100
Nove postave.
Porotne sodbe za pregreške tiska.
„Novice" so  že  naznanile,  da postava,  po kteri pregreški ali hudodelstva,  doprinesena po tisku v čas-
nikih ali knjigah ali druzih tiskih, vprihodnje pridejo pred sodbo priseženih mož ali — po stari slovenski besedi — pred porotnice, je cesar potrdil. Državni zbor je tako postavo dozdaj naredil le za pregreške in hudodelstva tiska, in ni prišel še do tega, da bi bil, kakor je v pravih ustavnih državah za vse pregreške in hudodelstva šega, naredil postavo tudi za vse. Prav po malih kapljicah nam doteka studenec ustave, ktere je največ še zmiraj na papirji. Zato tudi mi ne moremo tako iz sebe biti zarad te kapljice, ki smo jo zdaj dobili, kakor so nekteri časniki; saj to ni več, kakor spet le drobtinica ustave, in kako se bode vršila, kazala bode skušnja, ko bomo videli sestavo priseženih mož.
Naj bralcem našim povemo, kako bojo porotne sodbe se opravljale.
Porotna sodnija je sestavljena iz sodnikov cesarskih: dveh ali štirih z enim predsednikom in pa iz 12 priseženih m6ž. Porotne sodbe so navadno vsake k vatre enkrat; vendar tudi morejo večkrat biti, ako predsednik dotične c. kr. više deželne sodnije to za potrebno spoznava.
Ko je s toženim končana razprava, pri kteri so vsi priseženi možje pričujoči, potem sestavi sodnija vprašanja, na ktera imajo ti možje odgovoriti le z besedo: „da" (ja) ali „ne", to je, ali je zatoženec tega kriv ali ne, kar vpraša sodnija. Da morejo prise-ženci na vprašanja odgovor dati, morajo vse na tanko prevdariti, kar so slišali iz očitne obravnave; zato se podajo v posebno sobo, kjer se posvetujejo in kamor ne sme brez dovoljenja predsednikovega noben drug Človek, pa tudi priseženi mož ne sme te sobe zapustiti. Ko je posvetovanje končano in priseženi možje po večini glasov izrečejo, da zatoženec n i kriv, mora sodnija zatoženca brž oprostiti. Oe pa rečejo, da je kriv, potem mu sodnija določi kazen; če pa je sodnija enoglasno te misli, da so priseženi, ki so zatoženca krivega spoznali, se v poglavitni stvari zmotili, potem po službeni dolžnosti izroči razsodbo drugim prise-žencem. — Zoper razsodbo prisežnih mož je pritožba do najviše sodnije pripuščena.
Kako pa se sestavlja porotna sodnija? Priseženi možje se vzamejo iz onega mesta, kjer svoj sedež tista cesarska sodnija ima, ktera obravnava pravdo, in le takrat se skličejo priseženi možje tudi iz sosednih sosesk, kadar se ne dobi v mestu 300 priseženih mož, po postavi sposobnih.
Kdo pa ima lastnosti priseženega moža? Vsak možk, ki je avstrijsk državljan, 30 let star, ki zn& brati in pisati, najmanj eno leto stanuje v tisti občini, brez priklad saj 20 gold. direktnega davka plačuje, ali ki je doktor, ali advokat, notar, profesor, ali da je na tehničnem vseučilišču dovršil maturo. Priseženi mož pa ne more biti: kdor je na telesu ali na pameti tako bolan, da ne more spolnovati dolžnosti priseženca, ali kdor ne vživa v svoji občini vsih državljanskih pravic, kdor je po kazenski sodniji obsojen in je zgubil volilno pravico v občini svoji, ali kdor je v kazenski preiskavi. — Duhovni, ljudski učitelji, ces. uradniki (razun profesorjev) in vojaki, kakor tudi uradniki pri poštah, železnicah, telegrafih in parabrodih so oproščeni dolžnosti prisežnih mož. V mestih, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, se izbere en prisežen mož iz 400 prebivalcev, — v mestih, ki štejejo čez 50.000 duš, se izbere eden iz 200, v manjših mestih pa eden iz 100 prebivalcev.
23. dan prihodnjega meseca aprila se začenja čas, da se ustanovijo porotne sodnije.