Leto LXIX. št. 107 LJubljana, ponedeljek 11. maja I936 Cena Din 1.— liftaja vTsaK dan popoldne, LzvzemSi nedelje in praznike, — LnseraD do SO peui vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. već JI inserati peut vrsta Din in Popust po dogovora, tnseratru davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva oUca fttev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-28 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uuca 1. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru lOl. Poštna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Po aneksiji Abesinije s strani Italije: Kaj bo storilo Društvo narodov? V ženevi vlada popolna negotovost glede nadaljnjega razvoja dogodkov — Najbrže bo razprava o Abesiniji sploh odgođena Zene\>a, 11. maja. A A. Havas po* Tooa: Italijanski delegat Boccascopa je tajr*»tvu DN sporočil vsebino dekretom r> aneksiji Abesinije. Ob tej priliki je podal tajniku Avenolu ustno pojasnila, ki opravičujejo postopanje rim* ske vlade Avenol je sprejel obe izjavi in hkrati dodal, da je svet DN pristo: jen, da odloči o tej zadevi. Seja sveta DN sc bo vršila oh 17. uri popoldne in bo tudi obravnavala o tej stvari. Ker ir torej na dnevnem redu spor med Italijo in Abesinijo. bo tudi abc-sinski delegat Voldemarjan pozvan na se/o. Čisto gotovo je, da se bo baron Aloisi upiral sodelovanju abesinskega delegata na sejah. Ženeva, 11. maja A A. Angleški zw-nartji minister Eden ki Ko presedoval tokratnemu zasedanju je imel včeraj sestanke s turškim zunanjim mmist* rom. francoskim opolnomočenkn mini* strom .Massiglijem in nizozemskim zu= naniim ministrom. V krogih angleške delegacije izraža* jo veliko zadovoljstvo, da so vse dele« gacije izjavljale svojo vročo željo, da se na i DN ohrani. Kar pa se tiče spora .Med Italijo in Abesinijo, poudarjajo angleški krogi, da obstoja popolna ne-jasnost v vprašanju, kako se bodo mednarodni odnošaji dalje razvijali. Opažena je bila tendenca, da se sedaj takoj razpravlja o aneksiji Abesinije s strani Ttalijc. Obsoja pa možnost, da se zasedanje sveta DN odloži, ali pa se bo vsa i vprašanje spora med Italijo in Abesinijo odložilo za izredno zase« danje sveta DN. ki bi se vršilo v sredi meseca junija. Na ta način bi se nmak* nHa težavam, ki so nastale, ker Ttalija sedaj izjavlja, da ahesinski delegat ne sme več zasedati v svetu DN. Na tem zasedanju sveta DN bi se govorilo samo o kršitvi lokam sike rxv godbe. Snoči sta imela Avenol in ba« ron Aloisi v zvezi s tem dolg sestanek. Prva seja popoldne Ženeva, 11. maja. A A. Havas poroča: I>elegacije so se sporazumele, da se bo prva seja sveta vršila v ponedeljek ob 17. uri. Ta odlgoditev maj omogoči italijanskemu delegatu, da la-hko izdela svoje pripombe glede sodelovanje abesinskega delegata pri sejah sveta DN. Sankcije se bodo nadaljevale? London, 11. maja. AA. Današnji »Dailv Telegraph« poroča, da se je v teku sobotnih in včerajšnjih razgovorov v Ženevi ugotovilo, da prevladuje razpoloženje za nadaljevanje sankcije proti Italiji. Ženevski dopisnik poroča, da se je 11 držav, med njimi tudi take, ki so bile nevtralne med svetovno vojno, izjavilo za to, da se morajo sankcije še naprej izvajati proti Italiji. Nekateri drugi listi pišejo, da se bo tudi Francija izja\-ila za izvajanje sankcij proti Italiji, posebno zaradi tega, ker je zelo nezadovoljna z načh nom, kako je Italija proglasila aneks s i jo Abesinije. Francija rezervirana Pariz. 11. maja. z. Današnji listi se obširno bavijo z aneksijo Abesinije po Italiji rn izražajo obžalovanje, da je ta odločitev znova otežkočrla likvidacijo abesinskega problema. V ostalem pišejo, da je bilo po zmagi italijanske vojske v Abesiniji in po begu abesinskega cesarja kaj takega pričakovati. Glede stališča francoske vlade pravijo, da bo ostala strogo rezervirana in bo francoski delegat v Ženevi predlagal odgoditev razprave o italinije s strani Italije in izraža upanje, da Društvo narodov tega ne bo dopustilo, čeravno dosedaj ni pokazalo potrebne odločnosti pri zaščiti svojih članov. Kar se tiče njegovega beqa iz Abesinije, je neguš izjavil, da bi njegovo nadaljno bivanje v Adis Abebi pomenilo le ogroženje inozemcev, k-er bi Italijani v tem primeru Adis Abeho gotovo bombardirali. Tudi njegova smrt ali ujenistvo bi ahesiinskemu narodu nič ne koristila. Znto le smatral, da je mnogo pametnejše, če gre v inozemstvo in od tam brani interese Abesinije. Svojo izjavo je dal neguš nabiti tudi na vratih hotela, v katerem stanuje. To je vsekakor prvi primer v diplomatski zgodovini. Kakor zatrjujejo, je angleška vlada na-svetovala negušu. naj zaenkrat ostane v .feruzaUmu. C"e pahoče na vsak način v Evropo, naj n;kar ne hodi ne v London, ne v Ženevo, če že hoče v Anglijo, naj se naseli kje v okolici Londona. Kaj bo storil negus. še ni znano. Trdijo pa. da je za vsako ceno odločen osebno odpotovati v Ženevo, da pred Društvom narodom pojasni stališče Abesinije. Severna in južna fronta združena A^mara, 11. maja, z. Italijansko vrhovno poveljstvo objavlja, da sta se včeraj združili severna in južni itilijanska fronta v Abesiniji. ČJete generala (rraziaiMia so včeraj vkorakale v Diredauo. kamor je prispel tudi bataljon vojaštva s severne fronto. Anglija bo protestirala Na izredni seji angleške vlade bo sklenjen protest v Rimu in ženevi proti aneksiji Abesinije London, 11. maja. z. Danes popold= ne bo izredna seja vlade, ki bo posve-čena izključno abesinskemu vprašanju I 'lada bo proučila poročila o aneksiji Abesinije s strani Italije in poročila, ki jih je poslal zunanji minister Eden iz Ženeve, tčr poročila angleškega posla* nika v Rimu Drummonda. Kakor zatr* ju je jo v poučenih krogih, bo angleška vlada sklenila vložiti v Rimu in Ženevi protest proti aneksiji Abesinije. Ob enem bo vlada sklepala o tem, kakšno stališče naj v bodoče zavzame napram negušu. Generalna stavka v Grčiji Stavkovni pokret se vedno bolj širi — Izjemno stanje po vsej državi — Solun središče nemirov Atene, 11. maja. z Stavkovno gibanje se je zaradi poslednjih krvavih incidentov v Solunu hudo poostrilo. Delavske organizacije v vsej Grčiji so se sporazumele, da proglase danes generalno stavko vsega delavstva. Zaradi tega je vlada ukrenila vse potrebno, da očuva red in mir v državi. Ministrski predsednik Metaksas je nemudoma sklical na posvetovanje pristojne ministre in atenskega policijskega prefekta. V Solun so odposlali štiri rušilce, ki so prispeli tja že snoči. Iz Larise so poslali v Solun še dva oddelka konjenice, da bi se za vsako ceno očuval red in mir. železničarji so bili po vsej Grčiji mobilizirani, da ne bodo mogli sodelovati pri stavki. Snoči je ministrski predsednik Metaxas izjavil novinarjem, da bo po vseh grških mestih, pa tudi po deželi zabranjeno sle- herno zbiranje ljudi Kinematografi in gledališča bodo smela prirediti svoje pred. stave k5 a posebnim dovoljenjem oblasti. Obžaloval je, da je prišlo do te stavke v sedanjih težavnih časih še posebno mu je žal, da so delavci odbili pogoje, ki so jim bili stavljeni. Naloga vlade pa je, da ohrani mir in red, ter zagotovi splošno spoštovanje zakonov. Bivši ministrski predsednik Tsaldaris je izjavil, da podpira zahteva delavskih organizacij, da pa mora vendar vladi dati prav, ko se zavzema za ohranitev reda in miru v državi. Izrazil je željo, da bi se delavci pomirili. Kakor poročajo iz Soluna, so stavkujo-či delavci poskušali vdreti v tamkajšnjo električno centralo in poskušali prekiniti telefonske in brzojavne zveze. Varnostni organi pa so še pravočasno intervenirali- Naraščanje napetosti v Palestini Jeruzalem, 11. maja. o. Nemiri v Palestini zavzemajo zopet vedno večji obseg. Glavni odbor za stavkovni pokret je na svoji današnji seji sklenil, pozvati vse arabsko prebivalstvo, naj s 15. majem ustavi plačevanje davkov an£ile?kim mandatar-nim oblastem. Davčna stavka bo trajala vse tako dolgo, dokler ne bo angleška vlada ugodila zahtevi Arabcev ter prepovedala nadaljnje priseljevanje zidov v Palestino. Dokler se to ne bo zgodilo, odklanjajo Arabci tudi vsaka pogajanja. Angleške oblasti ne kažejo nobene volje, da bi ugodile tej zahtevi Arabcev, marveč zbirajo v Palestini vedno več kolonialnih čet in se zdi. da nameravajo Arabce prisiliti k pokorščini. Koncentracija angleških Set v Jeruzalem, 11. maja A A. Kljub ponovnim dementijem se je izvedelo, da je angleško vrhovno poveljstvo v Egiptu poslalo v Palestino večje oddelke vojaštva, da podprejo tukajšnjo varnostno službo. Tz Egipta so poslali v Palestino tudi večje število tankov. Prvi kontinent angleških čet, ki imajo ojačiti angleške garnizije v Palestini, je bil snoči z letali odposlan iz Kaira v Jaffo. Ostali kontingenti se že pripravljajo na odhod. m■■i a■u■■■■a u »■■n mr■■■■■■m Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pot stoletja! j Novi predsednik španske republike Mamtel Azana je bO včeraj z veliko večino izvoljen za predsednika španske republike Rim, 11. maja AA. Predsednik vlade Mussolini je prejel naslednjo brzojavko i* Berlina, podpisano od bivšega nemškega prestolonaslednika Friderika Viljema: Sprejmite moje najlepše in najboljše želje ob zmagovitem koncu abesinske vojne, ki &e je vzlic vsem oviram končno razpletla v splošno občudovanje. Živel kralj, živel docei Program socialistov Kongres francoske socialistične stranke — Pomirljive izjave \eona Bitima Pariz, 11. maja. z. Včeraj se je pričelo zasedanje širšega odbora socialistične stranke, ki bo trajalo, kakor kaže, več dni. Na otvoritveni seji je bil sprejet z veliko pozornostjo govor voditelja stranke g. Leona Bluma. Glede na to, da ga splošno smatrajo za bodočega predseunika vlade, so njegove izjave tohko večjega pomena. L^on Blum je v svojem govoru med drugan izjavil: Mi prihajamo z nalogo, da izvršimo določene retorme. Dosedanjim vladam ni uspelo rešiti gospodarske krize v državi. Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena na to. Mi moramo ustvariti in pospešiti boljše gospodarsko življenje. Naša naloga ni, da bi ovirali in rušui. Predvsem hoćemo vliti nove nade mladini, ki se je znašla v zadnjih letih v tragičnem položaju. Boriti se hočemo proti bedi. Hočemo, da sc med ljudstvom zopet zbudi volja za delo, da se tako ustvarijo novi viri blagostanja, hočemo, da se očuvata varnost in red. Jasno je, da nacija ne more živeti brez zdravih financ. Zato hočemo obnoviti proračunsko ravnotežje, ki mora postati stabilno. Ko že vse to hočemo, kako potem morete verjeti, da hočemo spraviti državo v nered in kaos? Naše delo zahteva zaupanje. Nočemo pa zaupanja, ki se kupuje, nego popolno zaupanje države do same sebe. Delali bomo proti sleherni destrukciji. Hočemo konstuk-tivno politiko. Prepričani smo, da bo država zaupala tej naši volji, čim bomo svoje prve namere realizirali. Bistvena ideja našega programa je ta, da se določi načrt nacionalne obnove, realen načrt, ki bo metodičen in tako obsežen, da bo lahko zadovoljil vse potrebe narodnega gospodarstva. Za finansiranje tega načrta se bo treba poslužiti sodelovanja lokalnih institucij in za-to bo treba načrt sestaviti v sporazumu s prebivalstvom. Kako naj bi se mi potegovali za ojačenje štednje, če bi imeli ramen ustvariti atmosfero meščanske vojne. Ce bi mi izvajali one načrte, ki nam jih pripisujejo neke govorice, bi bili res nori. Nikomur se ne bomo maščevali. Pred- vsem želimo in hočemo, da puštane na naše načrte čim več delavstva. Okrog nas se morajo zbrati vsi oni, ki so v strahu in ki še blodijo okrog brez pravega cilja, vsi oni, ki tvorijo v drugih državaJi maso pristašev triumfatorskih diktatorjev. Ta nas uspeh ne bo samo trumif socializma, nego tudi triumf nacionalne suverenosti. Nase delo bo delo, ki ga bomo lahko izvršili le v dolgih letih. Da pa nam bo mogoče opraviti ga do kraja, je treba, da čim prej v državi ustvarimo občutek, da smo uspeh. Tedaj nam bodo mase same zaupale in v popolni men. Ne gre samo za bodočnost naše stranke, nego za bodočnost republike. Govor Leona Bluma je bil sprejet z velikim navdušenjem. Vsi prisotni so zapeli socialistično himno. Paul Faare je nato predlagal, naj se nemudoma sestavi redakcijski odbor, ki naj izdela novi program stranke. Predlog je bil sprejet. Redakcijski odbor je takoj pričel z delom. Komunisti predlagajo združitev vseh levičarjev Pariz, 11. maja. r. Komunistična stranka je poslala izvršnemu odboru socialistične stranke pismo, v katerem naglasa zmago ljudske fronte, ki omogoča delo s še večjim uspehom. Treba je delati na to, da bi bogataši plačevali več in tako olajšali breme revnejšemu narodu. Le tako se bo ohranil javni red, Komunisti v svojem pismu predlagajo, da se čimprej prouči vprašanje o organizacijskem edinstvu, da bi se tako čimprej zedinile delavske stranke. Iskreno želimo, da bi izvršni odbor socialistične dtranke sprejel nad predlog, da bi komuni, stične celice in socialistične organizacije čimprej stopile v stike. Sklicati bi se morale posebne konference, na katerih naj bi se pripravil kongres za zedinjenje. Smatramo za potrebno naglasiti, da volilni rezultati ne bodo spremenili našega stališča glede sodelovanja z vlado. V vladi ne bomo so. delovali, v poslanski zbornici pa jO bomo podpirali. Heimwehrovske demonstracije na Dunaju Nasprotstvo med Heimwehrom in klerikalnim delom vlade prihaja očitno do i: Dunaj, 11. maja. z. Včeraj je bila na trgu Neznanega junaka velika proslava majskega dne avstrijskih delavcev, ki jo je priredil tako zvani »Freiheitsbund«. Proslava je imela značaj izjave zvestobe delavstva novi Avstriji in njeni vladi. Voditelj »Frei-heitsbunda« in vodja avstrijskega delavstva Kunschak je podčrtal v svojem govoru brezpogojno voljo delavstva, da ostane enotno in da dela za obnovo domovine. Zvezni kader dr. Sehusehnigg je podčrtal potrebo, sodelovanja vseh elementov, da bo tako mogoče pobijati krive nauke marksizma na eni in ideje narodnega socializma na drugi strani. Program in politiko nove Avstrije določa še dalje zvezni kancler in zvezni vodja domovinske fronte. Po govoru po korakali delavci pred predstavniki oblast? in vzklikali Avstriji, vladi m dr. Schusehniggu. Na Burgringu je prišlo do henn^flhrov-skih demonstracij. Nasprotstva med Reinv-wehrovci in pristaši >Freiheitsbnnda« so znana. Člani »Freiheitsbnnda* so prisT.i-i bivšega poslanca Kanachaka, k) so bili prej znani pod imenom krščansko socialnega delavstva. Sedaj skuša Knnsehak spraviti bivše socialne demokrate v >rVeiheitsband* in jih organizirati kot protiutež proti Heim-wehru. Heimwehrovr4 so vzklikali Starti emhergu. bi še mu podkancelarju Feyu in proti kanclerju dr. Schuechniggu ter psovali pristaše >Frerheitsbunda* s kofmmrieti. Pravijo, da je demonstracijo vodil bivši podkaneJer Fev. PoRerja je aretirala okrog 50 članov Heunfwehra. Posvetovanja nevtralnih držav Ženeva, 11. maja g. Politična posvetova-nj*p ki so jih. danes prioeli zastopniki ta-kwKmenovanih nevtralnih držav. namreč SvSoe, Španije, Nizozemske, Finske, I>an-flfcc, Švedske in Norveške, so btl-a posvečena sedanjemu položaju Društva narodov. Delegati omenjenih držav so temeljito ■a—MM položaj v itattjartsikot-abes i-ruskem konfliktu, ne nameravajo pa objaviti svojega končno vel javnega stališča, dokler ne bo Itafija sporočila svojih namenov glede Abesinije in dokler na drugi strani veftke srifo ne bodo precizirale svojega staHšča. Kar se tace problema sankcij, meni večina gafftopmfcov nevtralnem držav, da bi bila potrebna njahova nadaljnja ohranitev. E>e-legsti nevtrtakrrh držav se bodo najbrže sestati še jutri, ker še niso prejelri poročila o odločitvi italijanske vlade glede Abesinije Francoski in angleflri levičarji za okrepitev DN Pariz, 11. maja. o. Danes je prispel semkaj vodja angleške delavske stranke major Attlee v spremstvu bivšega tajnika predsednika razorožitvene konference Hen_ dersona, Johna Backerja Po sklepu vodstva ljudske fronte in angleške delavske stranke bo imel Attlee razgovore z Leonom BHimom in drugimi francoskimi levi-voditeiji glede tesnejšega sodelo- vanje zlasti na poljn mednarodne politike. Govorili bodo zlasti o sknonm akcijah v Ženevi. Tako francoski, kakor angleški levičarji se zavzemajo za okrepitev Društva narodov ter za sklicanje nove razoroži tve-n^ konference. Pa todi francoski in an gleSki desničarji se posvetujejo o tesnejšem sodelovanj«. Jutri bo prispel v Pariz vodja konservativcev lord W in ter s ton, ki se bo sestal z Louisom Marinom, da se razgovori glede staraca, kl naj ga zavzamejo desničarji v pogledu aktualnih med narodnih dogodkov. Poletni delovni čas v lnoiu irij t Zagreb, H. maja. a Na seji zveze indu strijcev kraljevine Jugoslavije so da.n*r razpravljali o zahtevi rveze privatnih nameščencev, naj se v industrijskih pisarnah avede poletni nedeljeni delovni čas od K de 14. Po daljši razpravi je savez sklenil priporočiti vsem elanom ugoditev tej zah-[ tevi. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE ..Čarih. 11. maja Beograd 7.- Pariš203775 London 15.41, New7ork 900.50 Bruselj 58.30 Milan 24.30, Madrid 42.2* Amsterdam 306.75, Berlin 125,10 Duoai 56.40 Prana 12-83, ----* --- Ne le dolžnosti, temveč tudi pravice Kako je nase ženstvo včeraj proslavilo materinski dan Ljubljana, 11. maja. Tudi naše ženstvo je včeraj proslavilo svoj materinski dan. Dostojno, zavedajoč se velikega in globljega pomena materinske ga dne in svojih pravic. Dopoldne sc je zbralo v magdetratni zbornični dvorani. Predsedovala je predsednica banovinske sekcije JugosL ženske zveze ga. ML Gove-karjeva. ki je dejala v nagovoru med drugim: Danes praznuje Mednarodna ženska zveza s s\x>jiTni narodnimi organizacijami, ki štejejo skupno okrog 40,000.000 članic, materinski dan. Tudi mi se moramo oddolžiti materam, toda ne le z hes-ed-o ter poveličevanjem materinstva; zavzemati se moramo za to, da matere dobe pravice, ki jim gredo. Doslej so matere samo dajale ter žrtvovale, priznali jim pa niso ničesar. Materinski dan bodi opomin, kaj smo dolžni materam: Priboriti jim moramo zaščito in iste pravice, ki jih uživajo očetje. O dolžnosti in pravicah mater je predavala znana javna delavka Angela Vo-detova. Njeno predavanje je popravilo javno mnenje o našem ženstvu, ki smo ga dobili po nekaterih predavanjih ob priliki materinskega dne. Predavateljica jc naglasila, da se naše ženstvo v teh resnih časih še posebno dobro zaveda svojih pravic, ki jih še ne uživa, in da je krivičen očitek, Češ današnja mati je lahko/ivka. Podala je povsem objektiven lik matere v današnji družbi, orisala njene odnose do družbe po zakonih, ki ne priznavajo njene popolne enakopravnosti z moškimi, ter njen socijalna in pravni položaj. Odpravljenih je že mnogo krivic, ki so bile prej vkoreninjenc v običajnih a-li tudi vzakonjene, vendaT so se dolžnosti današnje matere mnogo bolj povečale kakor niene pravice. Dandanes leži vse breme družine na šibkih ramah neštetih mater, ki morajo pogosto prciživi jati celo družinskega poglavarja. Mati mora dopolnjevati očetov zaslužek. Prt tem pa ne smemo zlasti prezreti, da žena ne more odločati o usodi svojih otrok, ker ne uživa političnih prav;c. Tn če ie gospodarstvo, ki pri niem ne more sodelovati, slabo, trpi zaradi tega predvsem ona. Brez njenega prictrnka, po-šiljaio njene sinove v vojno Rc^cda o svetosti materinstva je fraza, če žena izgubi službo čim postane mati — zakonska ali nezakonska, ker se dogaja v Ljubljani. Država zahteva od žen, da rode otroke in po ustavi so zakon, rodbina ter otroci pod zaščito države. Toda dejanskih posledic te ureditve ni. Mnogo slabši položaj kakor zakonske matere je pa nezakonske. Obe materi je vodil v materinstvo isti klic najave, toda če je usoda privedla eni na življenjsko pot moža. je njuna naravna zveza sankci jonira-na, dočim drugo, manj srečno, družba obsoja. Po strašnih običajih in pisanih zakonih so ravnali v preteklosti z nezakonsko materijo Pri nas se je ohranila narodna pesem, ki govori o ljubljanski deklici Uršiki, ki so ji na Friškovcu odsekali glavo — zaradi nezakonskega materinstva. Po starih postavah, ki so veljale za Ljubljano, je bila nezakonska mati, detomorilka, živa pokopana, v grobu jo je pa rabelj prebodel s kolom, za kar je prejemal po en goldinar. .. V Sloveniji so v veljavi še avstrij-s4? zsakoni. ki Ki jih bilo treba izpopolniti, čeprav so mnogo boljši kakor v pokrajinah stare Srbije. Najtežje je vprašanje preskrbo nezakonskega otroka za mater. Nezakonska mati pri nas lahko toži očeta za preživnino. Toda ne more tožiti Srba. Var ie usodno za marsikatero dekle, ki služi v Beogradu. Krivičen je za nezakonskega otroka zakon o dednem pravu. Po njem otrok ne more podedovati po očetu in njegovih sorodnikih, flzjema je, če mu oče izrecno zapiše dedščino.) Predavateljica je kritizirala posebej zakonske določbe posameznih zakonov, ki kratijo pravice materam, n. pr. *1 • ♦ uradniški zakon rtd. Končno je oila sprejeta resolucija z naslednjimi zahtevami: Izvaja se naj strogo socijalno varstvena zakonodaja v zaščito matere in otrok. Pravice matere in očeta se naj povsem izenačijo v družini. Izenačijo se pa naj tudi v vsakem pogledu zakonske in nezakonske matere ter nezakonski otrok -z zakonskim. Jugosl. ženska zveza naj posreduje na pristojnih mestih: Da se izplačujejo družinske d okla de javnih nameščencev tudi za nezakonske otroke; da se dovoli moškim, ki služijo v resorih ministrstva za vojsko in mornarico, poročiti se z ženskami, ki so imeli z njimi nezakonske otroke in da se smejo častniki poročati tudi z nezakonskimi hčerami. Slovenec utonil v morju V Kaštelu so potegnili iz morja truplo Franca Ladiha iz Dolenje vasi, občina Mirna peč Ljubljana. 11. maja Poročali smo nedavno, da so ribiči iz Kaštela potegnili iz morja truplo utopljenca, pri katerem so našli i>o!ni list na ime Frane Letie, po drugi verziji pa Ledih ali Ladih, ki je nedavno odpotoval iz VVashingtona v našo državo. Potui list ie bil vidiran po obmejni postaji v Šent Uju. iz Česar je bilo razvidno, da je mož tam pasira] našo lilijo Pri utopljencu so našli zlato uro in večjo vsoto denarja. Ker v Kaštelu in tudi v Splitu ni bil nikjer prijavljen, so domnevali, da je morda med vožnjo padel s parnika in utonil- 0 njegovi smrti so bile obveščene truplo so pa pokopali na Lovrincu. šele zdaj oblasti in ameriški konzulat v Zagrebu, se je posrečilo ugotoviti njegovo pravo identiteto. V soboto se je kopal v zalivu Kašuni dijak Mirko Č'urić iz Konjic. Ko se je izpre-hajal in solnČil na obali, ie nenadoma opazil med skalami majhen, z vrvico prevezan zavoj. Zavoj je odprl in našel v niem listine na ime Franc Ladiha, pol^g tega pa tri viož-ne knjižice, izdane 23. aprila v Ljubljani, i torej tri dni. predno so Ladiho potegnili iz '. vode. Eno knjižico je izdala Ljubljanska kre- i ditna banka in se glasi na vlogo 20.000 Uin, drugo Državna hipotekarna banka tudi na vlogo 20.000 Din, tretja pa Mestne hranilnice v Ljubljani na enako vloco. V zavoju so bile tudi tri vložne knjižice ameriških bank z vlogami 3S16 dolarjev, dva bančna računa in dokumenti ameriških oblasti o naturalizaciji pokojnega Ladihe. Našli so tudi priročni siovar in delavske kniižice, iz katerih je razvidno, da je Franc Ladiha rojen v Dolenji vasi, občina Mirna peč. srez Novo mesto. Čuric je listine in knjižice odnesel na sre-sko načelstvo. ki jih bo dostavilo zapuščinskemu sodišču v Splitu, o najdbi pa bo dr voščen tudi ameriški konzulat v Zagrebu ter sorodniki pokojnega Ladihe v Sloveniji. Zdaj oblasti raziskujejo, kako se je pokojni Ladiha ponesrečil in če se ie nastanil kje v Splitu. Našli so namreč tudi dva kovčega, ki ju je bil pripeljal v Split Domnevajo, da je prišel pokojni Ladiha na oddih in da se je šel kopat v zaliv. Verjetno je, da mu je postalo slabo ali pa, da ga ie opalila soln-čorica in je padel v morje. Ker ni znal plavati, je utonil, v morju ni ležal dolgo, kajti ko so ga našli, je njegova ura še šla. Delo za slovansko vzajemnost Ljubljana, 11. maja, Jugoslovensko češkoslovaška liga je izdala za svoj občni zbor, ki bo drevi v >Zvezdi«, obširno tiskano poročilo o svojem delovanju. Iz poročila sprevidimo, da je delokrog JCL. zelo velik ter da se je liga udejstvo-vala pri vseh javnih dogodkih, ki so bili v zvezi z njenim poslanstvom. Bila je neprestano v stikih z bratskimi ligami na češkoslovaškem. V Ljubljani je organizirala obiske mnogih gostov i« bratske republike, ki so prihajali bodisi kot predavatelji, da nas seznanijo s CSR. bodisi kot naši prijatelji, izletniki. Tako so nas obi-akali: sokolska deca iz Prage, slavist univ. prof. dr. Horak, železničarji iz Brna. češkoslovaški planinci, akademiki iz Brna češkoslovaški pisatelj I. C. Nor itd. Predsednik ČSL dr. E Stare je predaval na Češkoslovaškem v mnogih krajih o vzajemnih stikih med češkoslovaško in našo državo ter zQasti o Slovencih. Njegovo predavanje je vzbudilo zelo veliko zanimanja Na občnam zbora Zveze Jč lig v Beograda j« "bila lani sprejeta na predlog dr. E. Stare ta resolucija z važnimi sklepi jflasti, da tal s« naj vse dosedanje deklaracije o kntairnem sodelovanju med Jugoslavijo fci CSR čim prej spremenile v kulturno konvencijo. Naši delavci na področju slovanske vzajemnosti ki s* udsrjatvujejo pod okriljem JČOU so dobffi lepo priznanje za svoje delo. Tako je tfl odNkovan predsednik lige dr, B. Stare s redom Belega leva m, stopnje. Med najvažnejše Ugine akcije v preteklem poslovnem leta moramo šteti njena š^rfina predavanja, ki jm je prrre- metanju dvorišča na steklen ino in si pre rezal desno dlan. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Pes ji je raznie«aril usta. Ko je hotela 37-letna vdova po rudarju Marija Seničarje-va pri Sv. Petru pri Zidanem mostu v p**-tek vzeti nekega otroka v naročie. jo je ua-padel pes gostilničarke in nosestnice Frančiške Zelemikove ter ii razmesaril usta. Se-ničarjeva se zdravi v celjski bolnici. —c Promocija, Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja vseca zdravilstva g. Branko Fischer, sin vdove po nadučitelju g. Tinke Fischerjeve v St. Pavlu pri Prebol du in brat g. N. Josipa Fiecherja zdravnika v Zdravstvenem domu v Celju, čestitamo! Delavska prireditev Ljubljana, 11. maja. V soboto zvečer je bila dvorana Delavske zbornice zopet popolnoma zasedena, kar je značilno za prireditev in za čas, saj so zdaj zelo redke prireditve, ki bi imelo toliko obiskovalcev. »Zarja« je priredila 5. delavski prosvetni večer v tej sezoni. Razen bogatega glasbenega spore- da je bila na programu še dramatska točka. Sodelovala je godba >Zarja<, mešani pevski zbor »Zarje« in mandolinski orkester ter delavski oder .-Zarje*, torej vsi društveni odseki. Toda najbolj se je izkazala godba na pihala, zlasti z dr. Ceri-novo skladbo >S rečna vas domača*, Xi je bila prvič igrana. Dirigiral je sam skladatelj. Uspeh je bil nekaj posebnega; ljudje so ploskali celo večnost. Godba je zaigrala še nekaj komadov pod vodstvom svojega dirigenta. Mešani zbor »Zarje« se še ne udejstvuje dolgo in se še seveda ni mogel posebno izkazati, toda njegov nastop je pokazal, da se ti ljudje žrtvujejo za stvar s požrtvovalnostjo, ki ji je težko najti primer. To je treba ponoviti tudi za mandolinski orkester, ki je zaigral med drugim zelo dobro A. Rubinsteinovo uverturo. Ne smemo pozabiti tudi na nastop jazz orkestra, ki je z vnemo zaigral trj moderne komade. Končno smo videli enodejanko >Strojepiska«, ki jo je I. Vuk priredil po srbskem Beličevem izvirniku. Umetnostnih odlik to delo nima. Občni zbor Legije koroških borcev predsednika je bil izvoljen po odhodu podpolkovnika Milivojeviea polkovnik Andrejka dila pod svojim okriljem, zlasti pomembno je pa bilo predsednikovo gospodarsko predavanje pod okriljem Ljubljanskega kluba. Zelo delavne so bile ligine sekcije, predvsem organizacijska, kar sprevidimo že iz tega, da se je število članov zvišalo od lani od 230 na 337. V Ljubljani deluje tudi izvršni odbor Jč lig, nekakšna zveza slovenskih lig, ki opravlja delo, opuščeno od vsedržavne zveze. Izvršilni odbor je dal pobudo za ustanovitev podružnic v Novem mestu, Kranjski gori, na Jesenicah in v Kamniku, toda do ustanovitve še ni prišlo. Zelo delaven je tudi akademski odsek lige, ki se je zlasti izkazal s proslavo rojstnega dne \iasaryka Naboljšo propagando za ČSR pa liga dela s prirejanjem čeških tečajev. Tudi v tej sezoni je bilo prirejenih 10 tečajev, ki so vsi brezplačni , Osem tečajev je za srednješolce, dva pa za javnost. Prijavilo se je 330 tečajnikov. Tečaji bodo zaključeni ob koncu tega meseca. Spomladi je bil prirejen tudi poseben tečaj za slovenske gospodinje. Iz Celja —e »Gozd« v celjskem gledališču- Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 12- t. m. ob 20. v celjskem ffledalHfcu komedijo >Gozd<, učinkovito delo znanega ruskega dramatika Ostrovskejja. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v pred-prodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. To odrsko delo ]e doživelo v Ljubljani ven k uspeh —o Dve nesreči zaradi padca, v četrtek si je 29-letni dninar Štefan Vincek iz Vojnika pri padcu s kozolca zlomil desno roko in poškodoval tudi levo roko. V petek ie padel letni, pri trgovcu g. Meštrovu Za Kresijo uflfnžbeni vajenec Anton Krempreš pri po- ; L ju bi jan a* 10. ma ja. Ob izredno veliki udeležbi članstva se je vršil snoči ob 20. uri v salonu restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti izredni občni zbor glavnega odbora Legije koroških borcev. Po odhodu dosedanjega predsednika podpolkovnika. Miljvojeviča, ki se je preselil v Niš, je bilo treba izvoliti novega predsednika in odbor iz-popol-niti še z drugimi funkcijonarjL, razen tega pa je bilo treba spremeniti tudi pravila ter jih prilagoditi sodobnim potrebam članstva in interesom pokreta. Občni zbor je vodil g. Dominik Marušič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika oblasti, članstvo ter delegate organizacije, na to pa je kratko utemeljil razloge, ki so zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora. Tajnik glavnega odbora legije g. Ivo Boiič je v svojem poročilu opisal dosedanje delo legije v Ljubljani, zlasti pa je podčrtal vedno večje zanimanje bivših koroških borcev in dobrovoljce v za legijo. Nato je povzel besedo tajnik Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije g. Stau-deger iz Trbovelj, ki je v svojih izčrpnih izvajanjih predočil zbranim tovarišem vse težkoče, ki so se pojavljale ob ustanovitvi Legije koroških borcev, ki je po gotovih znakih izza severne meje sodeč, zadela v živo, kar je dokaz, da je bila ustanovitev legije nujno potrebna. Citiral je dve pismi, ki jih jc prejela legija lansko leto od dveh Švicarjev v zadevi naše manjšinske zaščite, kar je zopet dokaz, da gleda nam naklonjeno inozemstvo z največjimi simpatijami na naš mladi pokret. — Govornik se je dotaknil ustanovitve Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije, ki je postala z včla-njenjem Zveze Maistrovih in Legije koroških borcev ter Udruženja dobrovoijcev-borcev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije v Zagrebu vrhovni eksekutivni forum vseh teh organizacij. Ena najvažnejših nalog nove zveze, bo da sproži nujno ureditev grobišč v bojih za svobodo severnih krajev Jugoslavije, zlasti v bojih na Koroškem po prevratu padlih tovarišev. Razumljivo, dpolkovnik tov. Masek Konrad, v odbor na tov. Stane Gabršček, Franc Kobentar, Dtrago Vehtar. Ciril Oman. Ivan Mucek, Zupan Cirfl, Milavec Drago, v nadzorni odbor pa: Zupan Julij, Močnik Franc, Lam-pert Janko in Konrad Segula. Za delegata glavnega odbora ie bil izvoljen tov. Arnejc Matej iz Trbovelj. S tem je izpopolnjeno tudi mesto predsednika Zveze legijonarjev kraljevine Jugoslavije. Končno je bilo še z zadovoljstvom vzeto na znanje rK>ročilo tajnika Zveze legiio-narjev o delavnosti beograjske postojanke, v kateri so zbrani že vsi nekdanji vodilni borci s koroške fronte, v zadnjem času pa pristopajo v legijo vedno nove vrsto tovarišev iz beograjske okolice. Takoj po odobritvi pravil nove Zveze bo šla v Beograd deputacija Zveze legijonarjev, da zainteresira merodajne činitelje za težnje udruženih organizacij in članstva, zlasti pa za pereča vprašanja združenih pokretov. — Proslava materinskega dne. JS je priredilo danes materinski dan s prodajo srčic, ki so jih napravili učenci meščanske šole po načrten učitelja g. Hasla. Proslava materinskega- dne je bila obenem združena s prvim spomladanskim koncertom mestne godbe v mestnem parku. Ker je bila to prva lepa nedelja v mesecu maju, je bilo v parku izredno mnogo ljudi. Lepo vreme je pa izvabilo tudi veliko Ptujča-nov v bližnjo okolico na izlete. — Vlom. Pašnik opekarne v Janezov-cih. je zapazil, da so vlomilci vlomili skozi okno v ključavničarski oddelek, kjer so pobrali vse ključavničarsko orodje v vrednosti okoli Din 1200. Zadevo je takoj prijavil orožnikom, ki so izvršili pri večlh hišno preiskavo. Nekaj jih je ovadenih sodišču. — Cestne zgradbe v ormoškem okraja. Z dograditvijo občinske ceste Ivanjkovci j Lahonci so se pričele nadaljne gradbe, predvsem cesta Središče — Salo vel — Sv. Miklavž, ki je že davna želja tamošnjega prebivalstva. Cesta je velikega gospodarskega pomena. Grade tudi cesto Svetinje — Jeruzalem, ki je predvsem važna radi zvez z vinskimi goricami. Za vse cestne gradbe pa je le edina težava, da ni zadosti denarnih sredstev na razpolago in bi morala priskočiti na pomoč banovini. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek 11.: Zaprto. Torek 12.: Gostovanje v Celju: Gozd. Izven. Sreda 13.: Prva legija. Red B. Četrtek 14.: Gozd. Red Četrtek. Celjane in Kranjčane opozarjamo, da bo ta teden gostovala ljubljanska drama pri njih in sicer v torek 12. t. m. v Celju z dramo »GozdKako zabogatiš«. Proslava 25]etnega gledališkega delovanja Milana Skrbinška bo v sredo 20. t m. v ljubljanski drami Slavljenec bo igral vlogo očeta v petdejanski igri pisatelja B 63 i era ^Tiran«, ki jo je prevedel književnik Fran ATm-ertrt Režijo Ima sr Ciril Debevec. OPERA Četrtek 14.: Pesem ljubezni Red Sreda. Ljubljanska opera, ki gostuje danes še v Šibeniku, in se zaradi pičlo odmerjenega časa ni mogla odzvati vabilu Dubrovnika, da priredi tudi tam Šest opernih predstav, prične s predstavami v Ljubljani zopet v Četrtek 14. t. m. Ta večer se poje n red Sredo isvtroa opereta ljubezni«. KOLEDAR Danec: Ponedeljek. 11. maja katoličani: Frančišek H. Lje-rka. DANAftMJK PRIREDITVE Kino Matica; TraumuhiB (Sanlav profesor) Kino Ideal; Ljubimec bOs.rov. Kino Sjoga: Nevidni človek. Kino l nion; Iranska rapsodija. Kino ši&Ua- Bil som Jaciv Mortimer- Jngo$lovensko-teškosloYa»ka liga ob»-ni zLor ob 20. v Kazini II. nadMropje DE2URNK LEKARNE Danes: Mr. Sushik. Marijin leg 5. kura,t. Gosposvetska cesta 10, Bohim-c ded. Osta 29. oktobra 31- Počastitev Aškerčevega spomina Ljubljana, 11. maja Včeraj je priredil JNAP v Rimskih Toplicah lepo proslavo ASkcrćevepa jubileja Oopoldne se je napotila delegacija dru Stva v Senožeče in na hiso, kjer je Aškerc bival od svojega tretjega 1« ta. pritrdila je pod spominsko ploščo, ki jo je vzidalo >Mariborsko zgodovinsko društvo* venec ter Se v kratkih besedah spomnila zaslug velikega pesnika. Navzoča sta bi]a tuli Aškerčev brat I^ojze ter njegov nečak Anton. Pri tej priliki naj tudi omenimo, da je Aškerčeva rojstna hiša že popolnoma raz padla in da priča le še kup razvalin, kje je nekoč stal dom ent>ga naSih največ j h pesnikov. Popoldne se je v zdraviliškem parku vršila lepa svečanost v polastitev spomina velikega pesnika balad in romanc. Iz vseh okoliških krajev je prispe lo mnogo Aškerčevih čestilcev. da priso stvujejo svečanosti. S kratkimi pozdravnimi besedami na prisotne jo zastopnik JNAD Jadrana otvoril oficijelni del prire ditve. Poudaril je, da je društvo smatra lo za svojo dolžnost, da se vsaj na skro men način oddolži pesniku in tako ožtvi spomin na njogova nesmrtna dela G. prof. Kolar je nato v daljšem, izčrpnem govoru podal pregled dela Antona Aškerca. Orisal je pomen njegovih del. ki so v njogovem času dvignf]a toliko prahu in radi katerih je bil pesnik toliko na padan ter preganjan. Za svoja odlična izvajanja je žel govornik zaslužen aplavz in priznanje. Sledile so recitacije Ašker čevih najizrazitejših del kot Anka, Mej nvk. Delavčeva pesem o premogu itd Recitirali so člani JNAD Jadrana Konzer vatorist g. Uroš Prevoršek je nato za i oral na violini >,Ciganske vize«, akademski oktet pa ie zapel štiri pesmi. Vsi »o želi za svoja izvajanja polno priznanje. Po oficiel-nem programu se je vršila ve selica s ple«om in srečolovom. kjer je zla sti mladina prišla na račun. Rarvilo se je pravo ljudsko rajanje, s katerega so vsi odnesli kar najlepše vtise Dve tragediji Maribor, 1L maja Davi okrog 7. je našel preglednik na železniški prod tik pred predorom v Kr>>. kih truplo neznanca, ki je imel odrezano glavo. Vsa proga je bila precej daleč okr vavljena. a odrezano glavo ao našli nekaj metrov od trupla. O tem ao bili obveščeni oro/.niki v Košakih. ki na niso mogli ugotoviti indentitete povoženeera nesrečne/.a. N./nnnec je star H ie 30 let. Zdaj poizvedujejo, če se je jonefsrečil, ali It je izvrši! jš-miomor. Vse kaže, da je sel nesrečni prostovoljno v ?mrt. Pozneje so ugotovili, da je samomorilen-indentičen s 2f> letnim pisamišTdm thicro Ivanom Horvatom. ?tanujoto. a v Tod-gorici ju je doletela težka nesr« «'-a. Z motociklom sta se v precejšnjem diru zaletela v konfin in zaradi silnega sunka sta zletela z motorja. Ouzina je nezavesten obležal, dobil je poškodbe na jrlavi in po vsem telesu, a tudi oldne so položili na Idiličnem pokopališču v Ovsišah k večnemu počitku vdovo kr. poslanika viteza Pogačnika gospo tiabrijelo PoffaČnikovo. Pred hišo žalosti >e je zbrala velika množira prijateljev in znancev ugledne PogaČnikove rodbine, da izKn-žejo zadnjo čast plemeniti ženi- Mnogi so jo prišli spremit na zadnji poti tudi iz Ljubljane. UradniStvo TPD z direktorji je prišlo skoraj korporativno. Pied domačo hišo so zapeli pevci blagi pokojnici >Vigred se i»o-vrne* in jk> pogrebnih molitvah ki «*o jih opravili Štirje duhovniki, se ie razvil dolg žalni sprevod proti pokopališču na prijaznem griču kjer so zapeli pevci v cerkvi ■>Usliši nas, Gospod*:, ob odprti grobnici pa »Blagor ji z Bodi blagi pokoinici lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! KiSlO SlOga Telef. 2730 Danes nepreklicno poslednjič film groze Nevidni človek po romanu H G. VVELLSA. Ob 16.. in.15 in 21.15 uri. Krasen dopolnilni spored! — Živahna nedelja na Poise*em. Menda bomo imeli tudi letos ob nedeljah in praznikih slabo vreme ob ponedeljkih pa lepo-Deževje, ki nas je osrečilo v letošnji zimi. nam tudi spomladi ne prizanaša. Sredi maja smo Že, a vedno imamo šo aorilsko vreme, da se sezona izletov kar ne more pričeti. Tudi včeraj je bilo vreme precej neugodno, dasi izjemoma takoj zjutraj ni deževalo. Ljudje pa že komaj čakajo. da pridejo iz mt sta v prosto naravo in tako so romale včeraj velike množice Liubliančanov zjutraj na kolodvor. Vsi vlaki so bili polni izletnikov in tudi na Dolenisko jih je šlo mnogo. Polževo ima vedno več obiskovalcev. Njegov sloves je od dne do dne večji, saj se vračajo izletniki izredno zadovoljni in vsi zatrjujejo, da bodo vedno radi prihajali tja gori mod bajno zelene gozdove in prijazno domače ljudstvo v planinski dom. kakršnih je v naši drŽavi le malo. Posebno priljubljeno je Polževo za izlete v skupinah in za šolske izlete. Včeraj ie priredilo na Polževo izlet Društvo absolventov trgovske akademije. Vesela mladina ie prinesla v dom mnogo živahnosti in prisrčne družabnosti, ki je vladala na Polževem ves dan, zlasti Še {x>poldne. ko je prispelo mnogo izletnikov tudi z avtomobili. — Mednarodna železniška konferenca I Hercegnovem. Od 13. do 1". t- m. bo v Her-cegnovem konferenca mednarodnega železniškega udruženja, v katerem so včlanjene železniške uprave Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Ta mednarodna organizacija je sestaven del mednarodne železniške unije v Parizu in njen namen je doseči Čim tesneiše sodelovanje glede vseh železniške uprave zadevajočih vprašanj, kakor tudi pospeševali promet med članicami udruženia. — NaŠi obrtniki v Sofiji. V soboto zvečer je prispelo v Sofijo 4^ juffoslovenskih obrtnikov. Xa kolodvoru v Sofiji so jim priredili bolgarski tovariši prisrčen sprejem. Včeraj je bil prirejen gostom banket, na katerem so govorniki poudarjali potrebo b?s-nejšega sodelovanja med jugoslovenskimi in bolgarskimi zadružniki in obrtniki. — Stavka delavcev, ki grade unsko proge. Dela na unski progi 6o ae ustavila, ker je začelo okrog 600 delavcev stavkati. Delavci zahtevajo naj jim plačujejo po urah, ne pa po dnevih. Pretežna večina ie zaslužila na dan 13 do 15 Din, a delati so morali po 10 do U ur, tako da je znašal zaslužek po 1.30 Din na uro. — Spored šolske ure ob 60-Ietnici rojs»t<*a pisatelja Ivana Cankarja dne 12. maja ob 11. uri v ljubljanskem radiu- Dr. Pavel Kar-lin: Svečani prolog. Ivan Cankar: Goror. PokopaL sem svojo ljubezen ... Pesem. Vrhnika, prečudni kraj! JosiD Hatze: Majka. Solospev. Majsko veselje. Skodelica kave-Tam sredi morja.- Pesem. Dateljni. Dr. Anton Dolinar; Mamica. Dekliški zbor. Spored izvajajo učenke mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani I « Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Ne pozabite na prekrasni film, ki ga je Ljubljana občudovala Bosanska rapsodija \VUly Eichberger, Brigita Hornev in Attila Horbiger 22-21 KINO UNION 22-21 — >'ov £rob. V Trebnjem ie umrl včeraj popoldne uj>okoieni šolski upravitelj in jjo-sastnik g. Miroslav Pehani. Ugledno, daleč naokrog znano Pehanijevo rodbino je nadel z njegovo smrtjo težak uda-rec. Pokojni ni bil samo odUČea delavec na prosvetnem polju, temveč se je z vso vnemo in velikimi uspehi udejstvoval tudi na drugih poljih javnega življenja. Bil je tudi član načelstva posojilnice v Trebnjem Jutri ob 10. dopoldne ga spremijo poleg žalujočih svojcev k večnemu počitku na domače pokopališče tudi prijatelji in znanci ki jih te imel pokojni mnogo in ki ga bodo težko pogrešali. Bodi mu lahka zemlja, žaluiočim svojcem naše iskreno sožalje! — Avtoizleti: 16—10. t. m. na Plitvice— Senj—Crikvenica 30. t- m. do 1. junija na Veliki Klek in po Koroški 31. t. m. do 5. junija Plitvice—Split lnfonnaciie izletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. — Sta tka pri >Tivarn« se nadaljuje. V tvornicah »livar« v Varaždinu se stavka delavcev nadaljuje- Stavka nad 20n0 delavcev, ki pravijo,, da se ne bodo vrnili na delo, dokler podjetje ne ugodi njihovim zahtevam. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo. precej tonlo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Ljubljani-Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 25, v Skopi ju 22, v Ljuhljani 21-8. v Mariboru in Rogaški Slatini 21, v Splitu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura ie znašala 12. — Nesreče. Včeraj popoldne Je v Vevčah padel 32-letni elektromonter Franc Or?hek na nože in si prerezal žde na levici. Rešo-valci so ga prepeljali v bolnico. — V Hole-d^išici je padel hlapec Franc Sedej s kozolca in si zlomil levico in levo nogo- — Kovaču Blažu Kobentarju zaposlenemu pn Slogradu na Jesenicah ie odletel žareč kos železa v usta in ga nevarno poškodoval. — Žrtev nesreče je postal tudi delavec Janko Gale iz Vevč, ki ga je v tovarni za klej stroj zagrabil za roko in mu jo precej poškodoval. — V Savo je hotela skočiti pa so jo popadli porodni krči. V Savo pri Zagrebu je liolela skočiti te dni mlada služkinja Roza-lija Hodnik. Prišla je k svoii sestri na obisk in baŠ ko je hotela v smrt so jo popadli porodni krči. Mimoidoči so io našli ob Savi in jo prenesli v bližnjo mitnico, kier je kma-ru zatem rodila sinčka. Na policiji je izpovedala, da se je lani seznanila v Slavonskem Brodu z nekim poštnim uslužbencem in se zaljubila vanj. Posledice ljubezni niso izostale in kakor je v takih primerih že navada se je začel fant izmikati, dekle je pa bilo vedno bolj obupano dokler se ni končno odločilo za samomor. - F> A 4 ' Iz LJubljane —lj Razgibana nedelja. Včerajšnja nedelja je bila posvečena neštetim več ali manj lepim namenom. Meščani so pa hoteli predvsem izrabiti lepo vreme. Toda na lepo vreme se ne moreš nikdar povsem zanesti v Ljubljani. Solnčno je bilo le dopoldne in mesto je bilo precej živahno. Prave izletniške nedelje se še niso začele. Zato je bila tudi nenavadno živahna promenada, a kar je treba pripisovati tudi koncertu, Promenadni koncerti so pri nas pravi dogodek kakor na deželi cirkus. Dovolj žalostno je. da si Ljubljana ne more preskrbeti rednih promenadnih koncertov. Včeraj je bila tudi Florijanova nedelja, kar pa se ni pokazalo zunaj tako živo, kakor prejšnja leta. Baje zdaj gasilci morajo upoštevati tudi druge patrone in Florijan ni več posebno popularen. Najbolj je razgibala včeraj Ljubljano poštarska tombola na Kongresnem trsru. kjer se je zbralo ljudi kakor na pravem narodnem mitingu. Nesrečna ali srečna tombola se je zavlekla skoraj do 18. množica je pa potrpežljivo vztrajala do konca. Nazadn.e se je tombola spremenila v demonstracijo proti muhasti sreči. S posebno gorečnostjo so obmetavali s kartoni stolp, čeprav je bilo prepovedano. Bili so tako razočarani, da se niso mosrli dolfro rabiti. Kaže, da ljudje silno pogrešajo tombole. Podružnica: VVolfova 14 Kongresni trjr 18 SLAŠČIČARNA PELICON Od ust do ust gre glas, da najboljši sladoled je pri nas — Ij Včerajšnji jutranji dolenjec je potegnil iz Ljubljane spet naravnost ogromno število izletnikov. Vagoni so bili nabito polni že na glavnem kolodvoru, na dolenjskem kolodvoru pa je spet pritisnila v vlak velika množira. V vagonih so se ljudje gnetli in stiskali, da nisi imel kam stopiti, kar pomeni nekam premalo uvidevnosti železniške uprave. Skromno mnenje občinstva je, da bi železniška uprava prav lahko dala na razpolago še par vagonov, da bi mogla sedeti vsaj polovica potnikov, drugim stoječim pa se ne bi bi'o treba prerivati do utrujenosti. Prav hvaležno bi bilo občinstvo železniški upravi tudi če bi na dolenjskem kolodvoru ob nedeljah, ko je navadno velik naval, izdajali vozne listke pri dveh blagajnah. In pa po splošni sodbi bi železniška uprava ne smela dopustiti absurda, ki ga prinaša nov vozni red. po katerem bo vozil od 15. t. m. zjutraj izletniški vlak na Dolenjsko že ob 5.25. če ne bo šlo drugače, si bodo morali izletniki pomagati z avtobusi, kakor so si svoj Čas smučarji. I Advokat Jakob Petrovič naznanja, da je otvoril svojo advokatsko pisarno v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. I k —» * —lj Pni kopalci v Savi. Včerajšnja nedelja sicer ni bila najbolj sojnčna, vendar je toplo vreme izvabilo na Savo na Jezici in pri Gameljnah ter v Tomačevem mnogo kopalcev. Kopalci se sicer niso v preveliki meri posluževali še premrzle kopeli v vodi. pač pa so se, kolikor se je dalo, na pesku in kamenju solnčili. —lj Kolo jugoslovenskih sester Ljubljana sporoča cenjenemu prebivalstvu Ljubljane, da priredi dne 12. t. m- zaključno proslavo materinskega dne v gledališki dvorani Šent-jakobčanov v Mestnem domu ob 20. uri z zelo pestrim sporedom. Pri akademiji b^do sodelovali; operna pevka ga. Pina Kobau, umetnost ljubeče občinstvo bo gotovo zanimal ijubki pevski zhor I. dekl, meščanske Šole pod spretnim vodstvom ge. Šarson. Nadalje nastopijo z lepim delom Ljudmile Po-ljanec »Matir (tri lirsko-dramatske slike) vne učenke L drž. osnovne šole pri Sv. Jakobu in I. dekl meščanske šole v Ljubljani. Sodeloval bo tudi pevski zbor II. drž. realne gimnazije pod odličnim vodstvom g. proi. V. Schaigerja. Pri klavirju bosta iz prijaz- Etttnl kino Matica — TcL Z1-Z4 TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! — NAJLEPŠI FILM SLAVNEGA UMETNIKA! EMIL 4ANNLNGS TRAUMULUS Film Vam bo ostal v večnem spomina!--Hitite, da ne za*nađite! LE dE PAR DNI! Predstave danes ob 16., 19.15 In 21.16. PRIDE: Gladvs Svvarthout, John Bolea v veleopereti MilW IPH llllll ..PESEM GAUČA" nosti sodelovali gdč. Silvi ia Hrašovec in gdč. Fini Stradner. dijakinja VIII. gimn-razr.. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen ubogim materam in sirotam, je dolžnost prebivalstva, da z obilnim obiskom akademije poplača požrtvovalno delo Kolašic-Akademija se to ponovila v četrtek 14. t.m. ob 20. uri istotam. —lj Weekend na morju vam omogoča nova avtobusna zveza Ljubljana s Sušakom na kateri vozijo novi luksuzni avtobusi. Cena vožnje v eno smer 75 Din dočtm stane vožnja tja in nazaj le 125 Din. Odhod iz Ljubljane izpred bolela M i kl i č ob 0.25, prihod na Sušak ob 12.. odhod s Sušaka ob 14.30. prihod v Ljubljano ob 20 Vse informacije in vozne listke v prcdprodaii dobite v Putnikovi biljetarnici (hotel Metropol), vozovnice pa lahko rezervirate tudi telefonično na št. 33-83. Povratna vozna karta velja 14. dni. . a —lj Natančni spored koncerta akademskega zbora »Mladost — Balkan* iz Zagreba se dobi že v predprodaji vstopnic v Matični knjigarni. Koncert bo v petek 15. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Vabimo ljubljansko občinstvo, da v velikem Številu poseti koncert zagrebških akademikov, ki so združeni v akademskem zboru i Mladost — Balkan«. —Ij Vojni dobrovoljci udeležite se vsi mesečnega sestanka, ki bo v torek 12. t. m. ob 20 uri v restavraciji »Zvezda*. Na dnevnem redu je med drugim poročilo našega delegata o letni skupščini in dobro-voljskem kongresu. Odbor. —lj Ljubljanski Sokol vabi vse člane ki imajo slavnostni kroj, da se udeležujejo redovnih vaj za nastop na župnem zletu dne 14. junija. Na sporedu javne telovadbe je med drugim tudi nastop v redovnih vajah za katere je treba vadbe: te vadbe se bodo vršile v sredah in sobotah ob 19. uri v društveni telovadnici in sicer bo prva vadba v sredo 13. t. m. Pozivamo vse člane ki imajo kroj, da se zanesljivo odzovejo temu vabilu. Iz Maribora — »Izdaja pri Novari« — zadnjič. Ta silno efektna in dramatično razgibana drama švicarskega pisatelja Arka je ob začetku letošnje sezone naletela na splošno odobravanje občinstva. Uprizore jo v torek 12. maja zadnjič in po znižanih cenah. — Križev pot poljskega brezposelnika. Te dni so graničarji na severni meji prijeli Lajoša Licbermana, brezposelnega delavca iz Poljske, ker je brez dovoljenja prekoračil našo mejo. Pri zaslišanju je izpovedal, da je stalno bival v Budimpešti, kjer se je tudi rodil. Januarja so ga madžarske oblasti kot tujega državljana in brezposelnika izgnale in ga odpravile v Češkoslovaško. Toda reveža tudi tam niso marali In ga izgnali v Avstrijo, kjjir so ga za 35 dni zaprli, ker je prišel v njihovo državo brez potnega lista. Ponoči so Poljaka, ki ne more nikjer dobiti dela. pregnali na našo stran. — Podeželski vlomi so v zadnjem času vedno bolj pogosti, zlasti v daljni okolici Maribora. Tako je bilo preteklo nedeljo vlomljeno v krojaško delavnico Ferdinanda Tomažiča na Tratah. Vlomilci so odnesli za 1000 dinarjev sukna. Isto noč so imeli tudi v gostilni Kristine Karnerjeve v Velki neljube goste. Iz kleti so rokoinavhi ukradli 30 litrov Sganri Orožni* so vlomilce kJia-lu izsledili. Sta to 33-letni delavec Franc Omig od Marije Snežne in 21-letni d* lavec Areh Prandl, ki sta oba vloma priznala. — Že zopet falzifikat. Trafikant Marko Namestnik iz Koroščeve ulice je prijavil policiji, da mu je neznani moški plačal cigarete s ponarejenim 20-dinarskim kovan- | cem. Zanimivo je, da je isti možakar že dopoldne hotel spraviti v tej traf. v promet prav tak novec, pa se mu namera ni posrečila. — Kravo kar na paši ukradel. Stražnik je včeraj aretiral 16-letnega posestniškega sina Ferda S. iz Laznice pri Fra mu, ko je ponujal v Mariboru ukradeno kravo na prodaj. Na stražnici je fant izpovedal, da je kravo ukradel kar na paSi in da niti ne ve, Čigava je. — Ogenj na avtomobilu. Ko j»> privoz.il Sofef Snčko Vokač s Pobrržja na Glavni trg. so t j ml je opazili, kako švigajo iz prednjega dela avtomobila plameni. Šofer je ugotoviL da se je vnela cunja, ki je bila na motorju. Katastrofo so v skrajnem hipu preprečili, ker bi se bil sicer ogenj raz&iril na vso vozilo. — Kamenjal ga je. V noči na nedeljo je prišlo na Vodnikovem trgu do razburlji vega dojodka. Sredi noči se je rnzlegel na trgu silen krik in ljudje so hiteli na kraj dogodka, kjer ie leža! 44-letni AttlVOC Katni Vogrin v mlaki krv;. Stražnik je ugotovil, da ga je neki mladenič -camenjal zaradi nekega dekleta, s katerim je fcel Vogrin. Ranjenca, ki ima nevarne poškodbe, po vsem tntesu, so odpeljali v bolnico, ne-varnejra mladeniča pa v zapor. Iz Ormoža v novem filmu: Premiera v kina Unionu Noč v Monte Carlu — Vlomi in tatvine.. V zadnjem ča«u so vlomi in Uvtvine v naših krajih prec*y pogonti. Po okolnositih •sodeč mora biti na poslu curjjan'Zirana vlom Usko družba, ki naj/rajse vLamAja v kleti, odkoder odneAa nazne dobrote- V nedeJjo so vlomili neznani vlc.inilci na Kaj/erju pri Sv. Miklavžu v klet jj. Luk mana Mateja, tukajšnjega ekonoma. CXInesli po mu okođn .V) litrov vina in 10 litrov žganja. Vlomili »o tudi v klel Vogrina Štefana; g. Hedžetu so odnesili 15 Irtrov žgamja in Mirov ja bule niče: Lipovec Amaliji so odnesli * kleti približno 100 kg zabele in .V) kg fsu-lu-'^a «r.«»sa. Nekemu rr<.j4jen>u j< *vp< nla-r i u so odnesli 72 li.trov velik sodček, napolnjen z žganjem. Vs.i vlomi so bili izvTŠem isite noči- Varnostne oblasti iz Središča ob Dravi so pridno na delu in so prijele že nekaj osumljencev, — Nabiranje polžev. Revnejai siloji odc<>-h Središča nabirajo polže, ki jih kupuje g. Lowy. trgovec v Središču in jnh izvaža v Francijo- Kakor nain zatrjujejo, je lan-piko pomlad izvozil iz Rosne okoLi M) vagonov te dedikatese v Francijo. Prebivalstvo pa je zasdužilo več trisoč denarjev. Tudi v spod n jnh Slovenskih goricah ao »e začolj baviti lj a tem poisiom. — Zadnji dež, ki je lil precej močmi je napravil po Slovenskih noricah in poljih okoli Ormoža in Ljutomera precej škode. Voda j« preplavila zemljo in jo znosila v doLino. Na poljih so moćni pljuski vode izpiti krnili zemJjo fcaiVo, da ae je prikazal posajen krompnT. Skoda je pre-cojšnja*. kmetje bi radi delali na polju, toda ovira j.ih dež in ne morejo po«a prijjubljena izletniška točka za vse Kamn.ica.ne. čez dan «*e solnčijo tu penznjormsrti, ki večkrat rad vržejo tudi karte. Skoda je le. da jim to letos najbrže ne bo mogoče, ker ao otroen ki se igrajo po razvadifnah, v avojri objestnosti skoraj vse klopi in mize Mtzbtvld in izrirvali. Večkrat ae je že zgodilo da je otrok pade] z Malega gradu na nižje ležeče vrtove, vendar je etvar osfaria brez hujših posledic. Zdaj pa se otroci ne zadovolje več samo z igranjem in razbijanjem klopic- PričeM «o metati kamenje na cesto. V četrtek zvečer, ko so »judje odhajali z večernega vlnka. je nekdo vrgel na cesto v Samčevem prodoru precej velik kamen, ki je zaciel nekega višjega oficirja v glavo ter ga občnjitno poškodoval, da je moral iskati zdravniške pornooi. V imterv-su pospeševan ia tu jakoga prometa *n dodi-nost mestne občine je, da se za vsako ceno prepreči razbijanje glav <>bnis4vovalcem Kamnika, Kopnite domače blago: MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—. oeseda 1 Din, davek 3 Din. preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov Je treba priložiti znam Ko. — Popustov za male oglase ne priznamo RA/PRODAJAMO : avtomobile PRODAM Beseda 50 par. davek 3.« Dtn Najmanjši znesek 8 Din Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar Ljubljana GORUPOVA ULICA 4. Suha drva« ffTjb premog. ' yC »tarbopakete 0 ^* dobit« pn I. POGAČNIK Bohoričeva nL st. 5 trgovski kamionet 800 kg, porabi 10 litrov, dvosedežni popo-vorni potniški 9 lt. malo štiri-?edežno limuzino. Dobro ohranjene ESSEX. Ruprbv, Vivasix-Rezervne dele RENAULT, po smešno nizkih cenah. Sikor. Cesta na Rožnik 19. 29 R. RAZno NA HRANO domačo in dobro sprejmem boljšega gospoda ali gosjodično. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. Cena nizka. OBLEKE ZA BIRMANCE «e»lo lepo izdelane ter vsa druga oblačila debite najceneje in v največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 6- R. V KRASNI LEGI tik Rogaške Slatine se oddaio sobe po Din S 20, 25.- Poizve se v slašči- čarni Novotnv. 1525 Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturni paoir proda oprava »Slovenskega Naroda*. Ljubljana, KnaSljeva ulica štev. s POSOJILNICA V TREBNJEM Javlja tužno vest, da je preminul njen doigoletnl zaslužni soustanovitelj in vestni tajnih, gospod MIROSLAV PEHANI Šolski upravitelj v p., odlikovan z zlato svetinjo za držav, zasluge« Sprejmemo ga k večnemu počitku ti torek 12. t, m. ob pol 10. uri. ODBOR POSOJILNICE V TREBNJEM TREBNJE, dne IO. maja 193«. 91 Jubilej Zorka Prelovca Poklonjena nm je bila diploma HJ±, ki jo je podpisalo 31 pevskih društev Ljubljana, 10. maja. V petek zvečer je v Filharmoniji proslavilo Pev .društvo »Ljubljanski Zvon« petindvajsetletni jubilej skladatel je van ja in dirigiranja g. Zorka Prelovca s koncertom, na katerega sporedu so bilo izključno le skladbe slavljenca, moški in m^žani zbo ri a capella in s spremljevanjem klavirja ali malega godalnega orkestra, solospevi s klavirjem, en duet z godalnim spremstvom in končno >Lepa Vida«, narodna balada za soli. zbor, mali orkestar in razna otroška tolkala, ki jih je improvizator. no oskrbel ganljivo sam mali jubilantov sinček. Pri koncertu so sodelovali: Svetel H^ri (klavir), orkestralno društvo Gl. Ma tiče, pevski zbor Ljubljanskega Zvona ter solisti Tinka Dolenčeva. Danica Pelanova, Elica Bitenčeva ter Mirko Premelč. Dirigiral je g. Zorko Prelovec sam. Filharmo-nična dvorana je bila se dovolj dobro za sedena. Prišli so pevci in prijatelji jubi lanta od blizu in daleč, da bi dostojno počastili slavljenca in njegovo delo, vendar pa bi brez vsakesra dvoma za vse, kar je v dobi svojega petindvajsetletnega glasbenega dela storil, zaslužil r\n samo do zad njega kota zasedene Filharmonije, tem ve* bi morala biti celo dvorana Uniona premajhna. Ob pričetku koncerta so se zbrali na odru vsi pevci Ljub, Zvona, prišel je s frenetičnim ploskanjem poz-irav-{Jenj jubilant ter gratulanti. Prelovcu je bila s primernim iskrenim nagovorom izročena z]ata lira ter krasno izdelana dip]o ma Hubadove pevske župe ter mnogo, mnogo njegovih najljubših, rdečin rož. Spored je potekel brez pavze v najlepšem redu. Po koncertu se je vršil v kazinskj restavraciji prijateljski večer, ki nam je jubilanta človeško približal in pri katerem so raznj govorniki, in tudi on sam. osvet-]ili pomen nj>govrga glasbenega dela. Morda bo to široko in koristno delo postalo jasno in objektivno prikazano naj bolj, ako v izžeti obliki navedem najvažnejše izmed izgovorjenih besed. Predvsem točno objame vse Pre!ovčevo delo tekst diplome, ki mu je bila od Hubadov0 župe pri koncertu izročena in ki glasi: Ob 25-letnici svojega neumornega delovanja prej-mi Zorko Prelovec, naš pevski organizator, vzpodbujajoči zborovodja in narodni skladatelj za vse. kar si storil za čast in prospeh slovenske pesmi, ta znak naše iskrene hvaležnosti pevskega bratstva in zasluženega priznanja. Podpisanih je 31 pevskih društev, včlanjenih v Hubadovi pevski župi. V desnem zgornjem kotu je naslikan Prelovec v značilni djrig-entski sresti, v levem kotu pa prešeren slovenski fant. kakor jc bil to tudi jubilant nekdaj. Kot prvi govornik je jubilanta ponovno pozdravil predsednik Ljub. Zvona, mu še enkrat čestital ter dal besedo dolgoletne-mu predsedniku 2upe in Ljub. Zvona dr. Antonu šviglju Ta se je v širokih potezah dotaknil Prelovčcveora crganizatornega de la tako v svojem pevskem društvu kakor v Hubadovi župi, in prišel na njegovo skladateljsko delo. Se bodo živele pesmi komponista v narodu, ko njega in nas že nikjer več ne bo. Mnogo, mnogo lepega in trajnega je ustvaril, a najlepša pesem, kar jih je kdaj napisal, je njegova Ave Maria, ki prav nič ne zaostaja za slavnimi Marijinimi spevi, niti za Gounodovo Ave Maria. niti za Schubertovo ali katero drusro. Biser slovenske glasbene literature je. In ako bo še kedaj prijel za skladateljsko pero. in vsi mi smo prepričani, da bo. tedaj naj imajo vsa njegova bodoča dela isto neminljivo vrednost, kot nje gova Ave Maria. Vidno ginjen se je nato priče] zahvaljevati za vse dokaze ljubezni, spoštovanja in prijateljstva ,>večni mladenič z rdečo rožo« g. Prelovec. Vzbujal je spomine na pričetke svojega glas benega dela v svoji rojstni Idriji. Posvetil se je glasbi z vso dušo, zanemarij zaradi nje familijo, sam sebe. Ni mislil komponirati, toda pobudo mu je dala zdaj ena, zdaj druga punca«, torej večna, neodoljiva erotična sjla vsakega mladega č.]o-vrka. S Hubadom sta odločno in modro delala za prospeh zborovega petja. Vedno je bil skromen, nesebičen, delaven, odkrit in podten v svojem delu. Dobro se zaveda svojega mesta v krogu slovenskih komponistov, zaupa v Boga, kajti »Bog muzi kanta ni ko j j ne zapusti!« .Nič se ne ubija z vprašanji o bodočnosti. Bo že kako! Zahvalil se je s solzami prav vsem, ki so mu kdaj pomagali in mu stoje ob strani še danes, vsem, ki so se ga spomnili ob današnji jubilejni prireditvi. Ta Pre]ov-čeva šegavo-ganljiva izpoved osvetljuje in razloži značilne poteze njegovih glasbenih del: zasanjana, mehka erotika, lahka melanholija, domačnost, sladka sentimentalnost. Prilegajo se mu male oblike, hvaležno pisani soli, iskrena religioznost ter igrivo šegave snovi. G Drenovec je nato v posebnem nagovoru pozdravil še ožje Prelovčeve rojake. Idrijčane, ki so tudi prišli, da svojemu rojaku čestitajo. V lepem, vznesenem govoru sc je ing. Mačkov-šek spominjal nekdanjega Prelovčevega glasbenega dela v Idriji, g. Tone Kos pa mu je p reč [tal poklonimo diplomo, sestavljeno v originalnem slovenskem jeziku iz 17. stoletja po vzoru Janeza SvetokriSke-ga. Zanimivo diplomo je narisal tudi Prelo vče v rojak, slikar Dolfe Lapajne. Le prekmalu je potekel animirani večer. Priključujem se besedam dr. šviglja: Naj b; Prelovčevi srebrni poroki, ki jo je pred petindvajsetimi leti sklenil z muziko, sledila še zaslužnejša zlata! —č. m učiteljev meščanskih šol Zbrali so se včeraj v Celju in obravnavali svoja stanovska vprašanja Celje. 11. nuja Naše ljubko mestece ob Savinji je me.-to zborov m občnih zborov vseh onih organizacij ki obsegajo <> en 1 je dravske banovine in .-.cer zato, ker leži sredi med Mariborom in Ljubljano in ima od vseh sirani lake železniške zveze, ki omogočajo zače-trk zborov že v ranih urah. Včeraj je bilo v Celju kar pet pomembnejših zborov. Zl-o-tovali so občinski uslužbenci, obrtniki, rudarji, invalidi in učitelji meščanskih J-ol. Slednji so gotovo oajzvestejši celjski zbo rovale i. Sekcija združenja učiteljev meščanskih gol za dravsko banovino je poverjena vodstvu upravitelja g. Fakina, ki je vodil zborovanje in se uvodoma spomnil umrlega člana društva dr. Tomaža Romiha katerega >poniin so zborovale! počastili s trikratnim »Slava«. Iz ponVila preiis «!stva povzemamo, da je bila sekcija v pravkar preteklem obdobju jako delavna m da je marsikaj dosegla. Med poročanjem o delovanju sekcije, je prišel med z boro val ce predsednik Združi uja g. Rukavina JoCO \v. Zagreba. Burno so jra zborovalei pozdravili in so naravnost pili iz njegovih usf novice, s katerimi je zborovalce razveselil in jim vlil no-vega poguma za nadaljnje delo. Predsednik Rukavina je poročal, da je združenje doseglo pri ministrstvu prosvete javno ocenjevanje. Pravilnik za to je že podpisan in bo objavljen v junijski številki prosvetnega glasnika. r»alje so podpisani učni načrti za vse štiri razrede meščanskih šol. Tudi ti bodo objavljeni v junijski številki prosvetnega glasnika in stopijo v veljavo z novim šolskim letom in sicer satno za prvi razred. To novem \ičaem načrtu l>o imel prvi razred le :?fi ur na teden, ostati razredi pa po ,°»0 ur. Za meščanske Šole dravske banovine prideta k tem uram še po dve uri pouka srbohrvaščine tako. da bodo imeli posai) r/.ni razredi v naši banovini po 28 in 32 uri tedensko. <~> načrtih bomo podrobneje poročali, ko bodo objavljeni. Ministrstvi- je daljo sestavilo pravilnik za disciplinsko postopanje, kj^r so predvidena disciplinska sodišča, v katerih bo sedel tudi zastupnik učiteljev meščanskih šol. Poslej so se disciplinski pocrreški učiteljev meščanskih šol Budili po disciplinskih pravilih ?.a osnovne šole. V ministrstvu prosvete je dalje golov med drmrimi Šolskimi zakoni tudi zakon o meščanskih šolah, ki naj nadomesti sedanjega, ki se je v vsem izkazal kot nedostopen in neprimeren. V projektu novega zakona so določila, da prestopajo absolventi meščanskih So na učiteljske šole pod enakimi poboji kakor absolventi srednjih šol, da morejo učenei meščanskih sol prestopati z diferencialnem izpitom v odgovarjajoče razrede nbje srednje sole. da ima vsaka meščanska šola svoj upravni odbor in droge važne pravne določbe za upravitelje in učitelje. Glavni prosvetni svet, državni svet in glavna kontrola so končno veljavno razčistili vprašanje napredovanja učiteljev mesca oskih šol v IV. položajno skupino. Ker pa v tekočem proračunu ni proračunske možnosti izvesti ta napredovanja, bo treba počakati še nekaj Časa, da bodo dosegli učitelji me-č. šol popravo krivice uradniškega zakona iz 1. 1931., ki ni poznal določbe o prevedbi onih državnih uradnikov, ki so po uradniškem zakonu iz leta 1923. uživali 10% povišanje svojih prejemkov iz razloga višje strokovne izobrazbe. Združenje napenja vse sile, da doseže tako reorganizacijo ministrstva prosvete, ki bo imela poseben oddelek za meščanske šole s svojim načelnikom in analogno posebne odseke pri banskih upravah s samostojnim šefom. Uredilo se je .lolgo odprto vprašanje nastavnikov glasbe na meščanskih šolah. Tem je pri/na na. pravica rednih nastav- nikov in višja strokovna izobrazba. Težave vodstva prosvetnih organizacij so radi nestalnosti političnih prilik izredno velike. Komaj uspe, da se obrazlože krivice, ki so doletele nastavnike po uradniškem zakonu iz leta 1031. in potrebe o »popolnitvi meščanskega šolstva, pa se menjajo osebe naših ministrstev in vse delo je bilo takore-koč pljusek v vodo in začeti je treba znova, Ce pa je Združenje kljub tem težavam vendarle doseglo precejšnje uspehe, potem gre za to zahvala discipliniranosti učiteljev dravske in savske banovine, ki gredo ponosnega čela in vedrega, lica vedno znova in znova na delo. Zbor je dalje pretresel poročilo o vzornih učnih načrtih za meščanske šole, ki jih je izdelal tozadevni odsek v Mariboru. Poročal je nastavnik 2>r ja-v. Zborovalci so sklenili, da prosijo ministrstvo prosvete, da dovoli v vsaki banovini eni šoli, da te vzorne učne načrte' preizkusi kot vzorna meščanska šola. ki naj bo potem spodbudni učni zavod za vse meščanske šole iste banovine. Učitelji meščanskih šol dravske banovine so že dolco čutili potrebo po vzornem zakonu za te šole. Izdeluje ga zadevni odsek v Ljubljani. O zakonu je poroča-l nastavnik Lajovic. Sklep je bil. da bo zakon objavljen v društvenebi val in kjer bo imel gotovo već udobnosti« nego v svoji cesarski palači v KŠđki A bebi Toda njegova usoda še dale j ne bo tako bridka, kakor je bila usoda iii<^h<-\i predrnSka Lid5 J-asu. ki je moral sedeti v zlatih okovih v ječi. V najtežjem trenutku je meguš zapustil svoj narod, ne da bi po misHl. kaj mu runLaga njegov visok^ položaj. Zatekel se je na varno en dan pot-rtn. ko je avečano rajaviL da ne bo prostovol p no rapmstil svoje države Toda obsojati, ga xato ne smerna Dalg* leta je x?vel tEoirran v svoji vzvišenosti wn zato pač ni mogel razumeti v ooVkuKv'H trenutkih, kaj pričakujte narod od njega. I / gu4>il je smisel za junaštvo m tragiikoL Ne smemo ma zasmerrfcć da je rešil svoje življenje. PaČ se pa zd6, da bi Kilo mn lepše, 6e bi rnogli o njem trditi, da ©e mu je posrečita re&rri aamo godo življenje, ne pa da je vzel s seboj vse, kar je le moge4 odpeljati rTTTNAK — čnrj, ali ima budt tvoja žena vodno zadnjo besedo? — Ne, zadnjo besedo imam vedfvo jaz. — In kaj ti rečeš na zadnje? — Recimo tole: Oprosti, draga ženica, saj nisem tako mis>itt! Brez po?e>.n*ga obvestila Umrl nam ie naš predobri oče, brat, tast ht stric, gospod MIROSLAV PEHAM šolski upravitelj v p., član načelstva posojilnice v Trebnjem in posestnik dne 10. maja 1936* ob 3* uri popoldne. Pogreb predragega pohojniha bo v torek, dne IZ* maja ob pol 10. uri popoldne. TREBNJE, lo. ma\a 1936. PAVEL, HUBERT, sinova; FRANC, Alojz, brata; MILENA, roj. Kosem, MARICA roj. Bonač, sinaki in ostalo sorodstvo. Gustave le Rouge- 2 Ulica groze Roman. Peter Marceaux se !Je čudi prerojenega v tem ozračiu ž;vljenja in tvornega dela. Pozabil je na vse. izginile so njegove mračne misli, konec je bilo utrujenosti in potrtosti, z veseljem je stopri v to mravljišče pridnih rok. Treba je bi'lo na^vti Gedeona Spar-docka. Peter se je obrnil na nekega gospoda z aktovko pod pazduho in dobrodušnega obraza. — Oprostite, gospod, ali bi mi mogli povedati, kie bi našel Gedeona Spardo-cka? — Ob tej uri ye goto-vo v baru. Pojdite z menoj* pokažem vam bar, kamor zahaja. — 7eIo prijazni s*e. — Nobene zasluge nimam pri tem. da vam pokažem pot, — je dejal dobrodušni mož smeje. — sai moram tudi sam po opravkih k Spardocku. — Oprostite, s kom mi je čast govoriti? — Michel Goodwin, no narodnosti Anglež, po poklicu arrr)tekit Peter se je tudi predstavil in pogovor se je nadaljeval. Anglež in Francoz sta imela mnogo skupnih nazorov. Drug v drugem sla čutila isto iskrenost in prisrčnost- Kmalu sta se prav dobro razumela. Predno sta prišla do bara »Eldorado hotel«, sta bila skoraj že prijatelja. Pred vhodom ie visela velika tabla, kjer je bilo napisano- da bo imel hotel tisoč in pet z vsem modernim udobsivom opremljenih sob Imel bo dvajset dvigal in celo garažo za letala. Zda pa obstoja samo iz pritličja, kjer so bili urejeni bar. jedilnica in igralnica. V baru se je gnetlo ljudi in ko se je Peter preril skozi množico, je naenkrat prišel do skupine ljudi, zbranih okrog gospoda, ki je stal naslonjen na visoko mizico. Vse je kazalo, da je ta mož središče pozornosti svoje okolice in da mora biti imeniten gospod. Peter je takoj uganđ, da ima pred seboj slavnega Gedeona Spardocka. Milarder. mož štiridesetih let. je bil visoke, krepke postave. Njegov gladko obril7iv. Goochvin [ie predstavni svojega novega znanca in miliarder ie Petru na'manj tridesetkrat stisnil roko; črni natakarji so pa ta čas prinesti celo zbirko pijač novemu gostu na čast. Od te prekipevajoče ameriške prisrč- ■ nosia je imel Peter skoraj zmečkano roko. Sedel je k miljarderju in jel srkati , močno žganje. Pri tem je milarder skri- j vaj opazoval mladega inženjerja Kosrarrjevi lasje in kostanjeva brada, > visoko Čelo, profil naravnost klasičen. ! Petrov obraz je izražal nežnost, inteligenco in uglajenost tako, da je napravil že na prvi pogled na miljarderja najboljši vtis. — Mislim, da se bova dobro razumela, — >e dejal Spardock. — Potrudi se bom na vso moč ustreči vam. — je deial Peter skromno. — Do- j volite mi vprašati, kdai nastopim svojo ! službo. — Se danes, ali pa< — ne, jutri, kajti po tako dolgem potovanju si mora človek odpočili. Drevj-se bova zadovoliila z ogledom tovarne. Ne da bi čakal na Petrov odgovor, je I vrgel rrrJIjarder natakarju benkovec in odšel s Petrom V avtomobilu,' stoječemu i pred hotelom. Sedla sta v avto in kmalu sta bila pred ogromno pHnarno na drugem koncu mesta. Peter je bil presenečen, ko ni videl nikjer kupa premoga, niti visoko pod nebo segajooih dimrnkov iz ka/terih se va- le strupeni plini kot znak, da se pod njimi destilira olje. — Premogi — se je zasmejal miliarder, — to je stara šara. Jaz ne izdelujem plina iz premoga. — Torei ga izdelujete morda . •. — Nikar se ne trudite. Kakor v mnogih drugih ameriških mestih, rabimo tudi pri nas vodni plin. Ali veste, kako se izdeluje? — Da. para se napelje v peč, kier je naložen razbel-jen koks. To povzroči kemični razkroj m tako nastane močno gorljiv p>in. — In tudi zelo ekonomičen je ta plin. — Da, samo to napako ima, da je v njem skoraj polovica ogljikovega kis-ika — No, in kad nai bi to pomenilo? Ogljikov kisik gori s krasnim plamenom. — Kaj pa ne varnost zastrupljena? Ne smete pozabiti, da je ogljikov kisik silno strupen. — Stranke morajo biiti pač silno previdne. Tu v Ameriki nismo tako straho-peitni kakor v starem svetu. Vse mesto Chicago ima razsvetljavo na vodrni plin in nihče se zaradii tega ne pritožuje. Pa tudi tu še nismo imeli nobenih pritožb. Razsvetljava je pa polovico cenejša od navadnega plina. — Zakai pa niste uporabili elektrike? — To bi bilo še bolje, toda žal nimamo tu n kake vodne sile, da bi lahko proizvajali eiektričm tok Sdcer bova Pa o tem govorila še pozne e. Gedeon Spardock de pokazal Petru moderno opremo tovarne in mladi francoski inženjer je kar strmel. Potem za je pa odvedel v eleganten paviljon bi m tovarne in mu povedal, da bo v n i m stanoval. — Stanovanje si lahko uredite še nu-coj. — je pripomnil milarder, h