leto 1886.
323
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 15. julija 1886.
107.
Ukaz ministra za bogočastje in nk in ministra za finance
od 19. junija 1886,
s katerim se ustanavlja iznos, ki ga je za oskrbovanje dekanskega (tehantijskega) urada (okrajnega vikarstva) v priznanicah po postavi od 19. aprila 1885 (Drž. zak. št. 47), vpodajanih glede lokalnega dohodka dnšno-pastirkse duhovščine, imajoče pravico do dopolnjenja kongrnve
kot izdavni postavek pripoznavati.
Dopolnjujoč §. 3 II b) zvršitvenega ukaza od 2. julija 1885 (Drž. zak. št. 99), k postavi od 19. aprila 1885 (Drž. zak. št. 47), o začasni povišbi dotacije katoliške dušno-pastirske duhovščine, ustanavlja se iznos dekanstvenih (okrajno-vikarstvenih) troškov, ki jih bode v priznanicah po ti postavi vpodajanih pripoznavati, nezavisno od vprašanja, pristoji li sploh v zmislu napomnjeue postave dotičnim dekanski urad (okrajno vikarstvo) vršečim župnikom (fajmoštrom) dopolnitev kongruve iz verskega zaloga, odnosno iz državne dotacije njegove, tako, namreč:
I.	Y Dolnji Avstriji.
A.	V nadškofiji Dnnajski :
1.	na 150 gld. av. v. za dekanske (tehantijske) urade Baden, Hainburg, Kirchberg pod goro Wechsel, Kirchschlag, Laa, Dunajsko Novomosto, Pottenstein, Bockfiiiss, Gaubitsch, Hadersdorf, Hausleithen, Pyrawarth, Pilichsdorf, Hetz, Sitzendorf, Staatz in Stockerau;
2.	na 100 gld. za vse druge dekanske urade.
B.	V škofiji Sv- Hipolitski (St. Pölten) :
1.	na 150 gld. za dekanske urade Eggenburg, Gerungs, Haag, Krems, Melk, St. Oswald, Pottenbrunn, Raabs, Scheibbs, Spitz, Vejdov (Waidhofen) na Jliji, Waidhofen na Ipsi, Vitoraz (Weitra), Willielmsburg in Ips;
2.	na 100 gld. za vse druge dekanske urade.
(Sloveui.oh.)	iji
II.	Y Gornji Avstriji, odnosno v Linski škofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Altheim (u Gurtenu), Atzbach, Freistadt (v St. Oswaldu), Gmunden (v Ischlu), St. Johann pod Wimbergom, Line (v mestu in na kmetih), Ried, Sarleinsbach, Spital pod hribom Pyhrn, Steyr, Thalheim (v Vorchdorfu) in Wels;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Andorf (v Taufkirchenu), Efferding, Grein, Kallham (v Haagu), Pabneukirchen (v Weissenbachu), Pischelsdorf (v Mattighofenu), Schärding in Wartberg (v St. Georgenu) ;
3.	na 100 gld. za vse druge dekanske urade.
III.	Na Salcburskem, odnosno v salcburskem dolu istoimene nadskolije:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Bergheim, Altenmarkt, Tamsweg, Taxenbach in Hallein;
2.	na 120 gld. za dekanske urade St. Johann v Pongavi, Saalfelden, Stuhl-felden, Thalgau;
3.	na 100 gld. za dekanska urada St. Georgen in Kestendorf.
IY. Na Tirolskem.
A.	V tirolskem dela saleburške velike škofije:
1.	na 150 gld. za dekanska urada Reith pri Rattenbergu in Zeli ob Zilleri;
2.	na 120 gld. za dekanska urada St. Johann in Kufstein, in
3.	na 100 gld. za dekanski urad Brixen v dolu.
B.	V Briksenski škofiji :
1.	na 150 gld. za dekanske urade Breitenwang, Briksen, Bruneck, Innichen, Innsbruck, Mals Silz, Zams, Imst, Lienz, Bregenz, Bregenzerwald, Feldkirch in Sonnenberg;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Flaurling, Fügen, Hall, Matrei, Prutz, Stilfes, Täufers, Dornbirn in Montafon;
3.	na 100 gld. za dekanske urade Buchenstein, Enneberg, Schwaz in Slovenski Matrei, in
4.	na 50 gld. za dekanski urad Ampezzo.
G.	V škofiji Tridentinski:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Trident, Pergine, Cavalese, Cembra, Clés, Fondo, Malé, Calavina, Rovereto, Lomaso, Tione, Condino, Bocen (Bolzan), Kaltem in Schlanders;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Civezzano, Levico, Borgo, Strigno, Primiero, Fassa, Mezzolombardo, Tajo, Villa Lagarina, Mori, Arco, Riva, Meran, Klausen, Kastelruth ;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
Y. Na Štajerskem.
A.	Y Sekovski škofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Bruk ob Muri, St. Florian ob Laznici, Hartberg, Haus, Judenburg, Radgona, Weiz, Köflach, Voitsberg, Lonč, Schwanberg, Piirgg, Knittelfeld, Pölz, Unzmarkt, Riegersburg, Birkfeld;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Wildon, Rottenmann, Krieglach, Ljubno (Leoben), Sv. Lorenzen v Muriški dolini, Trofaiach, Lipnica, Luče (Leutschach), Waltersdorf, Murau, Schöder, Straden, Sv. Vid pod Vogau hribom, Passail in Sv. Rupreht ob Rabi;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
B.	VLabodski škofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Maribor levi Dravski breg, Kozje, Konjice, Šmarje, Sv. Martin pri Slovenjem Gradci, Gornji Grad, Ptuj, Brežice, Laško, Slovenska Bistrica;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Celje, Dravsko polje, Braslovče, Sv. Jurij ob Ščajnici, Velika Nedelja, Jarenina, Sv. Lenart, Nova Cerkev, Rogatec, Šalska dolina, Marenberg;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
TI. Na Koroškem, odnosno v Krški škofiji :
1.	na 150 gld. za dekanske urade Gornje-Belska dolina (Möllthal), gornja Zilska dolina, dolnja Zilska dolina, Sovodenj (Gmünd), dolnja Rožna dolina, Pliberk;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Celovec, Sv. Vid, Belak, Trg, Grobniško polje (Krapffeld), Doberla Ves, Breze, Krška dolina, gornja Dravska dolina, gornja Rožna dolina, Tinje, dolnja Dravska dolina, Velkovec;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
VII.	Na Kranjskem, odnosno y ljubljanski škofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Radovljica, Kranj in Kamenik;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Moravče, Loka, Trebno, Kočevje, Litija, Metlika, Ribnica, Ipava, Vrhnika, Leskovec, Šmarje, Postojina, Idrija in Cirknica;
3.	na 100 gld. za vse druge dekanske urade.
VIII.	Na Tržaškem, Goriškem in Isterskem,
in to:
A.	V Goriški nadškofiji:
1.	na 120 gld. za dekanske urade Gorica, Kanal, Tolmin, Komen, Lučinik, Fiumicello in Črnica;
2.	na 100 gld. za dekanske urade Devin, Kormin, Gradišče in Tržič (Mon-falkon);
3.	na 80 gld. za ostale dekanske urade.
B.	V škofiji Triaško-Koperski :
1.	na 120 gld. za dekanske urade Dolina, Jelšane, Kastva, Buzet in Pazin;
2.	na 100 gld. za dekanske urade Trst, Pičan (Pedena), Kršan, Operto, Umag in Karkavce;
3.	na 80 gld. za ostale dekanske urade.
C.	T Poreško-Puljski škofiji:
1.	na 120 gld. za dekanske urade Pulj, Vodnjan in Matavun;
2.	na 100 gld. za dekanske urade Labin in Poreč;
3.	na 80 gld. za dekanska urada Konfanar in Rovinj.
D.	Y Krški škofiji :
1.	na 120 gld. za dekanske urade Cres, Lošinj in Osor;
2.	na 100 gld. za ostale tri dekanske urade.
IX.	Y Dalmaciji.
Â. V Zaderski škofiji:
1.	na 100 gld. za dekanski urad Zadar;
2.	na 80 gld. za dekanske urade Benkovec, Belgrad (na morji), Silba, Sali in Sutomisčica;
3.	na 60 gld. za dekanska urada Nin in Ražance;
4.	na 50 gld. za dekanska urada Novi grad in Pag.
B. Y Krški škofiji:
na 100 gld. za dekanski urad Rab.
C.	Y Šibeniški škofiji:
v
1.	na 60 gld. za dekanski urad Šibenik;
2.	na 40 gld. za dekanski urad Tesenj in
3.	na 30 gld. za ostale dekanske urade.
D.	Y Spletski škofiji:
1.	na 120 gld. za dekanski urad Splet;
2.	na 100 gld. za dekanska urada Sinj in Omiš;
3.	na 80 gld. za dekanske urade Makarska, Neretva in Imosko;
4.	na 70 gld. za dekanski urad Trogir;
5.	na 50 gld. za dekanski urad Vrgorec.
E.	Y škofiji Hvarski :
1.	na 80 gld. za dekanski urad Nerežič;
2.	na 70 gld. za dekanska urada Starigrad in Sv. Peter (Supeter);
3.	na 50 gld za dekanski urad Sv. Jurij (Sučuraj);
4.	na 30 gld. za dekanska urada Hvar in Vis.
F.	Y Dobrovniški (Dobrovški) škofiji :
1.	na 100 gld. za dekanska urada Dobrovnik in Korčula;
2.	na 90 gld. za dekanski urad Ston;
3.	na 80 gld. za dekanski ured Cavtat;
4.	na 70 gld. za dekanski urad Orebič (na Pelješci).
G- Y Kotorski škofiji:
1.	na 80 gld. za dekanski urad Kotor;
2.	na 70 gld. za dekanski urad Porast;
3.	na 60 gld. za ostala dva dekanska urada.
H.	Za dekanski orad Kriške, ki spada k grško-katoliški škofiji Križevski,
na 50 gld.
X.	Na Češkem.
A.	V Praški nadškofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Tepla, Budyn, Bor (Ilayd), Kolin, Plana, Pribrarn, Rakovnik, Heb, Groznetin, Rokicani, Gorjevice, Zoltice (Zlutice) in Slano;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Črni Ivostelec, Beroun, Falknov, Nove Strašice, Rovdnica, Vlašim, češki Brod, Brandys nad Labo, Bistrica, Kraljeviče, Srebro (Stribro), Polzenj in Prosek;
3.	na 130 gld. za vse ostale dekanske urade.
B.	Y Litomeriški škofiji :
1.	na 150 gld. za dekanske urade Libérée, Hanspah, Toplice (Teplice), Ustje nad Labo, Fridland, Kamenica, Jablon, Bilin, češka Lipa, Homutov, Mostec (Brüx), Ouštek (Auscha), Jablonec in Semil ;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Libohovice, Nimburg, Turno v, Mlada Boleslav, Mnihovo Gradišče, Louni, Kdinja;
3.	na 130 gld. za vse ostale dekanske urade.
C.	Y Kraljcgraški škofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Kraljiki, Opočno, Rihnov, Kutna gora, Pardubice, Jarorner, Litomislje, Vrhlabi in Landskron;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Hrast, Dolnje Kraljeviče, Ledeč, Polna, Nemški Brod, Visoko mito, Gorjice, Hrudim, Nahod, Jičin, Kostelec, Lipnica, časlava, Kopidlno in Novi Bydzov;
3.	na 130 gld. za vse ostale dekanske urade.
D- Y Budejeviški škofiji :
1.	na 150 gld. za dekanske urade Kašperske Gore, Krnmlov, Deštna, Gostun (Haslau), Kaplice, Mirovice, Novogradi (Gratzen), Henrikov (Jindrihov) Gradec, Gornja Plana, Prahatice, Domažlice, Goršov Tyn, Vimperk (Winterberg) in Sušica;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Behynj, Blatna, Globoka, Goraždovice, Lukavice, Tyn nad Voltavo, Nepomuki, Pelgrimov, Pesek in Vodnjan;
3.	za 130 gld. za vse ostale dekanske urade.
XI.	Na Moravskem.
A. Y nadškofiji Olomnški:
v
1.	na 150 gld. za dekanske urade Budišov, Cehi, Golešov, Ogersko Gradišče, Brod, Lipnik, Mestek, Novi Jičin, Prerov, Pribor, Prostejov, Mor. Schönberg in Svabenice;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Bzenec-Kijov, Holina (Köllein), Krome-riž, Dub, Koldštin (Goldenstein), Dvorec, Kelč, Val. Mezirečje (Medrečje), Unčov, Mogelnica, Opatovice, Rimarov, Šimperk (Schildberg), Sternberg, Stražnica, Mor. Trebova, Velika Bistrica, Viškov in Vizovice;
3.	na 130 gld. za vso ostale dekanske urade.
B. Y Brnski škofiji:
1.	za 150 gld. za dekanske urade Jamnica, Slavkov, Veliko Mezirečje, Jaro-nierice, Brno, Gostopeč, Mikulov in Znojem;
2.	na 140 gld. za dekanske urade Trebič, Bistrica, Novo Mesto, Iglava, Telč, Godonin, Vranov, Olbranioviee, Modrice, Merin (Wollein), Klobuk, Go-steradice, Kurjim, Letovice, Podivin, Židlohovice, Bučovice, Jedovnice, Jevi-šovice;
3.	na 130 gld. za vse ostale dekanske urade.
XII.	Na Sleskem.
A. V Olomnški nadškofiji:
1.	na 150 gld. za dekanske urade Budišov, Krnov, Opava in Bilovec (Wagstadt);
2.	na 140 gld. za dekanske urade Bruntal (Freudenthal), Odre in Osoblaga;
3.	na 130 gld. za de kanska urada Jakartice in Gradec.
B. V Vratislavski škofiji:
1.	na 140 gld. za dekanske urade Fridek, Jablunka, Karvin, Johannisberg in Cukmantel;;
2.	na 130 gld. za ostale dekanske urade.
XIII.	V Galiciji.
A.	Y rimsko katoliški nadškofiji Levovski :
1.	na 140 gld. za dekanske urade Brzezany, Konkolniki, Dolina, Stryj, Stanislavov, Tarnopol, Treinbowla, Ozortköw, Jazlovec;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Levov — okolica, Grodek, Szczerzec, Belz, Lubaczöw, Zolkiew, Brody, Busk, Gliniany, Zloczöw, Swirz, Buczacz, Horo-denka, Kolomea;
3.	na 40 gld. za dekanski urad Levov — mesto.
B.	Y rimsko-katoliški škofiji Premiselski:
1.	na 140 gld. za dekanske urade Biecz, Dobromil, Ležajsk, Drohobycz, Rzeszöw in Sambor;
2.	na 120gld. za dekanske urade Brzostek, Dynöw, Glogow, Jaslo, Jaworöw, Lesko, Miechocin, Mosciska, Przeworsk, Rudnik, ßymaröw, Sanok, Strzyzöw in Zmigrod;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
C.	Y rimsko-katoliški škofiji Tarnovski :
1.	na 140 gld. za dekanske urade Bobowa, Novi trg, Novi Soč in Tymbark ;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Mielec, Pilzno, Radomysl, Tuhöw, Lacko, Bochnia, Bržesko, Wojnicz, Markow in Myslenice:
3.	na 100 gld. za ostale dekanske urade.
D.	Y rimsko-katoliški škofiji Krakovski :
1.	na 140 gld. za dekanske urade Oswiçcim, Wadowice, Biala, Skawina, Nowa-Gora, Wieliczka in Zivec;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Bolehowce, Czernichdw in Suchar;
3.	na 100 gld. za dekanski urad Lanckorona;
4.	na 40 gld. za dekanska urada mesta Krakovskega.
E.	V grško katoliški nadškofiji Levovski:
1.	na 140 gld. za dekanske urade Brzezany, Bobrka, Bolechöw, Brody, Busk, Grodek, Žurawno, Zalosce, Zbaraž, Zborow, Zloczow, Kalusz, Narajow, Olesko, Perechinsko, Podhajce, Kohatyn, Skalat;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Levov — okolica, Szczérzec, Chodorow, Stryj, Tarnopol in Rozdol;
3.	na 40 gld. za dekanski urad Levov — mesto.
F- T grško-katoliški škofiji Premiselski:
1.	na 140gld. za dekanske urade Przemysl, Baligrod, Wysocko, Drohobycz, Zatwarnica, Mokrzany, Muszyna, Sanok, Sambor, Jaworow, Jaroslaw in Jasliska;
2.	na 120 gld. za dekanske urade Bircza, Bieez, Dobromil, Dukla, Zukotyn, Kahczuga, Komarno, Lisko, Lubaczow, Mošciska, Potylicz, Pruchnik, Sambor in Ustrzyki ;
3.	na 100 gld. za vse ostale dekanske urade.
G- Y grško-katoliški škofiji Stanislavovski:
1.	na 140 gld. za dekanske urade Bohorodczany, Buczacz, Husiatyn, Zukow, Zaleszczyki, Kolomea, Kossow, Kudrynce, Nadworna, Pistyn, Skala, Tlumacz, Uscie in Czortkow;
2.	na 120 gld. za ostale dekanske urade.
H. Y armensko-katoliški nadškofiji:
100 gld. za dekanska ureda Stanislavov in Kuti.
XIY. Y Bukovini.
V
na po 100 gld. za rimsko-katoliska dekanska urada v Ornovicah in Sučavi in za grško-katoliški dekanski urad v ôrnovicah.
Diinajewühi s. r.
dantscli s. r.
108.
Ukaz ministrov za poljedelstvo, notranje reči in pravosodje
(id 5. julija 1880,'
o sestavi in poslovnem redn ministerijalne komisije za agrarne operacije v ministerstvu
poljedelstva.
Na podlogi postav od 7. junija 1883 (Drž. zale. št. 92 in 94), o zlaganji kmetijskih zemljišč, delitvi vkupnih zemljišč in uredbi dotičnih vkupnih pravic do uživanja in upravljanja (agrarnih operacijah), ukazuje se v oziru na sestavo in poslovni red ministerijalne komisije v ministerstvu poljedelstva takö :
Naslov.
§• 1.
Za agrarne s kraja omenjene operacije (poslove) pristojna ministerijalna komisija v ministerstvu poljedelstva imeva naslov: „C. kr. ministerijalna komisija za agrarne operacije.“
Kako je sestavljena.
§. 2.
Ministerijalna komisija sestoji iz ministra za poljedelstvo ali katerega namestnika mu kot prvosednika, iz poročevalca (referenta), iz treh, odnosno — v posebnih slučajih §a 10 postave od 7. junija 1883 (Drž. zak. st. 92) — iz štirih udov sodniškega stanu in iz enega zastopnika ministerstvu notranjih reči.
Prvosednik sme kmetovalce, zemljedelstvene tehnike ali druge strokovnjake, ki jih bode v gospodarstvenik vprašanjih kot pridane svčtnike dovpraševati, stalno ali slučajema h komisijskim razpravam priklicovati.
Kako je te ude določati.
§• 3.
Poročevalec naj se jemlje iz staleža uradnikov ministerstva za poljedelstvo ; ude sodniškega stand naj določa minister pravosodja a zastopnika ministerstvu notranjih reči minister za notranje reči. Poročevalcu in zastopniku ministerstva notranjih reči naj se postavi vsakemu po eden, a udom iz sodniškega stanu naj se postavita dva zastopnika.
Kdaj se sestaja in kake dolžnosti ima komisija.
§• 4.
Ministerijalna komisija sestaja se bodi o pravilnih rokih, kakor jih postavi prvosednik, ali v slučaji posebnega sklica. Dolžnost komisije, odnosno njenega poročevalca je, reči spadajoče v njeno področje, kar je koli moči, hitro reševati.
Kako komisija sklepe dela.
§• 5.
Ministerijalna komisija ukrepa svoje razloke in dela svoje sklepe v polno-zbornih (gremijalnih) sejah z večino glasov.
Priprava k sklepanju.
§• 6.
O vsakem predmetu razloke ali sklepa ministerijalne komisije naj poročevalec stavi predlog, a v tehtovitejših in težavnejših slučajih naj popred stvar razloži in posebne vzroke navede. Ko je poročilo (referat) v seji predneseno, naj prvosednik napravi tak<5, da bode razgovor o stvari, da se, če je treba, pregledajo spisi, črteži in kar je tacega več, da privzeti svétniki svoja mnenja dadö, odnosno, če so jih bili uže oddali, da jih tanje z razlogi podkrepijo, in da se tehniki ministerijalne komisije dovprašajo.
Red, po katerem se glasuje.
§• 7.
čiin prvosednik meni, da je predmet dozorel sklepanju, naj prestopi k glasovanju.
Poročevalec odda prvi svoj glas, predsednik poslednji. Za poročevalcem glasujejo udje iz sodništva, počenŠi od najvišjoga, odnosno najstarejega po činu, in za temi zastopnik ministerstva notranjih reči
Doklej se sme oddani glas premenlti.
§• 8.
Dokler prvosednik ni ustanovil, kaj jo smatrati za razloko ali ukrep komisije, sme vsak glasovalec od svojega oddanega glasa odstopiti in nov glas oddati ali pa na mnenje katerega drugega glasovalca pristati.
Večina glasov in kako jo je ugibati.
§• 9.
Za razloko ali sklep komisije naj se šteje ono mnenje, za katero je glasovalo več nego polovica glasovalcev ali pa, kadar so glasovi enako razdeljeni, za katero je glasoval prvosednik.
Kadar ne biva ni eno ni drugo, naj prvosednik predmet razpravljanja razdeli na predhodno in glavno vprašanje, ali na formalno in na materijalno stran ter naj eno in po tem drugo glasovanju podvrže. Ako se tudi na ta način ne podA potrebno glasovno razmerje, tedaj veljd za razloko ali ukrep komisije ono mnenje, katero ima več glasov za se ali na katero je pri enakem številu glasov prvosednik pristal.
Glasovanje o pristojnosti.
§. 10.
O vprašanji, spada li katera prepirna reč, ki jo je rešiti, razven slučaja agrarne operacije, pred redna sodišča, treba je vselej najpred glasovati. Kadar se pri tem glasovanji podâ enakost glasov med glasovalci, ki pripadajo sodniŠtvu, in ostalimi glasovalci, tedaj ga je ponoviti vpričo štirih udov sodništva.
Zapiski na poročilih.
§• 11.
Zapisnikar naj na poročilih (referatih) poočiti dan seje, navzočnike, glasovanje in razloko ali sklop, in te zapiske s podpisom potrdi. Ima li zapisnikar gledé tega, kar mu je zapisati, kako dvojbo, mora še med sejo poprositi pojasnila od prvosednika ali pa dotičnega glasovalca. Vsakemu glasovalcu je na voljo, svoje mnenje in razloge istega pismeno razložiti in poročilu pridati.
Dopisovanje.
§. 12.
Ministerijalna komisija dopisuje v rečeh svojega področja na ravnost vsem osrednjim in deželnim oblastvom, a drugim oblastvom praviloma po deželnih komisijah za agrarne operacije.
Uradni pečat.
§. 13.
Ministerijalna komisija imevaj uraden pečat, kateri obseza c. k. orla in opis: „C. kr. ministerijalna komisija za agrarne operacije.“
Pomočne moči.
§• 14.
Konceptni uradniki, potrebni poročevalcu (referentu), odnosno ministeri-jalni komisiji, en tehničen konzulent za agrarne operacije in pomočne moči, ako bi jih v njegovo podporo potreba bilo, dajö se iz osobja ministerstva za poljedelstvo.
Služba pomočnih uradov.
§. 15.
Pomočni uradi ministerstva za poljedelstvo naj opravljajo službo tudi za ministerijalno komisijo. Poslovne stvari (kose), ki za-njo dohajajo, treba je ločiti od poslov ministerstva za poljedelstvo ter pisati o njih posebej vpoložilne in druge vpisnike.
Ta»ff*e s. r.	ï'alkenliuyii s. r.	Pražšk s. r.
109.
Ukaz ministrov za poljedelstvo, notranje reëi,pravosodje in
finance od 5. j lilija 188(1,
o očiščevanji gozdnega zemljišča tujih osredkov in zaokrogljevanji gozdovnih mej
Na podlogi postave od 7. junija 1883 (Drž. zak. št. 93), o očiščevanji gozdnega zemljišča tujih osredkov (oključkov, enklavov) in zaokrogljevanji gozdovnih mej, ukazuje se takö :
Pristojna oblastva.
§• 1.
Po §. 1 postave od 7. junija 1883 (Drž. zak. št. 93), gre deželni in ministe-rijalni komisiji, katera je pristojna v oziru na zlaganje zemljišč, tudi pristojnost za reči, ki se odnašajo na očiščevanje gozdnega zemljišča tujih osredkov in zaokrogljevanje gozdovnih mej.
Komisijskim razpravam ministerijalne komisije naj se en gozdni tehnik poljedelskega ministerstva privzema kot pridodan svétnik.
Vsebina pogodbe o meni.
§• 2.
Pogodbe omeni (zameni) morajo biti sklenene pod uvetom, da jih odobri deželna, odnosno ministerijalna komisija, ter jih je v dveh primerkih in enem golem prepisku predlagati deželni komisiji.
Priredba prošnje za odobrenje pogodbe o meni.
§• 3.
Prošnji za odobrenje pogodbe o meni morajo biti priložena naslednja pospešila (pomagala) in sicer vsako v izvirniku in enem prepisku, namreč:
1.	En primerek (ekzemplar) odtiska katastralne mape ali en prepisek dotič-nega njegovega kosa, na katerem so poočitena zemljišča zameniti se imajoča ter naznanjene katastralne Številke. Vrbu tega je treba pridonestb izpisek iz parcel-skega protokola, na katerem je povedano, koliko je čistega donosa in koliko meri površina, in pa, kako se imenuje tisti kos zemljišča.
öe pa meje zemljišč, katera je zameniti eno za drugo, na posamičnih krajih niso razločno očitne ali če se ne skladajo s tem, kakor jih katastralna mapa predočuje, tedaj je treba pridonesti geometričen ležni črtež napravljen na podlogi posebnega merjenja in po določilih ukaza ministerstev za pravosodje in finance od 1. junija 1883 (Drž. zak. št. 86).
Prepisek katastralne mape mora v oziru na to, da se vjema z izvirnikom, biti overovljen po uradniku, kateri je postavljen za službo arhiva katastralnih map, odnosno po poljemerskem uradniku, ki je postavljen, da imeva zemlja-rinski (zemljiškega davka) kataster v razpregledu.
2.	Izpiski iz zemljiške knjige, iz katerih mora biti razvidno, kako je stanje lastninsko zemljišč, ki se hočejo zameniti, in pa katera bremena in katere pravice so bile z njimi v zvezi ta čas, ko se je pogodba sklenila.
3.	Ako se imajo ob enem zemljeknjižne pravice predjati na zemljišča, katera se hočejo zameniti, — naznamba onih tretjih, katerim v prid so na zamenjana zemljišča knjižno vpisane kake pravice ali dolžnosti; dalje, — ako se zamenjevalci ne poprimejo rajši tega, kar določa §. 6 tega ukaza, — izrecila, ki jih oni tretji od sebe dadö v oziru na ,namerjani prenos njihovih pravic in dolžnosti.
d. Razložba sestavljena po zvanem gozdnem tehniku pristojnega okrajnega oblastva o trajni (stalni) donosnosti v zameno namenjenih zemljišč glede užitkov, katerih prenos se namerjava.
Predevanje zemljeknjižnih pravic na druga zemljišča.
§• 4.
Ako zamenjevalci po §. 3 postave od 7. junija 1883 namerjajo pravice držeče se zemljišč, ki jih hočejo zameniti, predjati na druga njihova kmetijstvu ali gozdarstvu služeča zemljišča, treba je pospešila, povedana v §. 3, št. 1—4 tega ukaza, tudi gledé teh zemljišč podati.
Dopolnila pogodbe o meni in ovedbe.
§• 5-
V oziru na pretehtavanje predloženih pogodeb o meni imajo takd komisije v §. 1 tega ukaza imenovane, kakor tudi njih prvosedniki pravico, uradoma strankam nalagati, da v postavljenih rokih dopolnijo pogodbe o meni, v čemer je potreba, ter narejati, da se opravijo vse one ovedbe, ki jih je treba, da bodo predloženi spisi (operati) popravljeni ali dopolnjeni in pravice tretjih ohranjene.
Izrecilo tretjih dano na zahtev prvosednika deželne komisije.
§• 6.
Ako zamenjevalci v prošnji izrazijo željo na to stran, sme prvosednik deželne komisije o trosku zamenjevalcev od teh, kateri imajo v zmislu §' 3, st. 3, kako stvarno (realno) pravico, zahtevati, da v postavljenem roku potrebovano izrecilo o namerjanem prenosu pravic od sebe dadö. Pod isto predpologo sme prvosednik deželne komisije od pristojnega gozdnega tehnika zahtevati v §. 3, št. 4 omenjeno razložbo.
Ako izrecilo takč pozvanih upravičencev v postavljenem dotičnem roku ne dojde, veljd to za odreko privoljenja.
Postavljanje skrbnikov nepričujočim.
§• 7.
Ako tega, Čegar knjižna pravica se hoče predjati, ni moči uganiti ali če je njegovo bivališče neznano in v tem poslednjič omenjenem slučaji on ni pustil (osta-vil) nobenega rednega odvetnika, naj se zamenjevalci potegnejo za to, da mu sodišče v zmislu §* 276 o. gr. zak. postavi skrbnika (kuratorja).
Oblika pogodbam o meni in izrecüom privoljenja.
§. 8.
Na pogodbe o meni in na izrecila tretjih upravičencev, s katerimi izrekujejo privoljenje v to, da se knjižne pravice z enega izmed zamenjenih zemljišč predenejo na drugo ali pa na katero drugo kmetijstvu ali gozdarstvu služeče zemljišče, ki je last zamenjevalcev, uporabljati je v oziru na obliko za zemljeknjižne (tabu-larne) listine potrebno določila postav od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 95) in
4.	junija 1882 (Drž. zak. št. 67).
Razloke deželne in ministerijalne komisije.
§• 9.
Razloko deželne komisije vročati je za prejemni list pogodnikom, in kjer se namerja prenos kakih knjižnih pravic, tudi tretjim osobam, katere so udeležene v tem.
Vzklice (pritožbe) zoper razloko deželne komisije vlagati je pri deželni komisiji v enem primerku.
Kadar je pogodba o meni odobrena, naj deželna komisija — odnasaje se na svoje upravokrepljeno ali v slučaji vzklica po ministerijalni komisiji izrečeno odobrenje pogodbe o meni — istopisa pogodbe opravi z odobrilnim pristavkom in pritisne na vsakega uradni pečat. Na primerku mape, prepiska ali ležnega črteža, ki ga je nazaj dati, treba je poočititi, da je dotična pogodba bila odobrena.
Izvirniki pogodeb o meni naj se nazaj dajč pogodnikom a izvirniki pospešil, omenjenih v §. 3, št. 1 —4 tega ukaza, pogodniku, kateri je v prošnji prvi imenovan; njih prepiski in pa prepisek pogodbe o meni naj se hranijo pri deželni komisiji.
Knjižno izvedenje pogodeb o meni.
§• 10.
Kadar je katera pogodba o meni bila pravokrepno odobrena, prepuščeno je ■strankam, potegniti se pri pristojnem sodišči za njih zemljeknjižno izvedenje po določilih občne postave o zemljiŠčni knjigi.
Dolžnost nositi in povračati troškove.
§• 11.
Troske ovedeb, ki bi potrebne bile za pretehtovanje pogodeb o meni, naj nosijo, kadar ni izkazana drugačna domemba, menjajoče stranke po enakih delih. Dotične iznose povrniti je onim proračunom (état), iz katerih so razhodki bili opravljeni.
Oprave ali storitve udeležencev.
§. 12.
Kake v ovedovanje potrebne prepise katastralnih spisov (operatov), strežnike, kole, droge in kaj drugega takšnega naj o svojem trošku dajö menjajoče stranke, kakor jim naroôé oni, katerim je to ovedovanje poverjeno.
Začetek veljavnosti pričujočega ukaza.
§• 13.
Ta ukaz dobodo moč v posamičnih kraljevinah in deželah tisti dan, kateri se v deželnem zakoniku in ukâzniku pové, istodobno z državno od kraja napom-njeno postavo in z dotično deželno postavo.
Taaffe s. r. Falkenhayii s. r. Hražak s. r. Dunajewski s. r.
tio.
Postava od 5. julija 1880,
o dodelitvi brezobrestnih ponapredščin iz državnih sredstev v to, da se v letu 1886 pogorevše
mesto Strij vnovič sezida.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• !•
Vladi se daje oblast, za vnovično sezidanje v letu 1886 pogorevšega mesta Strija po meri resnične potrebe dati iz državnih sredstev bodi pod knjižnim zavarovanjem bodi pod poroštvom občine brezobrestne ponapredščine do 400.000 gld.
Od tega bode delni iznos od 350.000 gld. uporabiti za brezobrestne ponapredščine, ki se dadö po požaru poškodovanim potrebnim posestnikom nepremičnin, da jih vnovič postavijo; a delni iznos od 50.000 gld. nasproti moči je občini Strijski brezobrestno in ponapredno izročiti kot prispevek k troškom uredbe mesta, združene z vnovičnim sezidanjem.
§• 2.
Te ponapredščine naj se, počenši od 1. januvarja 1895, v največ desetih enakih letninah vrnejo. Na dolg ostala odplačila ponapredščin smejo se s političnim zvršilom poterjevati.
§• 3.
Pravne listine, vloge in uradna djanja v oziru na ponapredščine omenjene v §. 1, 8osebno tudi v oziru na njih zavarovanje, proste so kolka in pristojbin.
Kolikor bi se Strijski občini zdelo potrebno, za ponapredščine, ki Re pod njenim poroštvom dadö posameznikom, napraviti knjižno zavarovanje, ni za to opravljati nikake pristojbine.
§•4....................
Ta postava pride v moč z dnem razglašenja in nje zvršitev je naročena Mojima ministroma za notranje reči in za finance.
V Ischlu, dne 5. julija 1886.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	l>iiiiajew*ki s. r.
tli.
Postava od 6. julija 1886,
o uporabnosti delnih zadolžnic od dalmatinskega deželnega zajma za 225.000 gld. v plodonosno nalaganje stanovinskih, otročjih in podobnih glavnic.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• !•
Delne zadolžnice z deželno postavo za Dalmacijo od 24. marcija 1886 odobrenega, v založbo troškov gradnje novih deželnih bölnic v Šibeniku, Zadru in Dobrovniku namenjenega zajma za 225.000 gld. smejo se uporabljati v koristno nalaganje glavnic (kapitalov) ustanovinskih, glavnic pod javnim nadzorom stoječih zavodov, po tem otročjih (pupilarnih), fidejkomisnih in hranilnih (depozitnih) novcev in po borsni ceni, vendar ne čez nominalno vrednost, v službene in poslovne položnine (kavcije).
§• 2.
Zvršitev te postave je naročena ministrom za notranje reči, finance in pravosodje.
V Ischlu, dne 6. julija 1886.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dimajewski s. r.	Prazâk s. r.
112.
Ukaz miiiisterstcv za trgovino in notranje reëi od
6. julija 1886,
s katerim se starinarjem na eni strani in starodavninarjem na drngi strani ustanavlja obseg
njihovega obrta.
Da bode obseg obrta starinarskega z ene strani in starodavninarskega z druge strani ustanovljen, dajö se naslednja določila :
§• 1.
Obrtnopravni obseg starinarskega obrta, potrebujočega dopustilo po §. 15, točki 12 postave od 15. maja 1883 (Drž. zale. št. 39), s katero se obrtni red Spreminja in dopolnjuje, obseza kupovanje in prodajanje vsakovrstnih uže rabljenih etvari (vsakovrstnega blaga), razven onih predmetov, ki jo za trgovino 1 njimi potreba posebnega dopustila.
Z zgornjo omejitvijo pristojl torej starinarjem tudi pravica, imeti na prodaj predmete (blago), kateri so uže rabljeni bili ali ki so stari ter imajo ob enem neko ljubiteljsko, umeteljnostno ali zgodovinsko vrednost.
§•2.
Starinarjem, kateri so uže na podlogi poprej veljavših obrtno-zakonskih propisov dobili dopustilo, pristojé odslej tudi nadaljšnje v §. 1 tega ukaza pri-rečene jim pravice.
§. 3-
Starodavninarstvo nasproti, ki spada med svobodne obrte, obseza zgol kupovanje in prodajanje starodavnih, t. j. takih predmetov, kateri se ne zdelujejo v zdanjih časih, in po katerih zarad njihove zgodovinske, umeteljnostne ali ljubiteljske vrednosti mnogokateri povprašuje, izimši vendar vse take stvari, s katerimi sme trgovati samo kdor ima posebno dopustilo za to.
Starodavninarji nimajo dolžnosti pisati knjige, z ministerijalnim ukazom od 2. maja 1884 (Drž. zak. št. 69) propisane za starinarski obrt.
§-4-
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega bode razglašen.
Taufte s. r.	JBacqiielieiu s. r.
11».
Postava od 7. julija
o nadaljevanji železnice Mostarsko Metkoviške z ozko raztečino namerjene v Serajevo do izliva
Rame.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• !.
C. kr. vladi se daje oblast, privoliti v to, da se zarad nadaljevanja železnice Mostarsko—Metkoviške z ozko raztečino, namerjene v Serajevo, za zdaj do izliva reke Eame v Neretvo, iz vkupnih imetkov (aktivov), in sicer v prvi vrsti iz obresti od teh imetkov, kar 3e jih je doslej nabralo in kar se jih dalje nateče, dâ bosni in Hercegovini zajem v visokosti resničnih troškov gradnje do maksimalnega iznosa od 2,800.000 gld.
§•2.
Obrestovanje in odplačevanje tega zajma, in pa zajmov v dogradnjo železno-cestnih kosov Zeniško—Serajevskega in Mostarsko—Metkoviškega iz vkupnih imetkov dodeljenih za 3,831.000 gld. in 1,700.000 gld. naj se s premeno dotičnih določil v postavah od 4. februvarja 1881 (Drž. zak. Št. 9), od 5. junija 1884 (Drž. zak. št. 92) in od 25. aprila 1885 (Drž. zak. št. 71) opravlja takö, da bode obresti teh zajmov vsako leto iz deželnih dohodkov Bosne in Hercegovine plačevati, a v razdolžilna odplačila da čisti vršbeni prebitki prej imenovanih treh
železnocestnih prog služijo dotle, dokler bode prebitek deželnih dohodkov, ako bi ga po opravljenji razhodkov redne uprave bosenske in hercegovske, in pa gori omenjenih zajmovnih obresti še kaj ostalo, v zmislu postave od 25. aprila 1885 privzemati v opravljanje troskov za gradnjo železnice Dobojsko—Simin— Hanske.
Ko bodo ti troškovi gradnje poravnani, naj se prebitki deželnih dohodkov Bosne in Hercegovine, ako jih kaj bode, uporabljajo tudi v odplačilo imenovanih treh zajmov iz vkupnih imetkov.
§• 3-
S tem, da se vkupni imetki pritezajo v zajem, ki bode po §. 1 te postave podeliti, ne predrešuje se na nobeno stran vprašanje o razdelitvi teh imetkov.
§•4.
Pričujoča postava naj — pod predpologo, da ustrezajoča ji določila v deželah ogerske krone moč zakona dobodo in se istodobno s to postavo razglasé, — stopi v moč z dnem razglašenja.
‘V Ischlu, dne 7. julija 1886.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Oiinajewski s. r.	Kueqiielicm s. r.
uk.
Uka/. Tiiinislcrstva za pravosodje od 9. julija 1886,
o ustanovitvi okrožnega sodišča Sanoškega v Galiciji.
Z Najvišjim odobrenjem od 20. januvarja 1883 in 5. julija 1886 in na podlogi postave od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) ustanavlja se v okoliši Levovskega višjega deželnega sodišča okrožno sodišče z uradnim sedežem v Sanoku za ves obseg okrajnih sodišč: Baligröd, Bircza, Brzozöw, Bukowsko, Lisko, Lutowiska, Rymanöw, Sanok, Ustrzyki dolne, Dubiecko, katera se izločajo iz okoliša Pre-miselskega okrožnega sodišča, po tem za okoliš okrajnega sodišča Dynöw, katero je ustanoviti vsled ukaza pravosodnega ministerstva od 2. aprila 1886 (Drž. zak. št. 51).
Ta sodni dvor naj po svojem okoliši zvršuje tudi sodno oblast v trgovinskih reččh.
Za mesto Sanok in za okraj njegove okolice z okolino zdanjega Sanoškega okrajnega sodišča postavlja se v Sanoku mestno-delegovano okrajno sodišče, da bode oskrbovalo grajansko- in kazensko-sodne poslove, kateri spadajo v področje takšnega sodišča, a zdanje okrajno sodišče v Sanoku nasproti naj prestane.
Z začetkom uradne delavnosti tega sodnega dvora in mestno-delegovanega okrajnega sodišča, kateri se pozneje določi in na znanje dâ, naj Premiseslko okrožno sodišče svoje uradno delovanje v oziru na gori imenovana, iz njegovega okoliša izločena okrajna sodišča, a zdanje Sanoško okrajno sodišče svoje uradno delovanje sploh ustavi.
Sodstvo Samborskega okrožnego sodišča kot rudarskega sodišča ne izpre-minja se nikakor s tem ukazom.
Prazàk s. r.