GLASILO ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ■ - m v ' - 34.&VJ ŠTEVILKA 27 AVGUST 2005 FédóraNon Mordíalo dej Anclen» CombgManlj «Ortd V»r»v v krajevnih skupnostih, kar jc bilo pomembno za nadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (SLO in DS), Štabi za TO so ustanavljali in organizirali enote za splošni ljudski odpor, urejali organizacijska in kadrovska vprašanja ter skrl>eli za opremljanje, urjenje in bojno pripravljenost enot. V TO Slovenije jc bilo na začetku leta 1990 zaposlenih 45 aktivnih pripadnikov stalne sestave TO (pripadniki JU) in 42(1 Pristava nad Stično, kjer je bil 7. septembra 1990pomemben sestanek za nadaljnji razvoj MSNZ bila v Sloveniji več let izpostavljena pritiskom zveznih vojaških ustanov, ki so želele strukturo TO popolnoma podrediti armadnim poveljstvom in TO ločiti od njenega okolja. MSNZ In obveščevalno delo Že poleti 1991) so organizatorji MSNZ začeli zbirati informacije oJLA, da bi tako dobro spoznali morebitnega nasprotnika. Organizirali so obveščevalno službo, katere glavna naloga je bila nadzor dejavnosti in postopkov vodilnih vojaških oseb v RŠTO. vojašnicah in ustanovah vojske v vsej Sloveniji. Dobili so zelo koristne informacije, s katerimi so nadzorovali delovanje proti Sloveniji in ga ludi preprečili. Pro- Igor Ravčar o projektu MSNZ v dokumentarnem filmu Operacija 2-1-1342: •To seJe v glavnem dogajalo ponoči. Ljudje so spali podneti in odhajali od doma ponoči. Pozneje so mi pripovedovati, da za mnoge zakone to ni bilo lahko. - ■ V potiti)!Je pri projektu Narodne zaščite sodelovala uniformirana policija. in sicer Jtttsebna struktura uniformirane policije, taleo Imenovane Posebne enote Milice. To je bil profesionalno izurjen kader, pridružila pa se mu Je še izurjena Specialna enota Policije. 11 div strukturi sta s takrat nastajajočo Narodno zaščito sodelovali izključno na podlagi ustn ih ukazov. Tako Je prišlo do zelo posrečim- simbioze zaupanja med ljudmi. PEM so skrbele za zavarovanje premikov, sestankov in za prevoz orožja. Ponudile so svojo infrastrukturo, ztvze itn. • rezervnih. V enote TO je bilo na vpoklic razporejenih približno 75.01)0 rezervistov. Zaradi nadzora in obvladovanja TO so pod poveljstvom geuc-ralštaha iz Beograda v vodstvo TO Slovenije pošiljali predvsem aktivne olicirje JIA Kadrovska selekcija jugoslovanskega ge-neralštaba jc bila usmerjena v postopno zamenjavo vseh častnikov, ki so hili ocenjeni kot najzanesljivejši in bi dali v posebnih okoliščinah prednost Sloveniji pred Jugoslavijo. TO je učili so nasprotnikovo ravnanje in organizirali 24-urno opazovanje vojašnic in vojaških objektov. Pravočasne informacije so pripomogle k uresničevanju natančnih postopkov in pravilnim odločitvam pristojnih organov na Republiškem sekretariatu za LO in Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Ožji usklajevalni odbor MSN/., v katerem so bili Janša, Bavčar, Bernik in Krkovič, je bil sproti obveščen o delu Hočcvarjeve-ga štaba. Informacije jim jc po- Znak MSNZ sredoval Kado Klisarlč. ki se je, čeprav je bil uslužbenec Konlra-obveščevalne službe (KOS), že maja povezal s Krkovičem in se dogovoril za sodelovanje, (liane MSNZ, ki so imeli pomembne naloge, jc bilo treba preveriti in presoditi, ali so primerni za sodelovanje jiri tako pomembnem in odgovornem projektu, kol jc bila akcija MSNZ. Zbrani obveščevalni podatki so omogočiti pripravo ocene vzrokov in možnosti za delovanje sil JLV v Republiki Sloveniji ter ocene najverjetnejših smeri in sil, ki bi jih uporabil agresor, torej JLA. Omenjene ocene so hile podlaga za pripravo Direktive za uporabo Manevrske strukture Narodne zaščite. Igor Bavčar, republiški sekretar za notranje zadeve, je 29. avgusta izdal odločbo o imenovanju Toneta Krkoviča za načelnika Narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah. Skladno z odločbo jc Tone Krkovič deloval na podlagi pooblastil Zakoni o SLO in OS icr Pravilnika o organiziranju NZ na celotnem območju RS. Določili je moral namestnike in pomočnike, ki jih je prav tako potrdil Igor Bavčar, slednji je tudi imenoval pokrajinske načelnike MSNZ, ti pa so imenovali občinske načelnike MSNZ. Na Pristavi nad Stično j? bil 7. septembra 1990 sestanek, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo MSNZ. Udeležili so se ga Janez Janša, Igor Bavčar. Tone Krkovič, Vinko Kcznik in Jože Kolenc. Analizirali so nastali položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ Icr dorekli ce- Tone Krkovič o projektu MSNZ r dokumentarnem jihnu Operacija 211342: •Ne morem reči, da smo začeli takoj 2 organizacijo Manen ske strukture, saj Manevrska struktura v prevedenem pome nt slovensko vojsko. Mislim, da so to začetki slovenske vojske. Najprej je šlo za poenotenje stališč med ljudmi, ki smo si zaupali. Saj Je bi! temelj organizacije ravno na zaujtanju, potem na poenotenju ocene, kaj se sploh dogaja. Če smo hoteli izdelati kvalitetno oceno, smo morati priti io kvalitetnih podatkov. To je diktiralo moj prvi kontakt z g, Kiisaričem, H je bil takrat v strukturi Kontraobveščevalne službe Jugoslo-iwnske ljudske armade oziroma takrat Teritorialne obrambe, karJe bilo na en način Isto, in danes lahko rečem, da sem se pravilno povezal, saj je bil g. Kltsarič glavni vir najkvalitetnejših podatkov, na osnovi katerih smo lahko izdelali ludi kvalitetne ocene, kaj se dogaja In kaj se želi tudi vpoznejšemu obdobju doseči. V tej gostilni /gostilna Roje t' Laščah med Novim mestom in Kočevjem, dodal A. M.) me Je kolega Kado Klisarlč redno In Izredno obveščal o najaktualnejših podatkih Iz naslova dela Kontraobveščevalne službe jugoslovanske ljudske armade. Brez teh podatkov bi bilo praktično nemogoče vršili redno, kvalitetno analizo situacije. Pripravo osnutka organigrama, organizacije Manevrske strukture Narodne zaščite sla ministra zaupala men/. Že na samem začetku sem ta predlog poimenoval 2-1-15-62. Tako se je cela zadeva Imenovala. To Ima svoj vsebinski smisel, ima svoj pojem, in sicer: dva pomeni ministra Janša in lía v čar. Navzdol naj bi bila zaenkrat zadeva individualno vodena. Inka naj bi bil jaz. Trinajst, trinajst pokrajinskih vodij In 62 občin. To Je seveda teorija, praktično izpeljati ta sistem Je pa nekaj drugega.. loten načrt delovanja. Tone Kr-kovič je predstavil predlog vojnega načrta hi organizacijsko shemo MSN Z Na podlagi potrjene Direktive načelnika Narodne zaščite Republike Slovenije za demonstracijsko, delno in popolno uporabo Manevrske strukture Narodne zaščite so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti in delovne karte. V teh tlačnih je bilajLA prvič omenjena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sestanek na Pristavi je bil zgodovinski, saj je bil sprejet in potrjen dokument /a vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja. Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravili dokumente, pri- Sesl/inet vodilnih mož MSNZ lik pred sprejetjem ustavnega amandmaja a TO 27. septembra 1990 čevalni službi (KOS) niso ostale neopažene, vendar so pripadniki MSNZ in Milite namerno ustvarili vi is, da se orožje vozi v Gotenico. Da so bili prevozi dobro organizirani, dokazuje dejstvo, da ni hil noben prevoz odkril, k sreči Na republiški ravni je Manevrsko strukturo Narodne zaščite operativno vodil Tone Krkovli, Imenovani pa so bilI tudi pokrajinski načelniki,MSNZ. In sicer v mestu Ljubljana Miha ISu t ara, na Gorenjskem Janez Slapar, Dolenjskem Rade Misarič, v Ljubljani okolici lilo RiJavec. na koroškem Mlade« Mrmo-Ija. r ] 'zllodlwštaJersklpokrajini Marjan Pekonja, Zahodno-štajerski pokrajini Štefan Semrov. Posavju tirnest Breznlkar, Zasavju Jože Ranzinger. Pomurju Ivan Smodiš, na Notranjskem Vojko Štembergar, v Severnoprlmorsklpokrajini Drago Vldrili Injuinoprlmorski pokrajini Polde Cuček. lagojene uporabi enot MSNZ v posamezni!) pokrajinah Mnogo teli dokumentov je bilo naslednje leto uporabljeno v vojni za Slovenijo. Razvažanje orožja po Sloveniji Pri prevozu orožja je bilo treba pokazali veliko iznajdljivosti, vsak prevoz je bi! opravljen v popolni tajnosti, po navadi ub piv znih nočnili urah in z večkratnim krožnim zavarovanjem smeri. Nikoli ni bila uporabljena ista relacija. Na tovornjake so namešča li tudi različne registrske tablice. Vsi prevozi oborožitve, streliva in minskoeksplorivnih sredstev iz Gotenice so bili trojno varovani. V poletnih nočeh 1990 so tovornjaki v spremstvu pripadnikov MSNZ in posebnih enot Milice vozili orožje iz Gotenice v pokrajine, občine, ki so bile brez orožja, streliva in MES. Pripravljena so bilaštevilnaskrivnaskla-dišča orožja in vojaške opreme. Vožnje tovornjakov' iz Gotenice JU oziroma njeni Kontraobveš- pa kljub številnim prevozom in težkim razmeram ni bilo nobene prometne nesreče. Seplemhra 1990 so hili sestanki organizatorjev MSNZ tako na republiškem kot na pokrajinskih in občinskih ravneh pogosti. Sprejeti so bili pomembni dokumenti, mnogi med njimi so bili v vojni za Slovenijo leta 1991 tudi uporabljeni v praksi. Med mnogimi dogodki, pove- Bavčar razložila smisel projekta (prisotne sla pozdravila ludi Milan Kučan in Lojze Peterle), je projekt dobil nov polet. Predsedstvo Slovenije je 28. septembra 1990 imenovalo Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika KŠTO. Major Janez Slapar je bil dotedanji poveljnik Pokrajinskega slaba TO za Gorenjsko in je imel dolgoletne Izkušnje t. delom v Teritorialni obrambi, V novem reptihliškem štabu je zbral sodelavce, ki so prevzeli in organizirali vodenje oziroma poveljevanje enotam in štabom Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Z imenovanjem Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika Pri specialni brigadi MORIŠ je bita leta 1992 ustanovljena veteranska enota, katere pripadniki so bili organizatorji MSNZ. Izkušnje, pridobljene p uresničevanju projekta MSNZ, In izkušnje iz vojne za Slovenijo teta ¡991 so s ponosom prenašali na mlajše pripadn ike specialne brigade MORIŠ. Pripadniki specialne brigade MORiSso se obvezali, da bodo nadaljevali, negovali In ohranjali zgodovinski spomin na projekt Manevrske strukture Narodne zaščite. Predsednik Republike Slovenije MIlan Kučan Je 21. Junija 2001 pripadnike Manevrske strukture Narodne zaščite odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem - zlatim rastnim znakom svobode Republike Slovenije. zanimi z akcijo MSNZ, posebno mesto zasluži .sestanek republiškega vodstva MSNZ, pokrajinskih načelnikov MSNZ in poveljnikov posebnih cnol Milico na izvršnem svetu Republike Slovenije. Koslajanez Janša in Igor KŠTO je bil Tone Krkovič razrešen koi načelnik MSNZ. Albin Mikuiič povzelo po knjigi UPORNIKI 2 RAZLOGOM, ki bo izšla oktobra 2005 Takvalnlpredsednlk države MIlan Kučan je 21. JtinlJa 2001pripadnike MSNZ odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem - zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije st. 27 ■ avgust 2005 Veteran V GEOMETRIJSKEM SREDIŠČU SLOVENIJE (GEOSS) SLOVESNO ZAZNAMOVALI PETNAJSTO OBLETNICO MSNZ IN DAN ZVVS To je bil čas dogodkov, ki nas niso delili, temveč so nas združevali Oh dnevu Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in 15, obletnici ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite je bila v soboto, 21. maja. nik vlade Janez Janša, Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi ministra Lovro Sturm in Janez Drobnič. načelnik Generalštaha S\ generalmajor Ladislav lipič zaščite uresničili tisočletni sen našega naroda,» je slovesnost začel predsednik ZVVS Srečko Lisjak. slavnostni govornik predsednik To je bil čas. ko so se po imenovanju demokratično izvoljene vlade začele priprave na našo osamosvojitev in ni bilo povsem jasno, a!i jo bomo dosegli Na prireditev Je prišel tudi predsednik Vlade RS JanezJanša, kije btl tudi slavnostni govornik. osrednja slovesnost Zveze veteranov vojne za Slovenijo v Geometrijskem središču Slovenije (Geoss) v Spodnji Stivni pri Vačah. Oh spomeniku rodoljubu osamosvojitvene vojne je zbranim veteranom vojne za Slovenijo spregovoril predsed- Med udeleženci slovesnosti sta bila ludi ministra Lovro Sturm In Janez Drobil ti (naposnetku), načelnik (ieneralšlaba .VI'generatmafor Uidiski t /. ipič ter župan! litijske, šnmrske In moravške občine. ter župani litijske, šmarske in moravške občine ter seveda številni veterani iz skoraj vseh *5i območnih združenj. •Takrat, ko nas je Slovenija potrebovala, smo znali stopiti skupaj in z neverjetnim projektom Manevrske strukture Narodne vlade Janez Janša se je spomnil dogodkov z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja in položaja, ko je JLA zacelit razo-roževati takratno Teritorialno obrambo. -Za dogodke, za katere sinu vedeli, da so pred nami, smo morali organizirati zaščito. z manjšimi ali neprimerno večjimi žrtvami ter razdejanjem mlade države,« se spominja dogodkov izpred petnajstih let takratni sekretar Sekretariata za narodno obrambo in eden od organizatorjev projekta MSNZ. Po njegovih besedah smo v Veteranski prapori pozdravljajo dvigovanje državne zastave. Veteran st. 21 • avgust 2005 Slovesnost Je s pozdravnim nagovorom začel predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo polkovnik Srečko Lisjak. Da ne pozabimo \';i mejni prehod Femetifi so nas odpeljali z gasilskimi vozili in pri spomeniku osaniosvojilvi-ni vojni je zapel pohudniiki kvintet. Jane/ Pajer. podpredsednik ZWS Slovenije. ki je bil [udi polioilnlk, je povedal nekaj besed o vojnih dogodkih na Krasu. Večer pod mogočnimi lipami obisk direktorja ga.sil.ske brigade, komandirja sežanske polieije. Še v mraku smo jo ubrali iz Sežane te/ Kras ¡m dolini Kaše. Branke in se dvignili na Vrlnvče; na kmetiji pri Makovcevilt so nam pripravili odlično kosilo, Otročaji so se nam nekaj časa čudili, nato pa se kar zaklepetali in zaigrali / nami. Cez Vipavsko dolino proti Stomažu je pripekalo in utrujenost z otcčeniml in ožuljenimi nogami se je že dodobra polnu-vala večine. Bojan Rovšek. ki je poleg Vlada Učna in Sandija Be-čajaedmipohodnik, kise je udeležil vseli sedmih pohodov, je kar predlagal: »Pripravite mi seznam Ustih, ki sredo naprej, in drugih za hriloft-Taku hudo spel ni bilo. Čez tri ure smo hili že vsi na Predmeji. za n:uni pa dnigi dan in več kot HO kilometrov. Tudi naša dama- Slavita Mra-kovčif, pohodnica že petič, je kljub dodatnim kilogramom, ki jih je nabrala od lanskega pohoda, zmogla. Presenečeni smo bili nad 70-letnlm novincem, upokojenim policistom Stojanom Marcelu. ki je brezpotja in asfalt premagoval kol za šalo. In laku je gnal vse do Triglava in Pokljuke. Neverjetno mladosten, psihično in telesno pripravljen nas je spravljal v koš veliko mlajše. Na Predmeji so nas pričakali gostoljubni domačini, ki pa so imeli i nami nekoliko manj dela. Letos ti;un je poleg komhija in vode hrano velikodušno zagotovila Slovenska vojska in tako smo imeli bistveno manj težav, stroškov, logistika, ki jo je vodil Vinko Kljmi, pa je imela lažje delu. Karana smo krenili čei Trnovski gozd do Mosta na Soči in Tolmina, slovesnost na stotem kilometru pod Čepovanom pa smo letos izpustili. Večerjo v tolminskem hotelu nam je zagotovil župan Kmest Kemperle, hotelir Marjan Zavadlal pa nam je prepolovil strošek nočitve. Pred hotelom smo zapeli. Vreme se je že kisalo in jutro nas je pozdravilo s težkimi oblaki. Ko smo krenili, se Je zlilo in zato smo morali na Tolminske ravne kar po asfaltni cesti. Uio je brez prestanka in gojzarji so hili polni vode. Idealno za dodatne /ulje! Logistika nas je spravila pod kozolec pripravila lignje. osliče, zelenjavo... in mokri smo treniliskozi dež na Planino Ra- zor. tam nam je prij:iziu oskrbnica koče zakurila peč. Čez Globoko proti Koitusi in Sedmerim nam vreme ni nagajale in nagrada so bili belki in tropi gamsov. Proti Planiki je zadnje ujel dež. ki ni in nI hotel nehati. Gorski reševalci so pobudnike, ki st) krenili proti Triglavu, zaustavljali v dolini in Pokljuki. Vrh je bil v megli, vsulo se je bahje pšeno. Naslednje juno smo čakali, da bi dež ponehal, obupali smo in se odpravili proti Kredarici skozi dež in slapove. ki so drli z Malega Triglava. Zapadel je sneg in pobelil naše zadnje korake proti Kredarici, kjer je že bila razstava premočenih oblačil tistih, ki so prišli pred nami. Namesto (>70 se nas je na Kredarici /bralo kakšnih sto. -Proslava na Triglavu in Kredarici odpade!- so nam povedali. »To pa ne!- smo rekli. Poleg pevske skupine veterank in šestih pevcev Partizanskega pevskega /bora smo bili tu Se mL Dogovorili smo se in tako kot pn navadi ob 18. uri pripravili slovesnost zaradi slabega vremena kar v koči. Veterana sta raztegnila veliko slovensko zastavo za pevkami in pevci. Vlado ličen, ki je vodil naš pohod, je prireditev povemval, Janez 1'ajer je imel slavnostni govor. Začele so Dom-¿aléanke s Himno, mi pa smo končali po štirih pesmih z Vstajenjem Primorske. Prireditev, kot bi jo pripravljali vsaj mesec dni. Vojaškemu helikopterju je uspelo, da nam je dostavil hrano in vino s Pokljuke. Bojan, ki se je /e sedmo leto izkazal kot nosač. je izvlekel iz nahrbtnika pršut in večer je izzvenel v pesmi, pogovorih in spo-minili. Iz/j sanka pa so mi posodili tudi kitaro, Proti Pokljuki smo krenili navsezgodaj, da prehitimo dež. Malo nas je porosilo. zalilo pa ne. V vojašnici sinu se temeljito oprhali, obrili in preobletdl v čista oblačila, ki smo jih vso pot skrbno varovali v polivinilti. in med proslavo je začelo ponovno rosili. -če se zlije, bomo morali domov nagi - je padla pripomba. Nismo imeli ničesar več suhega. Pršilo je, preizkušalo nastopajoče in tisoče udeležencev proslave v spomin na prve partizanske obbodnice. ki su se pred (i I leti povzpele na Triglav, in osamosvojitveno vojno 1991. Z vojaškim avtobusom so nas udeležence pohoda Ankaran-Triglav 201)5. ki ga skupno organiziramo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Istra in Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko, odpeljali v Ankaran. Tam smo se do prihodnjega lela poslovili. Danijel Božič PO POTEH SPOMINOV IN OPOMINOV 1941-1945 IN 1991 Z Nanosa na Triglav Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo občin Ajdovščina in Vipava se že več let udeležuje spominskega pohoda veteranov vojne za samostojno Slovenijo, borcev NOV in slovenskih častnikov na Triglav, p« letošnjem načrtu tlela so pripravili tudi prvi spominski pohod veteranov vojne za samostojno Slovenijo in prt družen i h članov ZZB NOV Ajdovščina in Vipava t Nanosa na Triglav, ki je potekal pod geslom Po |>oieh spominov in opominov 1941-1945 in 1991, Pohod temelji na medsebojnem druženju in spoštovanju vseh veteranov, ohranjanju stikov z. ljudmi In uveljavitvi tradicije spoštovanja države, njenih simbolov in dogodkov med NOB ter leta 1991. njeni predanosti, močni volji, hrabrem dejanju in vzdržljivosti posameznikov. Jubilejnega 20. pohoda na Triglav, ki ga je vodil predsednik OZVVS Ivan Marc. se je udeležilo šest pripadnikov O/.VVS in sedem pridruženih članov ZZB NOV Ajdovščina. Na pol so odšli v četrtek, 7. julija, okoli 17. urez Poliodiilttoin je najbolj ostalo r spominu srečanje s prvim predsednikom samostojne Slovenije Milanom Kučanom. Pohoti so pripravili zaradi ohranjanja spominov na obdobje 1941-194? ter 1990-1991. Posvetili so ga padlim in še živečim borcem in borkam NOB 19411945 ter veteranom, ki so leta 1991 stali skupaj pri obrambi domovine, uresničevanju liso čletnih sanj Slovencev po lastni samostojni in svobodni državi. Želja ajdovskih in vipavskih veteranov je, tla bi pohod postal tradicionalen. Vsako leto naj bi se pohod začel v drugem kraju Zgornje Vipavske doline, kraju. ki je pomemben za čas NOB ali vojne 1991 Med pohodom bodo pohodniki obiskali in obudili spomine na požige vasi na tem območju, oh spominskih znamenjih pa bodo v sodelovanji) 7. učenci osnovnih šol, s člani ZZB NOV občine in preživelimi borci posameznih KS pripravili kratke kulturne programe. Letos so ju izvedli v Vrhpolju in na Predmeji. vozilom SV ¡11 lastnimi osebnimi vozili. Po prihodu na Pokljuko so nemo strmeli v temno oblačno nebo v upanju, da se ho do jutra zjasnilo. Ko so v petek zjutraj vstali, so hili razočarani in zelo potrti, saj je zunaj deževalo. Gorski vodniki si jih obvestili, tla je pohod na Triglav zaradi zelo slabih in nemogočih vremenskih razmer začasno odpovedan. Po nekajurnem čakanju in sprehajanju po ohjeklili Slovenske vojsko so jih gorski reševalci obvestili, da je pohod na Triglav dokončno odpovedan, Z odločitvijo so se morali sprijaznili in so načrt prilagodili dejanskim razmeram. Najprej so odšli na bližjo planino Uskovnica in se po nekaj urah vrnili na Rudno polje. Po prihodu se je tlel pohodnikov odločil še za pohoti do Blejske koče. V soboto, 9. julija, je večji tlel skupine odšel do Vodnikovega ST. 27 • AVGUST 2005 Veteran 13 ( Zgodbe iz naše vojne ) PEKRSKI DOGODEK 23. MAJA 1991 SKOZI OCI NEPOSREDNIH UDELEŽENCEV V BREGOVI IN BEZJAKOVI ULICI V PEKRAH PRI MARIBORU Mladi slovenski par zaustavil vojaška vozila V delovni organizaciji Metalna Maribor TOZD TlO v PPI-T\ nas je bilo tedaj okoli 70 zaposlenih, ki smo izdelovali dokumentacijo za transportne naprave. Tedanja JLA je imela tako moč da so imele soproge tedanjih oficirjev JLA prednost pri zaposlovanju. Tako so se v našem oddelka zaposlile soproga tedanjega šefa KOS v JLA podpolkovnika KataUne in soproga majorjaJovanoviča (toje tisti oficir, kije v vojni 1991 pri Ceršaku pobegnil v Avstrijo). Množica ljudi je vpil» na vodjo tankistov, ki se jc za nekaj rasa umaknil v lank, verjetno na jkj-svci s komando JU. Ko se je spei pokazal, je ¡¿da! povelje, da se tanki umaknejo. Ker je Begov» ulica ozka, na eni strani so hiše in ograje, na drugi strani pa je kanal za meteorne vode, so tanki morali voziti vzvratno, kar jim je povzročilo precej težav. Pri gostilni Pohorka so obrnili in nadaljevali proli Mariboru. V Begovi uliti je takrat stalo pred tankiJLA vsaj osemdeset ljudi, Vsi, ki smo preprečili pohoti tankov proli učnemu centru v Pc-krali smo se napotili na križišče Begove in Bezjakove ulice. Na križišču sta stali dve bojni vozili (bovi - TAM)J1A, policija, nekaj občinskih mož ter prebivalci IV ker in Maribora. Na tem križišču jc bilo od 150 do 180 ljudi. Hoteli smo priti do učnega centra, vendar nam tli uspelo. Nenadoma so va se je pokazal podpolkovnik Kaialina in začel kričali, naj se umaknemo, (iroiil je z repeiira-njem puškomiiraljeza. vendar je množica odgovorila: »TI kar poskusi streljati.' Na križišču so posredovali občinski možje iz Maribora in pomirili množico, da so dovolili podpolkovniku Kata-lina odhod na posvet v komando JU. Oh 15. uri se je naša skupina odločila. da gre domov. Iz križišča Bezjakove in Begove ulice v smeri gostilne Pohorka smo šli peš. Ko smo prišli v križišče lic-raničeve ulice in Begove ulice, je po njej (iz smeri gostilne Pohorka) pripeljalo vojaško vozilo (vrste Citroen) z oznakami Rdečega križa in za njim večje terensko vozilo prav tako z oznakami Rdečega križa. V citroenu je hil poleg oboroženega voznika še kapetan JLA. ki je bil tudi oho rožen. V terenskem vozilu je po- Ohe gospe jc zelo motil plakat, ki smo ga imeli na steni - lipov list in napis Slovenija moja dežela. Žena enega od teh oficirjev JLA je v nekem pogovoru o stanju v državi izjavila: -Če bi v JLA vedeli, kaj vi tukaj govorile, hi vas vse zaprli.» Draga gospa, žena oficirja JLA, pa je ob proslavi na Gazimeslanu v Prištini izjavila: »Tak« imam rada tovariša Milošev ¡ca. da bi ga kar šla poslušat na Kosovo polje.» Mi smo ji odgovorili, da je bilo tistega dne v Prištini več miličnikov , kol ima Priština dreves. Ena od teh soprog je celo izjavila: »Videli boste, v kakšnem jeziku boste govorili lukaj.- Prišel je maj 1991 in sodelavec. ki je imel rojstni dan, nas je vse pov abil na kozarec vina. Ob poslušanju Radia Maribor je ženski glas vabil prebivalce Maribora, da naj pridejo v Pekre, kjer je JLA obkolila tamkajšnji učni center TO. Nekaj minul po lem oglasu se je po radiu oglasil moški glas in odvračal prebivalce Maribora. tla ni treba priti v Pekre. Ta manipulacija Radia Maribor nas je spodbudila, da smo se odločili in šli pogledal v Pekre, kaj se tam resnično dogaja. V skupini smo bili Paula Karmel. Cve-10 Roner. Anton Tumpei. Franc Zavec, Peler Gabrijan, Jože Šter-benc. Franc Viiuliš. Emil Dobič (žal že pokojni) in Jože Špendl. Pri gostilni Pohorka v Pekrab se je skupini priključil še Željko Barharič. Dobili smo prepustnice za izhod iz podjetja in se s tremi avtomobili odpeljali proli Pekram. Na Sireliški ulici pri Stari Lipi smo opazili, da je bilo na cesti precej ltlal:i. ki jc bilo prevoženo z gosenicami Sledili smo temu blatu po Pohorski cesti, nato smo zavili na Macuhovo cesto. Pri gostilni Pohorka jc del skupine šel peš po I lego v i ulici, del skupine se je peljal po Lesjakovi ulici do križišča Begove in Bezjakove ulice. Skupina, ki je šla peš po Begovi ulici, je pri hišni številki 1 -i prišla med štiri tanke JLA, ki so stali, ker so jim Mariborčani in Pekrčani onemogočili nadaljevanje vožnje proti učnemu centru Pekre. Nasproti po Begovi ulici sta pripeljati osebni vozili in se zaustavili pred tankiJLA. Kapetan JLA je od lastnikov osebnih avtomobilov zahtev al, da jih umakneta, sicer bo peljal čez njih. LLsinik diane je odvrnil: vCeli svet bo videl, kaj si naredil.» Komandir tan-kovskega voda sc je povzpel na prvi lank. repertiral puikomitra-Ijez i bojnim strelivom in grozil, da ho začel streljali. Odgovorili smo mu. da naj. če si upa. Vsi štirje tanki so Imeli prižgane motorje. tako da je bilo precej hrupno. iVn slovesnostipridejo luill fantje lit častniki terpodčastniki Teritorialne obrambe, ki so pekrske dogodke doživljali -znotraj- zidov takratnega učnega centra TO. se med nas pomešali oboroženi vojaki JLA s kapelanom na čelu. Verjetno so prišli kot pomoč pripadnikom JLA (govorilo sc je. da so niški spccialci). Oborožene mlade vojake JLA je bilo verjetno bolj sirah kol nas, saj so jih izdajali njihovi bledi obrazi. Ta vod vojakov se je pomaknil proli učnemu centra. Na križišču Begove in Bezjakove ulice smo opazili civilista, ki je fotografiral (ugibali smo. da je verjetno iz LiNZ) in si je za vsakim posnetkom nekaj zapisoval v beležko, Okrog 14. ure se je od učnega centra pripeljalo bojno vozilo (hov - TAM) JLA in zaustavilo pred množico. Po odprtju pokro- leg voznika sedelo še pel ali šest oboroženih vojakov. Vozila smo pred Beraničevo ulico ustavili in začel se je besedni dvoboj z omenjenim kapetanom. Mlad slovenski par, kol jih je omenjal poročevalec CNN (ga. Paula Karmel in g. Cveio Roner), se je držal pod roko in energično odgovoril: »Če nismo pustili tankov, tudi vi ne boste peljali naprej,- V skupini nas je bilo deset in smo se postavili pred vozili JLV z oznakami Rdečega križa. Obe vozili JLA sta potem zavili iz Begove ulice desno v Beraničevo ulico. V bližini je bila televizijska ekipa neke francoske televizijske postaje, ki Dogodek, ki ga je opisa! Jože Spendl, prav gotovo sodi v tisli det slovenske zgodovine, ki govori o slogi in odločnosti, ki jo v takih trenutkih zberemo Slovenci. Zapisal ga je, da ne bi šel v pozabo in zato, da mlajše generacije in tisti, ki tega niso doživeli, spoznajo, kako se je treba bojevati za ideale, kot sta domovina in svoboda. Ljudje takega kova ne pričakujejo velikih pohval aii pa še kaj več. Morda bi bilo prav, da hi se nekdo spomnil in jim podelil spominski znak Pekre, vsaj tistim najbolj znanim in drznim, ki so bili takrat predstavljeni vsemu svetu in so pokazali, da le nismo pohlevni hlapci, temveč uporniki in zmagovalci. Morda bo nova zakonodaja o veteranstvu omogočila, da se tudi takšna junaštva, kot je dogodek v Bcgovi ulici, ovrednotijo in se ljudem, ki so goloroki preprečili prihod tankov pred šolski center v Pekralt, dodeli status veterana vojne za Slovenijo. Tone Korošec, predsednik OZVVS Maribor je dogodek posnela in isti večer prikmla posnetek z znamenitim rekom »Mladi slovenski par zaustavil vojaška vozila Rdečega križa JLA v Begovi ulici». Tudi 21. maja 2005 je televizija predvaja- la omenjeni posnetek. Nekaj metrov naprej se je naša skupina zapletla v besedni dvoboj z nekim stanovalcem, ki je zagovarjal posredovanje JLA v učnem centru Pekre in dejal, zakaj jih oviramo. Pri gostilni Pohorka se jc naša skupina razšla. Najbolj vztrajen je bil Cveto Roner. Peljal se je v Maribor in si pri gasilcih sposodil megafon ter se vozil po Mariboru in pozival Mariborčane, naj gredo v Pekre. Ustavila ga je policija, zaslišala in izpustila. Pozneje se je Cveto vrnil v Pekre, vztrajal na križišču Begove in Bezjakove ulice dolgo v noč in zgodaj zjutraj obiskal znanca v učnem centru vPekrah. V ponedeljek, 26. maja 1991, je UNZ Maribor prek svojega za- upnika v Metalni vzpostavil stik z našo skupino. Želeli so se pogovoriti s Cvetom Bonerjem in drugimi iz skupine. Vprašanje je bilo, ali so v vojaških vozilih z oznakami Rdečega križa res bili oboroženi vojakiJLV. Gospoda iz UNZ Maribor sta res prišla v naš oddelek. Na veliko veselje drugih sodelavcev smo zahtevali, da se legitimirata, in to sta brez zadržkov storila. Vsi iz skupine, ki so bili 23. maja 1991 v Pekrah, so potrdili, da so bili v vozilih Rdečega križa JL\ oboroženi vojaki. Nekaj članov te skupine je pozneje sodelovalo v vojni za samostojno Slovenijo. Jože Špettdl 18 Na Svetini in pri Karlu l>nit;i julij letošnjega leta jc bil ponovno dan veselega snidenja prijateljev, ki jih poleg ljubezni do lepot domovine, pohodništva in prijetnega druženja zavezujeta tudi dobro delo In sodelovanje v združenjih in društvih, ki jim pripadajo. V nkviru občin Liško in Radeče tako prijetno in z obvezami letnih načrtov koristno dejavnost -peljejo- območna združenja ZWS, ZS& ZZBNOV, združenje Sever In Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Luško. Storski prijatelji so v spomin in opomin na ležke trenutke naše zgodovine pripravili veteransko srečanje na Svetini kol Že mnogokrat prej in povabili tud i sosede. Zbrala se nas je torej druščina veteranov in častnikov, ki smo med osamosvojitveno vojno družim s tovariši (v resničnem pomenu te liescde) policisti znali združili moči in delovali složno. Prav tako složno smo se tudi podali na pot izpred prelepega Kulturnega attira v Laškem in se preko Tovstega, Krsmik.i in Doblatine v prijetno svežem julni prebijali proti Svetini. Zbadljivke na račun žejnih oči, prednjih nahrbtnikov in globokih vzdihljajcv so popestrile pot. Čudovit Almin dom na Svetini je ravno pravšnja točka, da se pobudnik uredi, umiri in pride do Vrančevega doma; lam pa že vrvenje, vaje pevskega zbora, -pleharjev-, stiski rok prijateljev in znancev po nekajmesečnem videnju. Kot Iti vreme opazilo, da so govorniki in kulturniki zagreti, je ntalce ohladilo svoj objem, ni pa pokvarilo razpoloženja. Vesclost in prijetno druženje jc dopolnil odličen topil ohrok - znani golaž imenovan. Pa je bilo za -bičane« šele ¡url poti opravljene. Nadaljevali smo jo do vasi Svetina - gospa učiteljica, hvala za prijeten in tekoč postanek: Se pridemo... Kanjuce, lepa vas, kjer živijo dobri ljudje. Po poti. ki smo jo opravljali, smo hodili po označeni trasi poti XIV divizije NOV leta 1 ')H t (v obratni smeri: Sve-tina-Sv.Peter-Oleščc-Reka), tako da smo tudi člani Društva u ohranjanje spomina na pohod XIV divizije Laško dopolnili povezavo, ki nam je manjkala poobmočiu naše občine. t>h spominskih znamenjih smo se spomnili takratnih žrtev indogodkov. Mudilo sc nam je h Karlu na njegov -ranč-, k jersiuo imeli zastavljen piknik in malo športa v naravi. Kuhar Johann Lebrechl. gospodar Kari (naš častnik in veteran ter XIV.-nik) in ženit Marica, pomočnika Panika in Mirko so v kuhinji pripravljali okusno hrano. Preostali pa, korenine, kot da hoje ni bilo dovolj, na prvo žogo in mali nogomet, pa vleko vrvi. na kozlov strel med roge... Zbadanja bo za celo leto. kar je res, pa tudi drii: Sever nas je nabnisil vse, veterane, častnike in XIV. nike {končni vrstni red); tudi pri vleki vrvi sc vidi, kalerl so še aktivni s|>et Sever, naslednje leto bomo videli... Kulturnik Srečko in kasetofon llresčač sta poskrbela za dvig morale in ples nog. liila je temna noč, ko smo se zahvaljujoč za gostoljubje poslovili in že malo načrtovali, kje in kaj pa naslednjič: Rečica, Hoiior, (iraška gora, Zavrate „, Konrad ZemiJU Veteran st. zi • avgust 2005 Delovni belokranjski veterani Delo t OZVVS Bela krajina Črnomelj tudi po letnem zboru marca ni zamrlo. Aprila so se praporščaki ii 1 sekretar udeležili usposabljanja in delovnega srečanja v Mariboru, ki ga je organizirala ZVVS. Delegaciji belokranjskih veteranov sla se udeležili leniili zborov OZVVS Dolenjske ler OZTO Kočevje, kar je posudo že tradicionalno. Veterani iz tlele krajine si tudi v prihodnje želijo sodelovanja in utrjevanja dobrih medsebojnih vezi. Na povabilo ZZB in udeležencev NOB oličin Semič in Črnomelj so se udeležili njihovih letnih skupščin. Njihov predstavnik je bil tudi na osrednji državni proslavi za dan upora proti okupatorju v Ribniti Usoda jc hotela, da so aprila na zadnjo pot pospremili dva preminula dana. Aniona Kobcliča in Jožeta Zuglja. Na Smuku pri Semiču SO sc v tem času udeležili kar dveh prireditev. Prva je bila K. maja v organizaciji ZH in NOB Semič ob 60. obletnici osvoboditve, drugo pa jc organizirala občina Semič ob dnevu državnosti. Skupaj z OZVVS Novo mesto in OZVVS Trebnje so sc 11. maja udeležili dneva ZVVSna GEOSS-u. Tudi junija ¡tiso mirovali. V večjem številu so si ogledali dan odprtih ml v novomeški vojašnici. Sprejeli so jih izredno lepo, s kulturnim programom in pogostitvijo, najbolj pa so bili veseli dinamičnih prikazov rodov in opreme Slovenske vojske. Tudi dež na koncu ni pokvaril njihovih lepili vtisov. Za vse se 32. vojaškoteritorialnemu poveljstvu Novo mesio najlepše zahvaljujejo V Kočevju so 18. junija sodelovali na i. veteranskih ekipnih športnih igrah Slovenije. Nastopili so v vseli šestih možnih disciplinah. Tudi z doseženimi rezultati so zadovoljni, saj so se v skupni uvrstitvi uvrstili med prvo tretjino vseli nastopajočih ekip. Na povabilo Policijskega veteranskega društva Sever so a- 23. junija udeležili 1 ij Ihove slovesnosti oh odk ritj u spominske plošče o a mejnem prehodu lledika. Tudi po slovesnosti so sc zadržali in z njimi v prijetnem ozračju poklepetali Julija in avgusta so imeli mdi belokranjski veterani nekoliko premori Kljub temu je veteranska pisarna delala po običajnem umiku. Po počilnicdi bodo nadaljevali uresničevanje nalog, ki so si jih zadali z letnim načrtom dela. Slarko Maiešii Razvitje bojnih praporov Kot del tradicionalno dobrega sodelovanja med 00 ZVVS Velenje in Slovensko vojsko so velenjski veterani v torek. 5. junija, obiskali Cerklje ob Krki. Tam so enote vojaškega letalstva Slovenske vojske razvile bojne prapore. Iz rok načelnika USSV generalmajorja Ladislava Lipiča so pred slovesnim postrojeiu enot njihovi poveljniki prejeli bojne prapore in slovesno prisegli. D. A. STANOVANJA IN POSLOVNI PROSTORI Poslovno stanovanjski objekt RIBNIK Poslovno trgovski objekt PRIMORKA Poslovno stanovanjski objekt POLJANE Poslovno stanovanjski objekt PIVKA Stanovanjski objekt v Ulici 7. maja, št. 8-10 O delu ZVVS med 26. in 27. številko Veterana V 26. številki našega glasila sem končal članek z napovedjo letošnjega pohoda po poti generala Maistra in s tem pohodom, o katerem lahko podrobnejše poročilo preberete na naslednjih straneh, začenjam pisanje o delu ZVVS do te 27. številke. Ker želimo te spominske pohode organizirati v vseh krajih, kjer je bival, deloval ali bil z njimi kako drugače povezan general Maister, smo se letos odločili za Ljubno. Naš predlog so v tamkajšnjem območnem združenju takoj sprejeli in pohod tudi izredno dobro organizirali. Svoje so dodali prelepa narava, čudovito vreme in dobra udeležba z veliko mladimi in uspeh je bil zagotovljen. Prva seja predsedstva Id sekretariata po glavnem zboru Takoj po prvomajskem prazniku sta se v Ribnici sestala sekretariat in predsedstvo ZVVS. Ta način dela, ko organiziramo sestanke naših organov v različnih krajih države, se je tudi tokrat pokazal za dobrega, saj so nas pozdravili župan Ribnice Alojz Mani, načelnik UE Ribnica Janez Henigman in predsednik območnega združenja Peter Levslek. Spoznali smo njihovo občino, ki je geografsko zelo blizu Ljubljani, a hkrati zaradi slabe prometne povezave daleč od nje, njihove želje in načrte, mi pa smo njim povedali o ZVVS, našem delu in načrtih. Ker je bila to prva seja po glavnem zboru, ki je bil v Novi Gorici, smo ga ocenili in se še posebej zadržali oh njegovih sklepih in pobudah. Največ časa so bile deležne naše zahteve, povezane s spremembo Zakona o vojnih veteranih, in nato izdelava čistopisa našega predloga oziroma zahtev. Pripombe so že šle na pristojno ministrstvo; po osebnem zagotovilu ministra Janeza Drobnica jih bo veliko tudi podprlo, za preostale pa se bomo ob pomoči amandmajevdogo varja-li v postopku njegove obravnave v državnem zboru. Delovni sestanki z ministrom Janezom Drobnifem, državno sekretarko Marjeto Cotman in Markom Pohodnikipopoleli generala Maistru Štrovsom, v. d. generalnega direktorja Direktorats za delo ministrstva, so nas prepričali, da imajo posluh in razumevanje za naše potrebe, želje in pričakovanja. Po dolgem času so se z rebalansom državnega proračuna za lelo 2005 povečala tudi sredstva, s katerimi država sofinancira naše delovanje. Trije prazniki na kupu Dan ZVVS in ! 5. obletnico MS® smo že po tradiciji praznovali na Geossu, kjer je bil slavnostni govornik Janez Janša, predsednik nik Slovenske vojske in praznik vPekrah. Veteranske ekipne športne igre V soboto, 1 iS. junija, so bile na sporedu že 5. veteranske ekipne športne igre. Tudi tokrat smo k sodelovanju povabili veterane združenja Sever, ki so letos pripravili tekmovanje v streljanju v Gotenici. Tekmovanje v šestih športnih panogah sočasno in v enem kraju, Gotenica spada praktično v Kočevje, je po eni strani res precejšen organizacij- Tokrat sta se predsedstvo in sekretariat '¿WSsestala v Ribnici. Vlade (iS, 0 tem praznovanju in gostih, ki so se praznovanja udeležili, je napisano drugje, nam pa se je ponovno pojavil problem glede datuma, saj sta v tistem času dva praznika: praz- ski zalogaj, po drugi strani pa je za posamezna območna združenja predvsem pri stroških prevoza precej cenejše. Iz leta v leto se število tekmovalcev veča, manjša pa se število pripomb na tekmovanje, pa še te so bile predvsem zaradi nepravočasnih prijav 111 nerazumevanja pravil. Glavno breme organiziranja in izvedbe tekmovanj so nosili veterani območnega združenja Kočevje in njihov predsednik Darko Čop. Ker veterani Severja vedno tekmujejo z ekipami, ki predstavljajo pokrajino, mi pa /. ekipami območnih združenj, so se pojavili predlogi, da bi mi najprej organizirali nekakšna predtek-movanja v okviru naših pokrajin, na igrah ZVVS pa bi nato sodelovale samo zmagovalne ekipe. Dan državnosti in obletnica MSNZ Po igrali v Kočevju so se zvrstili slovesnosti v počastitev 15- obletnice MSNZ in praznovanja v čast dneva državnosti. Geprav nas je v ožjem vodstvu ZVVS (sekretariatu) šest, nas je bilo ob vabilih, ki so prispela na naš sedež za udeležbo in sodelovanje na prireditvah območnih združenj, veliko premalo. Spominski pohod Že na glavnem zboru v Novi Gorici so nas veterani Vukovarja poprosili za pomoč pri organizaciji spominskega pohoda iz Vukovarja do Pliberka, ki so ga želeli organizirati njihovi veterani. Čeprav so želeli, da ZVVS KAKO TRZINSKI VETERANI PRENAŠAJO SPOMIN NA LETO 1991 NA MLADE »Ura novejše zgodovine« za osmošoUe kol veteran in Častnik Slovenske vojske mladim predstavim le dogodke, še posebej, ker sem v obdobju 1489-199 i delal na takratnem Območnem sluhu Teritorialne obrambe Domžale in Ena izmed pomembnih nalog veteranske organizacije je tmii seznanjanje mlajših generacij z dogodki pred vojno za samostojno Slovenijo leta 1991 in med njo. Tako naj bi ohranili spomin ua te za Slovence kot narod zelo pomembne zgodovinske trenutke in ljudi, ki so kljub zelo nejasnemu izidu storili vse. da bi uresničili sanje neštetih generacij naših prednikov. Med tiste, ki so to nalogo vzeli zelo resno in jim ni žal časa in še kaj drugega, sodi tudi Jože Kosmač iz Trzina. Tudi letos je tako kot že nekaj minulih lei učencem zadnjih razredov osnovnih šol v besedi in sliki predstavil dogodke iz novejše slovenske zgodovine in ■bitko v Trzinu 1991*. Zakaj hodite po šolah in nihati»! pripovedaje-le o tlaši osamosvoji t teli i vojni? -Sem veteran vojne za Slovenijo 1991 in član Območnega združenja VVS Domžale oziroma sekcije Trzin. Veterani menimo, da sta naša dolžnost in naloga, da mladim vsaj delno predstavimo dogodke, kako se je osamosvajala in naslajala nova Slovenija. S tem obujamo spomin in pomen dogodkov iz novejše slovenske zgodovine, ki so se zgodili po takratnih velikih svetovnih spremembah letu 19^9 in so nato z dogajanji v Jugoslaviji in Sloveniji leta 1990 ter Se posebno leta 1991 privedli do slovenske samostojnosti: po njej so stremeli generacije naših dedov, Maistrovi borci, očetje in strici, slovenski partizani in mi, veterani vojne za Slovenijo 1991, ki smo končno uresniči It dolgoletna hotenja Slovencev po samostojnosti Slovenije. Zato se veterani v okvira svojega dela odločamo za take obiske in predavanja V šolah,- Kako ste se odločili, da boste mladim predstavljali tiašo vojno? ■■Ko sem pred leti to nalogo predlagal kot del vsakoletnega načrta dela sekcije, sem jo tudi prevzel in vsako leto tudi izpeljal. S ponosom in z zadovoljstvom Nat sogovornik t uniformi Slovenske mjskepred eno od osnovnih Sol. ki jih je obisku! letos, tako sodeloval v dogajanjih, ki so tudi prispevala k osamosvojitvi Slovenije.« Vendar pri vaših predstavitvah ne govorite o dogodkih leta 1991 le na splošno? »Še posebno zadovoljstvo je učencem predstaviti trzinsko bitko in prikazali videokaseto, ki smo jo pripravili veterani OZVVS Domžale, sekcije Trzin s člani Folo-Kino kluha Mavrica Radomlje iz avtentičnih posnetkov tedanjih dogodkov, ki so jih posneli nekateri amaterski videosnemalci iz. Trzina in Mengša.-i Kako ste letos opravili svojo nalogo? -Letošnja predavanja sem opravil v devetih dneh maja in začetku junija v osnovnih šolah Brdo Fr Jože Kosmač je pred leti preil-itlgtli, dn hi veterani. (tinti OZVVS Domiale, sekcije Trzin, obiski/t uli osnovne Sole in mla-1II111 pripovedovati o naši osamosvojitveni vojni. Nalogo je prevzel sam in jo tudi vsako leto Izpolni. pri Lukovici, Moste pri Komendi. Sodica pri Domžalah, Preserje pri Radomljah, Dob, Venclja Per-ka Domžale, Mengeš in Trzin, za učence vseh 24 zadnjih razredov osemletk, in sicer je bilo prisotnih 541 učencev. 1'odohno je bilo tudi v preteklem letu.« So šolarji pokazali zanimanje za vaše pripovedovanje in predstavitev? >Na vseh predavanjih so učenci in profesorji pokazali veliko zanimanje in se ob koncu zelo pohvalno Izrazili o prikazanem. V več razredih so na koncu učenci celo zaploskali « Ali na teh, pogojno rečeno, predavanjih govori- te samo o vojni leta 1991 ali še o čem dragem? »Naj povem, da sem na vseh predavanjih nastopil v uniformi kot častnik Slovenske vojske ter del predavanja namenil tudi zgodovini Slovenske vojske oziroma njeni predhodnici Teritorialni obrambi. Na dveh predavanjih pa me je spremljal tudi podpredsednik OZVVS Domžale Marko Trampuž v veteranski uniformi; kot v prejšnjih lelih sva v uniformah predavanjem dala poseben pečal in pri učencih vzbudila posebno pozornost in zanimanje." Vas kdaj tudi šole same porabijo, du bi učencem pripovedovati o vaših doživetjih pred toliko teti? -Nekaj dni pred koncem šolskega leta sva s kolegom veteranom na posebno prošnjo profesorice Marjane Galjot iz Osnovne šole Trzin učencem 7. razreda pripovedovala o najiuili osebnih doživetjih preti osamosvajanjem Slovenije in med njim ter bitki v Trzinu, vse t« pa je na video-kamero snemal Tini. učenec 7, razreda.« Si na šolah še želijo vaših obiskov? »Na vseh šolah so ob koncu predavanj profesorji izrazili pričakovanje in željo, da tudi v naslednjem letu pridem k njim ter tako nadaljujem veteransko poslanstvo obujanja spomina in opomina o novejši slovenski zgodovini mladim rodovom.« V. V. Priznanje veteranskemu pevskemu zboru V soboto, 6. avgusta, je bilo na Vodiški planini pri partizanskem domu na planoti Jelovica h- radovljiški občini spominsko srečanje v počastitev praznika radovljiške občine r avgusta. Tedaj sc spominjajo ustanovitve < lankarjevega bataljona leta 194!. Zbranim je spregovoril Ivan Cerkovnik, predsednik Območnega združenju ZII NOB obči« Radovljici!, Bled in Bohinj. Ozrl se je v čas druge svetovne vojne, poudaril pomen praznovanja in spomina na ta čas ter opozoril na težave veteranskih združenj predvsem glede financiranja. Zbrane sta nagovorila tudi radovljiški iupan Janko S. StuSek ter predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB Jože Božii, ki je Veteranskemu pevskemu zi»ru OZVVS Radovljica-JeseniceIzročil srebrno plaketo Z/M NOB Slovenije. Veteranski pevski >lsor je tudi priprav I kulturni program na tradicionalnem sreCanju na vodiski planini na Jelovici. RK ŠT. 27 ■ AVGUST 2005 veteram tu se srečamo Luka Koper, d.d., pristaniški in logistični sistem Vojkovo nabrežje 38, SI - 6501 Koper tel: 05 6656 100, fax: 05 63 95 020 portkoperOluka-kp.si www.luka-kp.si 26 Plodno in delovno obdobje Pravzaprav se Je začelo te aprila, ko je bil na seji občinskega sveta sprejet sklep, da se nekdanja Osnovna šota v Krvavi PeCi uradno preimenuje v Doni veteranov območnega združenja Velike Lašče. Veteranom sta bila s tem dana veliko zadoščenje oziroma priznanje za požrtvovalno minulo delo in spodbuda za uresničevanje načrta dela za leto J005-2006. Delegati je članov so se s praporom udeležile raznih slovesnosti. Tako so bili na odkritju nadomestne spominske plošče padlim v NOB na Uižarjih, na državni proslavi oh dnevu upora pri spomeniku 'IKiR v Mali Gori pri Ribnici, Geossu v Vačah, občinski proslavi v Velikih Laščah, žalni slovesnosti pod Krenom v Kočevskem rogu. pogrebni slovesnosti ob smrti člana in veterana Jožeta Podržaja ter drugod. Predsednik in sekretar OZVVS sta se udeležila tudi glavnega zhora veteranov Slovenije v Novi (Sonci in delovnega srečanja v obrambnem centru Pekre pri Mariboru. Predsedstvo OZVVS je 4. junija pred Domom veteranov v Krvavi Peči pripravilo krajši kiiltumi program, nato je potekal letni zhor območnega združenja. Med povabljenimi je bil dramski igralec Branko Miklavc, ki je prisotnim interpretiral Prešernov Krst pri Savici i n pesnitev Simona Gregorčiča Soči. Prisotne je pozdravil predsednik OZVVS Velike Lišče Franc Dnšan Hočevar, slavnostna govornika sta bila župan Občine Velike Lašče Anton Mrjjšek in brigadir Tone Krkovič, Vabilu na letni zliorso se odzvali tudi predstavniki sosednjih območnih združenj iz Ribnice in Kočevja Uspešno jehilohdelan obsežen dnevni red, zaslužnim članom in organizacijam so podeiili pisna priznanj* in pohvale Posebna zanimiva in koristna pridobitev območnega združenja je tudi terensko vozilo lada niva, opremljeno z magneminii nalepkami z oznako OZVVS Velike Lašče in grbom občine, ki ga je ob tej priložnosti na pokrov motorja položil župan Anton Zakrajšek. Delo območnega združenja in njegove projekte podpira in sofinancira Občina Velike Lašče. Glede na posebne zasluge, pomoč in sodelovanje je bil župan Občine Velike Lašče, sicer tudi član OZVVS, imenovan za častnega člana območnega združenja. OZVVS Velike Lašče se je letos s petimi ekipami iz različnih disciplin udeležilo veteranskih športnih Iger V Kočevju. V skupni uvrstitvi je od udeleženih ekip osvojilo solidno 19 mesto. Manjkala je samo ekipa /a šali. ki ju bodo poskušali sestaviti do naslednjih iger. V okviru projekta Dom veteranov v Krvavi Peči je bila ob pomoči generalnega sekretarja ZVVSjufela Kuzmana in podpori Občine Velike Lašče na delovnem obisku študentska brigada Univerze v Mariboru pod vodstvom Robija Priirž-nika. Delovne akcije so potekale ml J1 do I. julija. 7. delovnimi stroji, ki jiii je zagotovila Občina Velike Lašče, so brigadirji skladno z načrtom OZVVS bistveno sanirali in izlHiljšalt okolico Doma, tako da je objekt zadihal s polnimi pljuči. Pridobljene so velike ravne površine, ki liodo lahko rabile tudi za večje prireditve in različna tekmovanja. Delovne akcije Študentske delovne brigade so sicer potekale tudi po vsej oltfini. Uradno odprtje Doma veteranov vojne za Slovenijo OZVVS Velike laSče lw jeseni oh obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije, ko l*> v občinskem in n ežnem merilu organizirana proslava s kulturnim programom. Franc Dušan Hočevar Praznovali so delovno ('lani OZVVS Sevnica so se 7. maja v Kulturnem domu na Blanri zbrali na letnem zboru in ocenili dosedanje delo ter sprejeli odločitve za prihodnje delovno leio. Se posebej so bili počaščeni, da so hiii med njimi župan Občine Sevnica in poslanec v Državnem zbora RS Kristijan Jane, predsednica Krajevne skupnosti Blatna Meri Kelemina, predstavniki 00 Zli NOV Sevnica, Združenja častni kov, delegacija Policijskega veteranskega društva Sever Posavjc in delegaciji OZVVS Brežice in Krško. Srečanje veteranov je bilo razdeljeno rti tri dele. V prvem - slavnostnem so proslavili petnajsto obletnico ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite - MSN?. 1990, Po krajšem slovesnem uvodu je spregovoril slavnostni govornik Ernest Breznikar - Eni. Spomnil se je dogodkov i/, leta 1990. ko Je skupinica posameznikov začela izvajati dejavnosti za ustanavljanje MSNZ v Posavju ter tako postavila temelje za pripravo in organiziranje oboroženega odpora leta 1991. Zaslužnim Članom MSNZ iz sevniške občine je na slovesnosti podelil znak Manevrske strukture Narodne zaščite 1990. /. njimi je minister za obrambo Republike Slovenije Kari Erjavec odlikoval Jožeta Janija Koširja, Ljubo mirja Motorela, Francija Ruprela in Draga Slukana. Nato je F.rnest Breznikar v imen u PO ZVVS Posavjc za zasluge pri Veteran st. zt • avgust 2005 razvoju in delu OZVVS Sevnica predsedniku Slavku Hočevarju in sekretarju Marjanu Gntcarju podelil zlati medalji Obranil Posavjc 1991. Predsednik Slavko Hočevar je nato zaslužnim članom organov OZVVS za delo v organizaciji podelil srebrne medalje Obranil Posavje 1991. in to Ivanu Kocilji, Jožetu Janiju Koširju. Mirku Ognjenoviču, ter bronaste medalje Obranil Posavjc 1991 Ivanu Bidermanu. Jožetu Hočevarju, Bojanu Upoglavšku. L|ulx>mirjii Moloretu in Dragu Mirtu. Po končanem slavnostnem delu je predsednik Slavko I ločevar /ačii red ni letni zluir. .Med dosežki naj omenimo, da je bil program dela, sprejet leta 200h. v celoti uresničen. Se zlasti je velik uspeh, da so število članov s 56 v letu 2004 povečali na iOK, da |e organizacija novembra lani razvila svoj prapor, da so novembra lani podpisali listino o medsebojnem sodelovanju med vsemi veteranskimi organizacijami v občini, da si je organizacija v nekdanjem skladišču TO uredila in opremila za delo lastne prostore, da je 198 veteranov prejelo veteranske maskirne obleke TO in ustrezne veteranske oznake, da so vsa srečanja, shodi in izleti organizacije zelo dobro obiskani ter da se v delo aktivno vključuje precej veteranov. Za nadaljnje še lioljše delo veteranov pa je predsedstvo ustanovilo šest delovnih teles - komisij, ki lahko še bolj kakovostno obravnavajo posamezna delovna področja ter predsedstvu posredujejo holjše predloge. Delo teh komisij je Že zaživelo in prve rezultate tega njihovega dela so lahko videli že pri poročanju na tem zboru Predsednik je svoje poročilo sklenil z mislijo, da je vse. kar so dosegli, rezultat skupnih prizadevanj vseh članov, ki so s svojim delom prispevali nekaj več. Vsem tem se je zahvalil za sodelovanje. Se posebej se je zahvalil županu sevniške občine in dragim, ki so prispevali denarna ali materialna sredstva ali kako drugače pomagali združenju. Program dela za leto 2005 je predstavil podpredsednik Jože Jani Košir. Program vsebuje devet ambiciozno zastavljenih konkretnih dejavnosti, ki so vse tudi rokovno opredeljene, in sedem dejavnosti, ki sodijo v stalne naloge združenja. Vse naloge članstvo lahko uresniči, kar bodo oh letu na novem zltoru lahko ponovno ocenili. ljubo Molore Ob dnevu državnosti Na predv ečer dneva državnosti so v Ljutomeru pripravili osrednjo proslavo, na kateri so se zbrali veterani vojne za Slovenijo in drugi občani Program so popestrili folklorisli skupine France Marolt iz l.jtihl jane in pevci Ljutomerskega okteta Slavnostni govornik je hil podpredsednik ZVVS Jože Cibej. Poudaril je vlogo MSNZ in takratne TO za to. da imamo danes svobodno in samostojno domovino. Predsednik OZVVS Ljutomer Miloš Vrbančtč in predsednik ZSČ major Anion Kosi polagala venec ua spominsko znamenje naGIbinl. A' soboto, L julija, na obletnico odhoda vojakov in tankov JLA i/. Prlekije, so se veterani vojne za Slovenijo in častniki ZCS zbrali na Starem trgu v Ljutomeru, kjer je bila 24. junija 1991 ob veliki proslavi posajena slovenska lipa. Na tokratnem srečanju je imel priložnostni govor naš član, takratni župan enotne občine Ljutomer, ki je posadil to lipo. Poudari je. da nikoli ne smemo pozabiti na takratne dogodke, ki so pripel jali do vojne in nato vojaške osvoboditve naše komaj razglašene samostojne in svobodne Slovenije. Po kratki proslavi sla delegaciji veteranov in častnikov odnesli vence na vseh šest spominskih znameni vojnih dogodkov i z leta 1991. Po polaganju vencev so se zbrali na Šafarskem. kjer so se udeležili že tradicionalnega pohoda od Safarskega do Glbine in se tatu udeležili občinske proslave, saj je občina Raz-križje ravno ta datum, ko je odšel zadnji vojak JU iz Slovenije, razglasila za svoj občinski praznik. Tudi na Gibi ni so položili venec, saj so tam z barikadami ustavili prve lankovske enote JLA. Marko Milič Obudili spomin Polaganje venca k iiuremii spomeniku na Medvedjeku Irski baron na obisku Veterani vojne za Slovenijo, ki so včlanjeni v sekcijo Šempeter Vrtojba, so imeli 6. maja nenavaden obisk. Obiskat jih je namreč baron James Castles liorl i z. irske. Baron je veteran vojne v Afganistanu in več drugih vojn v Aziji ter Evropi in je odlikovan /. najvišjimi vojaškimi odlikovanji več držav. Med drugim je generalni direktor Svetovne organizacije telesni]) stražarjev 1BA (Internationai Hodyguard Assodation), ki ima sedež na irskem, (in in njegovi inštruktorji ter telesni stražarji varujejo znane politike, filmske igral te, cerkvene dostojanstvenike in druge pomembne osebe. Njegovi telesni stražarji so tudi v Sloveniji in varujejo znane osebe v Sloveniji in drugje po svetu. Za določene specialnosti se pripadniki ¡HA iz, južne Evrope usposabljajo pri nas, v Gotenici. Ob enem od takšnih usposabljanj v Gotenici si je baron vzel čas in obiskal veterane vojne za Slovenijo Najprej so barona sprejeli predstavniki sekcije veteranov občine Šempeter-Vrtojba, ki jih je vodil predsednik Bogdan 1'oiokar, zalem pa ga je sprejel župan občine Dragan Valenčič, ki mu je izročil tudi priložnostno darilo. Predstavniki sekcije so barona popeljali v Rožno dolino in tam sj je ogledal mesto spopada 28. junija 1991, Takratne dogodke mu je predstavil in opisal veteran Mitja Močnik, ki je bil pripadnik posebne bojne skupine takrat 6. PŠTO, ki je mejni prehod tudi osvobodila. Baron Castleshort je obiskal še Muzej prve svetovne vojne, ki deluje v vojašnici v Vipavi. Tam si je pod strokovnim vodstvom veterana Mitje Močnika, ki je ta muzej tudi ustanovil in razstavil več kot 400(1 primerkov, natančno ogledal razstavljeno, Po ogledu muzeja mu je veteran Stane Hajt izročil priložnostno darilo -svečnik, narejen v/, ostankov prve svetovne vojne. V zahvalnem govoru pred odhodom je baron med drugim dejal, da smo veterani vojne za Slovenijo dokončali izredno dejanje, katerega ni uspelo dokončati ne v prvi ne v drugi vojni, ter da smo kljub kratkemu času vojaških in drugih dejavnosti na to lahko izredno ponosni. /i ogli ti n Polokar Maistrovo sporočilo živi Letošnji pohod po poteh borcev generala Maistra so v sodelovanju z. Zgornjesavlnjsktat društvom generala Maistra pripravili člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Zgornje Savinjske doline. Začetek pohoda je bil na Ljubnem ob Savinji, od koder je I') I 9. leta H') mož Celjske legije krenilo branit severno mejo. Simbolnega Scstkilometrskega pohoda po okoliških hribih se je udeležilo več kot 2i0 udeležencev iz vse Slovenije, na čelu kolone pa sta stopala predsednika območnega združenja veteranov za Slovenijo in Ijubenskega planinskega društva Niko Purnat in Alojz Mikek, Tako kot leta 1919 so okoliški kmetje tudi tokrat sprejeli pohodnikez odprtimi rokami, pohod, ki naj hi postal tradicionalen, pa so sklenili ob golažu in dobrotah, ki so jih pripravile članice društva Komen. Znano je, da je boj Maistrovih borcev za severno mejo rojeval zametke samostojne države Slovenije, zato pohoda ni mogoče ocenjevati samo s simbolnega vidika. Resnica je, da so bili Maistrovi borci prav zaradi lega dejstva dolga desetletja potisnjeni na obrobje uradne zgodovine, saj jih je povojni komunistični režim kolektivno in kot posameznike večinoma prezrl. Na krajši slovesnosti pred pohodom je zgodovinsko dogajanje osvetlil član Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Beri Savodnik. Predsednik osrednjega slovenskega Društva generala Maistra Milan Lovrenčič je dejal, da si bodo prizadevali, da bi v šn!e uvedli domovinsko vzgojo, ki bi poVfičala spoštovanje do naših prednikov, kulture in zgodovine »V Ljubljani in Sloveniji smo pozabili na številne domoljube, ki so se v raz ličnih obdobjih bojevali za Slovenijo,« je še dodal Lovrenčič. ki je predsedniku Zgorn|esavinjskcga društva generala Maistra Iztoku Podkrižniku izročil priznanje, ki se imenuje po pesniku in vojaku. Ta se je s svojimi borci v odločilnem trenutku spopadel za severno slovensko mejo. Veteranska organizacija je v preteklem letu zamenjala nekaj članov predsedstva, kar naj hi omogočilo boljše in bolj prepoznavno delo območnega združenja v Zgornji Savinjski dolini. Kljub občasnim težavam pa so Zgor-njesavinjčani med redkimi, ki so se pred petnajstimi !eti uprli jugoslovanski vojski in niso oddali orožja iz skladišča v nazorski graščini Vrbovec. Dogodek nameravajo primerno zaznamovati prihodnje leto z odkritjem spominske plošče, Bdi Mavrič-Savinjčan Veteran št. rt * avgust 2005 Delegacija novomeške občine, ki jo je vodil župan mag. Boštjan Kovačič, delegacija Slovenske vojske iz. Vojašnice Novo mesto in delegacija OZVVS Novo mesto, ki jo je vodil predsednik Franc Smerdu, so položile venec pri spomeniku v Pogancih, kjer je 27. junija pred štirinajstimi leti ptičii prvi strel v vojni za osamosvojitev Slovenije. V ponedeljek, 11. junija, so veterani obiskali Medvedjek in položili venec na tamkajšnji novi spomenik ter odšli na prečensko pokopališče, kjer je pokopan domačin in naš sohorec Franc llršič. ki je izgubil življenje v bitki na Medvedjeku. Prisotna sta bila tudi mati in bral Franca 1'ršiča. Obletnica konca druge svetovne vojne Prav je, da se spominjamo velikih dogodkov pred šestdesetimi leti. To iti bila samo velika zmaga nad zlom ¿0. stoletja, bilo je ponovno rojstvo mnogih narodov, tudi Slovencev. Ne smemo pozabili prvih žrtev v Posavju, krška Četa je bila izdana in uničena že julija 1941,novembra 1941 brežiška teta. .15 tisoč izseljenih s tega območja, množica pobitih, zaničevani!), pohabljenih... Ne smemo pozabiti duha uporništva v teh mladih fantih in dekletih, kajti ravno ta duh nas je vodil v osamosvojitev tudi leta 1991 Negujmo ga in se spominjajmo dogodkov, pustimo različno ideologijo, pokopljimo žc končno mrtve ter se posvetimo sedanjim in prihodnjim trenutkom. NOB je bil odpor proti zlu, ki hi nas kot narod izbrisal i zemeljske oble, bil je združitev različnih političnih opcij in OF kot vodilna organizacija je Slovence popeljala v boj. Res je, da je med odporom partija prevzeta dominantno vlogo, toda ali je bila to revolucija ali ni bila,o tem ne hi sodili Tudi zgodovinarji menijo različno, prevečkrat je mnenje odvisno od političnega nagnjenja in ne od zgodovinskih dejstev. Kaj narediti s kolaboracijo? Povsem jasno je, da si ožigosan, če prisežeš tujcu in z. njegovim orožjem preliješ domačo kri. takrat ni dvoma, si podaljšana roka okupatorja. Vojne je konec, zmaga, slavje, maščevanje. Povojni dogodki ponovno delijo Slovence, napake so bile. to je dejstvo, Vsak ima pravico do pravičnega sojenja, zagovora, svojega groba. Se enkrat poudarjam, pokopljimo mrtve in se spominjajmo dogodkov, ki nas morajo naučiti, da le složnega in enotnega naroda nihče ne more ukrotiti, uničiti. Zato je naša naluga, da mlade vodimo in učimo na zgodovinskih dogodkih, da zahtevamo od njih neki patriotizem, da se morajo naučiti himno, das starši izobešajo zastave ob praznikih, da oblast, pa kakršnakoli je, uvaja v šolske programe domovinsko vzgojo - ne izbirni predmet, temveč pri več predmetih: slovenski jezik, zgodovina, zemljepis, etika in družba.... da se počutijo Slovence in so na to ponosni. Tudi zaradi tega je treba ob obletnicah organizirali proslave in se s tem spominjati velikih dogodkov. Veteranske organizacije v Občini Krško (O/. ZR Krško, PVD Sever Posavjc, OZVVS Krško) so ponovno s skupnimi močmi in pokroviteljstvom Občine Krško 13. maja organizirale odmevno proslavo v počastitev 60. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter vrnitve izgnancev na njihove domove, Tako so dali svoj prispevek dogodkom v preteklosti. duhu uporništva in ponosa, ki mora živeti naprej RuMSmodlč Besedilo in foto: Srečko Pelric Veteran št.:27 Il.del Obiska iz sosednje Madžarske Julija sta bili na obisku na zgornjem Gorenjskem dve delegaciji madžarskih veteranov, ki ju |e spremljal predsednik OZVVS Murska Sobota Ludvik Jonaš. Delegacija iz Beosz Szekesfehervarja se je I. julija udeležila slovesnosti na platoju Karavanke v jeseniški občini ob odhodu vojakov JLA in zvezne milice s lega med na rudnega mejnega prehoda leta 1991. Dne I i. julija pa je v Domu veteranov v Radovljici delegacijo madžarskih veteranov, v kaleri so bili mdi člani vodstva državne veteranske organizacije, sprejel predsednik OZVVS Radovljica ■ Jesenice Janez Koselj, Predstavil jim je delo območnega združenja in dogodke leta 1991 ter jim izročil knjigo o dogodkih na zgornjem Gorenjskem v letih 1990 1991. RK Sedmo srečanje na tromeji ■Obdobje osamosvajanja Sloveni je je bilo obdobje največjega soglasja v slovenski zgodovini, zato učimo mlade, kaj je pomenila vojna za Slovenijo,- je na 7, srečanju veteranov pri Planinskem domu Tromeja nad Ratečami v občini Kranjska Gora IS. junija dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav. Na uomeji so se letos zbrali člani Policijskega veteranskega združenja Sever Gorenjska, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica -Jesenice, borčevske organizacije in drugi. Najprej sta jih pozdravila Tomaž Lavtižar, predsednik občinskega odltora veteranskega združenja Kranjska I 'kulturnem programu je nastopil tudi Veteranski ¡¡viski zbor (tura. in Drag» Zadnikar, predsednik Policijskega veteranskega združenja Sever Gorenjska. Ob tej priložnosti stajurc Žerjav in Janez Koselj v imenu Območnega veteranskega združ.enja Radovljica ■ Jesenice ob 1 i. obletnici ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite podelila priznanja pripadnikom Teritorialne obramlK- in drugim, ki so bili v letih 199U in 1991 pripravljeni sprejeti odgovornost pri osamosvajanju Slovenije. Prejeli so jih tisti, ki so doma branili orožje, pripadniki 21. alpskn-iiviilniškega voda, Skupine Grom 66 in enot Teritorialne obrambe. Skupaj je območno združenje pripravilo 42 priznanj. V imenu Policijskega veteranskega združenja Sever Gorenjska pa sta spominske make pripadnikom policije in upokojenim sodelavcem podelila Simon Vindiš iz kranjske policijske uprave in komandir kranjskogorske policijske postaje Vinko 0 to vit Med 68 prejemniki znaka ZA SLOVENIJO so ga na tromeji prejeli Zoran Jankoj, Marjan Čcr-ne, Gorazd Koblar. Marko Koprive. Izidor Koder. Slavko Mertelj, Florijan Radon, Mihailo itordeski, Darko Kejžar, Bojan Kordič. Borut Ptirkart. MiliČ Spasič. Marko Kopavnik, Vladimir MikeUč in Jure Žerjav. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Branka Smole, so nastopili Veteranski pevski zbor Območnega veteranskega združenja Radovljica-Jesenice pod vodstvom Franca Pod jeda, učenec in učenki mojstranske osnovne šole Luka Janša, Jana Tkalec in Eva Adamck ter Andreja in Tjaša Repinc s Koprivnikasdirami Veterani so se I. julija srečali tudi na mejnem platoju na llruširi ter zaznamovali 14. obletnico odhoda vojakovJLA in zveznih policistov s tega mejnega prehoda. RK Zanimiv izlet Julija je O OZVVS Veteran Nova Gorica organiziral izlet v Pompeji' in Mon te Cassino. Glede na letni čas so bili organizatorji t udeležbo zadovoljni, čeprav so, odkrilo povedano, pričakovali malo večjo družbo. Odpotovali so 7. julija zvečer in se naslednje jutro nastanili v Imlelit v Cassinu ler kar takoj odhiieli na ogled Monte Cassina Začeli so z velikim pokopališčem poljskih vojakov, ki so zavzeli samostan, kjer so imeli Nemci svojo utrdbo. Samostan je bil do lat porušen in tako niso videli veličastnih fresk, čeprav je bil do podrobnosti ponovno obnovljen. Vsekakor vredno ogleda. Zvečer so si ogledali Se mesto Cassino, ki leži pod samostanom Naslednji dan so večino dneva preživeli v Pompejih. Meslo jih je s svojo preteklostjo popolnoma prevzeto, da so si za ogled Vezuva vzeli le malo časa, pa vendar dovolj, da so si lahko zamislili moč lega vulkana, ko je |>o rtišil Pompeje. Tretji dan so se že po zajtrku odpraviti proti domu, vendar so se ustavili še v Humi Ogledali so si grobnico zadnjega papeža, katedralo in Trg sv. Petra ter poslušali nedeljski nagovor papeža vernikom. Za ogled mesta je dan vsekakor premalo, vendar bodo pozno jeseni organizirali nov izlel, da si bodo mesto lahko podrobneje ogledali. Domov so prispeli v poznih večernih urah, vendar veseli in zadovoljni i Izletom. Veselijo se že naslednjega in upajo, da ho spel dobro organiziran. Robert Berdon Notranjski veterani na Triglavu Tudi lelos so se veterani Notranjske z veseljem odzvali povabilu, da str udeležijo pohoda na Triglav, saj jim to pomeni spodbudo za preseganje naporov, počastitevdržavnili praznikov, druženje in prijateljevanje Iti promocijo notranjskega ohmočnega združenja. Dokaz tega je fotografija članov, ki so si vzeli čas tudi za -gasilskosliko-. Družba je bila prijetna, vzpon ne preveč zahteven in tudi druženje v koči na Planiki je bilo enkratno. Pri organizaciji prevoza in pohoda je notranjskim pohodu ikoni pomagalo tudi Poveljstvo sil Slovenske vojske, za kar se jim tudi zahvaljujejo. Vsi poitodniki iz bistriškega, postojnskega in cerkniškega konca pozdravljajo svoje kolege in VSE, KIJIH POZNAJO (lako namreč poslušalci lokalnega radia - Radia 9-1 ler NTR po navadi sporočajo pozdrave vsem, ki jih poslušajo). Vojko Štemhergar Kdo je naredil najboljšo veteransko salamo? Sekcija veteranov vojne za Slovenijo občine Šempeter-Vrtojba je ob dnevu veteranov 16. aprila v kinodvoraii v Šempetru pri Gorici pripravila drugo salamijado. Tekmovanja za najboljšo salamo ler druge stihomesnate izdelke se je udeležilo 28 tekmovalcev veteranov vojne za Slovenijo, predstavnikov veteranov Sever, predstavnikov zveze borcev, predstavniki krajanov Šempetra in predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije. Poleg siihoiuesnaiih izdelkov so udeleženci prinesli v oceno tudi več kol 25 vzorcev raznih žganih pijač. Tekmovalni del so si ogledali tudi predsednik ZWS Lisjak Srečko, župan Občine Šempeter - Vrtojba Dragan Valenčič ter številni svetniki občine in drugi gosije. Najprej je vse sodelujoče pozdravil predsednik sekcije Bogdan Potokar. nato pa župan Dragan Valenčič; omenil je, da i velikim zadovoljstvom spremlja takšne dogodke in se jili udeležuje, saj so dokaz, da se veterani v prostem času ukvarjajo tudi z drugimi stvarmi. Slavnostni govornik je bil predsednik veteranov vojne za Slovenijo polkovnik l.isjak Srečko, ki je vse sodelujoče najprej toplo pozdravil, jim zaželel veliko sreče v tekmovanju in predlagal, tla hi se lahko veteranska sa-lamijada razširila še na širše območje. Slavnostna podelitev priznanj je bila na proslav i iti zabavnem večeru oh dnevu veteranov 14. maja v Šempetru pri Gorici. Bogdan Potokar žt. 27 • avgust 2005 veteran saj so poleg rednih letnih nalog uvrstili še nove, na primer prvi družinski veteranski piknik, l>ili pa so tudi gostitelji 5, veteranskih ekipnih Športnih ij>er. Na fconni je predsednik OZVVS Koicvje najzaslužnejšim članom iu sponzorjem podelil bronaste plakete, se jim zahvalil za plodno sodelovanje ter izrazi) upanje, da se ho do liro sodelovanje nadaljevalo Darko Čop Dan 15. helikopterskega bataljona SV D:le 28. junija pred štirinajstimi leti sta pilot Jože Kalan in tehnik Bogo Su Star na Golteh predala helikopter jugoslovanske vojske enotam TO Velenje. Prav ta dan pa je na pobudo 00 ZVVS Velenje tudi dan helikopterskega bataljona SV. Letos so 7. letališča v l.ajšah pri Šoštanju takratni udeleženci s helikopterjem congar poleteli na Golte. Ob spominski plošči, na kateri je ta pomembni dogodek uuli opisan in ki je bila postavljena na pobudo GeneralšlabaSlovenske vojske in 00 ZVVS Velenje ob deseti obletnici dogodka, so jih pričakali predstavniki IS helikopterskega bataljona, ki jih je vodil poveljnik Srečko llabjanič. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci udeleženci Mesta mladih iz Šoštanja, so vsi tisii, ki so sodelovali pri prevzemu helikopterja in njegovem skrivanju do odhoda JA iz Slovenije, prejeli spominske znake Golte 91. Dobitniki makov so pilot Jože Kalan, tehnik Bogo Šošter, družina Juvan, družina Kezoničnik. Franc Kačičnik, Viktor Vincenc Vipave, Jožef Kukovičič, Janko Obšteter, Bojan Zaljuberšek, Vito Canč, Slavko Ko-renif. Marjan Hudej. posmrtno Jože Prislan. Marjan Finkšt, Marko Zidam, Franc Vovk, Nadan Gusič in Dušan Žerjav. Po končani slovesnosti so prisotne s prigrizkom prijetno presenetili predstavniki KTCGolle. Predstavniki I i. HE8, ameriškega letalstva, ki so bili takrat na usposabljanju, in dobitniki spominskih znakov so se poleni vrnili v Lajše ter obujali spomine in kovali načrten prihodnjem sodelovanju. Dušan AJInik Domov po slovenskem ozemlju Na Golteh je nastala I ml i ta skupinska fotografija. Prihod gostov po novi cesti mi domačijo Cmagerjevih Končno, tudi z nemajhno pomočjo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer, sta Adolla in Marije Cmager na Razkrižju I i. junija dočakala slavnostno odprtje slovenske ceste do domačije. Do tega dne so morali domačini, njihovi obiskovalci, zdravniki in veterinarji dvakrat prečkati mejo, da so lahko po hrvaškem ozemlju lahko prišli do domačije Razkritje št. 4K. Danes se lahko vsi pripeljejo po slovenskem ozemlju. Adolfin Marija sta morala v štirinajstih letih po končanih bojih ludi okrog njihove domačije, ki je med vojno dala streho z vsemi uslugami tudi PD-vodu, vložiti ogromno truda, energije in ludi zdravje, da so končno pri šli do ceste. Ne smemo pozabiti na prizadevanja župana Občine Razkrižje Stanka Ivanušiča. Tudi predsedstvo OZVVS Ljutomer se je polno angažiralo, da bi naša veterana prišla do ceste po slovenskem ozemlju. Zahteve in prošnje smo pošiljali vsem pristojnim ministrom, predsedniku vlade, predsedniku državnega zbora, pomurskim poslancem, varuhu človekovih pravic in še mnogim drugim, Ponujali smo pomoč vohliki udarniškega dela za vsa zemeljska dela,navoz gramoza in drugo. Država naj hi zagotovila le denarna sredstva za preostal material. Generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman je obljubljal celo delovno brigado mariborskih študentov. Filmi odgovor smo prejeli le od takratnega ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika. Čeprav smo prejeli ¡cen odgovor, nas je zelo razveselil, saj nam je minister Potočnik zagotovil, da so sredstva za cesto zagotovljena. Družina Cmager se jc po odprtju ccslc zelo izkazala, saj je pripravila pogostitev za vse udeležence slavja. Za ves trud in zasluge, da so Cmagerjevi prišli do ceste, je zveza županu Občine Razkrižje podelila spominsko plaketo ZVVS. Marko Milic Priznanja ob obletnici ustanovitve MSNZ Letos mineva 1 i lei od ustanovitv e Manevrske strukture Narodne zaščite, Konec septembra 1990 je bilo v Sloveniji 1 j pokrajinskih štalmv MSNZ in 62 občinskih štabov MSNZ, v katere je bilo Vključenih približno 11 .000 pri padnikov. Ob tej priložnosti so v petek, 3. junija, v Radovljici na slovesnosti Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice podelili tudi priznanja območnega združenja 7,a delo v letih 1990 in 199 J Združenje, ki ima že več kot 1000 članov, se je odločilo, da podeli 56 priznanj: 10 priznanj nosilcem znaka MSNZ. 2-t priznanj pripadnikom H. alpsko-izvidniškega voda Teritorialne obrambe Radovljice, ki so prejeli osebno oborožitev s strelivom konec novembra 1990 za varovanje naborne evidence. Ki priznanj poveljnikom in članom poveljstva TO za uspešne priprave 111 delovanje dežurnih enot radovljiške Teritorialne obrambe od I. decembra 1990do 11. junija 1991 lerfc priznanj posameznikom, ki so imeli v letih 1990 in 1991 tajna skladišča orožja na območju občine Radovljica. to so Samo Finžgar. Vinko Fister. Franc Janša, Cveto Kolnian, Simon Markelj in Boštjan Sokllč. Na slovesnosti sta spregovorila Peter Zupan, v osamosvojitveni vojni poveljnik gorenjske Teritorialne obrambe, Janez Smole, leta 1991 poveljnik Območnega Štaba Teritorialne obrambe Jesenice - Radovljice, in Janez Ko-selj. predsednik Območnega veteranskega združenja Radovljica - Jesenice. V kulturnem programu je zapel veteranski pevski zbor pod vodstvom Franca Podjeda, ki je prvič zapel ludi pesem Hoj Črtomira, s katero so se 4. junija predstavili na območnem srečanju odraslih pevskih zborov v avli radovljiške graščine. KK st. 27 • avgust 2005 Veteran