z dotičnim vezivom, da se izvaža vezena ali došita ‘kanina; 5. za tkanine proti temu, da se izvažajo oblačila; 6- za tkanine (tudi elastične) proti temu, da se izvažajo čevljarski zdelki, 8°lnčniki (senčniki) in dežniki; 7. za sirovo ali staro železje, neplemenite kovine, poluzdelke iz železa in Neplemenitih kovin proti temu, da se izvažajo kuhalne posode, stavbinske in mo-8t°vne sestave (konstrukcije), večji zlitki, stroji, priredi in vozila; 8. za cink proti temu, da se izvažajo pločevine, zlitki ali cinkovi oksidi ; 9. za pločevine proti temu, da se izvažajo konservne in druge puščice (brez izločka, naj se puščice izvažajo napolnjene ali nenapolnjene); 10. za žito proti temu, da se izvaža moka ali kak drug meljni (mlinarski) delek; na to stran bodo še dalje finančna deželna oblastva imele pravico, podelati dovolbe po propisih finančno-ministeriialnega ukaza od 29. maja 1882 (Drž. sak. St. 60) pod III; . 11. za sirov riž, ves ali samo deloma v luških proti temu, da se izvaža 0(iišČen riž, po tem za sirov riž, ali zdrobljen riž proti temu, da se izvaža rižev «krob; ^ 12. za druge manjše promote, ki uže djanstveno veljajo vsled kake starejše II. 1. Prošnje za dovoljenje brezcolne dobave blaga in predmetov v ople-^ničenje ali obdelovanje po ozemlji kraljevin in dežel zastopanih v državnem boru zunaj čolnih izimkov, proti temu, da se oplemeničeni ali obdelani zopet 2važajo iz avstro-ogerske čolne okolije, in prošnje za podaljšbo uže podeljenih °voljenj, če gre za druge prometne vrste in ne za one, o katerih se govori v naslednjem odstavku, vpodati je na finančno deželno oblastvo, v katerega področji *Va dotično obdelovališče. Za vršbo colnega postopka s predmeti, pošiljanih v popravo, in za opleme-Ničenje in obdelovanje v obsegu pogodbi primernem, katero je dopuščeno na podlogi trgovinskih pogodeb, po tem gledé obmejnega prometa za rokodelsko obdelovanje v tozemstvu, kakor tudi gledé vezeninskega prometa na meji med ®v»co in Predarelskim (Vorarlbergom) ostanejo še tudi dalje oblastne colnije po Pristojnosti, ki jim je doslej dodeljena. 2. O prošnjah, ki jih je obravnavati po prvem odstavku prve točke, dâ NnanČno deželno oblastvo opraviti ovedovanje, odnosno poroča ali potrjuje pre-Jete podatke o a) tem, je li prositelj v dohodarstvenem odnošaji doverja vreden, ^ o dotičnem obrtnem podjetji — kako in v kolikem obsegu se vrši, kolikor utegnejo ti momenti imeti kak vpliv na presodbo, če se dâ izvesti prošeni promet in če se jo zanašati na prigledovanje er položi posledek tega ovedovanja sè svojo lastno izjavo pred c. kr. ministerstvo Za finance. 3. Razloke c. kr. finančnega ministerstva izdajö se v porazumu s c. kr. trgovskim ministerstvom v imenu obeh ministerstev. C. kr. trgovinsko ministerstvo dovprašuje v vseh tehtovitejših slučajih eno 1 Več pri dotičnem vprašanji odlično udeleženih trgovskih zbornic. (Slovotti.d, ) B7 4. Osobe, katere uže vršijo kak izmed cola prostih obdelovalnih prome-tov, katere dovoljevati bodo po zdaj samo c. kr. ministerstva imela pravico, dolžne so vsekakor do konca decembra 1887 zadnji čas poprositi za dovoljenje podaljšbe. III. Dovolbe gledé vseh pod 1—12 omenjenih vrst prometa dodeljujejo se oporečno samb takim v dohodarstvenem oziru doverja vrednim osobam ali zavodom, ki predmete v svoji poslovršbi obdelujejo — posrednikom (faktorjem) samo izimno v prav posebnih okolnostih — na določene primerne (enoletne ali večletne) rokove. Pri tem se bode v posamičnem slučaji propisovala primerna najmanjina blaga, ki se ima na leto izvažati, kar je moči oziraje se na predlog stranke. Y onih slučajih, kjer tvarno zaznamenovanje istovetnosti ni mogoče, ter se istovetnost izvažanih predmetov z vvažanimi sè subsidiarnimi prigledi dotrjuje, bode se dovoljenje samö tedaj podeljevalo, kadar se c. kr. vladi verovno dokaže, da je uporaba dotične vnanje (inozemske) nezacolane tvarine biten uvet za sposobnost konkurencije na vnanjem trgu. Dunajewski s. r. Uacquehem s. r.