številka 22 četrtek^ 8. Junija 2000 180 tolarjev ŠOŠTANJ - Konec tedna je Pihaini orkester Zarja Šoštanj proslavit 7S'tetnico obstoja. Bito je J kot se za tak jubiiej spodobi. Stran 20. Jezera, kopališča .. so vse bolj polna Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Podelili priznanja in nagrade Na zaktjučni stovesnosti ob koncu sedemnajstega po vrsti gibanja Mtadi razisko-vatci za razvoj Šateške dotine so govorniki poudarilii da so zmagovalci vsi, ki so sodelovali v gibanju. V ietošnjem je 63 miadih iz osnovnih in srednjih šol iz občin Velenjef Šoštanj in Šmartno ob Paki izdelalo 45 raziskovalnih nalog. Stran 9. ■ rp "Pridobljeno znanje je kapitat, M vam ga nihče ne more vzeti, " je med drugim poudarit predsednik programskega sveta gibanja mag. Franc Avberšek na svečanosti ob podelitvi priznan) in nagrad, Po krivici razrešen M J Prenizka produktivnost M 3j Gorenje se je predstavilo v CD Korotanci se (spet) selijo v Velenje ISSN 035D-5561 _>z0~l(oncc Prevladovalo t)0 veChoma sončno in vroče vreme. V nedeljo so možne posamezne nevihte. Prevelika hitrost zakrivi veliko prometnih nesreč a Teden umirjanja prometa Hajpo^t}$iei^i vzrok za naS' tanek prometnih ne^eč je še vtdna preuehka oztrotm nepriln)i(}jefia hitrost. V nesrečah^ ki se zutíuÍí tega ^odijff umre itziroma se hudo lehsfio f»)ikoJuje iici' ji/e^ udeležencev. Ni? Celjskem se /ř kar četrtina prometnih rtesreí, ki so se Zgodile v pri/ih Šiirini mesecih lelos, zgoiiila zurtuli ptvvelike hiunsti, v poletnih mesecih pa }ih olfiČajno heleét/a Še več. Ha ol/tnoČju celotne Slovenije v tem tednu potekajo ak' Iti^osCi, ki sf

C) /USD Velenje SreČku Mehu. Srebrni znak sla prejela Herma (iroznik in Matja Natek, bronaslipa Dragica Povh. Marjana Koren in Jo e Zupančič. Več denarja za toplovod? NAZAKÍE, (JORN JI C.RAI) ■ Projekl izgradnje daljiaskih si-siem(w ogrevanju na podlagi bio mase in s pomočjo programa Phare bodo lelas nadaljevali v Gornjem (îradu in N«iza-[jah. kjerbixio gradili lopicwiidno omrežje, z izgradnjo kotlarne pa ga boào začeli v Solčavi z Logarsko dolino. Med -štirimi načrtovanimi sistemi je tudi Preddvor, kjer pa imajo zaradi na-sprotiwanja dela krajanov velike težave. Njihíwo zadevo pravv icii dneh "lehtajn" no scde?u Evropske skupni'wti v Bruslju, ťe bo Preddvor izpadle iz igre, bodo žc odobrena sredstva namesto na Štiri razdeli na tri dele, kar seveda pomeni več sredstev za občine Gornji Grad, Nazarje in Solčava. ■ }p Gradnja športnega igrišča (ÎORN JI - D{>lgolcin(í řeljo krajamw Gornjega Grada in širSc okolice bodo lelos poleli vendarle začeli uresničevali, loje seveda novoSpi'^rino igriSče. Razpis za izvajalca so že objavili, ponudbe pa bodo odpirali 20. junija. Prvi del zajetne nakržbe bodo uresničili lelos in prihodnje leio igrišče predali namenu. Za letošnji del je sredstva prispevalo ministrstvo za Šolstvo in Spori in jih je .seveda treba do konca Icia porabili. mjp Lažje na Smrekovec I^IUBNO on SAVÍNJI - Konec minulega ledna so delavci celjskega pnjim prebivalccm,kiso lansko jciscn sami poskrl^hzasp^xi-nji ustroj, za asfalint^ prevleko pa je prispevala ol>čina Ljubno s pomočjo sredsicv za de mograisko ogrožena pcxiročja in pro^^ja-ma celostnega razvoja ptxlei^elja in razvoja vasi. Se veda je cesla velikega pomena ludi za lažjo povezavo s stjsednj^) KoroSko in za nadaljnji ntzvoj RIG (jolie. ■/p Časovna stiska LJUBNO - Največji zalogaj v nekajletnem pasodablj a nju in Siriivi asnovne Žole in vrtca na Ljubnem je na vrsti lelos, pri uresničevanju leioSnjega deia naU)žl>e pa se že preccj mudi. Izvajalca so že izbrali in bodo po končanem postopku kmalu pcîdpisali pogodbo, saj bodo vrice začeli Širiti in posodabljali lakoj po 25. juniju. S koncem Sf^lskega leta bodo namreč vr-lec preselili v šolske prostore, zato morajo potrebna dela sklenili najkasneje do L septembra. flkrali bodozačeh graditi dodatni Šolski obje ki, ki bo omo-gtičil deveUetnoi^loin novo šporlno dvorano, oboje naj bi bilo do konca lclapt)d streho, IcloSnji del naložbe pa je vreden 149 milijonov tolarjev, ■ /P S pomočjo Evropske unije do enotne^d Informacijskega sistema Prihaja ob pravem času Uspešne ptomiKije in trženja v lurizmu si ne moremci več predstavljali brez računalnike podpori zbiranja, obdelave in posredtwanja informacij iurj>»lom- Mestna občina Velenje je že prod 3 leti priklopila k razvoju (urisličnega informacijskega sisiema.Takosti na TIC'U najprej zbirali in posredovali lurislične informncijc /a občine Velenje, Šo-îvianj in SmarinoobPaki, kmalu pasp<>znali,da je potrebno v siste m vključiti Sirscobmočje/lbvrstna prizadevanja so pripeljala do Računalniško podprtega turisiičncga sistema za 14 slovenskih «íhčin ob meji z Avstrijo, ki sogaprcdslavili na novinarski konferenci prejšnji teden. Projekt je med drugim podrlo republiško ministrstvih za malo gosp<ï-darsivoin turizem.'/, njim kandidiralo za sredstva Phare-čezmejni»sodelovanje ter uspelo. Predračunska vredniw>i prtjjekia je približno 75 milijonov tolarjev, i>d tega bo nekaj manj kol 61-<^dsiotkrvc^ dobrih 25, vse občine skupaj pa 13,4 odstotke denarja. Projekt so uradno ziičeli izvajati konec letošnjega marca, kc^nčřtli pa ga mt^rajo venem leiu. Osnovni cilj sistema, ki vključuje ol>čine Velenje (m^silkaprtijekta), Šoštanj, Preddvor, 'Ir/iČ, Kranjska Gora, Cma na lO^roškem, Mežica. Ravne na Koroikcm, Prevalje. Mozirje, Nazarje, Ljubno oh Savinji, (îornji Grad in Lučc. bo poenotili turistične informacije in jih po računalniškem sistemu 1er internetu ptínuditi piHoncialnim gostom • lislim, ki so že v dok^eni deželi in onim. ki se za obisk tnlU^ajo. /a to Nxlt^ pcKtavili f>tiri turistične kioske (eden naj bi bil v Kranjski Gori. drugi v Črni na Koroškem, trelji v eni od občin /gornje Savinjske doline, četrti pa morda v Velenju), kjer pt^>tniki dobili vse potrebne informacije. Ti ki(.>ski bc»do dobrt)dt)Šii zlasti v dneh. ko so turistične pisarne zaprle - ob koncu tedna in praznikih. Po mnenju Janeza Siršvta, strokovnega nacionalnega votljo projekta In predsednika Nacinnalnei^d turísličnej^a združenja, prihíija pro-jekl v pravem času. / dobrim infi.»rmacijskim sistemom lx>mo v Sloveniji zagotiw> lažje uresničili naptwedsveiwne turistične organizacije, da se ho v deželi na sončni strani Alp obisk gostov v naslednjih K) letih pt^irojil. Kol je Še pi'>ut.laril, je projekt dobil posebno priznanje že 8 tem, ko ga je Evropska unija vključila v svi>j prc»gram tehnične pomoči. Informacije soza odločanje gostov za obiskvse pomembnejše, za Skwenijo, ki ima raznoliki) ponudbo, a nima množičnega turizma, so dobrodošle !>e u^liko bolj. Sen^e De^eK ekspert /a turizem in predstavnik Sema <2n>up izUel-gije-p<^djetja,ki mu je Evropska unija poverila uresničevanje prc^jck-ta, je dejal, da bo vse podatke iz lega informacijskcgit sistema možno vključiti v celoien evrop.skl inlbrmacijski sistem. Nataša Pi)bťťa, svetovalka vinde v reiHibliskeni ministrstvu malo gospodarstvo in turizem pa je pove^lala, da je projekt usklajen z avstrijsko stranjo. Za zdaj neposrednega sodebvanja Še ni, saj imajo sl)čine ^»î^tartl* preko na- p(»sied doi>il d<4)M Mdo^čenje, tako moniino kot denarno, ker j« l)il prvi polovici leta 19% neupravii^enoz njim prekliyenn delovno razmerje. Ce se prav .spomnimo, stfga^odžagali'^naeni izrednih večernih, precej dramatičnih sej .sveta občine, kjer je Rezman svetnikom zaman dokazoval, da .si dela i^>čina s tem medwdjo uslugo in da nc postopajo prav. Rezman je zaradi tega sprožil upravni in delovni spor in oba "dobir. Od občine je terjal okoli I2.()()(),()i)t) tolarjev odškodnine, kot smo neuradno izvedeli, pa naj bi mu <íbčinň Šc^tanj po dogovoru in poravnavi z njim. pripravljena izplačali 2.(KlíK000 tolarjev. Omeniti velja, daje Rezman obe zadevi dobil žena prvislopnji,ase jeoWina obakrat odločila, da sc prilo'Ži. Madžarski poslanci na obisku MOZIKIE - Prejšnji leden se je v Sloveniji mudila delegacija madžarskega parlamenta. Med njimi so bili tudi pi">slanci in člani njihtîvega pariamenlarnega odbora za okolje in prcTstor, ki so dan svojega bivanjapri nas izkoristili za obisk /gornje Savinjske doline, gostil pa jih je poslanec državnega zbora in predsednik odbt^ra za infrastrukturo in prostor Jakob Prcscčnik. Najprej so obiskali Mozirski gaj, obiik pa sklenili v Logarski dolini v prijetnem druženju na novo urejeni planiranji v Logarskem kotu. mjp šli bomo naprej, a to nas bo vse več stalo yAť /fo//ja\no posiûja: će kje hi/ro stehmočne gttsptMiarske zf^omice. A se je hnatu izJcazfi/o, da se na Reko vendarte ne podaja na potapljajočo se ladjo. Eni pač zjwjo hitro splavati. Oh taki pf>inoči seveda, kot jo itnajo. Kljub bisncinski ^zi so nu.se mialiviem činm vseeno iuimerjene v dopust. V ožjem smisht gledamo na io, kje ga lx>mo prešňelí, v širšem, kaj nam bo iu/izem prinese!. Naši turistični delavci nam še nekuj Časa jr teku jo, du je dopiM u t in niLsfijOy da je pruv, du gu preživimo kje doma (naš tnrizem sSe\'eda ne bi bil nič kaj na do-hrem če hi ga res preživeli kar doma), hknHi si želijo, da bi priva-Mi k nam čimveč tujcev. Tviii, ki imajo i' rokah številke, pnn ijo, du .mo letošnje leto dobro zusluvUl /n se nam obeta obilna turistična ietCM Če le ne bo spet prišlo kaj vmes. Du lahko turiste izvabimo tudi z dobrimi infomuidjami, yo povedali tudi v Velenju, hi so predstavi/i informatij.ski projekt za 14 oličin od Gorenjske do Kotvške in za vse občine vr>iseg« gospodarstvo lega območja, so v primerjavi s slovenskim povprečjem sicer zadovoljivi, m nek;Ucrih področjih (izvoz) cclo /clo dobri, vendar pa vseeno preslabi, da bi zagotavljali I i leten nadaljnji razvoj in do-siojnc plaCc zaposlenih. Tako sodi S3vinjsko-5ale^ko obmoije po i/plačani hrulo plaii na zapi> slenega v lanskem leiu na deveto mcsio (od trinajstih ) in puiiča pred sabjek( uvajanja dela na domu in na daljavo ter spodbudili pro- cese za priključitev Slovenije v aktivnosii, ki jih prina.^a dokument iz Lizbone- V tem portugalskem mestu si je namreč Evropska unija postavila ciJj, da postane najbolj konkurcnčjio in dinamično gospodarstvo znanja, ki bo zmožno dcweči trajno rasi, hkrati pa izboljšali in povečali zaposlovanje 1er zagcv toviii večjo siKialno vamosL Pokr^wiielj konlercnccje predsednik drŽave Milan Kučan. ■ mkp S seje sveta občine Šmartno ob Pakl Končno prostorski akti in znova Mladinski center ŠMARTNO OB PAKI, S. junija - Po veè kot dveh mesecih počitnic so člani sveta občine Šmartno ob Raki dobršen del popoldneva "presedeir v maii dvorani tamkajšnjega kulturnega doma ob obravnavi tem, ki bodo zagotovo v prihodnje vplivale na nadaljnji razvoj občine, na izboljšanje življenjskih pogojev tam' kajšnjih občanov. Mednje zagoiovo sodi izdelava in sprejem Odloka o pros-(orsko ureditvenih pogojih za območje odprtega prostora Občine Smarino ob Paki - PUP 07, Odloki ozazidalnem načrtu Smarino ob Paki - slanwanj-ska individualna gradnja, Šmartno ob Paki - center in o spremembi zazidalnega načrta Smarino ob Paki. Pobudo za uvrstitev te ločke na sejo oličin-skega sveta je izrazil svetnik Rí»-jun Kladnik. ra/prava pa je pokazala, da je bila inf(3rmacija o lem, kaj se bo v prihodnje dogajalo na približno 75-odslolkih občinskega pr<3stora, kako daleč so aktivnosii za sprejem aktov več kot dobrodošla. Očitno je oWinska uprava prisluhnila tudi občanom, ki vsak dan prihajajo z najrazličnejšimi pripombami, pobudami in željami Precejšnje zadov*)ljstvo so razpravljavci izrazili ob naglašeni potrebi po stxielovanju stroke pri lem in skupine občanov, ki poznajo proslor ter poirebe ljudi. "Kaj- ti " je p<'iudaTila izdelovalka do-kumentkov.sc nam poraja kar nekaj dilem, ki bi jih morali doreči skupaj." Ob koncu razprave so svetniki potrdil: pelčlansko komisijo, ki jo je za spremljanje izdelave in .sprejem omenjenih dokumentov predlagal župan (na predlog sveini-kiw jo bodn dopolnili Še z dvema članoma) 1er lerminski plan aktivnosti. Javna razgrnitev dokumentov n^ bi bila od 15.av^-sia do l5-scpiembra. javna razprava pa 8- septembra. V nadaljevanju seje so z zanimanjem prisluhnili Mariji Te-kiivcc, ki jih je seznanila, kaj je postorjeno glede izgradnje sežigalnice za termično obdelavo odpadkov v Kidričevem. Med drugimje pcwedala, daje k usla-novirvikonzoreijaprLsiopilo 106 občin .severovzhodne regije ? 85t) lisoč prebivalci, da bt> projekt stal približno 25 milijard lo-larjev, z njim pa naj bi rešili težave z odpadki vsaj za 30 let. Prav tako so Še izvedeli, kdo in na kak.^n način naj bi zagotovil polreben denar in koliko bo naložba veljala pi")samczno gospodinjstvo. Razlaga Tekavčcve je prepričala svetnike in ti .so glastjvali za ustanovitev konzorcija občin severov/hodne re^je in u.slanovilcv gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov. Pregled zakonitosU je, po besedah predsednice nadzornega i^dbora MarHne Ž^ihar, opcr/o-ril na nekatere pomanjkljivosti, ('lani odbora so jih največ zaznali pri obravnavi z5iključnega računa lanskega občinskega proračuna in premoženjski bilanci občine za leto 1999. Kljub lemu je predlagala sprejem dKh dokumeniov. Predlog odloka o zaključnem računu tjbčine za lani so svetniki sprejeli po skrajšiinem postopku, premoženjsko bilanco pa so polrdi-li s pripombo nadzornega odbora, naj občinska uprava nadaljuje vredni^tno usklajevanje sredstev in premtíženja, ki so v lasti občine oz.iroma dane njej v upravljanje. Kar precej krilični so bili šmarški svelniki pri obravnavi soglasja k spremembam in dopolni Ivam slalula javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Tako je - na primer - svetnike Bojan» Kla(lnik»,.h>/eta Riibh poslanci KontiČev amandma podprli. Torej bo Velenje končno dobilo enoio /avi^da za zdravstveno varstvo, ■ mz Darilo za vsako priložnost Želite svojim najdražjim ob posebnih trenutkih podariti nekaj izvirnega? Ponujamo Vam rešitev v obliki DARILNEGA ČEKA. ki ga lahko kupitev v katerikoli poslovni enoti naše banke. Poskusite enkrat malo drugače. e /o ) banka Velenje Bstnk»* Vtlenje d.d., VelenJ«, bsnčna skupina Nov9 Ljubfjansk« banke ^"emstavku CEUIE-Celjska občina podpira vseslovenski projekt "voda za vse," ob 7^slareh«li obeh celjskiii bazenov, ki imala uporabno dovoljenje samo Se loios in katerih obnova bi bila predraga, pav Celju razmišljajo o gradnji novega bazena na novi Uvkaciji, najverjetneje na Golcwcu. ŽALEC-Vloh dneh bo Jo porušili povsem dotrajane obje kio, ki stojijo v parku ob graščini Novo Celje, občina Žalec je zago-tcwild nadomestna stanovanja ter sredstva za rušenje in sanacijo zemljišč, novih objektov pa ne hodo gradili, ampak park uredili v čim bolj prvotni obliki. LJlíBUlANA - Dober mcscc za lem, ko je papei^ imenoval tri nove slovenske Škofe, bodo prvega posvetili v ponedeljek 12. majav Ljubljani, to je ljubljanski pomožni škof Andrej Cîlavan, mariboi^ki pomožni ákof dr. Anton Stres bo posvećen 24. junija, koprski pcjmožni ákof dr. Jurij Bizjak pa 5. julija. '1'RO.IAME-Avtocesta Vransko-Blagovica bo skupaj s irojan» skim predorom zgrajena leta 2004. italijanskra pa naj bi zaćelo predvidoma êez iiUrinaj.sl dni. M.ARIUOR-Na seji nadzornega svela Časopisno-založniškcga podjetja Večer d.d. so novega direktorja te časopisne hiše namesto Bo?a /x^rka imenovali zdajSnjega direktorja ptujske podružniee Nove krediine banke Marihor Borisa Cekova, ki je novinec na medijskem pfju. IVtARIBOR • ť')ani slovensko-avstrijskega odbtjra programtív Phare in Inierreg potrdili skupni priigram Cczmcjnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v letih 20()0-20i)6,v teh letih U^ Evrop« ska skupnost statističnim regijam Gorenjska. Kort^^ka. Savinjska. Podravjc in Pomurje prispevala 17.5 milijdstolkov. DRAVOGRAD-Predstavniki družbe Koraka trgt^vina d.d. so v centru Traberg v Dravogradu odprli nov prodajni center, v kateregii so vložili preko 300 milijonov tolarjev, meri IIXK) kvadratnih metrov in ima parkirnih mest, sicer pa ima omenjena družba fiO maloprodajnih mest in 4()0 zapt»slenih. .ÎEZEKSKO - Dvajsetkiio metrski odsek rezona lne ce.ste od Preddvora proti Jezerskem je popolnomauničen. je edina povezava s svetom, če ne upoštevamo poli preko Avstrije in L/ul>elja. zalo upajo na skorajšnjo obnovo, saj je vez z Gorenjsko, Koro4ko in preko Pavličevega sedla z Logarskt) dolino. FFUI - VTermali Plujsci imch lani zaradi slabe sezone 45 milijonov tolarjev izgube. Širitev zmogljivimi je nujna, za p^>večanje nočitvenih in kopaliških zmogljivosti bi potrebwali tri milijarde tolarjev, od tega pa je odvisen nailaljnji razvoj lega termalnega kopališča. 4 NAK CAS GOSPODARSTVO 8. junija 2000 Esotech uvaja Japonski model stalnih izboljšav Z energetike tudi na druga področja VELENJE, 1. junija - Eso-tech v sodetovanju z m/n/s-trstvom za gospodarstvo začenja s projektom stalnih izboijšav ati drugače, pro-jektom 20 tdjučev. Letos se je pričel v petnajstih s/o-venskih podjetjih, v svetu pa ga uspešno uporabljajo Številna znana podjetja, med njimi Seiko, GUtete^ Siemens. V Sloveniji projekt vodi ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z znano svetova/no hišo De-ioitte & Touche. Model so prcdslavill rtu novi- narski konfercnci, ki je bila na nek naiin tuUi poscbnasl, saj jc hkiali kol prcmicrna vidcokon-ťcrenca polekala tako v Velenju kol Ljubljani. Na njej sla so-dckwala generalna dirckiorica Esoiecha Zi»rija Ma/ej - Kuko» VÍČ in direkiordckiroprograma Pavliřv Velenju, v Ljubljani pa Janex SCa vedno več potrošnikov. Blagovno znamko so forma I no-p ravno zaščitili pri Uradu RS za intelektualno lastnino žc ob njegovcni nastanku. Jakob je še povedal, da se je vodstvu mlekarne v Aiji vasi od aprila letaš, koso na sejmu Ku- linarika Ljubljanske mlekarne predstavile svoj LC Probio, o^a-silo veliko potrošnikov, poslovodij, trgi">vcev in posltjvnih [vart-nerjcv. Opozorili so jih na nekorektno početje konkurenčne nelekáme in zmedo, ki jo povzroča med poirasniki. To bodo posku.^ali sedaj omiliti z agresivno reklamno akcijo. "Ne-sporj/um smu si prizadevali re* .šiti v ilogcn^nru z Uiui>ljančani tako, Uu hi ti umaknili sporni Iz- delek s ti^, po neuspešnem do-Uovarjanju pa nam je «»slsila le še sodna pot." je še dodal Jakob, Se bodo povezail $ Pomurci? Poleg omenjenega spora jc za celjske mlekarje v icm trenutku aktualni>tudipovezovanje. Prepričani so, da bosta ob v.stopu Slovenije v EU preživeli največ dve veliki mlekarski ptfdjetji. Na zadnji seji so o tem spregovorili člani nadzornega sveta mlekarne in prižgali zeleno luč za povezovanje s Pomunikimi mlekarnami, Po Jakobovih besedah večjih težav pri lem ne pričakujejo, saj se v programih mlekarni dopolnjujeta. Celjska je po-zjiana po fermentiranih izdelkih in pt>l trdi h sirih. Pomurska pa po konzumnem mleku in maslu. Dogovori s pomurci so dokaj daleč in v jeseni naj bi tovrstne aktivnosti pripeljali do konca. Procesov povezovanja s lem ne bodo sklenili, saj sii^elijo povezati mlekarne na celotnem Štajerskem, zavrnili pa nc bodo (udi morebitnih parlnerjev na drugi strani Trojan. MTp Spodbudni proizvodni rezuitati V Mlekarni Celeia so z rezultati poslovanja v letošnjih prvih treh mesecilizadiTVoljni, so povedali na novinarski konferenci. Odkupili so 15 milijonov 410 tiso? litnw mleka, kar je 7,4 odstotka već kot lani, indeks sloveaskega povprečja pa je le 9S,9. Ustvarili so za 2»l milijarde tolarjev prihodka, kar je za 24 odstotkov več v primerjavi z lani. Za približno četrtino so v primerjalnem obdobju povečali izvoz, predvsem na lrgbiv,ših jugoslovanskih republik, največ v BiM. Pc^ebej pa je Jakob pri tem podčrtal naloJ^bov predelavo sirotke, kot stranskega, ludi ekološko spornega produkta predelave mleka. Naložba je v zaključni fazi, tchnoU)gijo pa so dogovorili s posUîvnim pirtner-jcm iz Nemčije, kamor bodo koncentrat sirotke tudi izvažali. "Blagovna znamka LCA je danes najbolj prepoznavno Ime med izdelki mlekarne Celeia In dO' mnevamo, da se je konkurenca načrtno lotila zavajanja potrošnikov," je poudarilo vcK^stvo l^lekarne Arja vas. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje Vabi na letni volilni občni zbor, v ponedel|ek, 12. junija ob 18. uri v dvorano KS Pesje. 8. junija 2000 UTRIP KAS ÍAS 5 Zgornja Savinjska do/ina Za ceste letos milijarda tolarjev će kje, potem Zgornja Savinjska in zadrečka dolina "bolehata'* na področju cest in vodotokov. Res je, da so nove občine v zadnjih letih kar tekmovaie med sabo pri posodabljanju zavidljivega števila k Home-trov krajevnih in občinskih cest, res pa je tudi, da je stanje državne cestne mreže zelo siabo. In še nekaj je reSy namreč to, da se Stanje v zadnjih letih vendarle izboljšuje in je zia-sti letos že kar razveseljivo. Navzlic vsemu milijarda tolarjev ni kar tako, odgovor na vprašanje kako bodo razporejeni, pa smo dobili iz prve roke, torej pri poslancu državnega zbora in predsedniku parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakobu Pre-sečniku. "Med ključne dejavnosti nagega odhíua gotovo sČji, ki jih pokrivala ministrstvi/a okolje in prostor ter za promel in zveze. Jasno je, da so potrebe po vsej SKM5niji silno velike in bistveno veěje od dejanskih denarnih zmožnostih dišave, ki sredstva za tc naložbe zagotavlja v pro-raCunu- Vsekakor moram poudarili. daje bilo po letu ] 996 za potrebe obeh ministrstev v proračunu zagotovljenih precej več sredstev, kot v zelo suSncni obdobju po letu I99t). Poscl>cj sem zadovoljen z dejstvom, daje več denarja tudi za vodno gospodarstvih in zaičiii^ pred visokimi vodami,*'je za uvod povedal Jakob Presečnik. Seveda je predsednik tako po- membnega parlamentarnega odbora posebnim pritiskom" volivcev, ki so mu zaupali poslansko nKSlo. "PcxiroCje naše doline je bilo inje na nekaterih področjih še vedno zapostavljeno, teřav na cestaJi in vodotokih jc Sc vedno precej. Kljub lemu lahko reéem» da je leloSnji državni proračun, zlasti glede državne cestne mrc?e, /a dolino zelo ugoden, saj za cc-sie namenja pribliJ^no milijardo tolarjev. To se sieer na prvi pogled ne opazi, če se seveda samo vivimo po naših cestah, saj moramo upoáievatívsc naložbe, ki smo jih lcit»skk:nili, ki.so vieku in ki jih bomo letaszaèeli in nadaljevali naslednje leto. Največji projekt je gotovo Pavličevo sedlo, na katerega smo zaradi takSnih ali drugačnih razmer v preteklosti čakali tri desetletja, letos pa ^ čisto zares, /e lani smo zgradili prvo tretjino od kilometra ceste iz Logarske doline do Pavličevega sedla, drugi del je v gradnji sedaj in bo dokončan avgusta, ko bodo izvajalci začeli dela na tretjem delu, na katerem bi morali zaradi vremenskih razmer letos položiti vsaj grobi asfalt. Celotna naložba v to cesto jc vredna okrog 700 milijonov iolai]ev, temu pa je treba prišteti se preko 3011 milijonov, kolikor bo veljal mejni objekt na Síiniem prehodu, ki bo služil mejnim organom obeh dr/av. in naj bi bil dograjen septembra." Seveda jc temu treba dodati, da je ta prehod izjcdnega pomena poselKj za turizem, o čemer pričajo dogajanja po odprtju. Število gostov iz sosednje Avstrije je bilo namreč že prve dni presenetljivo veliko in se Se povečuje, seveda v veliko zadovoljstvo domačinov v Logarski dolini, Solčavi in na turističjiih kmeiijah pcxsebej. Temu pa lahko ;akoj dodamo "ugotovitev," da jc sedaj Logarska dolina odprta proti Avstriji, navzdol po dolini pa zaradi izjemno slabe cest C le na pol. "Cesta med Ljubnim in Liičami jc seveda rak rana ceio-inc doline in to zgodbo že dolgo poznamo. Pri njeni obnovi je bilo vse preveč prekinitev, sicer bi jože pred leti ''pripeljali" v Luče in morda i>e naprej. Zdaj po moji occni vendarle vse skupaj normalno teče, saj vsako let o zgradimo odsek za približno 2.^0 milijonov tolarjev, torej "operativci" le prodirajo proti Lučam. Letošnji odsek bo, upam vsaj, kmalu dograjen, nato pride na vrsto razpis za naslednjega in jeseni že začetek del," pravi Jakob Presečnik. Dolini ob Savinji se obeta še nekaj manjSih, a za ljudi zelo pomembnih naložb. Celovito postidobilcv ceste ob podjetju BSH Hišni aparati v Nazaijah načrtujejo že dolgo. Ziideva je oteženazaradi dejstva, daje treba cesto dvignili, s Čimer bi preprečili pogosto poplavljanje pod- jetja ob neurjih, ko povzroča težave narasli potok s Prihovc. Pri tem bo z iz^adnjo pločnika sodelovala nazarska občina. V tem času tečejo pogovori med občino in drtavo, dela pa naj bi vsekakor začeli t o jesen. Sem je treba priSteti prep lasti Ive določenih odsekov cest v na.se-Ijih Soteska in Prihova, slab kilometer ceste pred Ljubnim je že urejen. Ac pred turistično sezono bodo preplastili cesto v Logarski dolini, pa še nekaj manjših odsek obnovo m<«ta preko Savinje vN?ïzarjidi. la most jc eden redkih, ki ga podivjana voda leta 1990 ni odnesla, poleg tega jc zelo obremenjen in zato dotrajan. Obncîva bo zelo zahtevna, zanjo pa moramo letos izdelali projekt, ki jc pogoj, da v državnem proračunu Z4( naslednje leto zagotovimo potrebna sredstva. Ker sem *že pri mostovih, moram dodati še oba mosta preko Drete v naselju Kropa in v središču Oornjcga (irada. ki hosta zgrajena v bližnji prihodmisti," je sklenil pogovor Jakob Presečnik, Mjp Telekonif poslovna enota Celje jPopoina digitalizacija omrežja in nič več dvojčlcov Celje, 2. junija - Na p(^sl(^vni enoti Telekoma Celje običajno pripravijo njo telo-TonskoŠtevilko. Pvsem primerljivo z razvito Evropo. Po besedah nove direktorice ce^ske poslovne enote 'lelekuma Jožke (iuzejjc'lelek^m Slovenije lani ustvaril 72,4 milijarde SIT prihtîdkcw in 7,9 milijsirde tolarjev čistega dobička. V celjski pcs-slovni enoti sov celoti uresničili, celo pre.wgli večino načrtovanih ciljev. Povečali so število novih naročnikov za 7620 (konec leta jih je bilo v omrežje priključenih 93.652), bistveno so zmanjkali listo čakajočih na priključek, saj je decembra lani na to okno v svet čakalo le Se 126 interesentov, v 79 vlogah pa so naročniki prdobnejse telekomunikacijske storitve. Na vprašanje, kako je z last niSki-mi deleži vlagateljev pri lastninjenju p-metu. Za klice iz navadnega tele» fona na mobitel pa bomo ^^itno Je kar nekaj časa plačali skoraj dvajsetkrat \išje ceno. saj so - pt^ zagotovilih Palčnika - dejanski taksni tudi stroški. ■ ep perspektiva Žeihjiperspektivi se uika nčepniv zalo, kar ji> pišejo midiiii iti neizvedljivih idej po/ni mhdnfiiči in mhhn), vse nas kdaj pa kdaj po^je kakii dom isHat, denimo ta, da ho odstranitev khpic izfnirka i^oreninih narkomanijo iz mesîa, mene osebno pa ^e tudi mraCno dejstvo, da se v od morja dvesto kilomeirčkov oddaljeno mesto, ki se na vseh zemlje\'i-dih zdi tako rekoć »primorsko«, nikomiv ne /juhr/izp/iiča vsakodnevno pripeijiid .ivežih rib. Sicer /w pa mesto obiskovalcu ponuja zares nadpovprečno zelenja, tisti tede)! se je rff.çrtyV/if/ celo slučajna injlacija hiluimih dogodktiv. in ob vsetki uri dneva vidi.^res, zanís~ le kil ko tega nisem ofyazil v prejšnjih dveh tretjinah življenja - veli-k/f ljubkih punc. Pojejte samo izjave jyiestnih sv etnikov v prej.^nji številki te^i^i časopisa, pa bo jasno, da se s problemom Imipnih motornih ,ikrupilnic in podobnim tth-arjajo le še i' indiji Koromandiji- $t\ ari. ki že na pni pogled ne tečejo, kot bi morale in mogle, so ttikaj očitno .samt> Še tiste, ki su tako ali dntgače povezane z državo. í*rva y/i'w/; ki jo lahko tej ziimerimo. so ceste, predvsem ti-.«i/, ki mesto poveznije z astoc&slo. Ta je zadnje čase sicer za silo pf^krpana in bi bila povsem sprejemljiva, Če bi vi/dlla v kako Idrijo ali Dolnjo /^}lskavo. ne pa da njen trak pozira prornet za Šaleško in Gornje Savinjsko doHno. Koroško regijo in še malo Avstrije- Morda bo kdaj prekipelo občinam našiedh regij, da bodo zahtevale preh alifikadjo ceste tn s tem vsaj lo. da si bomo morebitno obnovo lahko plačali sami. Da se sploh lahko uikole fKljemo, je ireba vsako leto registrirati tr\'to. Sam se v.'^ako Uto potrpczljwo prijxvvljam na ta dogodek in vsakič znova ogorčeno ugotavljam, da je řlica perscnov otiločno premalo. Če čloi'eku ie na 500 m zračne črte oddaljeni zavart/\'alni-d namignejo, da danes/mič nima smisla slojMti v poslopje upmvne enoie, Če nočeš čakati do božiča,/)otem si razmere lahko pndstai -Ijate. Ker se je upravna enota Šele {m:d leti preselila v nove i^'oston^. bi od .^efice priČako\'alf nekaj osnovnih oiganizacijskih mkov. ki N materia lizirali v kakem dodatnem okencu za papirje povezane z osebnirm vozili. lhspeše\'alno brco bi lahko dobilu iz podatka, da ."imo Slo\'et\ci i)onore}i in vde.'ietih letih nakupili toliko plcixa. duse je število avtomobilov vsaj podvojilo. No, Velenju .^mo od starih dveh okenc prišli na novi .samo dve okenci in nizen (epih belih sten za poslarýanje mediišno tolažijo negodujoče v(>znike, pa kaj do.olicijski pouaji, /fa me je i»ijavljeni policist na f»Hi domov zasledoval s službenim vozilom, meusia\ilinme~ he, he. he ■ jionesrečeno šikítniml z alko^kopom. Vložena pritožbitje. Ma se\-eda odh>čena v korist iwlidsta. ki se je branil, da me je spustil skozi roke samo zûU). ker se mti je zdelo, da muinlmoje, 5S kg težke osehnos^tigrozi resna no-amo.st. KJiem... Da imajo tukajšnji vantJii reda sloves nasilne iMnde. gre po idcušnjah celih generadj \elika zasluga pniv temu policistu. Veliko je še zgodb lokalnih ponočnjakov in tista, v kateri sta /irplj pojasnjeno, j)alidja je z javnostjo poizkttŠala celo manipulirati. S(xtu je izbilo dno kakih štirinajsi dni naztij, ko sem kot nedavni vojak monil odnesti neke fMpirje na našo izjw.Mavo ministrstva za obnirnbo. Stopim skozi vrtita, nakar me ustavi lopt/gled brkat unid-nik s stavkom, ki gro2en njihov večji pn^ jekt, s katerim so zaceli tu lant, to Je lep.šai^e mesta tako, da barvajo fasade stanovanjskih blokov; s čimer dajejo avost tako i^im kut mestu. "Ta řikcíja leíc posebej, financira sc iz drugih virov, na podlagi od^codninskih sporazumov, lako da lu ni priâlo do nol)cnili omejitev, Projelci nad;iljujemo z enako količin«) denarja in enako vnemo kol lani. Pri îem se pojavlja drug problem. Srečujemo se z vedno bolj poSkodova- Sola - soli Mag. CVeika Timiucrjeva jc znana kol oslra nasprolnica lemu, da bi Saslanj namesU) dveh, dobil eno solo. Vsaj bila je. Kaj pa o lem meni danes? "Normalno jc, da lahko ljudje na osnovi argumentov ludi i^reminjamo sialii^a- Sama pa šc ne rii^potagam v. dovolj argumenti, ki bi mc prepričali o icni. da jc res bolje. Če se odločimo za samo eno i^olo. Sc vedno /agti-v-arjam stališče, daje Ircba naprej zgradil i nadomeMno šolo Biba Ri>ecka, kasneje pa .se odločali, ali bomo adaptirali i>olo Karla Dcstovnika-Kajuha, ki jc gotovo ludi potrebna obnove» ali pa sc odločili kako drugače." nimiobjekli. Pogoj ob ri^Lsu je Kljub lemu pa projekt Sailanj-bil,da bomo barvali fasiide samo mesto svetlobe, ni ogriven."' na nepoškodtTvanih objeklih. Ena od osrednjih nalog, ki se je lotevajo lelos, je ureditev Kajuhovega parka. "Pelrol Ljubljana je bka;?al interes, sedli bomo skupaj in paskuSali lokacijo .stare bencinske črpalke vključili v projekt ureditve Kajuhovega parka." pravi mag, Tina uerjeva. Krajevna skupno.st SoStanj pa namerava ludi letos pripravili dve večji prireditvi, Prva od njih bo^e konec junija in bo potekala v času dnevu driavncvsti ter y9-lelJiice mesta ŠoStanj, drugo pa bodo pripravili jeseni, ob krajevnem prazniku. 8. oktobru. "Ob dnevu dr?avn;>sli pripravljamo teden prireditev, ki ga bodo /a/namovalc športne prireditve na odprtem rokometnem igrji>ču. Na to igrišče Si^^tanjčane veže posebna nostalgija. V Kajuhovem parku pa pripravljamo kulturni večer in prireditev z naslovom Pesmi s plate." jc povedala predsednica krajevne skupnosti, /akaj pesmi s plaie? "Će grešle v ŠoSianju čez Pako v Kaju-hov park pri malem m oslu. boste opazili svež grafit - Dajte nam prostor- mladi. Pri nas sc mladi zadržujejo ob teh p lata h, sedijo na njih in sc pogovarjaji\ zabavajo, ker so ogrevane. V krajevni skupnosti smo se odločili, da ne b(»mo iskali ntivih prostorov, ampak jim bomo te plate uredili tako, da bi^dt> mladi lahko tam dobro sedeli. Ta podij bo slui^il mladim» uporabili pa ga bomo tudi za različne kulturne prireditve, nasiope in podtibno." ■ Milena Hrstfč - Planine KS Topolšica Viki Drev: "Čeprsv se že sedaj nekaj dogaja, bo na terenu bolj živahno v drugi poiwici teta." Sedaj papirji, po dopustili teren čeprav krajani krajevne skupnosti TopolSica na terenu nl<50 zaznali aktivnosti, pa njen pr«l-sednik Viki Drev trdi, da sledijo zastavljenim ciljem. Do sedaj so pozomosi namenili pridobivanju projektne dokumentacije, po dopustih pa bodo - tako upa- vsaj lîekatcre načrte "spravili ludi v življenje". Kol pravi Drev, v teh dneh priča kujcj o projekt nt)-leh nič no dokumentacijo za izgradnjo ka-bebko razdelilnega sistema 1er sekundarnega dela in hišnih pri- ključkov vodovtxi nega omrežja za naselje Lajie. Prav tako imajo že v rokah projekte za ureditev sekundarne veje kanalizacijskega omrežja na območju, kjer priključitev hiSnih priključkov [la pred leti zgrajen kolektor ni mogťJČ. V končni fazi je ludi projekt ureditve avtobusnega c^račaÍL^a v središču kraja, kjer predvidevajo Se ureditev dela pločnika, dovoza do ecnira za zdravljenje multiple skleroze ter razširitev mostu. po- manjkanj» denarj» bomo zmnnj^li vbQanJa v že načrto-v;ine p4»sc)dobin'e ce.st, k»r pa ne pomeni, du se bomo tem izognili. Ta teden naj bi novo preobleko dobi hi cesta Hriberšek-kapela, nekoliko kasneje pa tudi povezovjilna cesta med Lajšami in Topi»IŠii'o." Izrazil je zadovoljstvo, ker sc pri njih po nekaj letih mirovanja nekaj dogaja na področju turizma. Krajani namreč spreeejSnjim zanimanjem spremljajo prizadevanja vodstva Naravnega zdraviiii>ča Terme, kjersc pripravljajo i\a razširitev nastanitvenih zmogljivosti ter ureditev zunanjih bazenskih površin. K ure.sničitvi zastavljenih naložb bodo v krajevni skupnosti prisiopili lakoj po letošnjih dopustih. Zagotovo naj bivje-seni končali predvidena dela pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema ter vodovoda v Lajiah. Gradiii naj hi ju hkraii. Denaija za načrtwane potrebe seveda nimajo dovolj, zato so predvideli SJHlekwanje uporabnikov pridobitev. Tako bodo - na primer - prijavljena gi-)spodinj-stva za izgradnjo vodoviidnega priključka primaknila po 1811 tisoč tolaijev, priključek Zii kabelsko TV jih bo veljal nekaj več kot 70 tisoč Sri; vStrofike /a ureditev avtobusnega obračališča, pločnika in razširitev jnoslu si bodo razdelili trije koristniki -Terme, krajevna skupmKt in Bolnišnica. /a posodobitev cest pa imajo v letošnjem proračunu občine Šoštanj predvidenili nekaj več kol 6,5 miJijara-ti. Pfvič je cesta |x»vsem doira-jarM.dniiiiCpaJn bo treba dvj|i-niti zaradi hudourniškeca potolu). ki se ol> nalivih zliva v to-vamii^ke prostore« 7i)t<» bo pose}> z ureditvijo križišča zelo z;ihle-ven. Sredstva bo prispevala drŽava, denar za pločnik od lovarnedo bencinske Črpalke pa naj bi zagotovila občina Nazuje, Dogovor pa ni uspel, saj se je nazar-skijii občinskim svetnikom zdelo 30 milijonov tolarjev odločno preveč, zato so se odločili za drugo in cenej.^o možnost. Na nasipu ob Savinji bodo namreč uredili sicer že obstoječo peS pot, ki prav tako vodi do tovarne, v nadaljevanju pa ob Savinji vse do Mtv/irja. Obnovo in ureditev te poti sosednji občini že dolgo načrtujeta, zelo si jo Želi- Z oibnovf/en/m mostom bo podoba tega dela kraja še iepša, vožnja pa bolj varna jo tudi krajani in zlasti otr<îci, saj je mnogo bolj varna kol pol po ozkem in nevarnem cestišču. Zdaj jc torej prava prilika. Prihodnje leto se Nazarjam obeta Ae ena dobrodošla naložba. To bo obnova mosta preko Savinje, ki je eden redkih, ki ga poplava ieut 1990 ni poruSila, poleg lega pa je zelo obremenjen in dot raj an. Le los naj bi zagotíwili projekte, dela pa pridejo na vrsto priht^dnje leto. mjp Do Slivske koče po lepši cesti ZAVOONJE, 4. junija - Za domačine, ki živijo med Napo* tnikovim ovinkom in Slivsko kočo v ZavodnJah,je imela nedeljska popoldanska slovesnost poselwn pomen. Namenu su predali 16(KI metrov dolfj odsek rts-ťaltirane ceste. C)l> tej priložnosti je predsednik krajevne skupnosti Tone Potočnik povedal »da je hil to eden zahtevncji^ih cestnih odsekov v kraju, ki so se lotili na pobudo Vinka hitočnika, Krajani »imo pa so na tem odseku teste opravili ogromno udarniških ur. 2upan Šoštanja Milan Kopu.^r je obljubil, da bo občina po svojih najJx>lj cesto uporabljala najdlje. Bîagcwlovii-veni obred je opravil &;^lanjskj dekan Jože Pribožič, muzikanta Viki in Ivan pa sta sc potrdila, da jc bilo razpoloženje vseh navzočih taksno kot mora bili na podobnih slovesnostih. ■ M.H. Rezanje traku ob otvoritvi novega cestnega odseka v Zavodnjah. 8. junija 2000 NASI KRAJI IN LJUDJE KAS VAS 7 ŠoštBnJCBn Zvone Čebul • zbirateljski zasvojenec Privlači ga vse, kar diši po starem Zvone Čebul v mestni galeriji Njegove panjske končnice bodo na ogled do konca Junija. (MograHja: S. Vovk) NiiJIjuhAi konjiček Zvonel^i Čebul», /n:)ne|i M kiikšen ki>s. ki ga hrani v svoji i/Jemni /hir-ki in danes Še malo diši po ne l;iko cHidaijenem. Gotovo siHli med najveCje sloveaske /hiralve in ^olovi» je nje^jov» xblrkji slarín nieirutskj zasvojenec Je! Predmete rad pokitže nakijnčnim in najavljenim ol>OudovalL'em. Zařel jes s ivtlfinajstimi leti in /hiranjem /namk. potem Jim dodal kovance, potem pa jeto postala strast, ki psi Je, kot pni-vi, zelo prUetnu. NJe^*i»va /eU^i. da hi vs^j kaknec maja. ko so v Mestni ^alvri' Ji v SoSlanJn na o^led postavili 130 primerkov panjskih končnic. Če povemo, (ta jili je v Sloveniji ohranjenih kakšnih 3.0i>l) in da jih Je od le^n 2()0 v njegovi zasebni /l>irkj. polem mora ie la podatek povedati veliko. /wnv ("Vhuljc pi^ pnollttí>a? ZVONE ČEBUL: "Nekaj jilî je, ki so bolj zanimive kol druge, iudovilajc denimo lista, ki predstavlja Krislusovo rojsivo," # Kako pa je prišlo do Zflmiúi. da posiavite panj» ske končnice v galerijo? ZVONE CEBUL: 'Xîovoril sem sSo^ianjskim županom in med pogworom sva se doUiknila tudi te moje zbirke in omenil je. da bijo lahko pokazal iLstim, ki jih to zanima. Od tu do po-Mavitve pa polem ni bilo dalcC." 0 Vi sie ittdi v .^irsem prostoru^ ne .varno meti SosianjCam, viani kot velik zhiralec. Koliko predmetov, ki dišijo po .starem, pa hranite? ZVONE ČEBUL: - Težko bi t)dgovli dobro vejo, da sc pri Cebulu ici^ko kaj dobi." e fio kdaj prišlo tako daleč, da ho kdo predmete iz va.rê ogromne Thirke popisal, jih ovrtidnoiH... ZVONE ČEBUL; ^' Ib hi bilo prav idealno. Za zaselek pa bi bil dovolj že proslor, kamor bi lahko le stvari preselil. Zdaj imam vse tako na tesno, daje tukaj ludi nemogoče urejali," ■ MUena HrstíČ • Planine Konec proaaj^ GORNJKJRAD-Prejšnji ćetr-Ićk so v Gornjem Ciradu upravili poire bn C mcriiwî na aovcm mostu in ga v peiek odprli za promet. S tem jo vendarle konec prometnih zagat in nejevolje ljudi ob ozki zaiasni obvozni cesti. Šc bolj pomembno je, da b("Kk^ v.samem src-diŠCu Gornjega Grada po 56 le lih odpravili prometni zamalek in Orno točko. CiradbiSce razumljivo ^ ostaja, saj morajo zgraditi s>e pločnike, urediti hrežine reke Drete in postaviti javno razsvetljavo, uradno pa bodt' mosi odprli ?(). junija oh prazniku obline Sklenjen teden gozdov IJčne poti za zdravo naravo | VsaktJ leto konec maja slovenski gozdarji namenijo tednu gozdov, ki pomeni sklop prireditev, .s katerimi želijo javnosti predstaviti gozd in vso pri>blcmatiko v zvezi z njim. Ikko je bilo ludi letos, koje bilo vodilo raznolikih prireditev "gozdar v službi narave in Človeka." ^k^bro pa so se ptMmdili gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdtwc Slovenija. V xačetku tedna so po krajevnih enotah v Luiah. na Ljubnem,v (Jornjcm (rradu in Šoštanju pripravili dneve odprtih vrat. celovita in obSima predstavitev dejavnosti pa je bilavpelekv Na/arjah. Na sedežu obmoCne enote v gradu Vrbovec so obiskc»valcem, največje bilo mladih nazorno pTedsta\'ili gt>zd in njeg^w življenjsko pomembno vlogo, pred gradom pa je bila na o^etU>prcma za delo v gozdu, ludi z možnosijo nakupa, Gotovi>je bilo S« K^lj zanimivo v soboto di^poidne. ? Gozdarji so ceiovito predstaviH gozd in svoje deio ko st) gjizdarji na vseh krajevnih enotah vt>dili oblsko-viilce po gosod Skupaj EkoloSId Gtoki - Dosode &t6V. 120 240 700 1100 120- 240- 240- E.O. piwd 240 700 1100 1 2.512 1.216 371 15 4.114 895 265 269 143 1.429 2 ŠOŠTANJ 1.025 263 49 2 30 105 100 S6 235 3 ŠMARTNO/P 436 167 3 2 608 5 48 49 22 102 4 NAZARJE 505 60 41 0 606 0 140 70 31 210 5 GORNJI GRAD 644 53 15 0 713 0 142 71 28 řl3 6 UUBNO/S SS4 33 19 0 606 0 6 3 0 9 7 luCe 254 22 7 0 283 0 0 0 6 û 8 SaČAVA 96 13 10 0 119 0 0 0 0 0 9 SKUPAJ 6.D2B 1.827 516 19 8.386 930 706 562 288 2.198 opravljanjem obravnavane skiibe. kise nanašajo predvsem na: • ozke, enosmerne ki zapafkirane uHce v mestnih naseljih. ' ozka podeželska cestišča, pomanjkanje obračališč, viseče drevje nad cestišči: - slabo očiščene podeželske ceste, preozko plužena kf dalj časa poledenela cestišča v zimskem času; • raztresenost objektov v veČini podeželskih naselfj; ' nedosledno točevanje odpadkov na oentialnih mestih; -vztrajanje posameznikov na nerealnih zahtevah glede odvoza odpadkov od Nš: ' nerealne Željeza menjavanje Irekvenc odvoza odpadkov naikratdo 1 krat mesečtio, glede na količine odpadkov in Ste\fíki oset> v gospodinjstvv, • vandaiizem in uničevanje posod za zbiranje odpadkov. v občinah Šaieške doiine (MO Velenje, Šoštani in Šmartno obPaki)paša: • nerešeno vprašanje tunkcionalnlfi zemljišč vmestnUi območjih. • nezainteresiranost upravnikov za uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v večstanovanjskih hišah. • nedorečenost kcncesijskih razmerij za obravnavano službo ki ZBIRAHlEJil 8 KAK ÔK OD VSEPOVSOD 8. junija 2000 SBleškl fantje ob jubileju Za Bolnišnico Topolšica TOPOLSICA » 5. JiinMa -Ans.imliel SuleŠkí ťsinij« letos pn/nuje 30-lelníc<» delovanja. JuhíkJ Imdu 7;kznamovnlí t. dobrodelnim koncerlom (Julii.9Junga.vvelenjskí Bťli dvonini. ol> 2030), lut kaUrvm ho nastopilo kiir 15 pri/nitnih slovťnskih nsirodno-ZHbavnih ansamblov. I/kupíček od prirťditv« lM»do namenili Bolnišnici 'Ibpolšica /A nakup dodatne« nove endoskopske videi» linije/n preglede diiiaI in pre-havil. Kol je na novinarski konferenci pove Jal direktor î)olnisnice Jane/ Poles, dr. mcdv specialist inlerne medicine. so ŠalcSki fanije drugi ansambel, ki jim bo pomagal v prizadevanjih za posodobiicv opreme, Lctas načrtujejo ureditev endoskopskega laboratorija, ki dela v neprimernih pKXslorih in v katerem z upogljivimi aparati i')prči podjetij in doltrih ljudi bi te^Jv» sledili ra/voju stroke. Tudi nakopa endi »skopske linije, ki Í)oomo|í(KÍl» nemoteno U»čeno <»bnivnavo bolnika x <»l)oler\ji dihal in prebavil ter pripo-nif^la k hitreji>emu odkrivan-ju sprememb slu/iiice. ki se pogosto spremen(,io v rakasto tvorbo, sami ne bi /mo^li. Naložba Ih» namreč veljala od 95 do 115 tisoč DEM. Zato smo |>obude Sateskib fantov, predvsem nfihoveca vodje Fninca Žerdonerja zelo veseli. Veseli pa smo tudi vseh tistih, ki so se 2e ali .se .^elK»do od/vali kot donatorji ali p«>kroviteUÍ> Dodrodo^el bi» vsak tolar. Z novo opremo se bomo. v veselje in &idovoyst>o bolnikov tudi sami lahko pogosteje veselili Organizatorji dobrodelnega koncerta pričakujejo, dahodo z akcijo zbrali približno 30-odstotkov potrebnega denarja za nakup nove opreme. Zagotovo pa akcije nc bodii sklenili 8. junija, k(U so prvotno predvideli, saj so k stxieKv vanju povabiti že obe zbornici (gospodarsko in obrtno, obe sta se menda tudi ?e odzvali), pa ludi stikov z vsemi poslovnimi partnerji še niso navezali. Na zadnjem bančnem izpisuje biloza la namen zapisanih 1,5 milijona Jolarjev. ViKJja ansambla Šaleški fantje 1'ranc Žerdoner je povedal, da jih jc pri odlc^Čitvi, kako bodo zaznamovali jubilej ansambla, vodilo predvsem, "da bodo ljudje, ki bodo iskrili ponu»č v bolnišnici TopoKiva, luhko pr:m»ćasno rešili taUvo in s tem preprevib morda najhujše.** Razmišljali so o več oblikah humanosli, za Bolnišnico TopoUica pa so se odločili ludi za to, ker ima na osnovi skupnih prizadevanj za njen nadaljnji razvoj već mc^-n^wti za obsK^j. ■ Tp Donatorske prispevke za nakup dodatne, nove, endoskopske video linije za preglede dihal in prebavil zbira Bolnišnica 'Ibpoliica na :^iro računu St. : 5280i)-6<)3- .^yoc.'î, s pripiw^m **Humanitami prispevek" Območno združenje RK Velenje Osnovne šole dobro, srednje nekoliko slabše VELĚN.IIÍ:, I. junija - Območno združenje Rdečega križa Velenje jc pod pokroviteljstvom OS Šalck, LAS-a. /dravsivenega doma Velenje in velenjskega Društva medicinskih sester v prostorih osnwne Sole Salek popravilo že tradicionalno kviz tekmovanje na temo: Spoznavanje RK in problem odvisnosti. Na finalnem medobčinskem kvizu je sodelovalo 8 ekip osnovnih Šol občin Velenje» SoStanj in Šmartno ob Paki, ekipa kro/:ka mladih članov RK ter 8 ekip srednjih Šol. Med os-novn*)5oiei je zmagala ekipa OŠ Gorica pred bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki in krc>žkom, pri srednješolcih pa so bili najboljši tekmovalci Poklicne in tehnične strojne šole pred Poklicno in tehnično eicktro ter računalniško .^olo in Splošno in strokovno gimnazijo (v^i Šolski center Velenje). Kot nam je povedala sekretarka Območnega /druženja KK Darinka Hertnan so se n -A. 1 1 S tradlcionafnega kviz tekmovanja, s katerim se RK vktjućuje v prizadevanja za čim večjo osveščenost miadih o odvisnostih. učcnci osnovnili šol na kviz (ck-movanje dobro pripravili, srednješolci pa tokral nekoliko .slabše. Najboljši so si prislužili praktične nagrade. Po tekmovanju so se tekmovalci in tekmovalke zabavali sc na pravem žuru, na katerem je za njihovo wdro razpoloženje poskrbel ansambel Garaža 12. ■ Tp MNENJA IN ODMEVI Odgovor LDS-u Velenje v mojem prvem odgovoru na izjavo svetniške skupine LDS glede sejnin in VDC-ja sem napLvil, da je o zadevi.katero si pristojen na lokalni in državni ravni, sporno poučevati druge, kaj je potrebno storili. V zvezi s trditvijo o mojem neptîznavanju, demagogiji in agitaciji řelim (v upanju, da moj predlog glede sejnin, ki ni bil koalicijsko usklajen, ne bo povzročil razpada levo-sredinske koalicije) odgzneje s svojim zgledom dajala pogum vniikom, da sta trdna volja in pa^tenje dfísfojno življenje. !.eta 1072 ji je umrl mož. pred dve-ma letoma pa .k sin Martin. Kljnb izgJibi nujdražjUi je ponosno iii z dviffijeno glavo živela naprej. Dolgu leta nipoirelwu-la tuje pomoči in je sama skrMa zase. Lani je Verona Avberšek praznovala visok ži\ijenjski jubilej, 90'leln il o rr^jstva. Čestitat so p prišli njeni na/bližji terpredsta\ -niki DU Velenje infX)dodbora Ňentdj, niJtćepa nislntU, da je bilo to ti ulj slovo. ■ Bogdan Mugerle os Salek Podelitev bralnih priznanj "S knjigo v svet" Pujsa, pujsa, pujsasa tmlalala 'la-la- la- la, ptijsa, pujsa, pujsasa, liojlarîjarom... ... je bil uvodni refren, ki jc odmeval v dvorani Doma kulture nekega prijavnega dopoldneva. V maju smo sc učenci C>S Šalek z velikim pričakovanjem odpravili proti Domu kulture. Vsi smo nestrpno pričakovali na§a priznanja Zit zvesto branje in konccrtnozabavoz Adijem Smolarjem.Ni naključje, da smo povabili znanega koroškega kan t avl o rja. Letos mineva petdeset let od smrti koroškega pisatelja Prcžihovcga Voranca, dvsijsct let je pretekloodsmrtikorcŘkcga pisatelja Leopolda Suhodolčana, slovenski knjižni kviz je posvečen Koroški, hkrati pa se spominjamo tudi Bralne značke, ki seje pred štiridesetimi leti rodila na Prevaljah. Adi nam je pred vsako pesmijo v nekiij besedah opisal njeno vsebino, řz vsake njegove pesmi smo lahko izlazili kaj poučnega. Vzdušje je bilo zelo rčizi-grano, učenci smo lepo .sodelovali; peli, ploskali... V zahvalo smo Adiju podarili zbirko Mavrične pesmi, ki je delo učencev naše šole. Njegove pesmi smo prepevali Se na poti domov. /.a konec pa še nekaj misli angle.^kega pi.satelja, ki so bile izrečene na prireditvi : oče ne moreš prebrati vseh svojih knjig, jih vsekakor jemlji v n"»ke ali jim izkazuj svojci naklonjenost. Listaj po njih! Pusti, da se odprejo kjerkoli, potem preberi prvi stavek, na katerem se bo ustavilo ivoje oko. Sam jili postavljaj na police, razvrščaj jih po svoji želji, da boš vedel, kje stojijo, Naj bodo tvoje prijateljice. Vsekakor pa dopusti, da «i vsaj tvoje znanke.« ■ Tjaša Kfusnik in Danijeia Tamše, knjižničarski krožek PRIREDITVE Zveza kulturnih društev Šaleške doline Večer sodobnega plesa V domu kulture v Velenju bo Zveza kulturnih ti rušte v Šaleške doline pripravila v soNïto, 10. junija, ob 19, uri večer sodobnega plesa. Nastopile btîdo velenjske plesne skupine in gostje h Ptuja. Radovljica Zlata Linhartova značka za Leona ČIžmeka Na 39. srečanju slovenskih gledaliških skupin v Radovljici je član Amaterskega gledališča Velenje Leon Ćižmek prejel zlato Linhart wo značko (podeljujejo jo za tistvaijalne dosežke nepoklicnih gledaliških ustvarjalcev). Prejel jo je za vk^go Kantorja v predstavi Kralj na Betajnovi, Topolšica Ustvarjalnost lončarske delavnice - raku tehnika Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje je letos pripravila kar nekaj aktivnosti/a svoje člane in članice. V teh dneh so ti prejeli novo vabilo, in sicer za sredo. 14. Junija, ob 14. uri. [akral bodo namreč predstavili ustvarjalnost lončan^ke delavnice-raku tehnike. Predstavitev bo v prostorih Lončarstva Babor v TopolŠicI. Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Madagaskar v sliki In glasbi V petek, 9. junija ob 20.00 bo v Domu kulture v Velenju do-br (kar Je toliko kot lani), od so jih osnovnošolci izdelali 20, srednješolci 23,2 nalogi pa sta delo ^tudent4»v. mladih razis-k<»va!cw je pri delu iismerj^ilo in jim poma&ah» 43 menlorfev. Na svečanosti oh zaključku kloši^ga ^ilr.tr^lu so najboljšim podelili pri/Jiunja in nagrade. Velika dvorana v hoiciu Paka v Velenju je liila polna lisiih, ki so skupaj z mladimi raziskovaJ-ci hoicii deliti irenuiek zadovoljstva» spa^tiwanja in nenazadnje ludi Dbrali sadove njihovega vse prej kol lahkega ócla. Kol je v svojih razmišljanjih ptmdaril ;?upan mestne obCinc Velenje Srečko Meh, jc gibanje pomembno za prihodnost po vsehini, metodi in učenju. "Nai«a skupna naloga je, da mladini zagotovimo motnosti za izol)-raževanje in da nadaljujemo oziroma nadgradimo naloge, ki so p(»kaza(e dol<»čene rezultate. Ne tratimo moůi za manj pomembne /itdeve, ampak se loti» mo pravih vpm^iy in se oh tem zavedajmo, da lahko pri tem tudi sami nekiij narel!J<) iT^formacijski sisietii ii^ zanjo prejel prv«^ nagiado na srečanju mladih rauskovalccv s p«vcčaniwiictl>koncu l7.povr-Mi gibanja v Šaleški dolini. "Sení seže kardobn>uieke(v lo delo. čeprav je vsaka stvar nekaj posebnega. Če sem nagrado pričakoval? Glede na vložen trud. dcb. voljo - brez (egii pa tako ni ntč-bil lahko Luka Pavlic - za njegovo raziskovalno nalogo so menili, da je avtorjev pristopil k reševanju vprašanj, izviren, izstopajoč. neskromno rekel, da sem jo. Eno lelo sem marljivo delal in uspeh ni izostal. Na samem zaiieiku senï bil prepričan, da najbrž marsit2ei?a nc bom znal. A ni bilo p<îvsem luko in vsako vprašanje, ki sem gu re^il» meje sptxlbudilo k nadaljevanju xaCrlanega dela." I^ka oh (cm iii jm/ahil na svujega mentorja SrLŤk^i Z<»rmana. ki ga je z li«ira(un>. bil pa je tudi listi, ki gA jeza informatiku navdubil. Pred tem imi namreč ni bila tako hlízu. In kaj sedaj? Matura, znjtwred laksni in d rug;i(^ni strelni ircnui-ki, listanje po knjigah in zvezkUi. Nato? "Prijavnico sem oddal na kultcH za racuiiahiištvo v Mariboru, ja, počitnice ie. Nc Ixim jih preživel na mniju. Meni veliko prameni to. da nchopi»tn;^novšolo. da bom lahku bulj svobudeii.^'jc sklenil pogovor Luka Pavlic. Veliko uspeha tudiv priliodiijel ■ Tp nalogami bogatijo sebe, odrasle ini^irSo družbo. Omenjenim se je na odru pridružil 5e predsednik programskega sve lu gibanja mag. I^nc Avhersek. Najprej seje zahvalil vsem, Id so kakor koli pripomogli k razvoju gibanja. Po njegovih besedah dnžava Slovenija vlaga v raziskovalno dejavnost polovico manj kol razviti svet. Naložba v mlade je del tega, zalo ji jc vredno namenili ludi v prihodnje veC pozornost i. "Stri-r\iain se, pa je vai^ zna-r\|e. Dlje kapital, ki vam ne more nihi:e vzeti. Gibanje Mladi raziskovalci z.a razvoj Šaleške doline bomo spodbujali tudi v prihodnje in programski svet se ho potrudil, da hi vanj vključili već mladih, /eljniti novih znanj ter jim pomaj>al, da IhkIo dane možnosti lahko ludi izkoristili.'* Tisiim. ki ?cveO lelspremljamo gibanje, besede Vilme Fece, ki je nagworila zbrane v dvorani v imenu vseh recenzentov» niso zvenele luje. Pnwídala je namrei, da so (udi Icttis occ nje valci ugotavljali rasi kakovosti nalog. 05>novnt>^'>lske naloge skorajda presegajo njihovo raven, srednješolske pa po metodiilogiji presegajo raven vsaj seminarskih nalog. "Mislim, da ne govik rimo le o zmagovalcih, ampak o bogastvu, česar se iHido mladi raziskovalci zavedali čez nekaj let. Na predstavitvi va^ih izdelkov smo videli, da ste res inova- Nagrajene naloge: (Xsn(>vncsole:dnK^Jx)sk)vneinliiiamni&tiřiic>cde: Ul. aa&mda-V;-lenjiSaniv 11, svetovnivojni in VeîenjCanj ovojni danes, avtor Marko Ciavriliwski( OuMava Siliha Velenje), menUxica: Manja Vixltwník; II. nagrada -KakSno§<^losiželimov§o5tanju, avtorici: Pc ira Radoja in Uršk.i VcfbiO. menlorica: Jelka Pcterlin (Diha R^jak. avti>r Matjaž Verhií, men-lor Jožica Razbomik-Kuk^tanj):l. nacrada • Dt>ki.^en v vnnicah, uvtoricc Lklija Ažnum. Natalija Rcnwnih in'tjai^a .Sleblovnik. nicntorica Irena Soboćan ( bratov LĆl4>nja Siuiirtno vh Paki); nuravi>ïilovne in hinCchnićnc vede: Ili. nagrada - Uporaba diiavnih in zaćinibnih raslltnvgoswxJinjsfvu.avtoiji: K.ija Flis. Dina Alijagjć, Živd C'onkai». Barbara ČujeS, Alcn N. Rajković in Tina Í5u, Velenje); II. naur^da-Bk^ndikacija prizemnoga oztîna v nekaterih lokalih bipnCncfn parku, avti^rica; Ma&i Lončarič (Ctuslava Siliha Veknje), menli^ricti mag. Nives Kugonii : Srednjo šole: nfl^lvcl^hlvne in hintchnične vede: II. nagrada • življenjski pt»goji v kratkem ptKi/cinlju Tisnik», avtorici: Natalija Hudournik in Aleksandra Zaje (Splo:5na in stroki'^'na gimnazija ScV). mentoija: Jelka Flis in Janez Svetina; družh1>^hlvnc in humanistične u-dc: III. nacRida - Razv(^ turizma na Korc^ein. ;«vtor: Jure Kreniž;ir (Pi^kljcna in tehniška iolaza storitvene dcjavno.siiSCV). mentor dr. Ivun Vor^ik ifi mag Simon Muha; II. nagrada - Poslurico telesa, avtorici: ArijanaNezfćin Tatjana Doma/^: t (iSpk»ina in ^trok(w-na gimnazija ŠCV). mciUoi]a:TcaScličin Ivan BlazinSek: I. nagrarta - Vpliv DDV na velike izvoznike, avtor, Temcj KrŽii (Sploiîna in .strotona gimnazija SCV), mentoija: mag Andrej Krf^ič in 'lomaž Kiiiscr; (ribanje mladi niziskovidciza ra/vi^ Šaleške iblinc od .^Ukega Ida do 19y8;yy. avtorici: Ur?ka Travncr in Daija Smrc^-nik, (Splošna in siri>ki>vna gimnazija ŠCV). mentorica: Zlata Zevnik: (vhnibkcvedc: III. nagrada-Zunanja ra/.svctljavavniestni občini Velenje, avtorji: Sinx^n Brerovnik. Predrag M ilčič in (iregorKaker (Poklicna tii tehnička clektro in racunalniitbi ŠoiaSCV). mentorja: Sinion Konc^iiiik in CVcto Feiulre; Navidezni prostor, avtoija: Marjaiî Kali-gan> in B<^an Radulovic (Poklicna in tehniška elektro in računal* niSkasola SCV). mentor: Un^sSonjak; II. nagrada-Merilnik hitrosti zradaijciuna Dopplenev efekt, avtor: Kleiwn SieI>lovnik (Si^oSjia in strokovna gimnazija oCV). meitlor: Jože Slebkn'nik; I. nagrada ~ SrcdnjeSolski informacijski siMem. :ivtor Luka Pav)w2 (Riklicna in tehniška Cleklro in raCunalni^ka.5olaŠCV), mentor: Srčiko/^rman; naravoslo>Dv in hioiehniCnevede: 11. nagradil - življenje z multiplo ^klerozo. avtorica: ^pela Razgoriek (Univerza v Ljubljani, VHja îitnîkovna V»la za wlrav«nc in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, ■ Tp Uspešni mladi Inovatorji - Simon Brezovnik, Gregor Kaker In Predrag Mllàlc Dragocena izkušnja za nadaljnji študij Na držxivncm teknicivar\|u mh-dih ranikkuvalcevSlovenucvukvi-ru gthaiua Zveze organizacij za tehnično kulturo Sloveaije v Morski Soboti su bili pt» razgLtsíM »a-gnul Siirton Bre^ovaik Gregor K/i< ker in Predme Mili;ič ( d^aki 5. raTToda Poklicne in tehnične clektro ter nicu na laičke sole Šol&kcga cenim Velenje) ter lyiliuva meator-jn Simon Kone^nik in Cveto l*cn> dre še posehcj zadovoljni. Za na> logo s >ikmmaim in niC olM^oCim nasluvum: Zunanja raz2;vctyava v mestni občini Vvivnjepne nagrade re.s niso pričakovali. "Prvić smr> se vkljuCili v ra/.ibki»valno dejavnost prvič Nodelckvali m kakšnem tekmovalcu, /j)tc» ivmooh pogledu na seznam nalog menili, da ^mo pristali na za(li\|cm mestu. Toda kasneje »e jc ij^kazalo nckoNko dnisnče.'*si>d«dali fantje. Pri/nal i so, da se na /a^ieiku gilw-nja niso vedeli, v kaj se podajajo, koliko truda, prostega C^f^A in nenazadnje tudi znanja bo od njih zuihlevala tema. "Idcga /a razisko-valnn nuh4>ujcbj|a nai^a, pri (eai >ta nam pomagala uha ment(»ria< narf)^nicH naloge pa je hilu Mestna občina Velenje." Sti jo torej rte-LiN za znanega "kupca*"' pr^ ^em se ukvarjul r ukrepi /a uèia-kuvito rab<» energije. Pu naključju smo se o tem pogovarjali s predstavniki občine in potem seje vse oťlvijalo," je pojasnil menior Simon Konećiuk. Naloga ima precejšnjo uptuabno vn:dnoj.t že v eni sami ugotovitvi: če bi Nveiilkc. ki S4W mestu stare toliko kot mesto samo. zamenjali z iKA'tmi vaiCninii.biíibčina prihranila pri porabi energije približno H,5 miliji>na tolarjev na leto. Eckn njfliova .^poznanja na jstie/jiili rav-iieh "Opraviti tudi v življenje". SinH>n jc v teh dneh z mislimi že na počitnicah. mu «xlliCncga uspeha nc b»^ potrebno opravljati poklicne mature. Gregih in Predrag pa menita, da vsaj me^ec dni o kakšnem lenarjenju kje i'h moiju že ncbosla razmislja- lure./avscnm pa jcbogjita in dra-gixx'na izkočeta nadaljevati študij na visoki soli. tako kol si želita, ju iika k kar nekaj napornih dni pri opravljanju izpitov poklicne ma- nalofie.*' so razmišljali iia glas Simon. Ciregc^r. Predrag in njihov mentor Simon. ■ Tp 10 KAS €AK 107,8 MHz 8. junija 2000 RAJ}USKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Sin '/k v ćasu, ko je i/sla paj^nja jiicvilka Naikiga Casa, smo vedeli, a jc bilo prepozno, da hi /capLsali - naša radijska kolc^-ca Irena Ber/elakjc v ccljski ptîrodnl^njcl pnMla sinka. CcS' titamol Matja/ CvrnovAtfk. ki nas je pred kakSnimi Siirinajsiimi dnevi vodil na izlciu po ilaliji, siccr pa vsakih Štirinajst dni ob sredah na radiu predstavlja (ïostove novosii, je hilzgri^n, koje pri urednici Miri Zako^ek gledal fotografije z i/lcta. Do tega trenutka sploh ni vedel, kako pogi\sto je kupoval in koliko je kupil! Lc kje soje poleni izgubilo vse 10, ko je prišel domov? Na slovesnosti ob jubileju Pihalnega orkestra Zarja Šni zadnji album "Ni tega pa bogat kitarski aranžma in melodičen refren. Vse. ker jc torej potrebno za velik hit. (n skladba "Moj odgovor" to že paslaja, Se bolj pa se ho približala ljudem z videospotom, kije pravkarav izdelavi. GIBONNI Čeprav je od podelitve največjih nagrad za dosevke na glasbenem področju v naSi južni stteedi Hrvaški -porinov, minilo že kar nekaj ćai^a, je prav, da opozorimo na velik uspeh, ki ga je dosegel znani splitski glasbenik Zlatan StipSČić - (îibonni- Pobral je namreC kar sedem žlahtnih kristalnih skulptur in s tem ptîsial absolutni /magnvalcc letošnje podelitve. Med osvojenimi nagradami so tiste, ki so vredne najveru zži evro-vizijsko popevk<5, EMl 99, kjer je zapel lastno skladbo "Cas je, da najdem te". Skladba sc na evTovizijski finale siccr ni uvrstila (5, mesto), z^to pa je plutala .stalnica slovenskih radijskih programov. V leh dneh pa je Se konec"» na katerem sc prvič predstavljajo z novo clanico, uspeSno promovirajo. Pred kratkim so izdale svoj novi singiez naslovom "Na Luno'*, zanj pa posnele tudi vidcaspot, la je nasial v enem najb izidu prvenca. Skladbe so podobne, popt>v-skc, z elementi soula in preds'scm odlične kvalitete, kar zadeva pr<3dukcijo. Tcxía vsítj na prvo poslu.^anje med njimi ni mogoče najti uspcSnic, za katere bi lahko z gotovasijo trdili, dabodoz istim tempomzagoiavljale nadaljevanjeuspeSne Sas-hine kariere. Dobitnik nagrade za najbolj obetavnega glasbenika Nemčije v lotu 1999 "Gc;i 10 2(Jt)0" jc optimist. Uvodna skladba z novega albuma "Let Me BcThc One^'je že uspcj>mca in načrti za veliko promocij.sko turnejo, ki bo zajela predvsem srednjev-ropske drŽave so že narejeni. Med njimi Slovenije ni, tako da se bodo njegwi slovenski oboževalci morali potruditi vsaj do Dunaja, če bodo zvezdnika želeli videti v živo. ■ MiČ LESTVICA BOHÁČE GLASBE_371 ,Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje ter vsak četrtek v tedni-ku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 4. junija: 1 VRISK: Gobafska 10 glasov 2. RAJGL Venski kûienjak 6 glasov 3 ROSA Naš lubilei 7 Glasov 4 TORMADO Wnska kfaliica 5 glasov 5. SVFTUN Od praděda cio oravnuka 0 glasov Predlogi za nedeljo, 11. junija: 1 BOBf^ Malarsltd 2 .MUDI DOLENJCI Samo zaradi tete 3-tóVAR; Je žena htšni oosooda; 4. m^: Mlada lela 5-VEROERBER. Deklica 2 ro^mi vm Grabnar HOROSKOP OVEN 00Í13. PO 21.4 V dneh bosfe vciikobol u^ofovliak do iie rojeni pod ^e b m lean ^e vedno Ik. Pre-lekloif pokopljile m zivile piedvtem zo donet, toj za prihodnotl mhce ne ve. kokoic bo vilela. lo vote moler^olno tlonjejepotkrbljeno, sedcj potkibi- le te. do vom bo zdrovje čim bolje služilo. TEHTNICA OD 24. 9. DO 2J.10. ^odevo botle poskušali re»li kar se do provKno, o ne bo slo loko zl(^o. kol ti predtlovljafe. Pa ne bo voti krivdi. Sorodniki bodo nffTireč no tlv]r gledoli iz čitlo dm^ego zornega kob kol vi, zolo se botle nojpej sporekli. polempovt^molcepoputiili. Pomembno je, do te tlvqn premikojo, ;oj sle biii netpfemenjene-go tlonjo ze močno noveličoni. Ob k«i na različne načine: Ko lovilna naprava ulovi žuželko, se začne proces prebave žu/eike. Rastlina izh">či prebavne sokove in ujelo žuželko prebavi - se nahrani. Po prebavi se lovilna naprava ponovno odpre. Nekaj mesojedih rastlin rasle tudi v Sloveniji v naravi. Za ljubitelje lončnic pa so zanimive tiste, ki jih lahko gojimo v stanovanju. V cvetličarnah pov-prai^ajie po njih! Dobro uspevajo na svetlem mesiu. Zagotovili jim moramo, da je zemlja vlažna, /elo jim ustre/a, se jih vsak dan popršimo z vodo (Najbolj jim odgwarja dežev-niea.}. Mesojede rastline dobro uspevajo, če ulovijo le nekaj žuželk na mesee, zato naj ulovijo plen same. ■ Nataàa Dotejsl, dipL ing. agronomije i« . NATAŠA DOlEjèU-p. b eori^Ae % 3320v«lfinje hitu-ac^ teteřon: 041/2^707 Lovilna naprava se zapre ob pristanku žuželka na njej. Žuželka pade v vrč, pri čemer so stene vrČa tako gladke, da izhod ni mogoč. Žuieika se ulovi na dolge goste nitke, ki kot diake izraščajo iz lista. Pulmo/oška sekcija v Topolšicl Izpopolníevalní seminar Pred nedavni smo v dvorani Term TopoIšica pripravili sIrokovno izpi')polnjevalni seminar medicinskih sester in zdravstvenih telinikov Slovenije, loma bolnišničnih okužb je pritegnila veliko Število lako /nanih strokovnjakov, kot tudi cwtalega medicinskega osebja, Dvodnevna predavanja so olvorili; direktor R)lnLšniee IbpoBica dr.Jancz Poles,glavna sesira Milena Rožič.dircklorica Term TopoBica Lidija Fijav/ Špeh in župan Občine ŠoManj Milan Kopu^ar^s pesmijo pa so na-s razveselili mladi pevei Oiri^kcga pevskega zbora ŠoJlanj pod vodslvom Tonija Miklavea. Prvi dan smo obogateni z novimi znanji odf^li na ogled Bolnišnice Topolšica, kjer nas je .sprejel direktor dr.Jancz Poles. Kolegice so bile presenečene, da jc okolje v SaleSki dolini tako prijetno in do- bro organizirano za pljučne in inlerne bolnike. Drugi dan smo srečanje zaključili z ogledom simuiacijskega Muzeja Premogovnika Velenje. Ob zgt^dovinskcm pregledu rudiirjenja se je marsikateri ortwilo oko zaradi ležavnih pogojev, v katerih so se znji^li takratni delavci, vendar pa so vse odhajale navdušene nad odlično urejenim muzejem in dobrimi vodičj.Pt>čutile smo se kol pravi rudarji -z nji-htwo obleko in čelado na glavi, na polovici »šihla » pa smo si prislužile tudi pravo »knapovsko« malico. Rada bi se prisrčno zahvalila vsem farmacevtskim podjetjem, ki so nam pomagala pri organizaciji seminarja, te posebej podjetju APS, ki nam je omogočil avtobusni pK-voz iz TopolSicc do Velenja in nazaj ter Bolnišnici in Termam TopolSica. Zadovoljni obrazi udeleženk fiO kazali, da je bil seminar zelo uspešen, vse pa so izrazile željo,da se v tako velikem i levil u še kdaj srečamo. ■ Marjana KugonIČ n KAiHi» «HiimiliiJ VAMJANJUSTINÍK i SLAdKORNLMOJIČL - (PONAŠIMBRi) BOLNIŠNICA TOPOlilCA Na vrsti je že ''debelost"! Danes začenjam:^ novo temo, obljubljeno že v prvih obvestilih. Zaradi razširjenosti lega problema med nami bom gradivo razdelil na 2 dela; osnove Vam posredujem danes, navodila za pravo zdravljenje pa raje naslednji mesec, da jih boste lahko izkoristili med počitnicami. Debelost je že dolgo spt)zna-na kol eden od v/rokov bolezni, ki ga jc mogoče v celoti odpraviti. Razširjena je povsem svetu: resje prist)lna bolj v razvitih delih sveta (50 do 75% odraslih), ni pa izjemno redka niti v deželah v razvoju (da 25% odraslih), Pomembna je, ker vpliva na razvoj ne samo bolezni srca in ožilja, pač pa tudi na razvoj vrsle drugih bolezni, na primer raka na dojki, maternwi, pristati, črevesa. Ob zdravljenju ptimeni že ogoro-men aspeh izguba 10 kilogramov teže: nedvomno la razlika že prinaša manjine tveganje. Niii doseči je ni prav ležko, pro-biem je drug: kako obdržati. Dodatno zapletemo zdravljenje sami. Zelo pogost o zdravimo oziroma vsaj skrbimo samo za res nujčno povečano telesno težo. Upoštevati moramo, da gre za (vsaj nekevnsie) kronično bolezen in dajo je enako kol druge podobne bolezni mnogo bolj pomembno preprečevali, kol še tako uspešno zdravili. Zdravniki sicer vidimo, da sc veČina bolnikw zaveda prekomerne teže in da med njimi tudi od 409ř do celo 80% sami pospuSajo na nek način ukrepali- sama diagnoza »obesitas« pa je laiinski prevod za prekomerno - prehranjenost in lu jc tudi največja težava: spremenili moramo stil življenja, ne le trcnuino količino zaužite hrane oziroma v hrani vsebovanih kalorij-Debelost merimo po indeksu telesne mase: lega izračunamo, če težo v kilogramih deli-moz višino v metrih na kvadrai: izračun je podan kot razmerje (kg / m2): idealna vrednost (ki ne vpliva na poslabšanje zdrav-ja)jemed 18,5 in 25, povprečna idealna vrednost jc 21 kg / m2-Skodljivi učinki nastopijo pri količniku 25, izrazito neugodno pa ^^livajo telesne leže z indeksom nad 30. Seveda takega razmcija ni težko dcjseči in ga videvamo zelo pogosto v vsakdanji ambulanii; na primer 165 cm velika guspa ima telesno težo kg. Indeks je Rfi kg deljeno z l,iS5 m mi kvadrat: to je že 31,6, torej že »kritično«. Ob tem ista goř^a ni zitskrbljena, ker je »bolje«, če imaš malo rezerve, vsaj za primer, če si bolan! Uspeh hujSanja je ugoden vsekakor tudi pri starejših- Najnevarnejša dei«loslJe tista, kjerje maščroidi, razjede želodca in dvanajst nika itd- Vzroki prihajajo s treh po- dročij: nepravilna prehrana, nezadostna akth'nast in tudi geni: niso v.sega krivi sami bolniki pa tudi ni vsak debel, ki malo več je ! Normalno sia občutka aktivnost-občutekpotrebe po kalorijah v telesu usklajena, toda telo izgubi »pregled« ob /elo nizki aktivnosti (manj kot I uro dnevno). Tako ali tako normalno porabimo le približno 3lî% vnesenih kalorij za fizično delo, oslalo pa ob normalni presntwi in delovanju telesa. Ob tem »debelejši« porabijo celo več ( v vseh 24 - urah), todavcijcino tudi zaužijejo več ali se vsaj manj gibljejo. Bolj »počasne« presnove pravzaprav ni, močnejši porabijo ob gibanju ceio več kalorij kol suhi. To pomanjkanje pbanja je tudi glavni razlog za debeUxst pri mladih in paradoskno predober apeiiil Na koncu naj v tolažbo dodam samo, da je dober apetit pravzaprav del samoohranil-venega nagona, ki je ohranjal človeško vrsto: 1% viška zaužitih kalorij prinese 10 000 kcal viška letno ali 2 »plusa«. Vsak kilogram ma^obnegii tkiva zagotovi 7 (500 kcal ali zaloge za 3 - 4 dni -stradanja. Tudi normalno prehranjeni ljudje imajo 7 do 10 kg maščobnega ikiva: dovolj za preživetje več tednovz minimalno prehrano! Vseeno preveč dobrega škodi, a o tem naslednjič - 12 KilS CAS VRTI U AK 8. junija 2000 ^Gorenje ye petdeselletnico proslavilo tudi v Ljubljani, v Cankarjevent domu. skupaj s številnimi prijatelji Gorenja. Generalni Jože Stanič ves čas ni izpustil iz rok Žlice. S tem je hotel pokazati, da bodo v Gorenju naslednjih petdeset let zajemali s taksno, kakšne manjše ne pridejo veČ v pošte v. »^Slavko Novak, "tiskať^ iz Velenja, je v družbi prijateljev proslavil Abrahama. Znan je po odličnem kuhanju bo* grača. v tem se rad pomeri ludi s Prekmurci, a ga na slavju tokrat ni kuhal. Prijatelje je presenetil z odličnim in dobro začinjenim paprikašem, ki je Šel tudi dobro v promet. Pa ne samo z njim. Toni Rifelji gornjegra-jski župan, se v družbi dveh poslancev iz Zgornje Savinjske doline Jozetom Zagožnom (tudi kandidatom za ministra v Bajukovi vladi) in jakobom Presečni kom (ludi predsednikom odbora za infrastrukturo) za^ skrbljeno sprašuje, ali jima bo le uspelo v dolino "pripeljati " Še kaj denarja. FRKANJE (Ne)jasno Nad nogometaši Rudarjn ni vci Oblaka-Pa VA^ndar vaem v Velenju vse okoli nogometa ni pTUŠ. d.d,» ŠostaiU«. ki ra^jo-laga z ufftreznim inû'astmktumo opremljenim zemljlàôem zaobjektsežlgalnlce In primernim prostorom zaodiagar\Je Inertnih odpadkov po sežl^ na obstoječi deponiji »kromo« V0ga blata«, ki zadošča za obdobje 30 let. V106. občinah SZ Slovenije nI skoi»^ nikogar, ki bi se mu zdela lokac^a sporna zaradi tega, ker obsteja velika verjetnost, đa bo poleg $60.000 ton »nenevarnih« odpadkov, zgorel&vtej sežlgal* nicl Še marslkakšna iona nevarniii odpadkov, odloženih po dvoriščih raznoraznih obratovalnlo po vsej Sloveniji. Edl» no v nam odda^enl občini Kidričevo se ^ organizirala. Civilna iniciativa, ki Jo vodi neki Bogdan Škafar. Ta iniciativa si je zaradi vrste argumentiranih razlo^sv zadala nalogo, da bo skušala preprečiti pridobitev dovode r\J a za lzgradi\Jo sežigalnica. Bopato ni^brž slzlfOvo delo, kajti dovoyeix)e bo dalo tisto ministrstvo, kije sonaročnlk átudJJe. Veseli zadevi Je zanimivo, zak^ se občani Šoštanja prav nič ne razburjamo? Ali nam Je res pošla vsa ekološka zavest izpred desetfli let? Ali nam je danes vsseno, kaj se bo kadilo Iz dimnika naée sežigalnice smeti, pred desetletjem pa nam ni bilo vseeno za dim naáe elektramel Ali res tako zaupamo redotJubnosU In spoštovanju norm, ki bodo zavezovaie tiste, ki bodo smeti kunll In one. ki Jih bodo nadzirali? Zak^O se torej ŠostanJć9nl ne raebujjamo? Ne zato. ker ne vemo, k^O se dog^a m kakšne sklepe sprejema svet občine Šoštar^, ampak zato, ker ni res, da bi lokacJJo za sežigalnico odpadkov In deponijo ponudila družba >fruš, d.d., So6tar;Ja. Lcdcac^o Je v resnici ponudila družba Talum, d.d., Kidričevo, ostanke pa ne bodo odlagali na depon^l »kromovega blata« v Šoštanju, ampak na deponjjl rdečega blata v Kidričevem! Občina SoêtanJ seje samo obvezala, da bo letno proizvedla približno 4000 ton odpadkov, Jih prepeljala v Kidričevo In plačala i^ihov sežig. Ibr^: zakaj bJ se seklr^l NlMBTl Samo da nI našem dvoiléčuf Kje Je sedaj solidarnost izpred dobre< ga desetletja, ko seje vsa Slovenca dvignila proti izgradili odlagalláča nizko In sredi^Je radioaktivnih odpadkov ob IZ' viru potoka Velunje» ki priteče v Šoštai^jskojezeio? Ôemu skepsa in zak^ stišah projekta termične ob- delave odpadkov? Na robu Šoitaj^Ja ob stadionu vrli podjetnik Že dolgo zasipa potoček Klančnico z »nenevarnimi« odpadki in jih termično obdeIi;]e tako. da se Že mesece in mesce cmanjolntli]o ter zasmrajs^oves zahodni del Šošta-rOavk^Jucno z Vilo Široko. Inšpektorica za oko^e In prostor Je bila obveščena, a ni mogla ukrepati, ker termična obdelava odpadkovpoteka preblizu vode! Vodni inšpektor pa menda sploh nI zaakj^^en. s^ Je splošno znano, da voda ne gori. ■ Perorez Pfgračtfwo nffluflodnajel /vcia^io Cat*. Mw«o«Mi 202, 064290101« 011 (M WMd.M.lCMTCO 13C0 6-nal ad«Janw9aU m M«tix h« 1.149.000 srr al\ 631 snvdtn Isne» 4449.000 SrT«)l TSSSnvdfln NiM-Rrto «« SIT di 1.140 9T/din Rnandranje do 8 let ocenimo 100.000 SIT večl* linuti uilipwt>j——g ( M/« I« «> Ik n t « IVS£WOO Neverietno ugodno! 8. junija 2000 V SREDISCU POZORNOSTI KAK iAS 13 RazstBvB Jubilejne linije Gorenja PInInfarIna v Cankarjevem domu v LJubljani Za Gorenje je design del kulture in identitete VGofťixlu sťnad;ilJujejoprí' redíťve^ H luitťrimí olKlťiÉuJejo pol stoklnico delovHTijai. Konec rvcin«i so odprli v CHnkarjevťin domu v LJuhljani raxslavo jubilejne linije gospodinjskih »paratov <;orenJe Pi-ninf^iHna. ki su re/iiltal d«la svetovno znanih italijanskih oblikovalcev nedosegljivo dragih aviomoi^ilov in drugih eksrrjva-Ivaninih prvdmelnv. V (ïorenju so vrhunskemu de.si^nii diKl^li najnovejšo tehnologijo in najsodobnejše materiale. Nastali so /ares vrhunski izdelki, ki IhmIo polepšali in olH)f>atill mar-si k;ileri dom. Ob oblikoviinju gospodinjskih aparalov Gorenja jc Pi- nintarine, ki vodi že ireijo ^nc-racij Celje nenehno namenja veliko skrbi inpti-zorna^ti morebiinim kuptvni vozil in vo?jiikom. ki osebna, lovoma oziroma gtv^xJarska vozila ter traktorje kupijo pri njih. V eeUwii splet leli naporcw soiJijo ludi '^dnevi Avio Celja,^* enega njih pa so pripravili tudi konec prejšnje« ga mcstfca. Na njem so si ;>b-iskovalci lahko ogJ&'dali celo-vil prodajni prtfgram raehnih vozil znamk Fial. Lancia, Ft>rd, Peugeoi in La«lo, go-spoiiarskih vozil Keco in i rak-lorjcvSame. Razsiaviii tudi rabljena vozila vseh znamk, peslro isd-iiro nadc^mcsinih dc-|<5V zii VRu voi^ila, prav lako bt)gai priigram avfokozmeli-ke in dodaine opreme. Na la dan so polekali brezplačni prevenuvni telinićni pregledi. Vsa vozila so labko obiskovale! îvdi preizkusili, po lešini vožnji so prejeli kupon za brezplačen preventivni servisni proved v vseh servisnih službah družbe Avio Celje, na koncu pa so vsi sodelovali v nagradnem žrebanju. I^idjelje Avio Celje vedno znova doka'Ajje, da za vozila skrbi ludi po prodaji, seveda z rednim fiervisnim vzdrževanjem in (it^bav(> vseh nadome.sinih delov, "Z zaupanjem v prihodnost" je njihov slogan, ki drži! v primei;|a^ i s konkurenco, nsili» |Ki kol ckmeni dodana vreilniK stí. 7o pomeni. (»rabnik2i, na lr^u dobimo nekaj več. Menim, da smo lahko kar zadovoUnl in lahko rečemo, da smo v preteklih letih ref\je design tudi element kuKnre oziroma identitete, 'to mim priznavaj!» tudi kupci.** Industrijsko obliktwanjc vcxli v Cîorcnju doccni na Akademiji za ličlan uprave Franjo kíTvno umctno^fi Janez Smerdelj, ki je pkc opreme jc prejel leta 1979 častno pohvalo na 8. bienaiu indu-slrijskega oblikovanja, nagrado mednarodnega združenja grafičnih oblikovalcev in kol serijski proizvod odmevno bicnalno delovno nagrado DJDA 1W8 pa je prejel pralni stroj iz ntwe oblikovalsko zastavljene filoziv fije Simple&LíígieaL Pri I ořniwine slovesnosti seje udeležila ludi prof. Aleksandra K<»rnhHuser» ambasadorka znanosti Slovenije, kije z (îorcnjcm in njegovimi razvojnimi prizadevanji že dolgo povezana. Med dru|um je dejala: "Že nekaj lel sodelujem z (rorenjem na seminarjih /JI ma najdem en vendar moram povedati, da sem s« na srečanjih / njimi tudi sama veliko naučila. Gorenje ima neko življenjsko radost, priprav y en i so na razpnivo z ostrimi sogovorniki 7. unlver/e in drugih institucij. To {)a je doprineslo h kvaliteti. Kar se p» tiče hodwno.sli: |H^djetju. ki praznuje pol stoletnico in je hkrati tako mlado» tako piKljetno, tako drzno podjetju, kije previha-rilo viharje in izšlo Se hoEj spo-sol)no k<»l kdajkoll prej. ne morem svetovati." Razstava jubilejne linije spodinjskih apratov <î<»ren|a je najlep.^t prikaz cLina.^r\je}Ja (?<>-renja. ki uspešno stopa enako* vredno i velikimi svetovnimi pn>izvajalei, včasih pa je tudi že korak pred njimi. Vahljeni t4| tolarjev. Dcweglisoza 227.536.799 tolarjev čistega dobička. Za izplačila dividend bodo namenili 18I.2«4.4()0 to- larjev (1.1(10 tolarjev na delnico), preostanek pa za nagrade članom upravncg:i in nadzornega odbora 1er zaposlenim. Deiničaiji so opredelili slraleikc cilje Banke Velenje za obdobje do leta 2(K)4, v katerih poleg utrjevanja pt>ložajii vodilne banke» zastavljajo un iverzainíKt v posío-vanju» torej Široke in konkurenčno ponudbe na vseh segmentih poslovanja in lo preko čim wjčjega slevila različnih distribucijskih pc^ii. Skuiidj bod<î pridobili Čim večji del plačilnega prometa podjelij» načrtujejo pa tudi Številne pcisodobiivc, med drugim mienrivno uvajanje elektronskega bančništva in eelotno prenovo inlormacijsko lchnol<'«5kih sistemov. V b<")dt>Če se bodo 5e ••• bolj naslonili na Novo Ljubljansko banko» v kaiere bančno skupino stí bili vključeni ?e doslej, saj boiSo od novega leta dalje pO' slovali pod njenim okriljem. Bilančnovsotonajbi povečevali ludi v prihodnje, letos cclo za 11 odstotkov» potem pa naj bi se la Številka ustavila nekje med 7 in 8 odstotki. Se bolj naj bi rasla donosnost kapitala od lani div>eŽenih 6.8oUstoikov na 10,9 odstotkov v letu 2()(i4. IXílničiirji so razrešili dosedanje oi^ane banke, v nov upravni odbor pa i/volili Andreja Ha/^iben* ta. Ncvenko Urvmec, Srečka Meha. Boruta Meha in Branka l'a!^. I)irrlianko Velenje pa iMMudi v bodoče Katko Bcrločnik. ■ M.Zakošek 16 KilS CAS SPORT IN REKREACIJA 8. junija 2000 NK Rudar Za Tomažičem še Plesec? V prvi ligi Sli fx netuij (asu na <>dm4»ru. vodstva klu- b4»v pu miti lem sestav^ujn moi^tva u nastedr^jo rvkniovulno no, liuli pri Kudsirjii. Po menjavi irencTjii, novi je Ioni 'lbniu<^ić, obra/, spreminja tudi ekipH. KJuliskovtidiitvoje KJemvnu L^vricu. (»omnu Granicu in Petru Šumniku, ki sójím pred dnevi potekle |M>l>cKJI)e, iMmudilo piHipis nm ih, vendar do torka od prviii dve!) odgovora ni iiilo. Šumnik pa ho rudar še nasleilnjo se/ono. VeČini jgrnlwv. ki soScvcmíiRwbiícm.sofmnudilivpodpjsncwepo-gixlbť. Zfl scHÍrnii sla Imeli priložnosti. 7nl pa sireld niso bili ra/.p«»točeni. Dolj napadalni i)>ra v drugem polčasu seje domaćim ol>restovala v 53. minuli. Hoje po podaji Purga Mujakovii^ ^ogo t. glavo |x»slal v giislujcx^o mrv/o. Gosrj« r/. Krar\|a so naio vsaj izenačiti ven* dar je bila domača obmmba vedno na meslu in izid se do konca ni spremenil. V?iidnjem kro^su SniarC^nigosiovali v Nwem meslu pri Elanu in sc ixi lelošnjega prvenslva poslovili z lepi> zmago, z njo pa 2aokn>žili niz 5-esiih ickem brez pora/a. igralci Esi'ileeKa >o v Novem iîieî.lu prevladova- li in domaitni niso imeli niti najmanj.^ih moř.nosii za uspeh. CîoMje preko Cuginasa povedli ^e v 15. minuli in s icnï razorožili domaiine. Enako je bilo v drufLcni poiía^u. ko so sicer doniaiíi želeli izenaCiii. vendar niso imeli veliko inožnosli, Šmani.'»iii sodmnača vrala ogr^ižaU s It it rim i na>»pro-ininii napadi, ene^^u od njilipa je v77. minuti izkoristil Mujaković in godlje so povsem zasluženo blavili. Kadeti in mladinci v 1. ligi Šniarski mladinci in kadeti Si>v letol^nji sewni dosegli velik U5;peh. ^aj so oboji jiapredwali v prvo ligo. Mladmei so zmagali v Z.SMLV, kadeti pa v 2.SKLV, kar je velik uspeh za klub.viiienem pa dokaz, da irencrjivmlajših selekeijah zelo dobn^ delajo. ■ Janko GoriČnik Prvi pohod "šaleške konjenice" Nak^î dní preJúcni>keea kinha Ve- lenje ustanovili Sûk^ko konjcnico.'* Trenutno prcko 50 ćlanov, ki aoâi /adali k2iriic4uu nali»B« metl njimi tudi pohod po^alv&ki planinski p(iti. Pohki konjenici" pa si predvsem želijo, da bi ta potuxl poj^tal tradicionalen. Pi^membnojc, Ja ni bílo na z;duevníp<^li ni po^kixlcval noben jeztlee ali konj. p«^hod pa je wxlil Peter Vcxliíek. NK Usnjar Na iconcu - Nngomctaivt sostai\|skega U.«njarja so ob koncu tckmov'anjn v severni .skupini druge lí^cigntli odllćno in se na koncu uvrstili na pvto mesto, za četnim pa zaostali je /a oi^ko. To je vsekakor It'p uspeh, s^lje meri prvenstvom disaloeciu pu biirbi za obhtanck. Dobm formo in dobro igro so piika/^M ludi v z;idnjcm krogu na gostovanju pri lO^vinatju v Mariboru. '/. ziidetkoma Podgorška v prvem in vratarja Čankía z enajst mel rovke v drugem so zmagali z 2;íl in se dostojno poslovili txl letošnjega prvenstva. Vefenýe aaaaaaaaaaa«« Veter v laseh Tako so Igrali Druga SNL, 29. krog: 0) Esotech-ŽivilaIHglavl ;0(0 Esotech: Kalilek, Mil a novi č, Omergič, Vedenik (Mernik), Purg, Repovž. Mujakovič, Boritnar. Cugmas, Ariič (Pokleká). Dragic (Spretakovfč). Strelec: 1:0-Mujakoylć (53) Druga SNL, 30. -zadnji krog: Elan-E$otachO:2(CI:1) Esotech: KaliSek, Mil a novi č. Omeragić, Mernik, Purg, Pokleká, Mujakoviâ. Boršlnar. Cugmas (Orev), Artit (Kotnik). Draglč. Sprećakovič. Strelca: 1:0-CLigmas (15),2 : 0-Mujakovlć(77). Trotja SNL, 26. -zadnji krog: Kovinar-UsnjarO : 2(0:1) Usniar: Čanlc, Daničič, Vukanćič, Oblak. Podgoršek (Markus) Du-plilar, Šabanovič. Novak (Rus-mir), Švarc (Kovafiić), Fenko, Pudgar. Strica: 0:1 Podgoršek (36), O : 2-Ćanlć (54,11m). ^purina m^za Velenje je tudi letos stKlelov;i]a v vsesh^vcnskr akciji "veter v laseh-s športom proti dro^i, ki pntekii v mestih,/aključna prireditev pa hu9. julya v Kopru. V Velenju je preko 20n utrok tekinovahi ozJns ma sodelovalo v uliční ki>!>arkí, odiMijki, ^pretnostnem n>laiij». likovnem i/ra^iJFiju. vse pa so dopolnili s ple.snimi in ula.sl)enimi nastopi. Pri slednjem so nastopile 4 plesne skupine iz OS Antona Aškerca in O^ .^alek ter glasbeni skkipin i iz Šoštanja. Uvrstitve najboljših - koSarka: 1, Livada 1,2. fjoi ica. X Livada II: odbcv jka; I. Gustava áiliha L 2. Gustava Šilih a [1,3, KDK 1: spre Inosi no aij a n-jc -r pohoda bi>sih na (roro O^ku, pobudnik zaiu je bil pad devetimi leti Edo Pristovfîek. Ihi pnlind izvedel tudi letos. Puhoda se vsako letu udeleži vse veC navdušeneev, lefi>si\ji pa bo na vrsti v sobuto, 10. junya, ko bodo pi>-hodniki ub H.')0 krenili gustišea Os- tnnr^nik v Pesju. Pohod vsekakor ni tekmovalnega značaja, vsak pač prehodi kolikor zmore« /.a dobro volju >n raipiilnženje p» bo tudi tokrat poskrliljuno. V organizaeijskem íxlboru je tudi Jone Š;ih: "Prvič smo se na Goro Oljko bosi odpravili le štirje, vsako kio se je slevilo piiveČevalo, največ doslej pa nnsje bito 68. Razveseljivo je. da vse več udeležencev prihaja iz drugih krajev .Slovenije, sodelujejo pa pohixJniki očine Velei\|e mednarodno tek-movaiÙed pa su se odrezaii tudi člani domačega kJuba. V kategoriji FSR junior je zmagal G»risrian I lof i/ Nexiičije. otIliCna dni-gi in trciji pa sta bila /igu Melanšek in Maja Vxlojiénik; tudi v kiiiegori-jirSR-V3,5 je slavil Nemee Winfried OM. Janez Vodončnik jebil develi. Oil je zmagal k v kategoriji F.SR-V Jane/ Melan^*kje bil Šesti. Av-gusl ^kollekpa develi;pravtakoje vnnaga(xl51avNemCijovkaleg.mjiFSR-V 15, najbi>ljši je bil Malhias Foil, Janez V<.KlonénÍk je bil ^dmi, .lanez Melan^ek pa deseti. H Pred startonj Planika, očnica - kraljica planin ^^eno latinsko ime je leonloptidium alpinum, v nanl^nenl okofju p«i uspeva nad Í5kL'VÍS Ine. Cveti odjulya d<» septembra, k^jub temu. (In je vseskozi zoisčitena, pa sojo v preteklosti obiskovalci planin neu.^mitjeiio trgali. Njen boj /a obstanek je vsaj nekoliko pojei\jal, ko so jo pričeli vdajati vdoUni In jo je zadnja leta mogoče kupiti skor^ v^^a-ki cvetličarni; seseda v hinćku in jo doma pu>aditi v vrt ali skalnjak. kjer lahko z dobro n^so dosežemo lepe rcziiliaie. 'Ibje uspelo ludi Vidi Sredensek iz Ltwniee. Koje laní p^imladi kupiv vala toic pri znanem vnnaiju Miiku Dolinšku, ji je "za povrh" pi">klonil sadiko planike, kije lelos bogalo zacvctela, kol se vidi ludi na posnetku; v iopku je namreč kar 30 cvetov, Koíň piîemoo planikah, naj spomnimo člane PD Velenje, da lv> danes (6)Utek)i^b 18.0()spričeikojTiob lK,tKlvavlik^činske hiše redni «^ni zbor 0 »i pus le* nih pr4H/:v4Klnih pro{>ramnv in hčerinskih <Íni2(> (/orenjsi, d.d.. Velenje. Na olvuriivi iger. v siv bi^U^ 2. junija, na ÎçriS£u pred Îù\-ikim ccnlA^m v Velenju, je lajnik druStva Mirn PruS omenil dogodek i/pred iridtiscliii Ici, ko ki v tovarni Cîorenjç priredili prve Športne ^ ichnolog^'v. Po/ncjc.ťpb združit-vali podjetij iz vse Jussosiavijc v moćan posjoM v Ciorcnju ohranila in sc uirdihi z usuinovitvi-jo druSrva zi« rekrcacijo» ki Slcjc žc niul 4500 Članíw. Športne igtv ob robnih ob- letnicah (îorenja je v lepem >on6iciii juini ixlprl d frcktor (îorenja Orodjanut Marjan Kova^ in urielcženccm 13 športnih ekip izrekel tudi priznanje ia tako veliko udeležbo. V kegljii^ču TEŠ v Sv^laiiju so pivi tekrm^nnja príih;li kegljali, nato pu v telovadnicah CSŠ Velenje odboj-kaiji in igralci namiznega tenisa. Kmalu Sla zaživeli igriiCi ub osnovnih Â^lali, na katerih so svoje znanje prci/Jcuilali ljubitelji Tnaleg;i nogomela, V program iger so uvrstili M Icnis, P»> lepih ^Iporlnih igrali tn prijalclj-skein vzAÍuíju seje športni dan iae-kcl s ptxlelitvij(i priznanj in dru^b-nim srečanjem s plcw^m. Uvrstitve po športnih zvrsteh: le-iiis - zcRakv: 1. Skupne sluzhe. 2. Stil. Vzdrževanje; mnski: I, In-dop. 2. Orodjarna, 3, Stil; namizni tenis - ženske: 1. fPCMPPA, 3. KA: mcbki: I. Vzdrževanje. 2. Cio-i>ki: 1. ]{7A. 2.Vzdrževanje, 3. Indop. uvrstitev - ženske: I. Ku* halni aparali. 2. Skupne službe. 3. Stil, 4. IIZA. 5. PPA. 6. Orodjar-na...; míáki: 1.UZA.2.SIÍI.1PPA. 4. Vzdrževanje. 5. Indop. 6. KA...; Skupil» uvrstitev: 1.1 Uadilno-Ta-mizovalni aparati 116 lock. 2. Stil Ul.^,.^. KuhaJni apanui91, 4 Pral-mvpomtvalni aparali 83,5. Skupne slLižh« 79, 6. V/Jrževanjc 65, 7. Onxljarna 62. 8. Mop tO. 9. Mekom 47. lU. Gosiinstvj^ 38.11. IPC 38,12. ITKI37.13. P01N"I" 14 toek. ■ H. JerÓlč Pokâfe sta podeijevata Franc Košec, izvršni direktor Gorenje d.d. (tretji z desne) in Marjan Kovač direfctor Gorenja Orodjarna (prvi z desne); na stiki s skupnimi zmagovahi Hladiíno' zamrzovainiiy aparatov ERA'Tempo Velenje Proslavili srebrni jubilei Nami/ni tenis sov Šaleški dolini ignili že v letih pred 2. svetovno vojno (er igralec n»-nii/negj lenisj jehil tudi pesnik Karel Destovnik-Kajuh, kije iemagal na enem i/.med teknio-vanj v Šo^tar^ju), v Veiet^u pa so ga, v okviru TVD Partizana, organizirano igrati v začetku petdesetih tel. Svoje prvo uradno <;rtfCaiïje jc "ping-pong" í^kcija odigrala leta 19.^2 pr»M i ekipi/xlezjii6iija iz Ci;-Ija. Dana.Snji namiznoteniški klub ÉRA-Iêmpii je bil ustanovljen 9. maja 1975 v Pesju. Po uslanovilvi kluba «ose želeli uvrstiti vdmgo repu H isk»>Hgi>vzluxl, vendar jbii to ni uspelo; po većih poizkusih so se v ligo uvrstili sele v tekmovalnem letu JTO/MJ.Dcbvklulni je prav zaživelo konec osemdesetih u\ v začetku deve I deset i h let. P^>membna prelomnica v ra/voju kluba je bil tudi piKlpÍNsp»wiMr;ke p^y'kHx* s trgovskim podjetjem ERA. Pi^ igranju v nt in (I. ligt se je ekipu ERE v sezoni 1997/98 uvrstila v I državno ligo. Po kcnitu letošnjega prvenstva so osviîjili Četrto mesto in siem dosegli najvť(^Í uspeh v dosedanji/gi> dovini kluba. Đ (tiblikwal jo je Stane Hafner. založil pa Peter Rebemik) v kateri je obdelana zgo>.lovina namiznega tenisa v Velenju, zbranih pa je ludi veliko foti-jgralij nekdanjih in sedanjih igralcev, ixeneijev in lunk-cionaijev N I K ERA-Tcmpo Velenje. Na skupi^čini so v zahvalo za pomtJć pri razvoju namiznega tenisa v Velenju podelili ludi ve O pri- Reprezentant Uroš Siatinšek prejema zasiu eno priznanje iz rok predsednika NTH ERA-Tempo Staneta Gruberja (foto: AV) ^lanj. Posebno zlato plaketo je piv-jel<'> Trgovsko podjetje ERA M;ie-nje, zlato pa lue.sina občina Velenje in Osnovna iÝola Gustava Šil iha (zii razumevanje in ponu'jC pri i>rga-nizacijl Ireningov in icknîovanj v njilKwi teliwadnici). Zlato plakeit» N'lK ERA-lèmpo so prejeli tudi Maijan Jeri<5,FriincÍ Stropnik, Frane Hnlvmik. Boris Centrih. Vojko Ko privée, Alfred Vodu?ek, Slane Gruber in Si;»nislav Siatinšek. srebrno pa Franc Simonćić, Maijan Kle pce. Luka Gruber in Damijan Kljajič. /,laio plakeln za tekmovalne dosežke so prejeli .lure Siatinšek. Uriv< Slatiiïi^k, Diiniijan Vxlasck in Tadej ViKÍuSek, srcbi'n<> pa Bogdan Simončič in Karmen Steblovnik. ■ dk Četrti Namiznoteniška sezona 1999/20110 v L dr avni ligi je zakljućena. Vc-lenjćani na koncu osvojili visv^^ko Ceirto mesto in s tem dosegli največji uspeh v dosedanji 2.'^-lclni zgtxJovini kluba, /adnjo tekmo proti Mnrll>t->r%i sicer izgubili s 1:6 (aiino zmago jc dosegel Damir Atikovic), a to ne zmanjkuje uspeha ekipe ERE, ki sc je Sele pred ire-n?î leti uvrstila nïcd najboljše slovenske namizno!eniike kolektive in v tem kratkem Času poslala stabilen pivoliga^iklub. Atletika Jolanda lovi normo za 01 N» mecInnrtKlnem atletskem mitinpu v Pragi je v zcln moćni konkurenci na p(»vahíta nrganiza-(iiijevvieku na 81H) metrov nastopila Rjdí,t»lanrlAČepJttkínosviijj|a4. mesto s Casum 2:01.82, Za tre^u Praneoziiûo je zaosiala za dve stotinki, zmagala je svet tudi na mwieni mitingu v Velenju. Skromna udeležba Na velenjskem mestnem stadit^nu jc bií v st>lx>to drugi kn-)g kvalifikacij za slovenski atletski pokal. levilo nastopajočih je bilo zelo skromno, idjub lemu pa atleti tn atletinje dosegli nekaj dobrih rczultaUw. Finalni) tekmovalce za slovenski ailctskj pnk^il bo 17. In 18. junijA v Velenju. Postasdea za liubiteye atletike se sseveda obeta 23.junlia. kn Ih>v Vv-lei\ju mednarodni mi^ni mitinj* v poća&tiiev dneva rudarjev / udclc2]H> atletov in iitlclíi\j iz tvmpc in 'Vrhke. V.P. Tenis Dve zmagi za uvod Ligaskoieknuwanjesoza^li tudi dečki indeklicedo 12lel. Za ekipo igrajo 3 dečki in 2 deklici posameznii ter po ena dvojica ptî dečkih indcklicah. Prijavljeno je 24 ekip> ki igrajo v Siirih Nkupinah. zmagovalci skupin pa se bklcpncm delu.Ekipa S'iX Velenje je v prvih dveh krogih gi^stovalu in obakral zmagala. Najprej v Ptuju s 4:3 (posamično m vanagali (Veri in, Dujmovič in Nakič terUvcijica Vrtačič-Dujmovič). naio pa so prav tako s 4:3 Se ZIX Maribor (zmagali so Vrlačič, CVerlin. Dujmovič in NakiČ). LK Mozirje Premočni v Piranu V Tolminu je hil turnir v p<»|jskem sireljaiuo« ki Šteje tudi za slovenski pokal. Nastopila je 100 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, med luiini (udi predstavniki mo7.ir.^keKa kluba. Pri CInnieahJezma&ala l^emarda IVr* haê Zemljak, pri veteranih Dušan l^rhac. Miran Uorštnerje l>il tre^i. pri ml^Ših nu v Velenju izvedel ''olimpijski lek." Začeli ga b(xlo ob 17.00» prijave bodo zbirali od 16.(1(1 naprej, pri-javnina pa je 300 lolaijev. Tek je rekrealivnegii značaja, vsi udeleženci Kxiozmagov.ilci in vsak bo prejel spi>minsko majico. Pri.»p bosta <.Iol-gi 3 in 6 kilometrov, pi> končanem teku pa bodo med udeležence izžrel^ali prakllČne nagrade. KA9S iAS 17 Perhač drugi, Mozirski lokosireici sobili ixilični ludi na lumiiju v Tita diwiplini v Piranu. Pri članih je zmagal Štefan C)5ep. pri članicah Bernarda Per-haĆ/cmljak zaradi okvare na opremi ni končala lekmil razred /'ase. Do zadnjega kotička napolnjen dom kuliure, ki so ga bogatili vilni go.sljc od vsepovsod, Česijikc. durila, iudl od prijři-icljskih godb ud drugod, iz lu-jinc (iz avstrijskega Slras.Hoâtâ-nja. jim je v slavnostnem nagovoru dal vedeli, du je Zze dopoldne nastopili mladinski pihalni orkestri, nadaljevalo pa seje v popoldne s slavnostno ptwor-ko in zabavo, druženjem po ulieah in trgih, na prmtcm in pod šotorom. Bilje U> praznik Siištanja. Stane Vovk Ziati križci na prsih: Zdravka Zupančiča. Franca Obreze. Karla Pungartnika In Ivana Hrovata (od leve proti desni). Dvorana Je bita na slavnostnem koncertu potna, da bolj ne bi mogta biti. Sprevod so "Wodtte" mažoretke. P/es/vec Obnovili cerkev in kapelo N» mestu, ki dsines predslav-Ijj Jedro Pleitivca, Je v davnini rasel mogočen go/d. i^egend;« pripoveduje, da seje na kraju, kjer danes stoji cerkvica sv. Nikolaja, Z}ka smreka padla na vdovsko vprego, vendar Je prelomila le Jarem, voli pa so ostali nepoškodovani. V zahvalo in spomin so domačmi po/idaii kapelico, ki je poslej obĆHsnu služila za ho^joslužne namene. Po vsej verjetnosti so Imsneje okrog kapelice iztrehili gozd, postavili bivališča in namesto ksipelice pozidali cerkev, ročnih podatkov pa ni. Po obliki in nekaterih Treskah naj hi bila seda« r\ja cerkev zgrajena neKje v 17. stoletju, hidi ni zj^nesljivih po-diitko^' kdaj naj hi hila zgrajena kapelica, ki sloji v neposredni hli/.ini na južni strani. 7. leti je zob časa oba objekta zelo načel in [vypravilo je bilo neizbežne). Obncwa je trajala dve leil, vodila sia jo ključarja Jože Krenkar in Roman Volk, obno-vdi in na novo prekrili so zvonik in ostalo ostrešje, prebarvali pročelje in zamenjali žlebove. V celoti so obnovili tudi kapelico, ki jo danes krasijo lepe freske, delo mojstra Jožeta Napo-tnika, ki je na zadnji steni upíidiíbil tudi nesrečo v gozdu. Ocmi za obnovo kapelice sta prispevala zakonca Swič iz Mis-linje. Vsa dela so veljala skoraj 4 milijone tolarjev. Od le vsote so največ prispevali krajani sami, nekaj pa .çia primaknili tudi mestna občina Velenje in domača krajevna skupnost. Deiaso uradno sklenili v ncde-Ijo popoldne z blagosUwitvijo obeh objektov. Ker je bolezen zadržala Škofa dr. Franca Kram-bcrgerja doma, jc slovesnost opravil g. Marjan Ktik skupaj z duhovniki, ki so nekoč kaplanovali na Plešlwu. Sodelovali so tudi znana Babnikiwa godba iz Misli-nje.pa Podkrajski fantje, domači ženski pevski zbor in recitatorki, ki po število domačinov in gcKtov, svoje pa je dixlalo prijetno sončno nedeljsko popoldne. Za konec pii podatka, na kalera so prcbivalci Plešivca Se posebej ponosni. V tej cerkvi je kot kaplan pričel svojo duhtw-nii>ko službo Anton A^erc, na pokopališču za cerkvijo pa je pokopana Ana LuSinova, prijateljica Ivana Cankarja, ki je službovala in svojti življenjsko pot zaključila v tem kraju. M. Hrustt