MATEJA ROBNIK Slovenska reprezentantka v alpskem smučanju Moj cilj pred tekmo je bil uvrstitev v prvo trideseterico. Osredotočila sem se na progo in napadala vratca. Tako sem po prvem teku prismučala v cilj na 18. mesto in bila zelo vesela, kajti uvrstila sem se v finale. V drugem teku pa sem na progo odšla neobremenjeno in dosegla svoj najboljši rezultat v svetovnem pokalu in v karieri nasploh. LETO XXXIX, 5. JANUAR 2007, CENA 1.25 EUR, 298 SIT trg ! aICA CEL'J£ 3000 nori SN00032 11. BOŽIČNO- BE| NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI DOLINI («*»>*> Učenci Glasbene šole Nazarje so se predstavili na božično-novoletnem koncertu Člani bočkega kulturnega društva pripravili praznični večer Zimska sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve -siviosoia RELAX [RELAX] Zadruga mozirje Ponedeljek 15. januar ob 17.00 Vpis je možen vsak dan na tel.: 041-227-133, v Avtošoli Relax ali na dan tečaja. Vsem kandidatom in ostalim voznikom xV želimo srečno in varno vožnjo 4^ v letu 2007 ! www.avtosola-relax.si Slike so simbolne. RADIO GOLD! WWW.radio- Wik FREKVENCA - ST« PRIJATELJI S V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz | 03/ 8370-890 Oglasite se pri nas ali nas pokličite tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na elektronski nas - CELJE -L&tùo>)l\ Tretja stran 15/44 Z velikim evrskim pokom smo državljani Slovenije stopili v leto 2007. Začela se je naša nova doba z novo valuto, a tudi z novimi skrbmi, kako bomo uspeli osvojiti to brez dvoma veliko in pomembno spremembo. Mnogi so mnenja, da nas bo v prihodnjih mesecih dvojno označevanje cen samo motilo, toda cene v slovenskih tolarjih se bodo pojavljale še vse do konca junija. Le še dvajset dni pa nas loči do 15. obletnice strateške prelomnice v izhajanju Savinjskih novic. 25. januarja 1992 je namreč izšla prva »nova« številka zgornjesavinjskega časopisa, ki je prišel v vaše domove prvič kot štirinajstdnevnik in prvič po več kot desetletju in pol spet v revijalni obliki. Takratni urednik Marko Lenarčič je v uvodniku med drugim zapisal: »Živimo v času, ko velja rek »nič nas ne sme presenetiti«. Spremembe se vrstijo po tekočem traku, tako da vseh niti zaznati ne moremo. Januar 1992 zagotovo ne bo ostal pozabljen. Mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države je dejstvo, ki ga ne more spregledati še tak nasprotnik politike. Večina ljudi pa bomo pravi pomen samostojnosti dojeli šele, ko ne bo treba vsak konec meseca trepetati ali nam bodo sploh nakazali plače, da vsaj za nekaj dni pokrijemo minus, ki ga imamo v banki.« Omenjena številka Savinjskih novic je predstavljala tudi prelomnico v moji poslovni karieri, kajti pri takratnem izdajatelju časopisa sem se zaposlil kot novinar in v že omenjeni izdaji Novic v uvodniku med drugim zapisal: »Trudili se bomo, da bo vsebina pestra in privlačna, kar naj bi se čim prej odražalo v porastu števila naročnikov in prodanih izvodov časopisa v prosti prodaji. Upamo namreč, da si bodo Savinjske novice na ta način utrle pot v (ne samo) zgornjesavinjske domove in tako postale vaš zvesti spremljevalec na poti v Evropo.« V Evropo smo medtem že prispeli, zdaj smo prevzeli tudi njeno skupno valuto evro, čez eno leto pa nas čaka še vstop v območje brez carinskih kontrol, v območje svobodnega pretoka ljudi, blaga in kapitala. To je to, kar smo si vedno želeli! Super, a ne? Letošnjo leto bo zame jubilejno. Poleg 15. obletnice novinarskega in uredniškega dela bom namreč praznoval tudi 44. rojstni dan in že zdaj vas vabim na praznovanje, čeprav bo dogodek šele v drugi polovici leta! O vsem boste pravočasno obveščeni preko vaših in naših Savinjskih novic. IZ VSEBINE: Aktualno: O človekovih pravicah v letu 2006.4 Naj občan(ka) 2006: Predstavljamo zmagovalce.......6-9 Občina Gornji Grad: Svetniki pregledali finančne obveznosti in obremenitve občine.....9 1 Kulturni dom Mozirje: Praznični koncert pevskih zborov..11 Alpsko smučanje: Prve točke svetovnega pokala za Lučanko Matejo Robnik.20 Mladi bobenček: Pogovor s pevko Tanjo Žagar..2 7 Zgornjesavinjski ansambli pomagali Kijevi družini... Štefanovo: Blagoslov konj moč in zdravje živalim ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 1, 5. januar 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 ČLOVEKOVIH PRAVICAH V LETU 2006 Ustavo smo sprejeli zato, da jo spoštujemo vsi - država in posamezniki Ob koncu leta se ponavadi ozremo nazaj in se vprašamo, kaj je minulo leto najbolj zaznamovalo. Gledano z vidika posameznika gre za najrazličnejše dogodke, gledano z vidika državljana Slovenije, pa so minulo leto zagotovo zaznamovale človekove pravice. Tako bi ob pozornejšem razmisleku zagotovo ugotovil vsak od nas. Rasna diskriminacija, pravice delavcev, pravica javnih osebnosti do zasebnosti, pravice istospolno usmerjenih oseb in nenazadnje pravica do svobodnega odločanja o splavu so le najbolj opazne v morju raznovrstnih kršitev človekovih pravic, ki smo jim bili posredno ali neposredno priča v našem letošnjem vsakdanjiku. In kar prevečkrat v letu 2006je bila Slovenija s strani Evrope, celo sveta, okrcana za svoje nespoštovanje človekovih pravic. DRŽAVA ŠČITI IN HKRATI KRŠI ČLOVEKOVE PRAVICE Vsekakor ni potrebno posebej spominjati na državne »kolobocije« okoli romske družine Strojan, ko ni več jasno, čigave človekove pravice so sploh kršene. Strojanovih ali prebivalcev Ambrusa? Zagotovo obeh strani. Država ščiti človekove pravice in jih hkrati tudi krši. Izbrisani so se po svoje pravice Naša anketa So vam bile kdaj kršene človekove pravice? Človekove pravice so zanimive za vse ljudi ne glede na raso, politično in versko pripadnost. Vsem je namreč prirojena želja po svobodi, enakopravnosti in dostojanstvu in pravico jo imajo doseči. Vendar številne raziskave v Sloveniji kažejo, da je stanje človekovih pravic le pogojno zadovoljivo. Lani smo bili priča fizičnemu nasilju nad istospolno usmerjenimi v Mariboru in Ljubljani, zaostrovale so se razmere na področju azila, posegali so v novinarsko svobodo, prisilno so preselili romsko družino, delovale so vaške straže, politični voditelji so si privoščili sovražni govor celo na javni televiziji in pozivali k nasilju. Poskusili so posegati v ustavno zagotavljanje svoboščin žensk in v zmanjševanje nekaterih že zdavnaj pridobljenih in uveljavljenih socialnih pravic... Kaj pa v Zgornji Savinjski dolini? So tudi Zgomjesavinjčanom kdaj kršene njihove človekove pravice in svoboščine? Marija Pečnik, Mozirje Ko sem hodila v službo, mi je delodajalec kršil moje pravice z neprimerno prerazporeditvijo na drugo delovno mesto in nižjo plačo. Drugače se ne morem pritoževati. V primeru Strojan se mi zdi, da bi bilo potrebno poskrbeti samo za otroke, vendar sedaj no ta račun izkoriščajo državo vsi. Vsekakor sem mnenja, da če bi se meni kaj takega primerilo, mi država in pristojne institucije ne bi toliko pomagale. Pavel Petrin, Ljubno Tu pa tam se zgodi, da so nam kršene naše pravice, vendar so te kršitve tako neznatne, da jih niti ne opazimo. Ljudje v državnih institucijah se trudijo, da bi bili z njihovim delom zadovoljni, prav tako so svoje delo korektno, vsaj do mene, vedno opravljali policisti. Ne zdi pa se mi prav, daje tako napihnjen primer Strojan. Tu seveda, nič krivi, trpijo otroci, vendar dvomim, da bi meni država toliko pomagala, če bi se znašel v enaki situaciji. Biserka Jakuš, Pusto Polje Zdi se mi, da me v življenju spremlja sreča, saj nisem nikoli doživela, da bi bile moje človekove pravice kje kršene. Delala sem v šolstvu in tudi sama skrbela, da se komu ni naredila krivica. Čeprav sem dolgo z družino v Zagrebu, ko sem se vrnila v domači kraj, so me ljudje toplo sprejeli, tako da tudi tedaj nisem imela občutka, da bi mi bile kršene kakšne pravice. Pogosto pa sem poslušala pritožbe prijateljev, katerim so bile kršene različne pravice. Zdi se mi, da je zelo pomembno, kako se ti postaviš do nekoga, tako se ti vse tudi povrne. Tudi v primeru Strojan, mislim, da mora prevladati človečnost, ne glede, kdo in kaj si. Gelca Lamprečnik, Bočna Človekove pravice so mi bile kršene v službi. Bila sem oškodovana tudi pri eni nagradni igri. Žal ne odobravam početje države v primeru Strojan. Tudi drugi ljudje so potrebni pomoči, pa je ne dobijo. Ivan Ločan, Spodnja Rečica Tu pa tam seje zgodilo, da so bile kršene moje pravice, predvsem v službi. Sam sem invalid in sem to še bolj občutil. Država slabo skrbi za invalide, prav tako tudi podjetja. Tudi policisti so bili različni. Nekateri so se obnašali korektno, drugi spet ne. Stanko Mavrič, Nizka Se je dogajalo, da so bile moje pravice kršene, vendar so te kršitve bila tako neznatne, da ni omembe vredno. Če bi se mi kdaj zgodilo, kot seje Strojanovim, pa dvomim, da bi mi država toliko pomagala. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem napotili kar v Bruselj, saj je slovenska vlada gluha in slepa za njihove prošnje. V obeh primerih je bila slovenska vlada s strani Evrope kritizirana. Nevladne organizacije in nekateri evropski poslanci so celo izrazili mnenje, da Slovenija leta 2008 ne more predsedovati Evropski uniji, dokler ne reši problema izbrisanih. Tudi v slovenskem prostoru so v minulem letu javnost burile ostre razprave glede varovanja osebnih pravic. Govorimo seveda o razkritju bolezenskega stanja predsednika republike Janeza Drnovška in evro-poslanca Lojzeta Peterleta. SPLOH ŠE IMAMO PRAVICO DO ZASEBNOSTI? Kje je meja, ki jo potegnemo med javnim interesom in varstvom zasebnosti? To se je marsikdo spraševal tudi v primeru popisa nepremičnin. Gre res za javni oziroma državni interes, ko želi država od nas izvedeti, kakšno opremo imamo v stanovanju in ali se med njo nahaja tudi klimatska naprava? Podatki o nepremičninah in njihovi opremi gredo neposredno v evidenco nepremičnin, kar je po mnenju marsikoga velik poseg v zasebnost in v nasprotju z evropskim pojmovanjem državljanskih svoboščin. Poslanec Drago Koren je v parlamentarni razpravi ob sprejemanju zakona dejal, »da je treba zbrati vse podatke, kijih rabimo, pa morda še kakšen podatek več, kot je potrebno. Od viška nas glava ne bo bolela.« Ravno ta višek pa se ne sklada najbolj s spoštovanjem državljanskih svoboščin v Sloveniji. ČLOVEKOVE PRAVICE NE SMEJO BITI NAPRODAJ! Ob govoru o pravici do zasebnosti in osebne svobode bi lahko svoj glas povzdignile tudi ženske. Predvsem mlade, ki še niso mame in želijo to postati po svoji volji. Govorimo seveda o pravici do splava, ki bi po mnenju nekaterih naših politikov morala postati plačljiva. Če že želijo splavljati, pa naj to plačajo! O telesu posameznice naj bi torej odločal denar. Še sploh lahko govorimo o pravicah človeka, natančneje žensk? Še bolj oster nasprotnik splava je papež Benedikt XVI., ki v svoji poslanici ob božiču temu dejanju brezkompromisno nasprotuje. Karje veliko bolje, kot pa predlog o plačljivosti splava, kjer politiki svoje prepričanje prodajajo za denar. Tudi delavci ne želijo svojih pravic prodati za malce večjo plačo. Gre za pravico do malice oziroma počitka med delovnim časom. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je že večkrat poudaril, da so delavske pravice pomemben del človekovih pravic, in ne gre mu oporekati, saj so delavci v prvi vrsti ljudje in šele nato delovna sila. Kar marsikateremu delodajalcu še zdaleč ni jasno, saj smo tudi v minulem letu slišali nešteto zgodb, ki grobo posegajo v človekove osnovne pravice. Svoje pravice so v lanskem letu glasno zahtevale tudi istospolno usmerjene osebe. Tako na področju odpravljanja neenakosti in diskriminacije gejev in lezbijk v zaposlovanju, kot na področju pravic do življenja v registrirani skupnosti. In do neke mere so celo uspeli. V minulem letu smo tako v Sloveniji dobili prve registrirane skupnosti istospolno usmerjenih oseb, čeprav lahko govorimo bolj o Pirovi kot pravi zmagi. Slovenci pa se žai bojimo tudi drugih »drugačnih« ljudi. MEJA, KIJE NE BI SMELI PRESTOPITI Nasprotovanje lokalnega prebivalstva domu za samske ženske z otroki, vrtcu ali šoli za otroke s posebnimi potrebami, hiši za ljudi z zdravstvenimi težavami in komunam za zdravljene narkomane je zagotovo pika na i. Kršenje človekovih pravic je meja, kije ne bi smeli prestopiti. Ob tem je lahko sram vsakega izmed nas. Vsaj tukaj bi se lahko ustavili in se resno zamislili. Pravice sočloveka lahko ščitimo le sami in le s ščitenjem pravic soljudi bomo uspeli zaščititi tudi svoje pravice. Tatiana Golob PRVI MESEC POPISA NEPREMIČNIN USPEŠNO ZAKLJUČEN Veliko zanimanje za popis nepremičnin Mimo je prvi mesec terenskega popisa nepremičnin. Na Geodetski upravi Republike Slovenije ne skrivajo zadovoljstva, saj popis nepremičnin poteka nad pričakovanji. Do sedaj je bilo v popis predanih že 206.883 stavb in delov stavb, od tega jih je popisanih že 29.310. Zanimanje udeležencev popisa nepremičnin je vidno tudi pri veliki odzivnosti na vseh vzpostavljenih kanalih pomoči. December seje zaključil nad pričakovanji Geodetske uprave, saj je do 27. decembra v popis predala že 206.883 stavb in delov stavb, kar predstavlja 12,35 odstotkov vseh stavb in delov stavb, ki so vključene v popis nepremičnin. Popisanih je že 29.310 stavb in delov stavb. Odziv javnosti na vseh vzpostavljenih kanalih pomoči je velik. Na brezplačni telefonski številki 080 21 66 so namreč do 27. decembra odgovorili že na 16.024 klicev, na elektronskem naslovu vpra-sanja@popis-nepremicnin.si pa so prejeli 2.046 elektronskih sporočil. Število obiskovalcev se povečuje tudi na spletni strani www.popis- nepremicnin.si, saj si je stran v mesecu decembru ogledalo 65.453 različnih obiskovalcev več kot 80 tisočkrat. Skupaj je spletna stran tako do 27. decembra zabeležila kar 164.804 obiskov 133.778 različnih obiskovalcev. Na že znanih kanalih pomoči lahko vsi udeleženci popisa nepremičnin pridobijo pomoč in sporočijo tudi konkretne težave, s katerimi so se morebiti srečali pri popisu nepremičnin. V kolikor imajo lastniki ali uporabniki stavb in delov stavb pripombo na popis ne- premičnin ali na popisovalca, naj to sporočijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 66 ali na elektronski naslov vprasanja@popis-nepremicnin.si. Geodetska uprava bo omogočila individualno pomoč in reševanje morebitne težave udeležencem popisa nepremičnin. Na Geodetski upravi Republike Slovenije si prizadevajo za čim manj napak, zato se že v naprej zahvaljujejo za opozorila, kijih bodo upoštevali in ustrezno reševali. IS SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Koliko denarja ste letos namenili za božično-novoletno obdarovanje svojih najbližjih? Večina anketirancev je za darila potrošila od 10.000 do 30.000 tolarjev, zelo malo pa jih je za to namenilo več kot 50.000 tolarjev. Več kot 50.000 SIT 8% Od 10.000 SIT do 30.000 SIT 44% V anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com, vas tokrat sprašujemo, ali ste bili kdaj žrtev kršenja človekovih pravic? Vaše odgovore bomo zbirali do vključno torka, 9. januarja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. e ANION GRAČNER, NAJ OBČAN OBČINE MOZIRJE Z veseljem pomaga Mozirjani pravijo, da je Anton Gračner človek, ki si vedno vzame čas za sočloveka. Pripravljen je priskočiti na pomoč ljudem v stiski, jim prisluhniti injim pomagati poiskati rešitev iz različnih zagat. Poleg tega je naj občan občine Mozirje za leto 2006, Anton Gračner, predsednik društva, ki združuje preko 1.000 članov, invalidov. Ljudi torej, ki imajo drugačne potrebe in vsakodnevne težave, kot njihovi zdravi vrstniki. Na glasovnicah, ki so Gračnerju pomagale do naziva naj občana, je bilo večkrat kot razlog zapisano, da je dober organizator in vodja. Kar vsekakorje, saj po najboljših močeh skrbi za blagor invalidnih oseb. Anton Gračner se je rodil v Šentjurju, pred štiridesetimi leti je spoznal bodočo ženo in se priženil v Ljubijo. Invalid je postal že leta 1968, zato ima dolgoletni staž in mnoge izkušnje, ki mu pomagajo pri njegovem delu. Bilje med ustanovnimi člani Drušlva invalidov Celje. Tri mandate je bil v društvu referent za šport, sedaj pa že četrti mandat predseduje zgornjesavinjskim invalidom. Zase pravi, da je že malce utrujen, da pa seje zopet pustil pregovoriti, in tako je ostal na vodilnem mestu tudi po zadnjih volitvah. Zaradi njegove vztrajnosti in požrtvovalnosti je v društvu zelo živo, vedno se kaj dogaja. Tako deluje kar pet sekcij za ročno delo, redno potekajo vadbe pikada in (foto: Benjamin Kanjir) šaha, njihovi člani prepevajo v zboru Društva upokojencev Mozirje in še kje. Organizirajo kopanja vtoplicah, poleti gredo na morje, na izlete. Gračner vsak trenutek prostega časa namenja delovanju društva, trudi se, da bi prispeval čim več k njegovemu razvoju in paleto aktivnosti še razširil. Pravi, da vrednota pomagati drugim izvira iz njegove mladosti. Že kot otroku mu je bilo vcepljeno dejstvo, da je treba sočloveku pomagati. Tako je še danes, ko z veseljem priskoči na pomoč vsakomur, ki ga za to prosi. Anton je človek, ki nerad govori o sebi. Domala v vsakem stavku mu beseda uide k članom društva, k tistim torej, ki potrebujejo pomoč. Raje pove, s kakšnimi težavami se ukvarjajo in kako jih rešujejo, kaj vse so že postorili ter kaj še bodo. Naziv naj občan mu veliko pomeni. V njem vidi, da je njegovo delo opaženo, da ga ljudje cenijo in da ure, preživete v pisarni društva ali pa na terenu, niso zaman. Vsakemu, kije oddal svoj glas, se zahvaljuje in obljublja, da bo delal vse dotlej, dokler mu bo zdravje služilo. Benjamin Kanjir VINKO RAKUN, NAJ OBČAN OBČINE REČICA OB SAVINJI Beseda »ne« zanj ne obstaja Kdo je tisti, kije vedno pripravljen storiti kakšno uslugo, si vzeti trenutek časa in priskočiti vsakomur na pomoč na območju novonastale občine Rečica ob Savinji? Bralke in bralci Savinjskih novic trdijo, da je to Vinko Rakun iz Var-polj. Vinko Rakun, po domače Markov Vine. Vedno nasmejan možakar, kmet, ki ne dovoli, da bi šel čas mimo njega. Vedno pripravljen preizkusiti kaj novega, poskrbeti za izboljšave in olajšanje vsakodnevnega dela. Novosti vpelje v vsakodnevno življenje, se trudi, da bi bilo ljudem okoli njega lažje in da bi vsi skupaj imeli manj skrbi. Poleg tega je vedno, res vedno pripravljen stopiti korak naproti človeku, ki potrebuje kakršno koli pomoč. »Ljudje so že od nekdaj vajeni, da jim priskočim na pomoč. Če potrebujejo delo z viličarjem, s traktorjem, ali če potrebujejo navadno desko ali kakšno malenkost. Tuje, vzemi si jo. Tako je bilo pri nas vedno in ljudje so tega že vajeni. Ko pride kdo s kakšno prošnjo, pustim ostalo delo in grem, naredim, kar želi in šele nato nadaljujem s svojim delom. Pri nas je bilo vedno tako,« pravi Vinko in dodaja, da se poleg kmetijstva (foto: Benjamin Kanjir) ukvarja tudi z rejo piščancev, postori kakšno malenkost v »žagi«, sprazni kakšno gnojno jamo ali opravi uro z delovnim strojem in še marsikaj. Z veseljem pove, da mu kljub vsakodnevnemu delu ostaja dovolj prostega časa za delovanje v različnih društvih. Aktiven je pri gasilcih, v turističnem društvu, pri motoristih, rad pa tudi smuča. Pravi, da sta edini druščini, kjer ga ni zraven, ribiška in lovska. To pomeni, da zna ravnati s svojim časom. Zadnje tri mandate je bil svetnik Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Vinko Rakun je torej vsestranski človek, ki zna poskrbeti za dom, družino in vsakogar, ki stopi na dvorišče njegove domačije. Beseda »ne« zanj domala ne obstaja. S svojim življenjem kaže, da vrednota pomagati sočloveku le še ni tako na psu, kot mnogokrat izgleda. Seveda pa se vsem, ki so oddali svoj glas in ga izbrali za naj občana občine Rečica ob Savinji, iskreno zahvaljuje. Benjamin Kanjir BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-nov-34: Grško podjetje, specializirano v proizvodnji, trgovini in uvozu pohištva, išče komercialno, finančno in tehnično-proizvodno sodelovanje. EIC-nov-35: Bolgarsko podjetje, ki proizvaja stroje in linije za obdelavo sadja in zelenjave, išče komercialno in tehnično-proizvodno sodelovanje. EIC-nov-42: Francosko podjetje, ki proizvaja lesene igrače, išče distributerje, podizvajalce in/ali dogovore o skupnih vlaganjih. EIC-nov-44: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in razvojem cevovodov, išče partnerja za vzajemno distribucijo, tehnično in proizvodno sodelovanje ter vzajemno proizvodno sodelovanje. EIC-nov-51 : Madžarsko podjetje, ki proizvaja kovinske izdelke (unikatna kovinska vrata in okna, jeklene konstrukcije itn.), išče partnerje za proizvodno sodelovanje in podizvajalce. EIC-nov-52: Poljsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje vrtnih strojev, išče komercialno, finančno in proizvodno sodelovanje. EIC-dec-32: Švedsko lesno-pre-delovalno podjetje išče partnerja za proizvodno sodelovanje. EIC-dec-33: Bolgarsko tekstilno podjetje išče partnerje za tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-dec-39: Grški proizvajalec štedilnikov in kuhalnikov išče partnerje za komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. EIC-dec-43: Italijansko podjetje, specializirano na področju proizvodnje in trgovanja z agroživilskimi proizvodi, išče partnerje za komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. LOJZE TERNAR, NAJ OBČAN OBČINE GORNJI GRAD Odkrivanje talentov s pomočjo ljudi (foto: EMS) Prvo presenečenje se je zgodilo leta 2001, ko so ga ljudje razglasili za zgornjesavinjsko osebnost leta. Duhovnika iz Nove Štifte, ki mu srce in misli poganja kri prekmurskih ravnic. Potem so mu občani gornjegrajske občine namenili naslov naj občana lani in ponovilo seje letos. Tu ne more biti naključij, vsaka kampanja je izključena. Odprtost vsakemu človeku je v enačaju z njegovim značajem. Življenje ga je izučilo, da poklica, ki ga opravlja, ni vredno postavljati v ospredje, če ta ni združen s človeško podobo. Ljudje to potrebujejo in od duhovnika celo pričakujejo. Njegovo razmišljanje ima podlago v svetem pismu, knjigi vseh knjig. Ternarja ne zanima drenjanje v prvih vrstah, človek v njem stremi po sočloveku. Tudi naj-manjšemuje potrebno pokazati pot do sebe, če ne zmore, je človeka treba najti. Imej veselje v Gospodu in dal ti bo, česar si tvoje srce želi, je vodilo, ki spremlja Lojzeta Ternarja skozi postaje duhovniškega poklica. Duhovniško poslanstvo je dolžno poudarjati človečnost. Črn talarje (pre)mnogokrat previsok zid za pristne stike. Še posebej pri določenih ljudeh so »gospod« še vedno strah vzbujajoča avtoriteta. Vendar mora biti duhovnik usodno povezan z ljudmi, odstira Ternar svoje misli. Zaveda se, da so ve-likokrat ljudje tisti, ki povedo, kakšne darove in talente nosiš v sebi. Slednje povezuje z obnovami vseh cerkva, v Novi Štifti, ki same po sebi ne nosijo bistvenega sporočila. Preko obnov in skupnega dela seje dogajalo združevanje ljudje, ki so v skupnosti dokazali, česa so zmožni. Pravje, da ljudje razumejo, da vsa dela niso samo sad in delo župnika. Lojze Ternar ne želi biti Cankarjev Kralj na Betajnovi v Novi Štifti, čeprav zelo jasno poudari, da se je v tem kraju udomačil in da tudi po preobrazbi slovenske cerkvene pokrajine ne namerava zapustiti tega kraja in teh ljudi. VTernarjevem življenju ni bilo nikoli plotov, čeprav, priznava, obstajajo. Za duhovniški stan se je odločil iz prepričanja poklicanosti. Ne samo maševati, biti moraš med in z ljudmi, od njih priti in se k njimi vračati. Lojze Ternar se ne misli spreminjati. Ljudje ga vidijo in sprejemajo takšnega, kot je v resnici, zato njihova mnenja izražena z glasovanjem za naj občana izražajo tudi pričakovanja. To kar dobiš, moraš opravičiti, je trden v razmišljanju prekmurski »Miškec« iz Nove Štifte. Savinjčan JOŽE PANČUR, NAJ OBČAN OBČINE LUČE Vsa družina živi za dobrodelnost (foto: EMS) Jožetu Pančurju so rojenice ob rojstvu položile v zibel vsaj dva velika talenta. Ljubezen do glasbe in petja ter izostren čut za ljudi, ki jih je življenje potisnilo v preizkušnjo. Preprost kmet izpod Rogatca še bolj preprosto pove, da rad pomaga ljudem. Na Habrovi domačiji se je v njegov- ih mladih letih stiskalo v revni sobici šest otrok in še nekaj odraslih. Preveč za normalno odraščanje in dovolj, daje že v mladih letih občutil vso bridkost pomanjkanja. Vodja vokalne skupine Habrovi fantje ni zelo veren in še manj neveren, ravno dovolj torej, da mu je bila dodeljena milost s petjem pomagati ljudem v stiski. Jože Pančur zelo odločno poudari, da priznanje pripada tudi sinovoma Jošku in Alešu, saj so v sedmih letih delovanja organizirali oziroma sodelovali na blizu štiristo dobrodelnih koncertih. Veselja do petja je v Habrovem rodu na pretek, čeprav si morajo fantje vsakdanji kruh služiti s trdim garanjem v zgornjesavinjskih gozdovih. Iz Jožetovih oči zažari, ko pripovedu- je o načrtovanem koncertu, katerega izkupiček bodo namenili rakavemu oddelku kliničnega centra. Ponosen je, da tudi sinova nosita v sebi čut za dobrodelnost. V resnici živi za dobrodelnost celotna družina, saj si brez žene oziroma mame Marije ne morejo zamišljati svojega poslanstva. Najbolj pomembno je zdravje in če pomagaš ljudem, ki zdravja nimajo, si notranje bogatejši. Življenjska filozofija Jožeta Pančurja je preprosta in polna človečnosti. Prepričan je, da je v Sloveniji odprtih preveč socialnih vprašanj, zato bi rad ob priložnosti predsedniku države dr. Janezu Drnovšku povedal, koliko ljudi v naši državi živi v resničnem pomanjkanju. Čeprav, se dopolnjuje vodja Habrovih fan- tov, da sita vrana lačni tudi v resnici in iskreno verjame. V Lučah je tako, da domačini največkrat ne vedo, kam je šla in od kod se bo vrnila družina Habrovih pevcev. Prepevajo in uživajo, kadar vidijo, da je njihovo poslanstvo obrodilo sadove. Če je potrebno, se odpravijo tudi na dom k družinam in zapojejo. Vedno zastonj, brez pokritja potnih stroškov in ostalih honorarjev, ki največkrat klestijo dobrodelne prireditve. Pri tem je Jože Pančur neizprosen. Kadar prireditev organizirajo Habrovi fantje, se morajo nastopajoči odreči povračilu stroškov. Samo tako ima zadeva smisel in pomen, denar pa morajo v celoti dobiti tisti, katerim je namenjen. Savinjčan NOVOLETNI POTRES Tresenje tul brez škode Prvi dan letošnjega leta je minuto pred četrto popoldne Zgornjesav-injčane presenetilo nekaj trenutkov trajajoče tresenje tal. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so zabeležili srednje močan potresni sunek nekaj manj kot šestdeset kilometrov od Ljubljane, severovzhodno od Jesenic, v bližini meje z Avstrijo. Po podatkih Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje je bila preliminarno ocenjena magnituda potresa 3,8. Na uradu so ocenili, da je bil učinek potresa v širšem nadžariščnem ob- močju četrte do pete stopnje po evropski potresni lestvici. Potres, ki k sreči ni povzročil škode, so čutili tudi preb- ivalci Gorenjske, osrednje Slovenije in severne Primorske. Marija Šukalo (foto: EMS) »Kjer se trudimo za ljubezen, sočutje, strpnost, razumevanje inje prisoten še kanček osebne notranje skrivnosti, tam nastaja dom. Dom ni kraj, dom je počutje.« V teh besedah Mateje Suhodolnik se odstira ena sama velika ljubezen. Do Solčavskega in vseh njenih ljudi znotraj in izven občinskih meja. Nje- (foto: EMS) Ni jih malo, ki so pričakovali, da bo Matej Pečovnik kandidiral za župana občine Nazarje. V določenem obdobju se je s to mislijo celo poigraval, vendar seje potem, ko so mu nadzorniki spomladi potrdili petletni mandat direktorja Leskoma odločil, da ostane v gospodarstvu. Na odločitve občine bo skušal vplivati kot svetnik, župan Ivan Purnat pa ga je imenoval za podžupana, tako daje v političnem smislu drugi človek v občini. Kot predsednik krajevne skupnosti si je v zadnjih desetih letih prizadeval za razvoj Nazarij in celotne občine. Priznanje smatra kot poklon za večletno delovanje skupine krajanov, s katerimi se je trudil za hitrejši razvoj kraja. V Pečovnikovem obdobju je Nazarje pridobilo šolo, športno dvo- MATEJA SUHODOLNIK, NAJ OBČANKA OBČINE SOLČAVA Središče je solčavska zgodba na ženskost je edinstvena in čista, kakor more biti čista studenčnica izpod najvišjih solčavskih vršacev. Včasih hladna skoraj do skeienja, vendar vsakokrat izvirna in nikoli ponovljiva. Mateja Suhodolnik dela v dobro kraja in uspešno rešuje vse zastavljene in naložene naloge. Nenazadnje je kot direktorica občinske uprave temu poklicno zavezana, zato ji je nenavadno, da so ljudje njeno delo nagradili z laskavim priznanjem. Niti za hip ne skriva, da je ponosna na »svoje« Solčavane. Delati odgovorno in po črki veljavnih predpisov je zanjo samoumevno kot sončni vzhod. Vendar, ugotavlja, več kot je zakonodaje, manjša je lastna odgovornost slehernega posameznika. V življenju navadnih ljudi mora biti sko- raj vse podvrženo relativni trajnosti. Drugače je z odgovornostjo in na tako izpostavljenem delovnem mestu, ki samo po sebi terja nekoliko strožjo držo. Znotraj malega kolektiva mora vladati prijateljsko vzdušje, je prepričana Suhodolnikova, kije ob neprofesionalnem županu velikokrat prepuščena lastni iznajdljivosti in tudi odločitvam. Tudi zato je Solčava središče njene zgodbe. V prelomnem času med enim in drugim županom je večina odločitev na njenih ramenih. Življenje skupnosti ne sme zastati, zimska otopelost kraja ne sme vplivati na srčni utrip lokalne skupnos- ti. Mateja Suhodolnik je hči narave. Pozitivno energijo črpa iz nje, brez tega bi bila kriza, pove pošteno in brez ovinkarjenja. Posebnost so njena uvodna razmišljanja v solčavskem časopisu Utrip. Malodane povsem arhaična govorica jo odrešuje uradniškega formalizma. Naravnost in med vrsticami spregovori prava Mateja Suhodolnik, nekoliko drzna in predrzna. Predvsem pa trdna v lastnem prepričanju. Vse kar počnejo ohranja pozitivno. Služba jo sicer okupira, vendar v isti sapi doda, da predvsem v pozitivnem smislu. Solčava je majhna občina in povsem razumljivo počnejo tudi stvari, ki niso v opisu del. So preprosto vsakdanje življenje ljudi, ki si prizadevajo skozi društva in z lastnim angažiranjem ohranjati prastaro izvirnost Solčavskega. Mateja Suhodolnik je in hoče biti zraven. Savinjčan MATEJ PEČOVNIK, NAJ OBČAN OBČINE NAZARJE Za razvoj kraja in društev rano, precej seje postorilo na infrastrukturnem področju in še bi lahko naštevali projekte, ki sojih skupaj z občino zastavili in tudi realizirali. Še naprej pa ostaja črna lisa samo središče kraja. Center se mora prostorsko razviti, ta prostor naj bi zapolnili z enim ali dvema objektoma. S tega vidika je nujna tudi prometna ureditev Nazarij, najbolj elegantno s krožišči. Matej Pečovnik verjame, da se bo v doglednem času končala agonija Glinovih podjetij. Do razvoja preprosto mora priti. Izredno ga moti, ker je celoten kompleks prepuščen komerkoli. Vsak hip se lahko vsakdo sprehodi ali zapelje po nekdanjem paradnem konju zgornjesavinjske lesne industrije. Ljudje bi morali čutiti, da gre za resen in urejen industrijski kompleks, zato Pečovnik iskreno upa, da se bodo odgovorni vendarle dogovorili vsaj za minimalno stopnjo varovanja. Še ena družbena bolečina muči predsednika nazorske krajevne skupnosti, ki se po najboljših močeh trudi biti član večine krajevnih društev in organizacij. Z nekoliko grenkim priokusom pripoveduje o športnem društvu, za katerega smatra, da je v določenem obdob- ju premalo naredil. Dve desetletji nazaj so bili nazorski športniki med najboljšimi v dolini, sedaj je društvo v nekakšnem zatonu. Tudi zaradi vpliva športne dvorane, ocenjuje Pečovnik, kije ljudi razdelila med različne športne kolektive. Šport je torej še ena od nalog, s katero se bo Pečovnik spopadal. Verjame, da jim bo uspelo pridobiti zdravo ekipo, ki bo gradila aktivnosti nazorskega športnega društva na novih temeljih. Savinjčan OSNOVNA SOLA NAZARJE Zapojmo v decembru V torek pred počitnicami je bil v jedilnici nazorske osnovne šole koncert z naslovom Zapojmo v decembru. Nastopili so vsi šolski zbori pod vodstvom Katje Gruber. Mlajši otroški zbor seje izkazal s tremi pesmimi, starejši otroški pevski zbor seje kljub intenzivnim pripravam na predstavitev glasbene pravljice Rdeča kapica uspel naučiti ljubki pesmi Indijanci in Želje. Iz Šmartnega je prišel zbor osmih otrok, ki so zapeli V dolinici prijetni in Moj dedek je frajer, takoj za tem so se jim pridružili še pevci OPZ Nazarje in pesmi iz njihovih grl so kar donele. Mladinski pevski zbor se je izkazal tudi s solistkami Evo Vačovnik, Petro Lamprečnik, Nejo Presečnik, Klaro Praznik in Mojco Spende. Za zaključek so vsi štirje zbori skupaj zapeli štiri pesmi, na violini sta jih ubrano spremljali Eva Vačovnik in Nika Ganič, z bobni pa je določal ritem Luka Venek. Vse pesmi je na klavir spremljal nepogrešljivi Toni Acman. Program sta povezovali Emanuela Eduard in Helena Kalin. Nastopajoči in njihova voditeljica Katja Gruber so sporočilo koncerta povedali še z besedami J. Ruski-na: »Vse življenje je glasba, če se le pravočasno dotakneš pravih strun.« Nastopajočim in številnim poslušalcem seje zahvalil ravnatelj Jože Kavtičnik, ki je vsem skupaj zaželel še vesele praznike in srečno novo leto. Ksenija Fänrich MIRKO STRAŠEK, NAJ OBČAN OBČINE LJUBNO Biti lastnik je najveija odgovornost Mirko Strašek sodi v skupino ljudi, ki težijo k popolnosti lastnega dela, čeprav se globoko zavedajo, da popolnost kot nekaj absolutnega ne obstaja. Čeprav izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, o tem ne razmišlja. Če bi gledal samo svoje interese, bi izstopil z vlaka, ki se imenuje KLS. Firma, v kateri je direktor, je njegova druga največja ljubezen, prva pa je vsekakordružina. Strašek na Ljubno ne hodi v službo, to je njegov način življenja, zato se ni vredno čuditi, da je v podjetju že ob pol šestih zjutraj in odhaja, ko pade mrak. Veselje, ker hčerki stopata po poti, ki stajo začrtala z ženo Faniko. Vsa modrost je v nenehni krepitvi družinskih vezi. Straškovi imajo svoje notranje življenje, v katerem imajo svoj prostor tudi portretirančevi sestri in 91-letna mati. Kadar so skupaj, obvezno zapojejo, in to daje človeku novih moči ter poguma biti klen in pošten Slovenec. V Slovencih je premalo zmagovalne miselnosti. Zakaj bi morali biti tujci lastniki slovenskega premoženja, se sprašuje Strašek, trdno prepričan, da prihajajo s političnih vrhov glede tega vprašanja napačni signali. Kot da ni zaupanja v lastne ljudi. V KLS dokazujejo, da znajo biti lastniki in obenem dobro poslovati. To utrjuje samozavest ljudi. Zaposleni morajo čutiti, da so pomemben in spoštovan člen v podjetju, ki je na svojem področju med najuspešnejšimi v Evropi. Kdor se ne spoštuje, ne more pričakovati, da ga bodo spoštovali drugi. V KLS imajo obraz, imajo pokončno držo, s katero v širokem evropskem prostoru izkazujejo globoko pripadnost slovenskemu poreklu. Mirko Strašek je v resnici fenomen. Vlogo direktorja razume v širšem družbenem kontekstu, zato verjetno v »njegovo« firmo verjame tudi lokalno okolje. V KLS delajo ljudje, ki v firmi puščajo delček srca. Zato so pripravljeni tudi potrpeti in menda je v takšnem pojmovanju ključ za izhod iz velikih težav, ki sojih doživljali v letih tranzicije. Nič jim ni bilo podarjeno. Strašek v mislih podoživlja pretekla leta. Vsako priznanje človeku dobro dene, vendar se od tega ne živi. Pomembno je, da ima KLS perspektivo. V kolektivu dela ogromno mladih ljudi, v letošnjem letu načrtujejo obnoviti vodstveno ekipo. Zadeve morajo biti razvojno naravnane. Priznanje, ki so mu ga namenili Ljuben-ci je po Straškovem globokem prepričanju namenjeno podjetju. Ne dogaja se prav pogosto, da se občani pohvalijo z določenim kolektivom. V KLS so po zaslugi direktorja, ki ni nikoli podvomil v ljudi in pošteno delo, prehodili strmo in naporno pot, ki sojo uspeli precej zravnati. Vendar cesta pelje naprej in uspeh ni nikoli absoluten. Vsak dan se začne vsak dan znova. Savinjčan GORNJEGRAJSKI SVETNIKI PREGLEDALI FINANČNE OBVEZNOSTI IN OBREMENITVE OBČINE Občinske finance pod drobnogled računskih sodnikov? V Gornjem Gradu postaja praksa, da občinski svetniki najbolj občutljiva vprašanja prihranijo za konec seje in temu so ostali zvesti tudi na zadnjem decembrskem zasedanju. Predsednik odbora za proračun Andrej Presečnik (SLS) je kolege seznanil, da je velik del občinskih nepremičnin Probanka obremenila s hipotekami. Gre za približno devet hektarjev kmetijskih površin, javnih poti, stav-bišč, med drugim tudi pokopališča v Bočni. Dodaten problem je, pravi Presečnik, ker sta obremenjena oba stanovanjska bloka in celo površine, katere bi bilo potrebno na podlagi zakona o denacionalizaciji vrniti Nadškofiji Ljubljana. Ob teh podatkih so se svetniki nekoliko retorično vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi gornjegrajsko premoženje postalo last Probanke, dejstvo poje, da bodo člani odbora za nepremičnine temeljito pregledali občinsko premoženje. Kar se neposrednih finančnih obveznosti tiče, je evidentno, da občina dolguje različnim upnikom preko 98 milijonov tolarjev. Po Presečniku gre za različne obveznosti iz preteklih let, med katerimi so lizing za gasilske avtomobile, kredit za čistilno napravo in obveznosti do Probanke, po vsej verjetnosti pa se bo izkazalo, daje dolg še višji. Problem je, ocenjuje Andrej Presečnik, da Probanka v letu 2006 obremenjuje občinski proračun kar za 21 milijonov tolarjev. »Če bodo te stvari rešene, bomo lahko sprejeli normalen proračun, v nasprotnem se lahko zgodi, da bo plačevanje starih obveznosti zadušilo osnovno šolo, komunalo in še koga,« je nič kaj optimistično napovedal Presečnik. Presečnikov strankarski kolega Rafko Žerovnikje spregovoril o zamolčanih podatkih in ponovno poudaril, da ne verjame, da je za preteklo problematično poslovanje občine vedel samo bivši župan Toni Rifelj. »Med današnjo in prejšnjo sejo je bilo kar nekaj sestankov posameznih odborov. Vsi so obravnavali problematiko trenutnega stanja in pridobivali podatke od občinske uprave oziroma podatke o podjetjih v občinski lasti. Odkrilo seje kup stvari, za katere prejšnji občinski svet in nadzorni odbor nista vedela. Po informacijah svetnikov iz prejšnjega sklica Za svetnika Rafka Zerovnika (SLS) je nedopustno, da so bili v prejšnjih mandatih svetniki prikrajšani za pomembne informacije, od katerih je v veliki meri odvisen tudi finančni položaj občine (foto: EMS) so jim bili ti podatki prikriti, čeprav bi po zakonodaji te stvari morali vedeti oziroma bi o njih moral biti seznanjen prejšnji nadzorni odbor. To zagotovo ni bilo odvisno samo od enega človeka, ampak je za to odgovorna sedanja in prejšnja občinska uprava. Mi nismo pristojni za ugotavljanje kazenske odgovornosti o zamolčanju podatkov in zavajanju svetnikov. Pozivam župana, da preko svoje pravne službe pridobi mnenje o potrebnih ukrepih,« je naslovil apel na župana Stanka Ogradijo (SLS) Žerovnik, ki seje pripravljen javno opravičiti vsem iz občinske uprave, če se bo na podlagi kvalificirane preiskave dokazalo, da so poslovali v skladu zzakonskimi in moralnimi normami. Z ugotovitvami je soglašal tudi neodvisni svetnik Niko Purnat. Po njegovem imajo vsi, ki naj bi v preteklosti bdeli nad izvajanjem občinskega proračuna, imena in priimke ter naslove in v kolikor so zadeve v resnici prestopile zakonsko določene okvire, je treba od vseh terjati odgovornost. Po razpravi je pretehtalo prepričanje, da je za ugotavljanje poslovanja bivšega župana in občinske uprave pristojno računsko sodišče, zato je bil na predlog župana Ogradijo izglasovan sklep, da bodo računsko sodišče še ta mesec pozvali, da opravi pregled. Savinjčan REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE V OBMOČJU NARAVNEGA SPOMENIKA IGLA Poseg na območju s posebnim naravovarstvenim statusom »V zvezi z rekonstrukcijo ceste pri Igli je Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje sodeloval s strokovnim mnenjem. V okviru mnenja smo opravili presojo sprejemljivosti posega na varovana območja in predlagali omilitvene ukrepe v obliki projektnih pogojev. Na podlagi mnenja je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala naravovarstvene pogoje, skupno 15 točk. Sredi aprila lani je ARSO po preverjanju projekta podala naravovarstveno soglasje za navedeno rekonstrukcije ceste Luče-sestre Logar,« odgovarja Tomaž Acman zZavoda RS za varstvo narave na vprašanje, ali je Direkcija RS za ceste pred pričetkom del pridobila vsa potrebna mnenja in soglasja. Gre za nadvse občutljivo območje, zato so domačini in laična naravovarstvena javnost z velikim nezaupanjem pospremili začetek del, za katere na Direkciji RS za ceste zagotavljajo, da so v javnem interesu, kar naj bi bil po Zakonu o graditvi objektov zadosten razlog, da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Tomaž Acman pravilno ugotavlja, ko pravi, da »območje soteske pri Igli predstavlja eno najvrednejših alpskih krajin z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in vizualne privlačnosti. Temu primerno je območje varovano na podlagi naravovarstvene zakonodaje. Ureditveno območje leži na območju štirih naravnih spomenikov: obelisk Igla, soteska Savinje pri Igli, Savinja od izvira do Ljubnega in presihajoči studenec, ki so hkrati naravne vrednote državnega pomena, dveh Natura območij in ekološko pomembnega območja.« Acman nadalje razlaga, da so bili naravovarstveni pogoji podani na podlagi veljavnih varstvenih režimov in smernic in se nanašajo tako na ohranitev obeliska Igle, vodotoka kot celotne soteske. Pogoji natančno opredeljujejo tudi izvedbo del, ki jih je ARSO povzela tudi v izdanih pogojih, v katerih je zelo jasno opredeljeno, da na ožje območje skalnega obeliska Igla ni dovoljeno posegati. Območje pri Igli predstavlja eno najvrednejših alpskih krajin z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in vizualne privlačnosti, zato vsak poseg v to območje sproža občutljiva vprašanja (foto: EMS) Zaradi rekonstrukcije naj bi ostala nespremenjena tudi vidna podoba soteske, zato je po doslej opravljenih delih težko brez dvoma trditi, da je investitor oziroma izvajalec del v celoti spoštoval naravovarstvene pogoje. Razen če odstranitev skalne stene neposredno pod Iglo ne pomeni posega na ožje območje znamenitega obeliska. V vsakem primeru je iz dokumentov, ki nam jih je posredovala Direkcija RS za ceste, jasno razvidno, daje ARSO izdala naravovarstvene pogoje in vodno soglasje za omenjeno rekonstrukcijo že v začetku minulega leta, čeprav nam je v začetku decembra pooblaščenka Agencije RS za okolje Verica Vogrinčič v pisni obliki zatrdila, da v Sektorju za vodovarstveni režim in vodno infrastrukturo ni bila obravnavana vloga za pridobitev vodnega soglasja ali projektnih pogojev (informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda) za rekonstrukcijo ceste med Lučami in Solčavo. Savinjčan OBČINSKI SVET LUČE Rebalans enak proračunu Lučki občinski svetniki so na zadnji seji v lanskem letu potrdili rebalans proračuna za 2006, ki ostaja enak sprejetemu proračunu v višini 336 milijonov tolarjev. V bistvu je šlo za prerazporeditve sredstev znotraj proračuna, razlaga župan Ciril Rose. Svetniki so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju občine do sprejetja proračuna za tekoče leto, ki mora biti potrjen najkasneje do konca marca. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve, ki jo vodi Jernej Plankl, so bili imenovani člani komisij in odborov pri občinskem svetu. Predsednike bodo izbrali na prvih sejah delovnih teles, znana sta predsednika odbora za kmetijstvo, ki ga bo vodil Tomaž Robnik in odbora za turizem in malo gospodarstvo, kateremu bo predsedoval Jože Vavdi. Savinjčan ŠTEFANOVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Blagoslov konj moč in zdravje živalim Na Štefanovo goduje zavetnik konj in živine. Na ta dan v številnih krajih po Sloveniji opravijo blagoslov konj. Tradicijo tovrstnega žegnanja na dan svetega Štefana gojijo tudi člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, zato so k blagoslovu pripeljali svoje štirinožne ljubljence k cerkvama Janeza Krstnika v Šentjanžu in svetega Petra v Bočni. Obred sta po svetih mašah opravila rečiški in šmarski župnik Ferdinand Luknar in Peter Mračun. Blagoslov, katerega seje udeležilo večje število konjenikov in voznikov dvovpreg, naj bi konjem prinesel moč in zdravje ter dobrega sožitja s svojim gospodarjem. Blagoslovljena voda in sol naj bi živali obvarovala bolezni in poškodb. Marija Sukalo štirinožne ljubljence (foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Zgornjesavinjski ansambli pomagali Kijevi družini Na praznični večerdneva državnosti je bil na Ljubnem vdvorani kulturnega doma koncert, na katerem so nastopili narodnozabavni ansambli iz Zgornje Savinjske doline. Ideja Vinka Jeraja, muzikanta iz Savine pri Ljubnem, sicer člana narodnozabavnega ansambla Pero, da zbere zgomjesavinjske glasbenike na dobrodelnem koncertu, je padla na plodna tla. Idejni vodja koncerta Vinko Jeraj (levo) v pogovoru z Boštjanom Kumprejem, ki so mu namenili pomoč (foto: Franjo Atelšek) Devet glasbenih skupin, od Ansambla bratov Dobrovnik Iz spodnjega dela doline do Hab-rovih fantov, ansamblov Ojstrica in Zvončki iz Luč, seje odzvalo vabilu k dobrodelnosti. Glasbeniki so na dobri dve uri trajajoči prireditvi ob spremnih besedah modera- torke večera Elizabete Jakop in humorističnih točkah Mira Klinca - Klobasekovega Pepija dodobra ogreli srca obiskovalcev. Le-ti so do zadnjega kotička napolnili dvorano ljubenskega »kulturnega hrama« in zopet, kot pred nedavnim na podobnem Miro Klinc - Klobasekov Pepi je obiskovalce spravljal v smeh s svojimi humorističnimi točkami (foto: Franjo Atelšek) koncertu dokazali, da čut za dobrodelnost med ljudmi na Ljubnem še ni zamrl. Tokrat nabrana sredstva so bila namenjena družini Kumprej, po domače Kijevi iz Tera nad Ljubnem. Pri njih se že par let borijo za zdravje njihovega sedaj dvajsetletnega sina Boštjana. Pred dobrima dvema letoma je zbolel za levkemijo, ki so jo po besedah mame Tatjane z dolgotrajno terapijo, kot kaže, uspešno premagali. Posledično pa so se pojavile nove bolezenske težave, zaradi katerih se obetajo Boštjanu novi operativni posegi in s tem povezani stroški. Prav slednje je bilo tudi povod za Jerajevo idejo - denarno pomoč omenjeni družini, ki soji znali prisluhniti povabljeni glasbeniki, predvsem pa številni obiskovalci prazničnega koncerta, kije bil zaradi izkazane dobrodelnosti še bolj prazničen. Franjo Atelšek Praznični koncert pevskih zborov Na dan samostojnosti in enotnosti je bil v dvorani mozirskega kulturnega doma koncert, na katerem sta nastopila zbora, ki delujeta v okviru Kulturnega društva Mozirje. Najprej so na oder stopile pevke in pevci mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Anton Acman, za njimi pa so zapeli pevci moškega pevskega zbora, ki delujejo pod okriljem Antona Petka. Koncert večinoma domačih, nekaterih že ponarodelih pesmic je sovpadal z odločitvijo, ki sojo Slovenke in Slovenci sprejeli pred šestnajstimi leti. Takrat je bila na plebiscitu izglasovana ustanovitev samostojne države. Slovenija odtlej stopa po svoji poti, ki sicer ni vedno ravna, je pa edinstvena. Te dejstva je omenil govornik, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Pomen takratne odločitve čutimo še danes, navdaja pa nas s ponosom in trdno voljo, da so bile odločitve tistega časa pravilne. Prednovoletni čas je čas prazničnega vzdušja, čas družinskih praznikov in trenutkov miru. V tem stilu so bile izbrane pesmi, ki so se razlegale z odra kulturnega hrama. Tudi božično naravnane vrstice je z recitacijskimi vložki dopolnil Roman Čretnik, ki je z mislimi izpod peresa Simona Gregorčiča in Matije Tomca nadgradil urico druženja kulture željnih. Tradicionalni praznično obarvani koncert se je končal s skupno pesmijo obeh zborov. Sveta noč seje zato razlegala od odra do zadnjih vrst, vmes pa trkala na srca in občutke obiskovalcev. Benjamin Kanjir Tradicionalni praznično obarvani koncert sta pevska zbora zaključila s pesmijo Sveta noč (foto: Benjamin Kanjir) KULTURNI DOM MOZIRJE BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI Čas za prijatelje in petje V torek, 26. decembra, so člani bočkega kulturnega društva pripravili božično-novoletni koncert in ga posvetili tudi dnevu samostojnosti. Večer glasbe, petja in razvedrila so pričeli najmlajši ter s svojo razigranostjo in prisrčnostjo navduševali preko petja in recitacij poslušalcem razgrnili tudi osnovnošolci iz Nove Štifte in Bočne. Pri tem so jim bile v pomoč njihove mentorice, ki so poskrbele, daje na odru potekalo vse brez zagat. Vojko Zavolovšek sije za predstavitev pred Moški in pevski zbor KD Bočna sta zapela Verdijev Zbor sužnjev iz opere Nabucco (foto: Marija Šukalo) številno občinstvo v dvorani zadružnega doma. Sprva negotov korak, nato otroško razposajenost in igrivost, so pokazali tako malčki iz bočkega kot gornjegrajskega vrtca. Veliko božičnih misli in prazničnih utrinkov so domačo publiko izbral klavir, čeprav obvlada tudi številne druge instrumente. Bogat program različnih pesmi, od romantičnih do božičnih, so predstavili pevke in pevci ženskega in moškega pevskega zbora domačega kulturnega Ples vrteških otrok (foto: Marija Šukalo) društva pod taktirkama Jožeta Pustoslemška in Vinka Železnika. V prazničnem večeru je božično-novoletno poslanico namenil tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, kije prepričan, da sije za prijatelje treba »čas vzet in tudi kdaj zapet«. »Ni dovolj bogato obložena miza, potreben je tudi čar takšnega večera, kot je danes. Zato želim, da ponesemo ta čar v leto, ki prihaja, naj bosta topla beseda in lepo uglašena pesem tisti, ki izvabita nasmeh z naših ustnic,« je ob dobrih željah za leto 2007 med drugim dejal župan Ogradi. Marija Šukalo BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V NAZARJAH Za lepo glasbo si je vredno vzeti CO »O 05 ^ o _S5 o o Q_ Q_ Q_ Q_ »C/5 Če bili bi slavčki, bi na tvoj vrt poleteli in iz hvaležnih src ti lepo pesmico zapeli. Drasi JANEZ ŽUNTER Vse najboljše za tvoj JLA rojstni dan! WWo Vsi, ki te imamo radi! »Dedi, 60 poljubčkov od Jona in Izaka!!!« c r*- ^ o o S § f > O u (0 A ® l— r— o. o -| _ 00 cx E ro oj ! H I Plorjanu za 1. rojstni dan Eno zvezdico za srečo, eno zvezdico za iskrico v očeh. Vse zvezde neba naj se ti spustijo v dlan in ti polepšajo ta poseben dan! To so želje botrce Darje. Vitamini in minerali v boju za zdravje MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Vitamini in minerali so količinsko v naši prehrani prisotni v najmanjši meri, a so za pravilno delovanje organizma nepogrešljivi. So zaščitne hranilne snovi, ki uravnavajo biološke procese v telesu. Lahko bi rekli, da danes našo presnovo moti toliko dejavnikov, da odsotnosti posameznega vitamina ali minerala ne moremo zlahka dokazati. Vemo pa, daje za našo odpornost in naše zdravje zdrava uravnotežena prehrana poleg gibanja najvažnejša, zato moramo skrbeti, da dnevno in tedensko pokrijemo naše potrebe po vitaminih in mineralih in imamo vedno tudi neke »minimalne zaloge« teh pomembnih hranilnih snovi. VITAMINI Vitamine delimo na v maščobah topne A, D, E in K ter v vodi topne vitamine skupine B in C vitamin. Za posamezne vitamine se uporabljajo še druga imena, ki izvirajo iz njihove kemijske zgradbe: A - retinol, D - kalciferol, E - alfa fokoferol, K -filokinon; za v vodi topne pa BI -tiamin, B2 kompleks - riboflavin, folna kislina, niacin, pantotenska kislina, B6 - piridoksin, B7 ali H -biotin, B12 - kobalamin, C -askorbinska kislina. Zlasti na področju v vodi topnih vitaminov vlada precejšnja raznolikost v poimenovanju, zato si raje zapomnimo to, da so za presnovo zelo pomembni in ker so topni v vodi, njihovi presežki telo tudi zapuščajo, zato jih moramo stalno uživati. Nahajajo se v svežem sadju, zelenjavi, žitaricah, algah, svežem mleku, mesu in drobovini. V maščobah topni vitamini pridejo v naše telo skupaj s hrano, ki vsebuje vsaj kanček maščobe, v organizmu se skladiščijo. Vsebujejo jih mleko, jajca, ribe, sadje in zelenjava. Tako količine vitaminov vživilih, kakor potrebe organizma po vitaminih so zelo majhne, zato jih izražamo v miligramih in mikrogramih, pomemben podatek pa je % RDA (recom- mended daily amount), ki označuje odstotek doseganja priporočene dnevne količine vitaminov v hrani. RDA se nanaša na minimalne in ne optimalne potrebe po posameznih vitaminih in mineralih. MINERALI Mineralne ali rudninske snovi so hranilne snovi, ki ostanejo po popolnem sežigu hrane ali živila v obliki pepela. V organizmu imajo tri osnovne naloge: zlasti kalcij in fosfor gradita kosti in sestavljata skoraj polovico čvrstega kostnega tkiva; minerali kot sestavni deli encimov in beljakovin uravnavajo biološke procese v organizmu; so sestavine telesnih tekočin in uravnavajo osmotski tlak v celicah. Glede na vsebnost mineralnih snovi vteiesu jih delimo na makroe-lemente (kalcij, fosfor, magnezij, natrij, kalij in žveplo) ter mikroelemente ali elemente v sledovih (železo, baker, kobalt, fluor, jod, mangan, cink, selen). Telo jih lažje izkoristi vezane na organsko snov, zato tako mineralne kot vitaminske dodatke k prehrani uživamo ob obrokih. Zadostne količine izkoristljivih mineralnih snovi dobimo le v pestri, sveži in pravilno pripravljeni hrani, saj vsa naravna živila vsebujejo več ali manj mineralnih snovi. KAJ BOMO JEDLI? Sveže sadje in zelenjava vsebujeta največ raznovrstnih vitaminov in rudnin. Veliko mikroelementov in vitaminov vsebujejo žita v luskah in kalčkih, v jedrih, iz katerih je večina mok, pa žal ne. Zato so za zdravo prehrano pomembna le cela žitna zrna, stisnjena v kosmiče ali zmleta v polnovredno (polnozrnato) moko in razne kaše. Pomembno vsebnost vitaminov in mineralov imajo še sveže mleko in mlečni izdelki ter sveže meso in ribe, kijih uživamo v mnogo manjših količinah kot sadje in zelenjavo ter žita. Čiste maščobe, sladkor in sol za našo prehrano niso omembe vredni (kolikor jih uživamo, je preveč)! Prej naštete skupine živil namreč vsebujejo poleg vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in beljakovin tudi veliko ogljikovih hidratov (bolj ali manj kompleksnih sladkorjev) ter skrite maščobe, ki so nosilci vitaminov in za vsakdanje življenje človeka z manjšimi fizičnimi obremenitvami povsem zadostujejo. VOZILI SMO: FORD S MAX Evropski avto leta 2007 Le česa si proizvajalci avtomobilov še ne bodo izmislili? Novi avtomobilski razredi rastejo kot gobe po dežju, kajti čim proizvajalci opazijo tržno nišo, že se z vso vnemo vržejo v razvoj in širitev prodajne ponudbe. Ford z modelom C max žanje lepe uspehe na trgu, saj je neposredna konkurenca VW touranu in ostalim, vendar mu to očitno ni dovolj, saj na trg plasiral še križanca med C max-om in večjim galaxijem, in rodil seje -S max. S max je namenjen mladim družinam z aktivnim načinom življenja. S svojimi 4.768 mm dolžine se uvršča med večje enopros-torce. Njegova zunanja podoba je v skladu z novim Fordovim dizajnom, kar pomeni ostre bočne linije, ki v tem primeru optično znižujejo avtomobil. Zadek je prikupen in neprimerno lepši kot pri C maxu. Kljub svoji velikosti S max deluje športno in napadalno. Notranjost je razkošna in prostorna ter zmore zadovoljiti tudi zahtevnejše uporabnike. Prtljažni pros- tor ob petih sedežih meri preko tisoč litrov, če pa je v avtomobilu sedem sedežev, se le-ta zmanjša na 285 litrov. Paleta opreme in varnos- tnih dodatkov je napisana na treh listih formata A4, zato o tem ne kaže izgubljati besed. Za lažjo odločitev ima kupec na izbiro tri pakete: ambiente, trend in titanium. Motorna paleta zajema v tem trenutku dva bencinska (2.0 145 KM in 2.5 220 KM) in tri dizelske agregate (1.8 125 KM, 2.0 TDCI 130 ali 140 KM). V testnem modelu je bil vgrajen slednji, ki se ponaša s tihim delovanjem in 320 Nm navora, če pa plin na hitro pohodimo do konca, se vklopi tako imenovana »overboost« funkcija, kar pomeni 340 Nm navora za hitra prehitevanja in reševanje iz neprijetnih situacij. Vse skupaj zadostuje za 196 km/h končne hitrosti in pospešek 10,2 s do 100 km/h pri povprečni porabi 6,4 litra na 100 prevoženih km. Vtisi z vožnje so prijetni, saj seje S max izkazal s prostornostjo, kvalitetno obdelano notranjostjo, dobro preglednostjo in za forde značilno odličnim volanskim mehanizmom. Motor deluje suvereno, saj lepo vleče že iz nizkih vrtljajev, torej nič čudnega, da je bil S max izbran za evropski avto leta 2007. Igor Pečnik ] PRVE TOČKE SVETOVNEGA POKALA ZA LUČANKO MATEJO ROBNIK Odločnost in borbenost zagotovitev za dobro uvrstitev Čas je začel teči. Prvi vmesni čas je bil dober. Že smo jo videli na progi -našo Matejo - odločno in borbeno. Napetost je naraščala vse do cilja. Prevozila je ciljno črto, čas je bil odličen, uvrstitev v drugi tek zagotovljena. Od sreče so se nam orosile oči, sledili so objemi, vzkliki, občutki, ki jih človek težko opiše, lahko jih le doživi. Drugi tek je bil enako dober.« Tudi ostali Matejini navijači delijo Cvetkine občutke in menijo, da je tekma zgodovinskega pomena za tako majhno občino, kot so Luče. Mateja, ki zares uživa v tem belem cirkusu, pravi, da je včasih težko in obremenjujoče, vendar dobri rezultati, mednje vsekakor sodijo tudi 1. in 2. mesto na FIS tekmovanjih v veleslalomu v Avstriji ter 11. mesto na evropskem pokalu v veleslalomu na Norveškem, poplačajo ves trud in dajo še dodatno motivacijo. A, odlična smučarka in vzorna dijakinja ter dekle z velikim srcem, močno voljo in odločnostjo, ostaja skromna, kot je bila do sedaj. »Nestrpno že pričakujem tudi zlato lisico, kjer bomo punce tekmovale pred domačim občinstvom na domačih tleh. Tako tudi vas vabim, da si ogledate to tekmo v živo ali pred vašimi televizijskimi ekrani in navijate ter se veselite z nami, hkrati pa vam želim srečno novo leto 2007, uživajte v tem, kar delate, in imejte radi svoje življenje.« Marija Šukalo Lanskoletna naj občanka Luč Mateja Robnik s svojimi rezultati na belih strminah skrbi, da se ime domačega kraja sliši tudi na svetovno znanih smučarskih prvenstvih. Preteklo trdo delo v domačem smučarskem klubu ob trenerju Tomažu Robniku in Sašu Lekiču se dobro obrestuje. Na nedavni tekmi v Semmeringu, kjer je bil na sporedu ženski veleslalom za svetovni pokal alpskega smučanja, je razveselila vse slovenske ljubitelje tovrstnega belega športa in se kot najhitrejša Slovenka druge proge uvrstila na 18. mesto tertako osvojila prve točke na tekmah najvišjega ranga. »Moj cilj pred tekmo je bil uvrstitev v prvo trideseterico, do sedaj mi to namreč ni uspelo. Vedela sem, da če bom smučala tako kot na treningu, mi finale ne uide. Pred startom prvega teka sem imela dober občutek, čeprav sem bila precej vznemirjena. Po glavi so mi rojila vprašanja, na katera nisem mogla odgovoriti, čutila sem težo bremena, ker sem vedela, daje pred mano pomembna tekma. A ko sem se pognala po progi, je vse to izginilo, osredotočila sem se na progo in napadala vratca. Tako sem po prvem teku prismučala v cilj na 18. mesto in bila zelo vesela, kajti uvrstila sem se vfinale. V drugem teku pa sem na progo odšla neobremenjeno in dosegla svoj najboljši rezultat v svetovnem pokalu in v karieri nasploh.«je o sami tekmi povedala 19-letna Lučanka, za katero je bil Semmering, kjer sojo spodbujali tudi njeni navijači iz domačega kraja, deveti nastop na tekmi svetovnega pokala. In kakšni so občutki ljudi, ki so svojo favoritinjo gledali ob progi in trepetali ob vsaki prevoženi stotin- Robnikova je na tekmi v Semmeringu osvojila prve točke svetovnega pokala pokala za Matejo. Proga je bila Tina Maze in Ana Drev. izredno trda, ledena. Sledila je ser- Ob napovedi naše favoritinje smo ija odstopov, napetost v nas je nar- stisnili pesti, srca so začela močne- aščala. Dobro sta nastopili tudi je razbijati, kolena so se nam šibila. ki? Mama Cvetka, ki, kot pove, šele sedaj dojema, kakšen uspeh je to bil za hčerko Matejo, nam je zaupala, kako je doživljala čas, ko se je punca spustila po progi: »Že zjutraj, ko smo se odpravljali na pot, so nam misli uhajale na tekmo, a nismo veliko govorili. Vsi smo si želeli isto - prve točke svetovnega Mateja Robnik: »Vedela sem, da če bom smučala tako kot na treningu, mi finale ne uide.« (foto: Marija Šukalo) JU-JITSU KLUB SAMURAJ Na novoletnem turnirju osvojili kar tri prva mesta Zadnje tekmovanje v letošnjem letu je bilo za borce Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada ponovno uspešno. Petega mednarodnega novoletnega turnirju v ju-jitsu borbah, ki je potekalo 16. decembra v Sevnici, seje zaradi poškodb in bolezni sicer udeležila skromna odprava kluba. V kategoriji kadetov do 81 kg je nastopil Tadej Debeljak. Vfinalni borbi sije z nekaj dobro izvedenimi meti prislužil večje število točk od nasprotni- ka in stopil na najvišjo stopničko. Med mladinci sta v kategoriji do 77 kg nastopila David Stergar in Rok Purnat. Rok sije priboril peto mesto, David pa je kljub poškodbi zasedel sedmo mesto. Suzana Sternad je v kategoriji članic do 55 kg zasedla prvo mesto. Zlato medaljo sije priboril tudi Gregor Ročnik (člani do 77 kg), kije iz borbe v borbo postajal močnejši in trn v peti svojim nasprotnikom. Barbara Virant Tadej Debeljak pri izvajanju meta uki-goshi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Marljivo delo kadetov in mladincev Ekipi kadetov in mladincev nazorskega košarkarskega kluba, ki tekmujeta v drugi slovenski košarkarski ligi, v tej sezoni trenira Marko Finkšt. Kar nekaj košarkarjev igra za obe ekipi. Ob sobotah so na sporedu kadetske, ob nedeljah pa mladinske tekme. V prvem delu tekmovanja so se izkazali kadeti, ki so zabeležili sedem zmag in le tri poraze in se uvrstili v prvo jakostno kategorijo 2. lige. Nekateri igralci te ekipe so bili člani lanskoletne pionirske generacije, kije zabeležila uvrstitev v 1. SKL na 22. mesto v najvišjem rangu tekmovanja. Z dobrimi igrami, skupaj s tremi leto dni starejšimi soigralci, nadaljujejo tudi med kadeti. Dvakrat so premagali Prebold in Velenje, po enkrat pa Krško, Zlatorog B ter Zagorje. V drugem delu tekmovanja, ki se začne 13. januarja in konča 17. marca, se bodo pomerili z Grosupljem, Pingvini Šmartno, Union Olimpijo B in Triglavom A, z ekipo Zlatorog B pa so dvakrat že igrali v prvem delu. Tako se bodo borili za uvrstitev od 25. do 42. mesta v državnem prvenstvu, kjer sodeluje skupaj 75 ekip. Mladinci morajo do konca tekmovanja v svoji skupini odigrati še dve tekmi. Do sedaj so Kadetska in mladinska selekcija Košarkarskega kluba Nazarje v tekmovalni sezoni 2006/07 s trenerjem Markom Finkštom (stoji prvi z leve) (foto: Albin Repše) zabeležili dve zmagi in osem porazov, pričakujejo pa še eno zmago doma in tako na koncu peto mesto v skupini med sedmimi ekipami. Kaj bo to pomenilo za končno razvrstitev v državnem prvenstvu, še ni znano, saj se komisar lige Boris Majer na Košarkarski zvezi Slovenije še ni odločil, kako nadaljevati prvenslvo. Tomaž Križnik KMN NAZARJE GOSTITELJ SKUPINE F »Rad igram nogomet« Kljub borbenosti se nazarska ekipa v skupini A ni uspela uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja (foto: Franjo Pukart) Začela so se predtekmovanja najbolj množične zimske športne akcije za naše najmlajše U-10, pod geslom »Rad igram nogomet«. Pokrovitelj velikega nogometnega projekta za mladino je Nogometna zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije. Zaradi širine projekta, pri katerem sodelujejo najmlajši nogometni virtuozi domala iz vsakega večjega kraja, je za Savinjsko regijo odgovornost in organizacijo prevzela Medobčinska nogometna zveza Celje. Taje že organizirala predtekmovalni ciklus skupin, gostitelj ene od teh skupin pa je bil tudi Klub malega nogometa Nazarje. Tako so se v nazorski športni dvorani pomerile A in B ekipe OŠ Savinjska, OŠ Prebold, NK Šoštanj in gostitelji domačega kluba. Po razburljivi in domiselni igri mladih nogometnih talentov so v finalu skupine A Šoštanjčani premagali domače varovance Leopolda Veneka in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, vskupini B pa Projekt »Rad igram nogomet« je tako nedvomno prava usmeritev razvoja mladih in podobnih oblik športnega druženja si lahko samo še želimo. V skupini B so bili najmlajši »graščaki« nepremagljivi (foto: Franjo Pukart) nazorska ekipa ni pustila presenečenja in prepričljivo ugnala vso konkurenco. Prireditev je ob izrednem vzdušju številnih gledalcev, staršev in domiselni ter borbeni igri akterjev na igrišču več kot odlično uspela. Končni vrstni red skupine A: 1. NK Šoštanj 9,2. KMN Nazarje 7,3. OŠ Prebold 3,4. OŠ Savinjska 0. Končni vrstni red skupine B: 1. KMN Nazarje 7,2. NK Šoštanj 4,3. OŠ Savinjska 3,4. OŠ Prebold 2. Franjo Pukart © KOŠARKA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Delo z mladimi se obrestuje Mladi košarkarji iz Zgornje Savinjske doline so letos zabeležili kar nekaj uspehov tudi kot posamezniki. Luka Dobovičnik (19 let) se uveljavlja v članskem državnem prvenstvu, kjerje bil zadnji mesec, čeprav po stažu še mladinec, deležen vedno večje »minutaže«. Tudi Benjamin Cajner (18 let) in Mario Matijevič (17 let) se že dve do tri sezone vztrajno vrtita v krogu širše selekcije kandidatov za reprezentanco v svoji starostni kategoriji. Vsi trije so prve košarkarske korake napravili na treningih v Košarkarskem klubu Nazarje, zdaj pa svoje potenciale in nadarjenost nadgrajujejo v vrstah prvoligaša Elektre iz Šoštanja. Za nadaljnji napredek bo potrebna tudi vztrajnost in potrpežljivost. Teh vrlin pa ima, kot kaže, na pretek Luka Krivec ( 16 let). Tudi on je bil že večkrat na selekcijskih državnih treningih. Že drugo sezono pa v Ljubljani pridno trenira s kadeti Geoplin Slovana, vodilnimi v državi, čeprav obiskuje šolo v Celju. Tja ga FITSPORT 18.00 - 19.00 telovadnica OŠ REČICA «k* Breji jSasT V&Jv B H Razgibajmo telo in duha inf. 031 614 312 www.fitsport.si Aljaž Paulič se je predstavil na dnevih slovenske moške košarke v Škofji Loki (foto: arhiv KZS) je KK Nazarje kot okrepitev za to sezono posodil, medtem ko v mladinski konkurenci igra za matični klub. Trdno zasidrana v klubu pa sta Sergij Potočnik (15 let) in Aljaž Paulič (14 let), ki sta se vidneje začela uveljavljati v tej sezoni. Sergij seje že udeležil selekcijskega treninga, Aljaž pa seje 26. decembra imenitno predstavil v drugi četrtini pionirske tekme na dnevih slovenske moške košarke v Škofji Loki. V direktnem prenosu na Siol TV gaje za natančnost pohvalil tudi komentator TV Slovenije Luka Šefic. V petih letih organiziranih treningov seje torej iz nazorskega košarkarskega kluba pojavilo kar nekaj uspešnih mladih košarkarjev. Ker je v njihovi sredini še veliko talentiranih igralcev, za katere lahko vsak trenutek pričakujemo, da bodo »eksplodirali« kot kvalitetni košarkarji, se za prihodnost košarke v dolini ni treba bati. Le nadaljevati je treba delo z mladimi. Ti namreč že sedaj kot svoj cilj vidijo uvrstitev vsaj v domačo člansko ekipo. Nadaljevanje te zgodbe pa naj bo dovoljeno le sanjati, ker je pač odvisno od preveč dejavnikov. Končno je tudi tretja zaporedna sezona članov KK Nazarje v 2. SKL v tako kratkem času obstoja kluba že velik uspeh. Tomaž Križnik LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE Elektro Dolman z naskokom jesenski prvak Za razliko od lanskega prvenstva, ko vse do zadnjega kroga nismo vedeli za zmagovalca, so tokrat igralci Elektro Dolmana že v jesenskem delu konkurentom ušli za velikih pet točk. Ali boto dovolj za končni uspeh, bo nedvomno odločal spomladanski del, tako da pretirana evforija in prevelika zimska opustitev pri »štromarjih« še ne pride v poštev, saj so tako Hmeljarji kot Modrasi še vedno v igri za najvišjo pozicijo. Lestvica po spomladanskem delu: 1. Elektro Dolman 22,2. Hmeljar 17, 3. ŠD Modras 16,4!epa Njiva 11,5. Žabe-Pfeifer 11,6. Trg 11,7. Poldas Gams&Rož. 10,8. Loke-Kamp Menina 10,9. Drzni 8,10. Ljubija 7. Franjo Pukart POLICIJA ZAPOSLUJE Si želite v modro uniformo? Slovenska policija vabi k sodelovanju večje število kandidatov za policiste. Razpis, v katerem so navedene vse podrobnosti, je na voljo na spletni strani policije www.policija.si. Informacije je mogoče pridobiti tudi na domačih policijskih postajah. Rok za vložitev prijav je 12. januar 2007. Kandidat mora ob sklenitvi delovnega razmerja poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjevati različne pogoje. Med njimi je potrebna peta stopnja strokovne izobrazbe, državljanstvo in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Kandidat ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v preteklosti ni smel biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, ne sme biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ne sme imeti dvojnega državljanstva, imeti pa mora ustrezne psihofizične sposobnosti in biti lastnik vozniškega dovoljenja b kategorije. Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je že pridobil. Kandidati, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje, bodo v okviru iz- birnega postopka, od meseca januarja do meseca aprila, predvidoma opravljali preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki pregled, zdravniški pregled in selekcijski intervju. Policija bo z izbranimi kandidati sklenila delovno razmerje za določen čas in jih napotila na usposabljanje na Policijsko akademijo. Po zaključku usposabljanja bodo z izbranimi kandidati sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 5 let. Nove policistke in policisti bodo opravljali naloge varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija. Pogodba se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Vsi zainteresirani lahko pošljejo pisne prijave na naslov Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, 1501 Ljubljana z navedbo "javna objava-kandidat za policista". Benjamin Kanjir Adijo dragi domači, adijo dragiprijatelji, adijo moja zlata narava, po kateri so se le kratek čas sprehajale moje oči. ZAHVALA ob nenadni smrti dragega Milana GROSA (1947 - 2006) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše, ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župnikoma, p. Franciju in g. Janku, ge. Heleni Levar, ge. Marinki za poslovilne besede. Hvala vsem govornikom, lovskim družinam, še posebej LD Dreta Nazarje in pobrateni družini LD Velka, čebelarjem ter praporščakom za opravljen obred. Hvala tudi oddelku gastro celjske bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih. Hvala pogrebni službi Morana in pevcem Lastovka. Še enkrat vsem in vsakomur posebej, hvala. Vsi njegovi