lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
RADIOPTUJ
89,8»98,2»io4,3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah
Gorišnica •
Gradbišča se selijo v obdravske vasi
O Stran 2
Aktualno
Podravje • Akcija Tradicionalni slovenski zajtrk
O Stran 3
Kronika Podlehnik • Kaj
j\ seje dogajalo za občinskimi zidovi? O Stran 24
Ptuj, petek, 23. septembra 2011
letnik LXIV • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Slovenija • Evropski teden mobilnosti
Delaj zase, ne za svoj avto
»Potujmo drugače« je bila osrednja tema letošnjega desetega Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra. Prizadevanju za okolju prijaznejše načine mobilnosti se je pridružil tudi Ptuj.
Šport Nogomet •
Reprezentanca U-19 v petek na Ptuju z Belgijci
O Stran 11 Rokomet •
Prvoligaša v osmino finala Pokala Union
O Stran 12
Vse občine so zaprle del svojih ulic za avtomobile in izvedle različne ukrepe, da bi tako spodbudile hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza, torej energetsko učinkovite ter okolju, zdravju in denarnici prijazne načine mobilnosti. Geslo Potujmo drugače poudarja alternativne načine pogona vozil z namenom, da se zmanjša naša odvisnost od nafte. Sporočilo letošnjega evropskega tedna mobilnosti je povsem enostavno: Učinkovito ravnajmo z energijo. Prizadevanja organizatorjev gredo v smeri zmanjšanja porabe energije, omejitve porabe derivatov nafte in manj onesnaževanja okolja. Svoj delček k mozaiku ekološke ozaveščenosti so prispevali tudi v občini Ptuj. Včeraj se je namreč za nekaj časa spremenila podoba mesta, namesto z avtomobilom pa se je marsikdo peljal s kolesom.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Starošince • Že petič zahvala polju
Letos tudi kraške in istrske dobrote
Turistično društvo občine Kidričevo je v sodelovanju s krajani Starošinc letos pripravilo že peto etnografsko-turistično prireditev Zahvala polju; za nekaj primorske svežine ter omamen vonj po istrskih in kraških dobrotah je tokrat poskrbela ekipa gostov iz Ilirske Bistrice in Brkinov.
Hajdina • Pred praznikom
Prireditve že potekajo
V občini Hajdina so že pričeli prireditve ob letošnjem občinskemu prazniku.
Že ob prihodu je obiskovalce pred prireditvenim šotorom pričakal domiselno
izdelan aranžma iz jesenskih pridelkov, ob njem pa velik pozdravni napis. Za raznoliko
Foto: M. Ozmec
in nadvse pestro dogajanje v šotoru in ob njem so s predstavitvijo različnih dejavnosti in domače obrti poskrbeli otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kidričevo - enote Cirkovce, ki so v delavnicah ustvarjali izdelke iz kmetijskih pridelkov, in mnogi ustvarjalci s svojimi izdelki in pridelki. Pripravili so tekmovanje v kuhanju krompirjevega golaža, razglasili naj kmetijske pridelke za leto 2011 ter izročili priznanja za najlepše urejeno okolico v občini Kidričevo.
O Več v torkovi številki.
M. Ozmec
Letos se bo zvrstilo veliko dogodkov na športnem in kulturnem področju. Športne prireditve so se začele z občinskim prvenstvom v golfu, nadaljevale pa se bodo s tekmovanji v ribolovu, tenisu, malem nogometu, šahu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju na glinaste golobe in karateju. Ob tekmovalnem delu bo poskrbljeno tudi za rekreativno kolesarjenje, izvedli pa bodo tudi nočni pohod za planince. Organiziran bo tudi dan otroške nogometne šole.
Na področju kulture je predvideno tradicionalno tekmovanje pod naslovom Štajerska frajtonarica v organizaciji KD Valentina Žumra Hajdoše, večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi v Skorbi, prireditev Pra-
znujmo s pesmijo v organizaciji ZKD občine Hajdina in koncert ženskega pevskega zbora iz Ukrajine v cerkvi sv. Martina.
Zaključna prireditev občinskega praznika bo potekala podobno kot v preteklih letih na dveh lokacijah: v cerkvi sv. Martina in prireditvenem šotoru pred občinsko stavbo.
Tradicionalno bo izvedena prireditev Iz mošta vino, pridi na Hajdino z imenovanjem občinskega kletarja. Ta prihaja letos iz naselja Gerečja vas, ki bo tudi poskrbela za pomoč pri sami prireditvi. Tamkajšnji vaški odbor Vaški odbor je za kletarja predlagal Franca Dre-venška, tako da ostaja samo še uradno potrditev s sklepom občinskega sveta.
Gorišnica • Podpisana pogodba za modernizacijo ceste
Gradbišča se selijo v obdravske vasi
Župan občine Gorišnica Jože Kokot je minuli teden z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom podpisal še eno v nizu pogodb za modernizacijo ceste Muretinci-Gorišnica.
„Gre za dobre tri kilometre ceste od kanala v Gorišnici do Muretincev, kjer so se dela zdaj že začela. V prvi fazi letos bomo cesto razširili, naredili kolesarske poti in javno razsvetljavo ter po vozišču nasuli grob asfalt. V drugi fazi, po končanih predvidenih položitvah kanalizacijskih sekundarnih vodov, pa bomo cestišče preplastili s finim asfaltom. Pogodbena vrednost del 482.000 evrov, približno polovico sredstev smo dobili po razpisu Za razvoj vasi, drugo polovico pa bomo zagotovili iz lastnega proračuna. Omenjena cesta bo tako, zaradi načrtovane kanalizacije, povsem dokončana naslednje leto," je najprej povedal župan Kokot.
Kanalizacijsko mrežo v obdravskih gorišniških vaseh naj bi po besedah župana začeli urejati naslednje leto. Gre za že znan projekt druge faze skupnega konzorcija občin, v okviru katerega naj bi kanali-
Uvodnik
zacijo gradili v občinah Mar-kovci in Gorišnica ter deloma v Ptuju. Sklep ministrstva za okolje in prostor (MOP) za sofinanciranje projekta naj bi občine po zagotovilu odgovornih prejele čez dober mesec. „Tudi padec vlade tega projekta in sklepa okoljskega ministrstva ne bi smel ogroziti. V naši občini smo odločeni kanalizacijo urediti in bomo to realizirali. Res pa je, da v takšen model izvedbe, kot je bil v prvi fazi, ne bomo več šli. Zahtevali bomo, da se skupen projekt razdeli na občinske segmente, za svojo občino bomo pripravili ločen razpis in izbrali svojega izvajalca," pojasnjuje župan, ki v teh dneh še vedno rešuje zadnje težave pri novi čistilni napravi v Zamušanih: „Sedanje težave z našo čistilno napravo so posledica stečaja glavnega izvajalca izgradnje kanalizacije v konzorciju občin iz prve faze. Pri nas so bila vsa dela
Milijoni za padle politike
Da je naša vlada padla in da imamo do nadaljnjega vlado, ki opravlja le tekoče posle, je od torka že stokratpreglodana novica. Veliko bolj v ospredju so vprašanja in ugibanja, kaj se bo zdaj zgodilo: ali bo mogoče v enem od treh možnih poskusov izvoljen in potrjen kakšen novi mandatar ali bodo res predčasne volitve. Tehtnica se vsako uro hudo bolj nagiba k drugi možnosti.
In ko bodo predčasne volitve, sedanjih ministrov na svojih položajih ne bo več, prav tako bo zelo verjetno zapustila poslanske klopi vsaj polovica od 90 sedaj še tamkaj sedečih predstavnikov ljudstva. Izvoljeni bodo novi obrazi, ki jih bo treba seveda primerno plačati, kar ni sporno. Zanimivo pa se je poigrati z milijonskimi številkami, ki jih bodo v obliki nadomestil lahko izkoristili naši bodoči bivši ministri in poslanci. Če gremo po vrsti: Pahor skupaj z vsemi trinajstimi ministri ima tako kot poslanci pravico do polnega nadomestila v višini plače za obdobje enega leta, če prej ne dobijo svoji izobrazbi ustrezne službe. Mesečno stanejo premier in ministri, upoštevajoč samo plačo, dobrih90.000 evrov. Izplačilo nadomestil zgolj v enem letu tako nanese milijon evrov za bivše ministre.
In če se poigramo še s poslanci in ugibamo, da jih ne bo ponovno izvoljenih polovica, to pri eni povprečni plači poslanca, ki znaša 4500 evrov, pomeni skupno v enem letu koriščenja nadomestila več kot 2,4 milijona evrov. Torej skupaj okoli 3,5 milijona evrov iz državne blagajne za bivše ministre in poslance, ki so očitno v tekočem mandatu izgubili vso podporo ljudstva. Pa če so ministri morali biti vsaj besedno delovni, marsikateri poslanec - razen da se je občasno pojavil na delovnem mestu - ni delal praktično nič! In ravno takšni ne bodo več izvoljeni, plačevali pa jih bomo mastno še precej časa. Saj za tiste najglasnejše poslance ni strahu, da ne bodo izvoljeni še v četrti ali celo peti mandat...
No, upati je, da se bo vsaj večina sestreljenih politikov čim hitreje zaposlila in se bo znesek zmanjšal vsaj na pol. Sicer pa tudi to ni nobena tolažba, ker je pričakovati, da bodo delo dobili v javnem sektorju ...
Simona Meznarič
... ..«_......
. -
Letos in drugo leto bo glavna naložbena dejavnost občine potekala v obdravskih vaseh: modernizirala se bo cesta Gorišnica-Muretinci (na posnetku), nato sledi še izgradnja celovite kanalizacijske mreže s čistilno napravo v Forminu.
sicer uspešno zaključena, pri poskusnem obratovanju čistilne naprave pa se je pokazalo nekaj manjših napak, ki jih je treba popraviti. Žal vse doslej ni prišlo do dogovora, kdo bo projekt izvedel do konca, zato smo morali počakati tudi mi. Zdaj kaže, da bo novi izvajalec vendarle zadeve speljal do konca. Kot rečeno, gre pri nas za nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih bomo zdaj bodisi
preko tega novega izvajalca bodisi v lastni režiji rešili, saj gre za manjši znesek, med 50.000 in 60.000 evri. Absolutno pa bomo vse dokončali do konca oktobra, ko moramo imeti zaključene situacije za ta projekt, sicer nam lahko sledi zahtevek za vračilo evropskega denarja. Tega si ne bomo privoščili, zato pravim, da bomo v najslabšem primeru pač sami plačali izvedbo zadnjih
popravkov na čistilni napravi! Z županom Kidričevega, kjer je podobna situacija, sva glede tega enotnega mnenja in bova postopala enako!"
Idejni projekti za športni center že pripravljeni
Sicer pa se v Gorišnici zdaj zaključujejo dela na cesti skozi
Moškanjce, kjer so cesto prav tako razširili in uredili fizično ločeno (s pasom zelenice) kolesarsko stezo in postavili javno razsvetljavo. „V načrtu za letos je še ureditev strmega klanca ceste v Tibolcih. Gre sicer za krajši, a zelo zahteven odsek v dolžini slabih 400 metrov, ki bo zahteval predvidoma med 80.000 in 100.000 evrov, denar pa bomo v celoti zagotovili iz občinskega proračuna."
V zaključni fazi pa je tudi izdelava občinskega prostorskega načrta, ki je nujen za nadaljnji razvoj občine in nove naložbe: „Študija poplavnih območij je že dokončana, predvidevam, da bo javna razgrnitev proti koncu letošnjega leta in prostorski plan potrjen spomladi naslednje leto. In potem bomo, takoj po zaključku izgradnje kanalizacije, začeli urejati velik športni center za vrtcem in šolo. Idejni projekti so že narejeni, načrtuje pa se veliko nogometno igrišče z atletsko stezo, več manjših pomožnih igrišč, velika pokrita tribuna s 500 sedeži in prostori za več društev ter seveda večje parkirišče," je o prihodnjih načrtih občine povedal Jože Kokot in še dodal, da bo ureditev športnega centra zahtevala najverjetneje okoli pet milijonov evrov, ki jih bodo lahko deloma zagotavljali sami iz občinskega proračuna, saj bodo vse ostale velike naložbe, kot so kanalizacija in ceste, že končane, računajo pa tudi na pridobitev denarja iz bodočih razpisov.
SM
Kidričevo • Ponovno obudili delovanje tržnice
Pestra ponudba domačih pridelkov
V skrbi za poživitev aktivnosti in oskrbe krajanov z zdravimi, domačimi pridelki so v občini Kidričevo ponovno obudili delovanje krajevne tržnice; na asfaltnem platoju ob nekdanji pekarni bo za sedaj odprta vsako soboto, pripravljajo pa tudi spremljevalne prireditve.
Na prvem tržnem dnevu, ki so ga pripravili na pobudo občine Kidričevo v soboto, 17. septembra, so se od 9. ure dalje predstavljali ponudniki lastnih blagovnih znamk in lastnih kmetijskih pridelkov z območja te občine. Svoje pridelke in izdelke so ponujali ekološka kmetija Jožeta Kušar-ja iz Šikol, Kmetija Zajc, pekovske izdelke iz domačega testa je ponujala Marija Metličar, domače mesne izdelke mesarstvo Lah in kmetija Pišek, domače bučno olje in kmetijske pridelke kmetija Franca Planinška iz Pleterij ter kmetija Goričan iz Cirkovc, vse obiskovalce pa so pogostili tudi z domačim sadnim sokom.
Tržnico je ponovno odprl kidričevski župan Anton Le-skovar, ki je poudaril, da se zadnje čase veliko govori o zdravi domači prehrani in o tem, da so domači izdelki bolj zdravi kot kupljeni v trgovinah, ki jih pridelujejo z intenzivnimi postopki kmetovanja. Čeprav
na oko niso tako blesteči kot na policah veleblagovnic, pa so domači izdelki zagotovo bolj zdravi, saj je uporaba fi-tofarmacevtskih sredstev na domačih njivah in vrtovih zagotovo bistveno manjša.
Tržnica v Kidričevem bo odslej odprta vsako soboto dopoldne, na njej pa lahko svoje izdelke ponujajo vsi kmetovalci ali vrtičkarji, ki si bodo pred tem pridobili soglasje oziroma svoj ID na občinski upravi v Kidričevem. Da bi ponovno obujena tržnica pritegnila čimveč pozornosti krajanov in obiskovalcev, bodo enkrat mesečno dogajanje popestrili z raznimi prireditvami. Po županovih besedah bodo že v kratkem pripravili kostanjev piknik, v naslednjem mesecu bo na vrsti veselo martinovanje, pred novoletnimi prazniki pa bodo na tržnici v Kidričevem pripravili še predpraznični božični sejem.
Sicer pa so sobotno dogajanje na asfaltnem platoju ob
Parku mladosti popestrili s kulturnim programom: na frajtonarice so zaigrali harmonikarji iz Kungote, vzgojiteljice iz vrtca Kidričevo in Cirkovce pa so pripravile otroške delavnice, na katerih so skupaj z malčki izdelovali izdelke iz kmetijskih pridelkov, v glavnem iz buč in krompirja. Malčki so si lahko privoščili tudi atraktivno vožnjo v lese-
nih vozičkih na pasjo vprego, kajti z bernskimi planšarji se je predstavila skupina vzgojiteljev čistokrvnih psov te švicarske pasme pod vodstvom registrirane vzgojiteljice Danice Kaiser iz Spodnjih Jablan pri Cirkovcah. V prikupni nagradni igrici pa so lahko otroci skupaj s starši ali skrbniki po parku iskali krompir.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na prvem tržnem dnevu so svoje domače pridelke in izdelke ponujali na osmih različnih stojnicah.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Slovenija • Zakulisja akcije Tradicionalni slovenski zajtrk
Razkorak med teorijo in prakso
Kmetijski minister Dejan Židan kot največjo akcijo promocije domače hrane napoveduje tradicionalni zajtrk, ki naj bi se 18. novembra zgodil po vseh šolah in vrtcih v Sloveniji. Toda eno je teorija oziroma zgolj reklama, nekaj čisto drugega pa praksa oziroma dejanska uvedba hrane slovenskih kmetov na jedilnike javnih zavodov.
bodo spremenili razpisni in sanitarni pogoji za kmete ter poeno-	foio sm
stavila birokracija.	Mleko domačih kmetov kupuje le ena šola v Sloveniji, pa še ta preko pogodbe z mlekarno...
Na dejstvo, da zgolj reklamiranje domače hrane nikakor ne bo dovolj, da se na tem področju res kaj premakne in da bodo pridelki domačih kmetov res tudi vsakodnevno na krožnikih otrok, opozarja tudi vodja svetovalne službe na KGZ Ptuj Peter Pribožič: „Naša svetovalna služba ima s tem projektom ogromno dela, želimo pa ob tem opozoriti na problematiko prodaje pridelkov javnim zavodom. Sramotno je, da se po vseh prizadevanjih v Sloveniji lahko pohvalimo, da je v shemi šolskega mleka samo ena osnovna šola v lanskem letu uporabila možnost oskrbe z domačim mlekom.."
Gre za šolo v Rogaški Slatini, kjer se je ravnateljica sama zelo angažirala in je šola sklenila pogodbo z mlekarno. Mleko za otroke mora biti namreč pasterizirano, česar pa kmet ne more sam, zato se mleko pač posreduje preko mlekarne, ki izvede pasterizacijo. V ptujskem okolju bi šole in vrtci lahko ravnali enako, morda bi lahko sklenili pogodbo tudi z zadrugo, ki bi poskrbela za pasterizacijo. Sicer pa prav v tem obdobju tečejo pogovori okoli tega, da bi paste-rizacijo lahko opravili kar v šolskih kuhinjah, s čimer bi se izognili veliko nepotrebne logistike. Navsezadnje postopek segrevanja mleka na določeno temperaturo ni zahteven in bi ga v sodobno opremljenih šolskih kuhinjah zlahka izvedli. Poanta je namreč v tem, da naj bi mleko od kmetov prišlo direktno v šole in vrtce," je povedal Stane Levart.
„Tradicionalni zajtrk bo foto reklama za ministre ..."
Peter Pribožič se tudi strinja, da bi bila najoptimalnej-ša rešitev prav pasterizacija mleka v kuhinjah javnih zavodov, sploh v našem okolju, kjer je znano, da člani ptujske Mlekarske zadruge pridelujejo najkakovostnejše mleko v Sloveniji. Kmetije z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi pa bi lahko v javne zavode prodajale tudi druge izdelke iz mleka, od namazov do sirov.
„Tudi pri šolskem sadju in zelenjavi slika ni bistveno drugačna, saj domače sadje in zelenjavo odkupuje le nekaj šol na območju UE Ptuj, čeprav smo se na to predstavitev v naši službi učinkovito pripravili.
Smo v času trgatve slovenskega grozdja, pa ni osnovne šole ali vrtca, ki bi izvedla javno naročilo za odkup domačega grozdja od kmetij. Zakaj slovenski rumeni muškat ne bi bil primeren za uporabo v
šolah in vrtcih? Ali je res zveličavno namizno grozdje iz Makedonije , Južne Afrike in držav Južne Amerike, domačega pa ne spustimo v javne zavode?!"
Pribožič ob tem pravi, da je razlogov za tako slabo prodajo domače hrane v javne zavode več, in dokler ne bodo odpravljeni, tudi tovrstne akcije 'tradicionalnih slovenskih zajtrkov' ne bodo obrodile sadov: „Tradicional-ni zajtrk bo izpadel za slikanje ministrov in politikov za medije na račun kmetij, ki naj bi darovale svoje pridelke." Da bo kmet namreč daroval svoje pridelke, je precej nerealno, saj jih za preživetje mora prodati - daruje lahko seveda z veseljem enkrat, za namen reklame, toda za tem mora potem stati posel, kar pa je težko izvedljivo: „Na Ptuju sem minuli teden že govoril z ravnateljico vrtca na temo tradicionalnega zajtrka in naročanja domače hrane v javne zavode ter ugotovil, da je celotna procedura izjemno zbirokratizirana in zapletena ter pravzaprav na-
perjena proti kmetu, ne pa da bi mu omogočala odpreti vrata javnega zavoda!"
Pribožič pojasnjuje, da sistem javnih naročil malih vrednosti, ki ga v tem primeru morajo izvesti zavodi, zahteva veliko dodatnega dela za zaposlene, saj morajo zbrati najmanj tri ponudbe za vsak izdelek, poleg tega je treba sklepati pogodbe z vsakim izbranim ponudnikom za določeno vrsto sadja, zelenjave itd. posebej. Zato je seveda bistveno enostavneje izbrati večjo trgovsko verigo, s katero se nato sklene ena pogodba za (lahko) vse vrste sadja in zelenjave, večinoma pa so tudi cene takšnih veletrgo-vskih ponudnikov nižje.
Neustrezni sanitarni
■	■	■	m ■■
in razpisni pogoji, preveč birokracije
„To pa je le en vidik te težave z uvedbo domače hrane v javne zavode. Druga težava so nenormalno strogi sanitarni pogoji in drugi predpisi za kmete, problematični pa so velikokrat tudi kriteriji razpisov, ki dajejo prednost cenovno najugodnejšemu ponudniku. Absolutno bo treba poenostaviti vso zahtevano birokratsko proceduro in papirologijo, pa tudi sanitarne zahteve. Šele potem bodo ustvarjeni pogoji za lažjo dobavo doma pridelane hrane v vrtce in šole. Vsekakor je treba jasno povedati nekaj: če res gre za akcijo promocije in uvedbe doma pridelane hrane v javne zavode ter krajšanje poti, mora biti model razpisov za male vrednosti drugačen, kot je zdaj! Sicer je vse zaman!"
Kot še pravi Pribožič, pa v opevani akciji promocije domače hrane preko t. i. tradicionalnega zajtrka vidi
vsaj možnost povezave med vrtci in šolami v prodajnem smislu: „Prav bi bilo, če bi ta akcija prinesla konkretne rezultate, kar pomeni, da bodo proizvajalci mleka, ki se bodo promovirali na ta dan, potem tudi res lahko prodali mleko direktno v zavode. In da se promovirajo pridelovalci sadja, ki bodo jutri prodajali sadje in sokove v osnovne šole. Da se promovirajo kmetije s predelavo živil rastlinskega in živalskega izvora za prodajo v javnih zavodih. Če bomo to povezali, potem vidim smisel organizacije tradicionalnega slovenskega zajtrka."
Kar pa bo, vsaj zaenkrat,
težje izvedljivo. Sam minister Židan je namreč javno priznal, da ga je krepko sesulo, ko je bil po razpisu za dobavo majhnega deleža eko hrane v ponudbi kuhinje državnega zbora izbran en sam domač proizvajalec, vsi ostali pa so oddaljeni vsaj 100 kilometrov ali več. In kot je še dejal, v tem ne vidi nobenega smisla, zato je o svojem nestrinjanju že obvestil Pahorja. A premier se v teh dneh gotovo ukvarja s kakšnimi precej drugačnimi temami, kot je vprašanje, ali bo na krožniku dobil eko krompir iz Slovenije ali sosednje Avstrije ...
SM
Tradicionalni slovenski zajtrk
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, katere člani so že pred petimi leti enkrat letno obiskali šole in vrtce, otrokom podarili med in jim pripravili sladki zajtrk. Letos je akcija dobila širšo razsežnost; pridružil se ji je Inštitut za varovanje zdravja RS, vključili pa so se tudi ministrstva za zdravje, šolstvo in kmetijstvo ter druge organizacije.
Osnovni cilj projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo se mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za širše okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širšega okoljskega pomena.
Vsi vemo, da je redno zajtrkovanje del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Znani so pozitivni učinki na zdravje pri uživanju zajtrka že 4- do 5-krat na teden, saj se izboljšata zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani.
Kaj vse vsebuje tradicionalni slovenski zajtrk? Naštejmo nekaj možnosti slastnega in predvsem zdravega tradicionalnega slovenskega zajtrka:
-	črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko,
-	ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj,
-	ovsen kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj,
-	prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška,
nesladkan čaj,
-	mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj,
-	polnozrnat kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj,
-	polbel kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj,
-	polenta z mlekom, slive ali kaki,
-	ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda.
Predlagano sadje in zelenjavo seveda lahko nadomestite z drugimi vrstami sezonskega sadja ter zelenjave. Pa dober tek!
Zavrč • Župan in svetniki prisluhnili potrebam občanov
Zagotovili bodo dodatnih 70.000 evrov
V občini Zavrč so zadovoljni z varnostjo ob polletju, saj opažajo upad kaznivih dejanj na vseh področjih; so pa znova prisluhnili potrebam občanov, saj bodo subvencionirali cene mesečnih vozovnic dijakom, študentom ter zagotovili dodatnih 70.000 evrov za ureditev cest.
Na 10. redni seji sveta občine Zavrč v torek, 13. septembra, so svetniki ugodno ocenili varnost v občini Zavrč v prvem polletju letošnjega leta, zadovoljni pa so tudi z doseženimi rezultati Policijske postaje Gorišnica v tem času, ki sta jih na občino posredovala komandirka Otilija Medved in pomočnik Igor Belšak. Župan Miran Vuk in svetniki so bili s stanjem na področju javne in prometne varnosti v občini upravičeno zadovoljni, saj so pokazatelji varnostne situacije ugodni, opažajo celo rahel upad dogodkov praktično na vseh področjih policijskega dela. Iz poročila je razvidno, da so policisti ob polletju obravnavali manjše število kaznivih dejanj kot v enakem obdobju lani, tudi na področju javnega reda in miru so izvedli manj ukrepov, na področju prometne varnosti so obravnavali sedem prometnih nesreč, v katerih sta bili dve osebi telesno poškodovani, kar je manj kot v enakem obdobju lani, izvedli so tudi manj represivnih ukrepov, pa tudi na območju državne meje je bilo manj ilegalnih prehodov.
Ko so se lotili ponudbe prevozniškega podjetja Veo-lia transport za znižanje cen mesečnih vozovnic, se je župan Miran Vuk zavzel za to, da bi študentom, dijakom in drugim občanom, ki se vozijo redno na delo v mestna središča, zagotovili čim boljšo rešitev, zato je predlagal, da ponudbo temeljito pretehtajo, preučijo vse možnosti in jih prilagodijo dejanskim
razmeram v občini, sicer pa ugotovil, da je Veolia uspešen evropski gigant na področju prevozništva in transporta. Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele je pojasnila, da je večina občin, razen videmske in majšperške, ponudbo Veolie o subvenciji mesečnih vozovnic že sprejela, čeprav ni čisto v skladu s predpisi. Če bi predlog sprejeli tudi v občini Zavrč, bi to pomenilo, da bi morali vsak mesec prevoze subvencionirati oziroma Veolii plačati okoli 840 evrov, saj so avtobusi na progi proti Zavrču običajno na pol prazni, tisti, ki se z njimi prevažajo, pa običajno nimajo drugega prevoznega sredstva in so vezani na avtobus. S pripombo, da bodo od Veolie transport zahtevali redna mesečna poročila o opravljenih prevozih oziroma o številu prodanih vozovnic, so predlog prevozniškega podjetja soglasno potrdili, svojo dokončno odločitev o tem pa bodo podali po zaključku poskusnega obdobja, ki bo na predlog Veolie trajalo do konca letošnjega leta.
V želji za čim hitrejši razvoj na področju turizma v Halozah so brez pripomb potrdili tudi nov, dopolnjen predlog trase Vinske turistične ceste, ki ga je svetnikom predstavil Dušan Rojko. Dosedanjo traso so dopolnili s ponudbo gostišča Švabovo, turistične kmetije Dve lipi v Korenjaku ter Ranča Budigan. Gostišče Švabovo v Hrastovcu uradno še ne obratuje, pričakujejo pa, da se bo kmalu predstavilo z novo ponudbo.
Foto: M. Ozmec
Završki župan Miran Vuk (levo) je skupaj z občinskimi svetniki tudi tokrat prisluhnil potrebam krajanov s tega območja Haloz.
Svetniki za manjše cestne investicije
Ko je predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorberk župana in
svetnike seznanil, da so na zadnji seji občinskega odbora prisluhnili pobudam in predlogom krajanov za ureditev posameznih manjših odsekov lokalnih cest ali javni poti in
da bo po dosedanjih izračunih za vse predlagane manjše investicije potrebnih okoli 70.000 evrov dodatnih sredstev, so predlog odbora v celoti podprli.
■ • ,• » s ss
Foto: M. Ozmec
Podjetje Asfalti iz Ptuja je prejšnji teden pričelo zemeljska dela za modernizacijo javnih poti na Goričaku.
Med drugim smo slišali, da je v kuhinji in jedilnici na osnovni šoli v Zavrču po vsej verjetnosti že med počitnicami počila vodovodna cev, pri čemer je v slabih dveh mesecih izteklo okoli 280.000 kubičnih metrov pitne vode. Ker imajo urejeno zavarovanje vseh škodnih primerov, pričakujejo, da bo glavnino nastale škode in tudi sanacijo povrnila zavarovalnica. Prvi ogledi nastale škode kažejo na to, da bo treba v šolski kuhinji, jedilnici in na delu hodnika popolnoma odstraniti vse premočene in razpokane talne obloge (z estrihi vred) ter jih zamenjati z novimi.
Da so se v prizadevanja za večjo varnost šolarjev ob pričetku novega šolskega leta uspešno vključili tudi v občini Zavrč, je zatrdil predsednik občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kelc, ki je županu in svetnikom pojasnil, da so se aktivno vključili v akcijo Varna šolska pot. Že med počitnicami so nabavili 10 opozorilnih tabel z napisi Otroci na cesti in Šolska pot ter jih postavili na vse tiste odseke cest, ki so za šolarje najnevarnejši. Prve šolske dni so za varnejšo pot šolarjev skrbeli policisti, starši šolarjev, pa tudi babice in dedki. Župan Miran Vuk pa je svetnike seznanil tudi z nadaljevanjem prizadevanj za ureditev vaškega jedra v Zavrču in na Goričaku, kjer sočasno načrtujejo ureditev pločnikov in javne razsvetljave.
M. Ozmec
Podlehnik • Dela v polnem teku
Nov asfalt, plazovi pa nesanirani
V občini Podlehnik, kjer so v tem mesecu začeli gradnjo novega vrtca in gradnjo 3,5 kilometra kanalizacijskega voda, hkrati urejajo tudi nove, krajše odseke cest po različnih naseljih.
„Izgradnja vrtca trenutno teče v terminskem planu, kot smo si ga zadali. Gradbena dela izvaja podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, v teh dneh pa se bo betonirala temeljna plošča. Računamo, da bomo do zime vrtec postavili do prve gradbene faze, se pravi pod streho, za kar bomo letos namenili okoli 400.000 evrov. Dela se bodo, kot je znano, nadaljevala naslednje leto in jeseni bi morala biti vrteška stavba pripravljena za prihod otrok v varstvo," je o največjem gradbišču v središču občine povedal župan Marko Maučič in dodal, da tudi izgradnja kanalizacijskega voda ob cesti, ki vodi od Vidma skozi
center, teče brez težav. Dela je po razpisu dobilo Cestno podjetje Ptuj, ureditev kanalizacijske mreže pa bo zaključena naslednje leto s postavitvijo manjše čistilne naprave.
Tik pred izdajo uporabnega dovoljenja je tudi že nova mrliška vežica na Gorci, v teh dneh pa naj bi se zaključilo še asfaltiranje predprostora in postavitev kovane ograje na vhodu na pokopališče.
„Hkrati smo zdaj pripravili kar tri odseke gramoziranih cest za asfaltiranje v skupni dolžini nekaj manj kot 2,5 kilometra. Dva odseka sta v naselju Sedlašek, en pa v naselju Gorca. Model modernizacije cest je enak kot prejšnja leta,
V občini Podlehnik bo kmalu dobilo asfalt 2,3 kilometra makadamskih cest, zaradi odločitve SVRL, da pol denarja občinam nakaže šele naslednje leto, pa je zmanjkalo sredstev za sanacijo cestnih plazov.
kar pomeni, da občani sami naredijo veliko; predvsem poskrbimo za navoz gramoza in utrditev voznih površin, asfaltiranje teh kilometrov pa bo v začetku oktobra izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Takšen sistem posodabljanja cest se v naši občini zaenkrat zelo dobro obnese in tako lahko vsako leto pridobimo kar nekaj novih asfaltnih cest. Za asfaltno prevleko omenjenih treh odsekov bomo po ponudbeni ceni plačali 150.000 evrov, pri čemer bomo večino teh sredstev zagotovili iz 23.člena Zakona o sofinanciranju občin (ZOF). Trenutno čakamo na pogodbo Službe vlade za lokalno samoupravo in razvoj,
ki je osnova za izplačilo denarja po 23. členu ZOF, sklep pa že imamo," je pojasnil župan Maučič.
Ker pa je znano, da bodo občine letos iz naslova omenjenega 23. člena ZOF prejele le polovico predvidenega denarja (razen tistih, ki so sredstva iz zakona namenile za realizacijo naložb, ki so sofinancirane tudi z evropskim denarjem), je v Podlehniku letos odpadel projekt sanacije treh največjih in najnevarnejših cestnih plazov. „To je res, polovico denarja iz 23. člena ZOF smo nameravali porabiti za sanacije plazov, pripravili smo že projekte, vendar smo bili naknadno obveščeni, da bo ta denar nakazan na občinski proračun šele marca naslednje leto. Zato pač plazovi ostajajo na cestah in samo upam lahko, da se čez zimo stanje ne bo bistveno poslabšalo, saj bi to pomenilo veliko več denarja za popravilo, kot smo ga predvideli zdaj," je še opozoril Marko Maučič.
Foto: SM
Majšperk • Proslavili 60 let društva upokojencev
S skupnimi močmi za boljši jutri
V okviru prireditev ob prazniku občine Majšperk so v četrtek, 15. septembra, proslavili tudi 60 let delovanja društva upokojencev.
Kot je v slavnostnem govoru poudarila sedanja predsednica Frančiška Jus, je bilo društvo ustanovljeno leta 1951, vanj pa so bili vključeni upokojenci iz Majšperka, Stoperc, Ptujske Gore, Žetal in Dolene. Že tedaj so ugotovili, kako pomembno je, da se tudi v tretjem življenjskem obdobju povežejo in družijo, saj s skupnimi močmi lažje rešujejo probleme ter pomagajo drug drugemu. Zahvalila se je prvim predsednikom društva: Predanu, Kerblerju, Furmanu, Rebahu, Turkušu, Čampku, Gajšku in Murku, ki je društvo vodil zadnjih 15 let. Svoje prostore so dobili šele leta 2000, ko so s prostovoljnimi prispevki članov kupili v Maj-šperku enosobno stanovanje.
V skrbi za svoje člane redno pripravljajo razna predavanja, srečanja in druženja, zadnja leta pa tudi organizirano letovanje v Izoli. Vsako leto v oktobru organizirajo cepljenje proti sezonski gripi, posebej pa se lahko pohvalijo, da so se med prvimi vključili v program Starejši za višjo kakovost življenja, s pomočjo katerega ugotavljajo, kako živijo občani, starejši od 69 let, saj jih društveni poverjeniki redno obiskujejo. Zanimivo je, da sta med 276 vključenimi člani
društva kar dve tretjini žensk, njihova najstarejša članica je pred kratkim dopolnila 93 let.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je ob čestitki k visokemu jubileju vse upokojence in upokojenke pozvala, naj se kljub izredno težkemu položaju, ki pesti predvsem starejšo generacijo, čim več družijo, ob tem pa poudarila: „Za nas, upokojence, je najaktualnejša zdravstvena reforma. Res je, da krizo vsi močno čutimo, najhuje pa je, da so se vse naše politične stranke oddaljile od skrbi za ljudi, saj danes Slovenije ne vodijo politiki, ampak jo vodi kapital. Zato smo starejši, ki smo dolga leta gradili socialno državo, svojim otrokom in predvsem vnukom dolžni dokazati, da je možno imeti državo, ki je prijaznejša do slehernega državljana, kar naša država še zdaleč ni. Zato pozivam vse upokojence, naj se aktivirajo in si s skupnimi močmi prizadevajo za boljši jutri."
Vodstvom in vsem članom društva upokojencev je ob jubileju čestitala tudi županja občine Majšperk Darinka Fa-kin in jih ob občinskem prazniku seznanila z najpomembnejšimi občinskimi investicija-
Foto: M. Ozmec
Predsednici Frančiški Jus (desno) in vsem članom Društva upokojencev Majšperk je prva čestitala Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.
mi, ob tem pa poudarila, da so v občini posebej ponosni na dejavnost društev. Tudi Društvo upokojencev Majšperk se s svojo vsestransko aktivnostjo ves čas dokazuje, da znajo starejši tudi po upokojitvi poskrbeti za vsestransko aktivno in razgibano življenje. Dokaz ta to je zanimiva razstava izdelkov, ki so jo ob občinskem prazniku pripravili v dvorani gasilskega doma Majšperk.
Da je kriza v državi precej
globoka in da jo najbolj čutijo prav upokojenci, je ob čestitki poudaril tudi Karel Erjavec, predsednik Demokratične stranke upokojencev: „Res je, da je kriza v državi precej globoka, a če so pravi ljudje na pravem mestu, se da vse preseči. Ob osamosvojitvi smo vsi želeli boljšo državo, žal pa po 20 letih ugotavljamo, da smo v slepi ulici. A prepričan sem, da bomo našli pot iz nje, le pravim ljudem moramo zau-
pati. Pri tem pa moramo dati več priložnosti tudi mladim ljudem, samo tako bomo lahko spet pognali naše obubožano gospodarstvo. Nikoli ne smemo pozabiti, da je zgodba o uspehu slovenskega naroda predvsem tudi zgodba vašega minulega dela, zato si morate zaslužiti varno in brezskrbno starost."
Za izreden posluh do problematike starejših se je maj-šperški županji toplo zahvalila
tudi Silva Gorjup, podpredsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja. Izpostavila je predvsem socialno ogroženost upokojencev, ki je v kriznih časih še bolj boleča, ter opozorila na nenehno krčenje pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva, zaradi česar skoraj polovica upokojencev ne more več pokrivati svojih potreb. Majšperškim upokojencem pa sta ob jubileju čestitala tudi Branko Simonovič, direktor hotela Delfin v Izoli, in Gorazd Žmavc v imenu ptujskega odbora Desus.
Potem ko je ptujskogorski župnik Alojz Kmetec blagoslovil prenovljen prapor Društva upokojencev Majšperk, so se ti ob jubileju najaktivnejšim članom in predstavnikom sodelujočih organizacij in ustanov oddolžili z izročitvijo priznanj in pohval. Za prijetno razpoloženje so med prireditvijo skrbeli Prešmen-tani faloti iz Stoperc, ljudske pevke s Ptujske Gore, učenci Osnovne šole Majšperk, preden pa so vse pogostili, so jih povabili še na ogled razstave, ki so jo v dvorani gasilskega doma pripravila društva iz občine Majšperk.
M. Ozmec
Ptuj • Dnevni center bo dobil nove prostore
Da otroci po pouku ne bodo na cesti
Dnevni center za otroke in mladostnike je preventivni program Centra za socialno delo Ptuj in društva Ars vitae, ki otrokom in mladostnikom ponuja veliko različnih vsebin. Zraven druženja in kreativnega preživljanja prostega časa ponuja pomoč pri premagovanju učnih težav. Obenem je tudi preventiva, da se otroci po končanem pouku ne znajdejo na cesti ter jih spodbuja, da svojo energijo usmerijo v kreativnost.
Dnevni center za otroke in mladostnike se izvaja čez celo šolsko leto, tudi v jesenskih in zimskih počitnicah, in sicer v popoldanskem času v prostorih Centra za socialno delo Ptuj. Med poletnimi počitnicami je bil center zaprt, svoja vrata pa je ponovno odprl v ponedeljek.
Program je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem, ki si v popoldanskem času želijo družbe vrstnikov, pomoči pri premagovanju učnih težav na vseh učnih področjih, družab-
nih in socialnih iger ter kreativnega preživljanja prostega časa.
Center je odprt od ponedeljka do četrtka od 16. do 19. ure, trenutno pa je v program vključenih 60 osnovnošolcev in dijakov. Podatek je impo-zanten, še posebej upoštevajoč dejstvo, da je bilo pred petimi leti, ko so začeli delati, vključenih le pet udeležencev. Zanimivo je tudi, da se je precej dvignila starost udeležencev, medtem ko so prej prevladovali osnovnošolci, je sedaj
približno polovica dijakov.
Cilj je pomagati otrokom in mladostnikom pri učenju, jih spodbuditi k izbiri ustrezne strategije in tehnike učenja. Delo poteka individualno in skupinsko. Program izvajajo prostovoljci - študentje in študentke pedagoških usmeritev
in strokovni delavki Centra za socialno delo Ptuj, Metka Jurešič in Danila Jurgec. Ker pa se število udeležencev iz leta v leto povečuje, so tudi potrebe po novih prostovoljcih večje. Trenutno imajo pet prostovoljcev, k sodelovanju pa vabijo vse interesente, ki bi
Popravek
V poročilu s seje markovskega občinskega sveta, objavljenem v torek, 20. septembra, na strani 5, je bilo v zadnjem odstavku zapisano: »Igor Ambrož pa je dejal, da mu še noben od staršev ni rekel, da ne bi podpiral gradnje vrtca, kot ga predlaga občina.« Žal je prišlo do napačne navedbe imena svetnika, saj tega ni dejal Igor Ambrož, ampak Maksimilijan Sakelšek.
Za napako se opravičujemo!
Uredništvo
Dnevni center je namenjen otrokom in mladostnikom, ki želijo kakovostno preživeti prosti čas ali potrebujejo učno pomoč.
si želeli pridobiti izkušnje pri delu z mladostniki in otroki.
»Naš cilj je učno uspešen in odgovoren otrok ali mladostnik,« pojasnjuje vodja ptujskega Dnevnega centra, socialna pedagoginja Metka Jurešič.
Kot pravi, pa je še pomembnejši vidik aktivno preživljanje prostega časa. Po mnenju Jurešičeve je ravno to namreč ključna preventiva, da otroci in mladostniki ne zaidejo v težave. »To okolje sprejmejo udeleženci kot varno, tako obliko dela pa za svojo, zato jih je večina takih, ki k nam prihajajo več let,« še dodaja Jurešičeva.
Večina udeležencev - dnevno jih center obišče približno 20 - ima učne težave, ki jih rešujejo v centru. Največ jih želi pomoč pri matematiki, fiziki in slovenščini. Ravno slovenski jezik predstavlja marsikomu velik problem, saj je v centru trenutno skupina otrok iz tujine. Gre za osnovnošolce in
dijake, ki so se v Slovenijo preselili iz drugih držav in imajo v šolah precej težav zaradi jezika. »Šole jim sicer nekaj ur priskrbijo za učenje jezika, ampak to je premalo. Mi delamo z njimi dodatno in jim pomagamo. Hitro se učijo in so potem, ko se naučijo jezika, praktično zastopniki celotne družine. Urejajo birokratske zadeve in prevajajo tudi staršem,« pojasnjuje Jurešičeva, ki v tem primeru ne vidi le učenja jezika, temveč tudi ustvarjanje medkulturnega dialoga. Ob tkanju novih prijateljstev se osredotočajo tudi na prepoznavanje in razvijanje kreativnosti in občutka lastne vrednosti.
Da je program v lokalnem okolju dobro sprejet, pa dokazuje dejstvo, da učence v Dnevni center nemalokrat napotijo kar šole. So pa vrata centra odprta praktično za vse, ki imajo bodisi učne težave bodisi želijo kvalitetno preživeti svoj prosti čas. Udeležba v programu je brezplačna, program sofinancirajo MO Ptuj, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter društvo Ars Vitae.
Doslej se je Dnevni center za otroke in mladostnike izvajal v prostorih Centra za socialno delo Ptuj, konec meseca pa se seli na novo lokacijo, in sicer nad Mestno lekarno.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ormož • Vrtce bi radi priključili k šolam
Reorganizacija na področju vzgoje in izobraževanja
Vrtci in šole na širšem ormoškem območju so različno organizirani. Tomaževska osnovna šola ima vrtec že od nekdaj v svojem sestavu, središki osnovni šoli pa se je vrtec priključil pred leti, po osamosvojitvi občine. Tokrat so se ormoški svetniki na seji srečali z odločitvijo, ali naj tudi vrtca v Ivanjkovcih in v Miklavžu pri Ormožu (z enoto Kog), ki sta sedaj del enotnega VIZ Vrtec Ormož, pridružijo tamkajšnjim šolam.
Predlog združitve institucij je nastal v občinski upravi, ki se je opiral na priporočilo in mnenje notranje revizije v obeh šolah, pa tudi stanje v celotni Sloveniji po njihovem mnenju govori v prid taki odločitvi, saj po razpoložljivih podatkih Ministrstva za šolstvo in šport v Sloveniji od skupno 370 vrtcev kar 225 (61,08 %) vrtcev deluje v sklopu šol. Vodilo za tak predlog je bilo tudi dejstvo, da sta obe organizacijski enoti vrtca že danes izjemno povezani s šolama, saj osnovni šoli za enoti vrtca opravljata hišniška opravila, čiščenje prostorov, oskrbovanje s prehrano ter skrbita za ogrevanje. Poleg same racionalnejše organizacije poslovanja pa bi šoli predšolskim otrokom lahko ponudili dodatne storitve, oziroma bi jih lahko vrtci kakovostneje izvajali. Pri tem so mislili predvsem na računalniško opismenjevanje za najmlajše in spoznavanje ustrezne tehnike, knjižnično-informacijska znanja in vsakodnevno prisotnost predšolskih otrok v knjižnici, za večje otroke tudi uživanje hrane v šolski jedilnici, skupni nastop šole in vrtca pri ponudbi kulturnega življenja, vsakodnevni obisk telovadnice za najmlajše, zgodnje učenje tujega jezika, eksperimentiranje za predšolske otroke v naravoslovni učilnici ter ustvarjalne delavnice v učilnici za tehniko in tehnologijo. V občinski upravi so bili tudi mnenja, da bi vzgojiteljice lahko pri svojem delu koristile pomoč osnovnošolske svetovalne službe. Pri predlogu so se oprli tudi na Analizo kakovosti pedagoškega vodenja v vrtcih pri osnovnih šolah, ki so jo opravili na Zavodu RS za šolstvo, rezultati pa so pokazali, da se razlike pri večini kazalnikov nagibajo v smer boljše kakovosti pedagoškega dela v samostojnih vrtcih, vendar razlike praviloma niso statistično pomembne. V večini oddelkov, ki so bili vključeni v raziskavo, je bilo neposredno delo z otroki kakovostno ne glede na status vrtca. Statistično pomembne razlike v korist samostojnih vrtcev so se pojavljale v kazalnikih, ki zadevajo izobrazbo in usposobljenost oseb, ki pedagoško vodijo vrtec. V predlogu je navedeno
tudi, da naj bi osnovni šoli strokovnim delavcem zagotavljali izobraževanje v skladu z veljavno kolektivno pogodbo. Del izobraževanja bi potekal na nivoju splošne znanosti v vzgoji in izobraževanju, del izobraževanja pa bo prepuščen lastni presoji vsakega posameznika. Aktiv strokovnih delavcev vrtca pa se bo lahko združeval v aktiv s strokovnimi delavci bivše organizacije. Spremembe naj bi stopile v veljavo s 1. septembrom 2012.
Najpomembnejši so otroci
Svetnik Vili Trofenik je imel glede predloga kar nekaj pomislekov, prvi že glede datuma začetka reorganizacije, saj menda takrat institucije ne bi imele urejenih vseh aktov in tudi ne izvoljenih predstavnikov v svetu staršev in svetu zavoda, ko bi bili najbolj potrebni. Sicer pa je Trofenik v večji meri reorganizaciji naklonjen in namerava do prihodnje obravnave menda tudi sam spisati predlog reorganizacije: „Razmišljanja o reorganizaciji vrtca so stara že več let, ko smo ugotovili, da nam združeni vrtec v Ormožu ne daje vseh tistih pričakovanih rezultatov, ki smo jih pričakovali, ko smo ga z velikimi težavami združili. Vendar nobeden od navedenih argumentov predlagateljev ne vzdrži, gre za legitimno zahtevo dveh ravnateljev. Vlado Hebar je to predlagal že za časa mojega mandata, vendar zaradi velikega odpora v ormoškem vrtcu, sindikatu zaposlenih in ob nekaterih strokovnih pomislekih zadeve nismo uresničili." Trofenik meni tudi, če se že lotevajo reorganizacije, se je je treba lotiti temeljito, v vseh šolah ormoške občine, tudi pri Veliki Nedelji, v Podgorcih in Ormožu. Predlagal je razmislek v smeri kvalitetnejših storitev za otroke tako v osnovnih šolah kot vrtcih. Žaljivo pa se mu zdi, da se reorganizacija utemeljuje z ugotovitvami notranje revizije in ne z zagotavljanjem kvalitetnejše storitve in učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Vprašal je, kaj je to notranja revizija in zakaj se ne ukvarja s stranpotmi javnih naročil v šolstvu v ormoški občini in manipulacijami s številom vpisanih otrok.
Foto: Viki Ivanuša
Dela na zgradbi ormoškega vrtca gredo h kraju. Morda bo to prihodnje leto že del skupnega zavoda z Osnovno šolo Ormož in Osnovno šolo Stanka Vraza?
Poudaril je tudi, da je v predlogu zanemarjen problem enotnega pedagoškega vodenja, ker ravnatelji osnovnih šol menda niso usposobljeni, da bi bili pedagoški vodje vrtcev, pa tudi svetovalni delavci osnovnih šol ne, saj ne poznajo specifike s področja pedagogike in psihologije predšolskih otrok.
Pri razpravi se je angažiral tudi Boštjan Štefančič, ki je povedal, da bo s priključitvijo vrtca k osnovni šoli po novem tudi za vrtec določeno področje javnega zavoda, torej bo za vzgojo in varstvo predšolskih otrok za področje Ivanjkov-cev, Miklavža in Koga veljal drugačen predpis kot za področje Velike Nedelje in Podgorcev. S sprejemom takšnega odloka namreč predšolskih otrok ne bo možno vpisati v Vrtec Ormož brez soglasij in tehtnih razlogov, zato je treba predpisati možnost vpisa predšolskih otrok v druge vrtce, je prepričan Štefančič. Predlagal je tudi, da se pred drugo obravnavo odloka pripravi strokovna primerjalna študija o smiselnosti reorganizacije in opravi javna razprava na območjih vseh organizacijskih enot zavoda oziroma šole v občine.
Bistvo problema pa je lepo povzela svetnica Slavica Rajh, ki je povedala, da je pri odločitvi treba imeti pred očmi predvsem dobro otrok in šele nato zaposlenih.
Viki Ivanuša
Ptuj • O gostinskih vrtovih oziroma poletnih terasah
Blagajna bogatejša za 9600 evrov
V letu 2011 ima 17 ptujskih gostinskih vrtov oziroma poletnih teras dovoljenje za obratovanje z različnim številom dni - na nekaterih lahko gostje uživajo vse leto, na nekaterih 248 dni.
Na javni površini je mogoče gostinske vrtove postavljati vse dni v letu, razen v času izvajanja zimske službe. Po odloku o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj velja to za tiste gostinske vrtove, ki so povezani z gostinskim obratom in predstavljajo povečanje gostinskega prostora tega obrata. Pristojni občinski organ izda dovoljenje za postavitev vrta za celo koledarsko
leto; dovoljenje vsebuje tudi grafično prilogo, ki je osnova za postavitev gostinskega vrta. Gostinec pa mora pri postavitvi vrta upoštevati nekatere pogoje, med njimi tudi take, ki jih določita Zavod za varstvo kulturne dediščine in Služba mestnega arhitekta (kjer je to potrebno).
Pri »posebni rabi javnih površin«, kamor sodi postavitev gostinskih vrtov, je prepove-
dano postavljanje podesta in polaganje preprog in predpražnikov, razen ko gre za protokolarne namene, posebne prireditve MO Ptuj in na območju gostinskega vrta, skladno z dovoljenji, ki so opredeljena v odloku o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj. Na podestu v tem trenutku v ptujskem mestnem jedru obratuje le poletna terasa kavarne ptujskih študentov, ki so si jo
Foto: Črtomir Goznik
V letošnjem letu ima dovoljenje za obratovanje 17 gostinskih vrtov oziroma poletnih teras.
izprosili s posebnimi pogajanji z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, medtem ko je bil podest v Murkovi ulici postavljen mimo dovoljenj in ga bo treba odstraniti. Terme Ptuj, ki so ga začasno uporabljale, so po kratkem najemu kavarne Pod odrom obupale; naložili pa so jim odpravo podesta, četudi ga sami niso postavljali. Na podestu obratuje tudi grajska kavarna.
Vseh 17 gostinskih vrtov oziroma poletnih teras, ki obratujejo na podlagi dovoljenja MO Ptuj, bo v letu 2011 v mestni proračun prispevalo dobrih 9600 evrov, to je v povprečju 565 evrov po vrtu. Najvišji znesek takse znaša v tem letu 2863 evrov, najnižji pa 144 evrov. To obveznost je zavezanec dolžan plačati v vsakem primeru, olajševalna okoliščina ni niti dolgotrajno deževje.
V MO Ptuj si prizadevajo za enotno ureditev gostinskih vrtov na celotnem območju mesta. V ta namen so naročili izdelavo zasnove ureditve za vse mestne trge oziroma za vsa tista območja, kjer bi bilo mogoče postaviti oziroma urediti gostinske vrtove.
Velika Nedelja • Našli sprejemljivo rešitev
Gradili bodo dve čistilni napravi
Območje Velike Nedelje in Mihovcev je zelo pomembno za širšo skupnost, saj gre za vodovarstveno območje, kjer je umeščeno edino črpališče, ki oskrbuje s pitno vodo več kot 20.000 ljudi. Zato je vprašanje ureditve odvajanja odpadnih vod tema, ki mora zanimati vse, ki pijejo vodo s tega območja.
Foto: Viki Ivanuša
Rado Antolič (desno) je predlagal kompromisno rešitev za ureditev čistilnih naprav za vodovarstveno območje.
Stanje je neurejeno, zato se je občina temeljito lotila urejanja situacije, pri tem pa ni naletela na odobravanje krajanov, ki so si rešitev tega vprašanja predstavljali drugače, vsekakor ne skupaj v paketu še z drugimi vasmi. Kako, so zapisali v peticiji, ki jo je podpisalo 274 podpisnikov s prvopodpisanim Borisom Cizerlom. Najprej so zapisali, da se z reševanjem problema ukvarjajo že 30 let, odkar so krajani s svojimi sredstvi in sredstvi krajevne skupnosti brez pomoči občine in države začeli gradnjo prvih kanalizacijskih odsekov na najbolj izpostavljenih območjih. Pozneje je gradnjo kanalizacijskega sistema in prve faze čistilne naprave Velika Nedelja s kapaciteto 400 PE prevzela občina, saj ni šlo le za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ampak za zaščito vodnega vira. Podpisniki peticije v svojem pismu navajajo, da je sedanje stanje na tem področju pravzaprav nedopustno, saj so nekateri deli naselij Mihovci in Velika Nedelja še vedno brez kanalizacijskega sistema, že pred petimi leti zgrajeni odseki kanalizacijskega sistema
Občina Trnovska vas se je z investicijo gradnje turističnih kolesarskih stez prijavila na peti javni razpis za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Kolesarske steze so se gradile v štirih smereh, in sicer med naseljema Trnovska vas in Biš ob regionalni cesti v dolžini 450 metrov, med naseljema Trnovska vas in Ločič v dolžini 1060 metrov, od regionalne ceste v centru Trnovske vasi do pokopališča v dolžini 341 metrov in od regionalne ceste v centru Trnovske vasi do zaselka Trnovci v dolžini 864 metrov. Skupna dolžina izvedenih kolesarskih stez v okviru omenjene operacije tako meri 2715 metrov, kar za občino predstavlja zelo pomembno pridobitev.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regio-
pa še vedno niso priključeni na čistilno napravo, ki je po trditvah domačinov preobremenjena in vedno slabše vzdrževana. Od občine predlagano rešitev, v kateri naj bi z eno čistilno napravo rešili problem čiščenja odpadnih vod, so podpisniki peticije zavrnili in tudi izpostavili, da so javno predstavljene strokovne podlage premalo domišljene in argumentirane, ne upoštevajo spoznanj stroke. Zato so zahtevali, da se obstoječa čistilna naprava Mihovci pri Veliki Nedelji dogradi ali rekonstruira izključno le za potrebe teh dveh naselij, druge vasi pa naj svoj problem rešujejo zase.
Podpisniki peticije so zagrozili tudi z referendumom, ki pa očitno ne bo potreben, saj so svetniki na minuli seji našli rešitev, ki bo verjetno sprejemljiva za vse. Predlagal jo je Rado Antolič, svetnik Zelenih Slovenije in predsednik odbora za varstvo okolja in urbanizem, ki je opozoril na resnost problema, saj z odločitvijo ne morejo čakati, ker so sredstva zagotovljena samo do konca 2012 in da mora biti do konca leta 2015 rešeno vprašanje čiščenja od-
nalni razvoj. Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, z nepovratnimi sredstvi pa je sofinanciran del javnih izdatkov za upravičene stroške operacije v višini 85 odstotkov, kar predstavlja nekaj več kot 514 tisoč evrov. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, d. d., terminski plan izvedbe kolesarskih stez pa je potekal v skladu z načrti. Gradnjo so začeli julija lani, končali pa avgusta letos.
»Vrednost investicije znaša 650 tisoč evrov. Občina je za gradnjo kolesarskih stez pridobila nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 514.693 tisoč evrov, ostala sredstva pa smo zagotovil iz proračuna občine. Najnižja vrednost projekta, ki se financira iz omejenega sklada, je lahko najmanj 600 tisoč. Navedena vrednost predstavlja ve-
padnih voda. V nasprotnem primeru bodo stroški čiščenja odpadnih voda na teh območjih za prebivalce zelo dragi, saj bodo morali fekalne vode voziti na biološke čistilne naprave. Problem bo ostal odprt, brez sredstev in potisnjen nekam v prihodnost, je povedal Rado Antolič in poudaril, da v tem primeru ne sme priti do podobne situacije, kot je v Sodincih. Zato je
predlagal nov sklep, ki govori o tem, da se pristopi k izdelavi dveh ločenih projektov - izgradnji kanalizacijskega sistema z biološko čistilno napravo za naselja Oslušev-ci in Cvetkovci ter izgradnji kanalizacijskega sistema z rastlinsko čistilno napravo za naselja Trgovišče, Mihovci in Velika Nedelja. Takšna rešitev je blizu želje podpisnikov peticije, občini pa omogoča
ob morebitnih nadaljnjih zapletih s prebivalci na območju Mihovcev in Velike Nedelje, da lahko zgradi kanalizacijski sistem s čistilno napravo vsaj za Osluševce in Cvetkovce. Rado Antolič je za Mihovce predlagal rastlinsko čistilno napravo, ker je v prvi točki peticije izrecno zapisano, da dovoljujejo obstoječo rastlinsko čistilno napravo dograditi ali rekonstruirati.
V Cvetkovcih pa je predlagal biološko čistilno napravo, ki zahteva precej manj zemljišč ter omogoča lažje upravljanje in nadzorovanje procesov čiščenja. Za svoj predlog je Antolič našel konsenz v ormoškem občinskem svetu, vprašanje pa je, kaj bodo rekli podpisniki peticije.
Res pa je tudi, kar je povedal Rado Antolič, da je skrajno nenavadno, da je peticija prišla na občino le nekaj dni pred sejo, že po opravljenih sejah odborov, ko so rešitve že predlagane občinskemu svetu v sprejem. Svetnik Zelenih je prepričan, da se to zgodi z določenim, ne najbolj iskrenim namenom za iskanje ustreznih in sprejemljivih rešitev. Pa še na eno zanimivost je opozoril - v KS Velika Nedelja o tej tematiki sploh niso razpravljali in nimajo izoblikovanega stališča.
V proračunu občine Ormož za leto 2012 bo verjetno treba predvideti sredstva za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije tudi za izgradnjo kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami v Miklavžu pri Ormožu in Ivanjkovcih.
Viki Ivanuša
v prometu. »Zgrajene kolesarske steze bodo gotovo dvignile varnost v prometu in kakovost bivalnega prostora z možnostjo aktivnega in kakovostnega preživljanja prostega časa za vse generacije in s tem se bo povečala turistična atraktivnost regije. Prav tako bodo kolesarske steze nudile možnost izvajanja programov zdravega načina življenja za vse kategorije uporabnikov, programe športne rekreacije, otrok in mladine. Realiziran projekt bo vplival na krepitev turizma v neokrnjeni naravi s povezovanjem vseh marke-tinških turističnih destinacij in regijsko povezovanje s kolesarskimi stezami na tem območju. Prav tako bo realizacija projekta omogočila vsem zainteresiranim podjetnikom in občanom trženje svojih storitev in izdelkov, kot so gostinska in kmečka postrežba, prenočišča, ogledi znamenitosti, izposoja koles ter ogledi znamenitosti sosednjih občin,« še pojasnjuje Benko.
Realizirani projekt pa se navezuje na kolesarske steze, ki so po občini speljane z oznako LAS, obenem pa povezuje tudi Bolfenško turistično pot.
Dženana Kmetec
Trnovska vas • Končali gradnjo kolesarskih stez
Za kolesarje poslej varneje
Kolesarske steze, ki so se v občini Trnovska vas gradile v štirih smereh, so dokončane. Vrednost investicije je 650 tisoč evrov, kar 85 odstotkov pa je financirala Evropska unija.
lik problem za male občine, predvsem zaradi previsoke vrednosti projektov, s katerim se lahko občine prijavljajo na javni razpis, kakor tudi
zaradi zagotavljanja lastnih sredstev in vseh zahtev razpisnih pogojev,« je pojasnil direktor občinske uprave Trnovska vas Jože Potrč. Kot
dodaja župan občine Trnovska vas Alojz Benko, je namen projekta zgraditi javno infrastrukturo, ki povečuje varnost vseh udeležencev
Gradnja kolesarskih stez se je zaključila avgusta.
Foto: JP
Slovenija • Vedno več revnih
Če ne bi bilo socialnih pomoči ...
Po podatkih, ki jih je te dni objavil državni statistični urad, je lanska stopnja tveganja revščine znašala 12,7 odstotka, kar je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej. To pomeni, da je v Sloveniji več kot 254.000 ljudi, ki živijo v (popolni) revščini.
Foto: SM
Če ne bi bilo socialnih pomoči, bi lani pod pragom revščine (z manj kot 587 evrov na mesec) živela četrtina oziroma 500.000 Slovencev ...
Glede na leto 2009 se je mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo celo znižal s prejšnjih 593 na 587 evrov, a je kljub temu revnih vedno več.
Statistiki so sicer izračunali, da je letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7.042 evrov; štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa je morala imeti v letu 2010 vsaj 1.232 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine. Za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok je obveljalo, da mora imeti vsaj 880 evrov na mesec, da se izogne meji revščine.
Da se s 1200 evri štiričlanska družina lahko prebije skozi vsak mesec, je teoretično možno le v primerih, ko starša nimata prav nobenega kredita, po možnosti le en avtomobil, dopust pa je, če sploh je, verjetno zelo kratek ... Kakršenkoli kredit, sploh če je ta potreben za odplačilo stanovanja, sliko normalnega preživetja brez dvoma sesuje.
Nadalje so podatki raziskave pokazali, da so bila (finančno) v najslabšem položaju gospodinjstva z
Občinska uprava je svetnikom predlagala, da sprejmejo takšen sklep, saj v proračunu za ta namen ni predvidenih sredstev, poleg tega pa baje obstaja možnost, da družba sama odkupi 5-odstotni poslovni delež. Čisti dobiček družbe se
brezposelnimi člani (40 % oseb pod pragom revščine), med njimi še posebej tista z otroki (kar 78 %), pa tudi upokojenci. Glede na tip gospodinjstva so bila najbolj ogrožena enočlanska, torej samski ljudje, prav tako pa tudi enostarševske družine in pari s tremi ali več otroki.
Po pričakovanjih je bila stopnja tveganja revščine najnižja v tistih gospodinjstvih, kjer so člani zaposleni, vendar pa je tudi med temi zaposlenimi ljudmi kar
v minulih letih namreč ni razdeljeval med družbenike, zato so bili predlagatelji mnenja, da se lahko ta denar nameni za odkup deleža.
Svetnik Vili Trofenik pa se je zavzemal, da Občina Ormož na vsak način uresniči predku-
petina takšnih, ki so živeli pod pragom revščine, se pravi, da niso zaslužili niti 587 evrov.
Brez socialnih pomoči bi bilo 500.000 revežev
Nadvse zanimiv in zgovoren pa je tudi podatek, da če v opravljeni raziskavi v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine
pno pravico in sama odkupi 5-odstotni delež, saj bi s temi dodatnimi 5 % presegla prag 75 %, kar bi Občini omogočalo, da odloča brez soglasja ostalih lastnikov. To se mu je zdelo pomembno zlasti ob morebitni dograditvi, rekonstrukciji in podobnih rečeh, ko je vedno treba navduševati partnerje za lastne idej, ti pa ni nujno, da se bodo z njimi strinjali. S podobno situacijo se je občina že srečala, saj se za odkup stavbe ob domu za potrebe dementnega oddelka ostali dve občini nista odločili in je Občina Ormož morala nakup speljati sama.
„Situacija na področju domov za starejše občane v severovzhodni Sloveniji je bistveno drugačna, kot je bila pred 10 leti, konkurenca je neprimerno večja. Po odplačilu kredita
skoraj podvojila in bi znašala že 24,2 odstotka! Torej bi to pomenilo, da je že 500.000 ali četrtina Slovencev reve-žev. Če pa bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na neverjetnih skoraj 40 odstotkov! Višja bi bila pri vseh starostnih skupinah, najvišja pa seveda pri osebah, starejših od 64 let; pri teh bi se, skladno s pričakovanji, povzpela na 88,4 odstotka. Ti podatki kažejo, da so vse oblike soci-
čez nekaj let bi tako imela občina možnost, da preoblikuje dom, ki je sedaj gospodarska družba, v primernejšo obliko zavoda," je povedal Trofenik, ki meni, da bi dom moral lastno akumulacijo, ki jo ustvarja, porabiti za posodobitev prostorov, neprimerno se mu zdi zlasti, da dom nima klimatskih naprav, kar je za starostnike, zlasti težke bolnike, v vročih dneh dodaten napor.
Trofenik je županu Soku povedal, da bi občina, ki z levo roko odpiše komunalni prispevek v višini 180.000 evrov za bioplinarno za štiri delovna mesta, morala najti tudi 100.000 evrov za odkup 5-odstotnega deleža CSO. Županu je očital tudi to, da bolj brani interese sosednjih občin kot lastne.
Viki Ivanuša
alnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.
Vedno bolj obremenjujoči stanovanjski stroški
V	Uradu pa so se lotili tudi ankete o življenjskih pogojih in v osnovi ugotovili, da so bili zgolj stanovanjski stroški lani težko breme za kar 37 odstotkov gospodinjstev, zanimiv pa je še podatek, da bi nepričakovan izdatek v višini 542 lahko plačala polovica družin (52 odstotkov). Interpretirano drugače to pomeni, da ljudje očitno nimajo prihrankov in da plače zadostujejo le za golo preživetje iz meseca v mesec.
Sicer pa je lani 33 odstotkov družin živelo v stanovanjih, v katerih so imeli najmanj eno od naslednjih težav: puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji ali tla, trhli okenski okvirji ali trhla tla. Več tovrstnih težav so imela gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih. Primerno toplega stanovanja si lani ni moglo privoščiti šest odstotkov gospodinjstev.
V	35 odstotkih gospodinjstev si vsaj en član gospodinjstva ni mogel privoščiti enotedenskih letnih počitnic zunaj doma. Največ takih gospodinjstev je bilo med enočlanskimi (točno
polovica) in enostarševski-mi družinami (41 %). Z mesečnim dohodkom, ki so ga gospodinjstva prejemala, je brez težav lahko (pre)živelo le še 10 odstotkov družin, zelo težko pa 31 odstotkov družin. Seveda so imeli veliko več težav s preživetjem najemniki stanovanj kot pa lastniki; med najemniki je bilo namreč takšnih, ki s težavo krpajo konce mesecev, kar 59 odstotkov, med lastniki pa 27 odstotkov.
Stanovanjski stroški so lani pomenili težko breme za kar 37 odstotkov družin, najslabše je bilo stanje pri najemnikih - kar 59 odstotkov je izjavilo, da so zanje stanovanjski stroški največje breme.
Ob najemninah so vedno bolj obremenjujoči stroški tudi stanovanjski krediti; s plačilom obroka hipotekar-nega posojila za stanovanje je zaradi finančne stiske vsaj enkrat zamudilo osem odstotkov gospodinjstev izmed tistih, ki so najela tako posojilo. Nakupe na obroke ali druga nestanovanjska posojila je v letu 2010 odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev.
Po drugi strani rezultati iz ankete kažejo, da praktično ni več gospodinjstev brez barvnega TV in pralnega stroja (le 2 odstotka sta takšna), 66 odstotkov gospodinjstev ima računalnik, 81 odstotkov jih ima vsaj en avtomobil.
SM
Foto: Viki Ivanuša
Občina Ormož ni uveljavila predkupne pravice za 5-odstotni delež v Centru za starejše občane.
Ormož • Občina v CSO ni uveljavila predkupne pravice
Center bo delež odkupil sam
Center za starejše občane, d. o. o , (CSO) imajo v lasti štirje družbeniki - Občina Ormož (70,58 %), Občina Središče ob Dravi (12,35 %), Občina Sveti Tomaž (12,07 %) in SAVA IP, d. o. o. (5 %). Najmanjši družbenik SAVA IP se je odločil svoj delež, ocenjen na 107.538 evrov, prodati. Svetniki ormoškega občinskega sveta so se na 8. seji odločili, da Občina Ormož ne uveljavi predkupne pravice.
Poraba časa in denarja
Kot zanimivost iz ankete o življenjskih pogojih Slovencev pa velja zapisati naslednje podatke:
za pot na delo in z dela so zaposleni v običajnem tednu porabili povprečno 4 ure; za svoje osnovno delo pa so v običajnem tednu porabili povprečno 41 ur. Moški so delali povprečno 42 ur, ženske pa 40 ur na teden. V običajnem tednu so osebe porabile za prosti čas povprečno 24 ur. Moški so za prosti čas porabili 27 ur, ženske pa 21 ur na teden. Najmanj prostega časa na teden so imele osebe, stare od 36 do 45 let, in sicer 18 ur.
Za gospodinjska dela, varstvo otrok in podobno so anketiranci porabili v običajnem tednu povprečno 17 ur. Moški so za ta dela porabili povprečno precej manj časa (11 ur na teden) kot ženske (24 ur na teden). Za aktivnosti v prostem času, za obleke, za osebno nego, za cigarete in alkoholne pijače so anketiranci namenili povprečno 106 evrov na mesec. Moški so porabili zase več denarja na mesec kot ženske, v povprečju 116 evrov, ženske pa zase povprečno 95 evrov na mesec. Za otroke, ki so bili stari manj kot 16 let in so živeli v gospodinjstvu, so anketiranci porabili povprečno 184 evrov na mesec (na primer za šolsko malico, vrtec, aktivnosti v prostem času, izobraževanje, zdravje, obleke, igrače, hobije, osebno nego). Moški so za otroke porabili manj denarja na mesec (178 evrov) kot ženske (190 evrov)
vir: SURS
Slovenija • Kako do večje energetske samooskrbe kmetij in nižjih stroškov
Poraba goriva v kmetijstvu (pre)velika
Slovenija je skupaj s Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Nemčijo, Poljsko, Avstrijo, Španijo in Belgijo že nekaj časa vključena v projekt Efficient 20. Glavni cilj projekta je usmerjen v prihranek goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v skladu s cilji Evropske unije za zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov do leta 2020.
Slovenska partnerja v projektu sta Kmetijski inštitut in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. V Sloveniji je bilo izbranih dvanajst pilotskih kmetij, na katerih se izvajajo meritve porabe energije pri različnih kmetijskih in gozdarskih opravilih. Na večini kmetij se ukvarjajo tudi s spravilom lesa. Kmetije so razporejene po celotnem območju Slovenije in opremljene s številnimi traktorji in samovo-znimi kmetijskimi in gozdarskimi stroji. Po ugotovitvah letno porabijo nad 3000 litrov goriva. Večina kmetij je že v lanskem letu začela meriti porabo goriva traktorjev pri različnih opravilih, nekaj pa jih je začelo v začetku letošnjega leta. Rezultati meritev bodo dali sliko glede porabe goriva pri različnih mehaniziranih opravilih na kmetijah. Na osnovi izmerjenih rezultatov porabe goriva se bo za vsako kmetijo analiziralo možnosti za zmanjševanje porabe goriva in pristopilo zmanjševanju porabe goriva pri različnih opravilih. Zmanjševanje porabe goriva v kmetijstvu lahko namreč drastično vpliva na ekonomiko kmetijske pridelave, saj naj bi po ugotovitvah dizelsko gorivo predstavljalo kar 50 odstotkov vse porabljene energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Ob tem je zelo pomembno dejstvo, da cene gorivom rastejo veliko hitreje kot rastejo cene pridelkom. K
pravilni in učinkoviti uporabi pa lahko z izvajanjem določenih ukrepov in spremembami navad največ prispevajo prav kmetje sami oziroma uporabniki traktorjev in kmetijskih strojev.
S problematiko prihranka energije (in s tem zmanjšanja stroškov pridelave) na kmetijah se ukvarja tudi kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak: „Kot zanimivost lahko povem, kako je lahko povsem samozadostna na energetskem področju približno 10-hektarska prašičerejska kmetija; če na takšni kmetiji na dveh hektarjih raste oljna ogrščica, dva hektarja ječmena in šest hektarjev koruze. Takšna kmetija lahko letno vzredi 250 prašičev, vso energijo z gorivom vred pa si lahko pridela doma."
Veliko je še
neizrabljenih
potencialov
Dejstvo je, da je kmetijstvo izjemno velik porabnik energije in to na treh segmentih: za obdelavo tal, za transport in pri porabi mineralnih gnojil: „Na vseh treh področjih bi se lahko veliko prihranilo, pravzaprav se bo zaradi vedno višjih cen energije moralo prihraniti. Kmetje lahko prihranijo na več načinov; na porabo goriva vplivajo zmogljivejši stroji, ki porabijo manj energije. Nadalje, strniščni posevki ne potrebujejo globoke ob-
m^r:-^	..., v,
iíffiKHSwWBi ■ - , >. ...
_
_
Pri porabi goriva in nasploh pri energetski samooskrbi kmetij je v Sloveniji še veliko neizrabljenih kapacitet; klasično dizelsko gorivo bi, recimo, kmetje lahko takoj nadomestili z rastlinskim oljem iz oljne ogrščice.
delave tal, obdela se le plitka zgornja plast zemlje, kar ima še pozitiven učinek na rodovitnost tal. Rastlinski ostanki se lahko tudi kar puščajo na vrhu njive in se zrahlja le pet-centimetrska plast, s tem se zmanjšujejo tudi potrebe po mineralnih gnojilih. Pomembne so tudi čim krajše transportne poti, saj je pomembno, da se hrana prideluje čim bližje potrošnikom. To, kar se dogaja danes, da uvažamo sojo iz Južne Amerike, pa goriva iz Afrike, je zelo slaba varianta. Poleg tega se lahko na sami kmetiji pridela veliko ener-gentov. Ena od možnosti, zla-
sti na gozdnatih predelih, je izraba lesne biomase, ki se pri nas že počasi prebija v ospredje. Na tak način, s centralnimi kurišči, se lahko ogrevajo vsaj deli, če že ne cele vasi in se precej prihrani. Druga možnost so bioplinarne, ki so neke vrste rezerva energije in hkrati korektor cen za kmetijske proizvode. Ne smemo pa pozabljati, da bioplinarne pol ali še več plina pridelajo iz odpadkov, kot so gnojnica, gnojevka, klavnični odpadki, ki jih danes vozimo v sosednjo Avstrijo, kjer jih predelujejo v energijo itd. Prav tako obstaja možnost, da se traktorji prede-
lajo na bioplinski pogon. Ena najbolj atraktivnih možnosti pa je gotovo predelava oljne ogrščice, ki se zadnje čase pri nas precej širi. Iz oljne ogršči-ce se lahko na eni strani pridela poceni beljakovinska krma z 32 odstotki beljakovin. To pomeni, da na enem hektarju oljne ogrščice pridelamo približno tri tone repičnih tropin in okoli 1200 litrov rastlinskega olja, ki lahko služi kot pogonsko gorivo in to kot samostojno gorivo ob manjši predelavi traktorja, ki zahteva do 1500 evrov. Lahko pa se to rastlinsko olje meša tudi z dizelskim gorivom v razmerju
pol-pol ali 40:60, kar spet pomeni precejšen prihranek."
Premalo izrabljena energetska vrednost oljne ogrščice
Po besedah Brodnjaka se nekateri kmetje v Podravju že dobro zavedajo pomena prihranka energije in nižanja stroškov pridelave, vendar za to še vedno premalo naredijo: „Napredek je morda še najbolj na področju obdelave tal, saj so vse bolj redka strnišča, ki se še orjejo, več je plitve obdelave in tudi že direktnih setev. Več je tudi zmogljivejše kmetijske mehanizacije, s katero se v bistveno krajšem času obdelajo velike površine in je poraba energije na hektar precej manjša. Precej se je zmanjšala poraba mineralnih gnojil na račun ozelenitev in podrobnejše analitike tal. Tudi bio-plinarn je že precej, vendar so prevelike za kmetije. Za naše kmetije bi bile najprimernejše male bioplinarne z okoli 250 kilovati. Absolutno pa je še prenizka predelava oziroma izraba energetskih potencialov oljne ogrščice doma, na kmetijah. S tropinami bi si kmetje lahko zagotavljali obrok beljakovinske krme in zmanjšali uvoz soje, pa seveda pridelali rastlinsko olje, ki je odlično tako za prehrano kot tudi dodatek za gorivo."
SM
Ljutomer • Obnovljivi viri - priložnost Prlekije
Prednosti in slabosti na tehtnici
Je izkoriščanje obnovljivih virov energije priložnost Prlekije, zlasti njene prestolnice? Prednosti in slabosti na področju tovrstne vse aktualnejše problematike so nedavno v Ljutomeru na javni razpravi predstavili univerzitetni profesor in strokovnjak s področja trajnostnega razvoja Henrik Gjerkeš, župan avstrijske občine Gussing Peter Vadasz in direktor konzorcija Pomurske elektrarne Rok Sunko.
Uvodne misli v razpravo je podala županja občine Ljutomer Olga Karba in povedala, da se v Ljutomeru zavzemajo za postavitev soproizvodnje toplotne in električne energije na lesno biomaso, ki bi lahko predstavljala mestno toplarno. Primer dobre prakse je predstavil Peter Vadasz in poudaril, da so v Gussingu na avstrijskem Gradiščanskem obnovljive vire odlično izkoristili. Na osnovi tega početja so ustvarili več kot tisoč novih delovnih mest, privabili v mesto 50 novih podjetij ter milijonski letni strošek za energijo spremenili v milijonski letni energijski prihodek. Leta 1989 so začrtali cilje,
temelječe na gospodarskem razvoju s pomočjo obnovljivih virov energije. Danes je Gussing s 4000 prebivalci energetsko neodvisna občina. Z obnovljivimi viri energije proizvedejo 85 odstotkov potrebne toplote za ogrevanje in industrijo. Koncept, ki ga izvajajo Avstrijci, je mestu dodelil ime evropskega centra za obnovljivo energijo, leta 2004 pa je bil Gussing odlikovan z državnim priznanjem za najbolj inovativno avstrijsko občino. »Skupni prihodki od energije, ki znašajo 13 milijonov evrov, prispevajo k novim delovnim mestom in razcvetu pokrajine,« je z zadovoljstvom ugotavljal Vadasz.
Henrik Gjerkeš je izpostavil, da mora lokalna energetska oskrba upoštevati ekonomski vidik kakor tudi okoljski in
socialni učinek. Razpravljal je o ključnih smernicah nacionalnih in evropskih usmeritev, ki vzpostavljajo pogoje po
Udeleženci javne razprave v Ljutomeru
vključevanju lokalnih skupnosti v energetsko samooskrbo. »Obnovljive vire imamo, za uspešno usmeritev v lokalno energetsko samooskrbo pa potrebujemo še pogum in slo-žnost lokalnega prebivalstva,« je menil Gjerkeš.
Postavitev biomasne sopro-izvodnje elektrike in toplotne energije v Ljutomeru je zasnoval Rok Sunko, na razpravi pa je predstavil izhodišča študije, ki so jo v minulih dvanajstih mesecih izvedli na območju občine. Ugotavlja se, da v širši regiji obstoji zadostna količina bio-mase, potrebne za izvedbo projekta, v mestu Ljutomer pa se izkazuje dovolj velika potreba
po toplotni energiji, zato se zdi izgradnja mestne toplarne povsem smiselna. Kot je povedal, so v preteklih mesecih navezali kontakt z največjimi porabniki toplotne energije v Ljutomeru ter da je konzorcij na osnovi njihovih potreb definiral tehnološko zasnovo in potrebne tehnološke rešitve, ki omogočajo zadovoljitev teh potreb na osnovi lesne biomase. »Da ljutomerska podjetja podpirajo projekt, ne preseneča, saj je toplotna energija, ki jo konzorcij lahko ponudi industriji, cenejša od cene končne energije iz fosilnih goriv. Pozitivne učinke projekta želimo razširiti tudi na gospodinjstva,« je dejal Sun-ko in dodal, da ima njihov konzorcij pripravljene tehnološke rešitve, s financiranjem - odločitev pa je v rokah občinskega sveta. Oskrba s toplotno energijo je namreč definirana skozi koncesijo, za razpis katere je treba sprejeti občinski odlok o oskrbi s toplotno energijo, ki definira pravno podlago za priklop gospodinjstev na mestno toplarno.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Prvi kino koncert
Brazilski večer na Ptuju
V soboto zvečer je Ptuj zaživel v zvokih odlične brazilske glasbe. V sklopu kino koncertov, ki bodo v jesenskih mesecih v Mestnem kinu, se je predstavila nadarjena štiričlanska zasedba, družbo na odru pa jim je delala izjemna vokalistka, Ptujčanka Zvezdana Novakovič. In kar je najboljše, kino je bil nabito poln.
Mestni kino Ptuj oziroma njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti pripravljajo prvo sezono koncertov. Začeli so z etno zvoki brazilske glasbe, ki so jo na svojstven način izvajali člani zasedbe Maca-xeira ter brazilski virtuoz na mandolini Diogo Guanabara. Že v Braziliji je z njimi prepevala Ptujčanka Zvezdana Novakovič, ki je sodelovala pri projektu oživitve pesemske oblike choro iz predela Rio Grande de Norde.
Po pričakovanjih je bil koncert izredno dobro obiskan, Mestni kino je bil poln kot že lep čas ne. Koncerti v kinu pa bodo povezani tudi z dogajanjem v prostorih Centra interesnih dejavnosti. 15. oktobra se namreč prične nova sezo-
Zvezdana Novakovič in zasedba Macaxeira
na, ki bo namenjena hip-hop glasbi. Med drugim se obeta koncert slovenskega glasbenika N'toka.
Zvezdana Novakovič, ki je delček Brazilije predstavila na
Ptuju, je po končani Umetniški gimnaziji v Mariboru študij nadaljevala na Pedagoški fakulteti. V tretjem letniku je vzporedno vpisala študij jazz petja na Univerzi za glasbo
in uprizorljivo umetnost v avstrijskem Gradcu. Januarja letos je diplomirala. Za svoje čarobno petje je marca lani prejela grand prix v poljskem Wroclawu na 31. tekmovanju igralske interpretacije skladbe. Prvič v zgodovini tekmovanja je bila nagrada dodeljena tujemu artistu, ne poljskemu.
Svojega izraza pa mlada pevka ne išče le v glasbi, temveč tudi v uprizorljivi umetnosti. Bila je dolgoletna članica in solistka zbora Carmina Slove-nica, še vedno pa s Karmino Šilec sodeluje pri različnih projektih. Zanimajo jo tudi različne stare kulture, svoj izraz pa je našla tudi v brazilski glasbi. Začela je sodelovati z zasedbo Malemolenica, ki se v celoti posveča brazilskemu zvoku, mnogim brazilskim ritmom ter brazilski portugalščini. Na Ptuju pa se je predstavila v povsem novi luči ob zvokih odlične zasedbe in vrhunskega mandolinista.
Ob vsem naštetem pa Zvez-dana, ki deluje kot svobodna umetnica pri raznih glasbeno-gledaliških projektih, izvaja tudi individualno učenje petja ter korepetira v gledališčih.
Dženana Kmetec
Lancova vas • Folklorno društvo gostovalo na Poljskem
Plesali poljskemu predsedniku
Folkloristi Folklornega društva Lancova vas so se od 30. julija do 7. avgusta mudili na, kot so povedali organizatorji, največjem mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem. Posebno težo festivalu je dal obisk poljskega predsednika na zaključni prireditvi v mestu Wisla.
Na festivalu je sodelovalo štirinajst tujih ter trideset domačih poljskih skupin. V netekmovalnem delu festivala so se predstavile s 45-mi-nutnim programom vsak dan v drugem poljskem mestu. Tako so nastopi potekali v mestih Szczyrk, Zywiec, Ma-kow Podhalanski, Ošwi^cim, Jablonkow, Ujsoly in Istebna. Lancovljani navdušeno poudarjajo, kako dobre pogoje nastopanja so imeli prav po vseh mestih, kjerkoli so se pojavili. Glede na izkušnje, ki jih imajo s preteklih festivalov na Poljskem, pa bi lahko rekli, da izredno kvalitetna priprava in izvedba velja za večino poljskih festivalov. Pozitivno jih je presenetilo tudi občinstvo, ki je po več ur navdušeno spremljalo dogajanje in ravno to je največja nagrada in potrditev
trdega dela.
Tekmovalni program, ki je bil krona celotnega festivalskega dogajanja, je bil v mestu Wisla. O pomembnosti festivala veliko pove tudi dejstvo, da je skupine ocenjevala kar osemčlanska mednarodna komisija. Na tekmovalnem delu so se tako zvrstile skupine že prej omenjenih štirinajstih tujih držav: Bolgarije, Črne gore, Češke, Indonezije, Kolumbije, Latvije, Mehike, Romunije, Slovaške, Tajske, Turčije, Ukrajine, Madžarske ter Slovenije. Tekmovale pa so tudi štiri poljske skupine, ki so bile predhodno izbrane na domačih folklornih revijah.
Tekmovalni program ni smel biti krajši od petintrideset in ne daljši od štirideset minut. Nastop Folklornega društva Lancova vas bi lahko
Vir: Arhiv FD Lancova vas
Folklorno društvo Lancova vas med nastopom
povzel kot prikaz dela in življenja na vasi skozi vse leto, kjer čas od pomladi do jeseni odlično prikažejo ob plesu in pesmi »Jaz pa v gorico grem«, zimski čas s »Trikraljevsko ko-lednico« ter vse skupaj zaključijo s pustnim običajem.
Vir: Arhiv FD Lancova vas
Skupinska fotografija članov Folklornega društva Lancova vas
Komisija je izmed vseh nastopajočih nagradila šest skupin, med njimi tudi Folklorno društvo Lancova vas, ki je prejelo nagrado za izviren prikaz pustnih običajev. Zraven njih so bile nagrajene še skupine iz Bolgarije, Mehike, Romunije, Slovaške ter ena poljska skupina.
Tekmovalni del festivala je, kot smo že uvodoma omenili, spremljal tudi poljski predsednik. Ob njegovem prihodu so na posebno željo organizatorja igrali muzikanti Folklornega društva Lancova vas, kar si društvo, posebej pa še muzikanti štejejo v veliko čast. Predsednik je nato podelil nagrade, sledil pa je desetmi-nutni nastop vseh nagrajenih skupin.
Folkloristi so se domov vrnili polni dobrih vtisov, saj so odlično zastopali svojo državo in svoj kraj, v prihodnje pa si želijo še več takih gostovanj.
Uroš Sitar
Tednikova knjigarnica
Čudežni prstan je zares čudežen
Prstan je izmed nakita zelo pogost pravljični predmet, oziroma tak ali drugačen prstni obroček običajno dobi v pravljicah čarobne moči. Naj spomnim na slovensko ljudsko pravljico Železni prstan, na glasbeno umetno pravljico Bakreni prstan, na davno knjigo z ilustracijami Štefana Planinca Prstan z rožo, pa na prav tako davni Čarobni prstan z ilustracijami Marije Vogelnik, daven je Vrtomirov prstan, pa Mogočni prstan Frana Mil-činskega ...
Te dni smo Slovenci dobili nov, prečudovit prstan ali bolje novo čudovito slikanico, ki ji je gibalo literarnega dogajanja prstan. Prvovrsten slikaniški par Peter Svetina in Damijan Stepančič, pisatelj in slikar, sta ustvarila slikaniško mojstrovino, ki je vsa čudežna, čeprav gre pravzaprav za domala realistično, ali vsaj možno pripoved neke sobote v prestolnici naše dežele.
Torej: prstan je bil na prodaj neko spodobno soboto na bolšjem trgu, tam ob rečici v glavnem mestu, ki sicer ni poimenovano, a slikanica nedvoumno upoveduje in slika podobo na nabrežju Ljubljanice. Prstanček, po vsej verjetnosti namenjen ženski roki, z rdečo »okico«, kot radi rečemo na našem koncu, bolj stran od prestolnice, ima edino posebnost v tem, da ga je na prodajnem pultu vseh potrebnih in nepotrebnih stvari prodajalec opremil z napisom: ČUDEŽNI PRSTAN. Ta napis, predvsem pa besedica ČUDEŽNI, je privabil gostujočo operno primadono Ljudmilo Krasinc, ki je končno zmogla stopiti med ljudi po mescu dni, koliko je že nastopala v operi prestolnice. Seveda je prodajalec zatrdil, da je prstan v resnici čudežen in skoraj bi bil pristal na prstu operne pevke, če ne bi bila ta po plačilu nekoliko nepozorna - morda zaradi pričakovane čudežnosti kupljenega predmetka - in prstan se ji je odkotrljal iz rok. Tu se prava akcija in drama šele začneta: enajsta stran slikanice je skoraj bela, zaseda jo lepo, s svinčnikom izrisan maček, a ne cel, ki zre verjetno proti ali pa za kotalečim se prstanom gospe Ljudmile Krasinc, ki vpije, da ga je treba ujeti in prijeti. Ljudmilin vzklik sliši lajnar, ki zre s portreta na predhodni strani. Ta stran je nekako med vtisom blago sivozelenega ročno narejenega papirja, s slutljivim rastrom papirnih debelin. In na njej je z natančnim svinčnikom izrisan torzo možakarja, ki kuka iznad lajne. Možakar ima imenitne, drobne brčice, kot dva vesela špagetka izpod nosu. Njegovi rdeči ustnici, črtast suknjič, pa vijoličasta okrasna ruta, natančno potisnjena pod ovratnik srajce in pod telovnik - fant je tak romantičen, bolj melanholičen, začasno ulični glasbenik, ki steče za Ljudmilo Krasinc .
Sledi velika ilustracija, stran in pol zaseda, s podobo bistvenega predmeta naslednje skupine stranskih literarnih junakov, kratko besedilo pa je klasično slikaniško tekoče na dnu knjižnega lista. Tokrat je podlaga (kot je pogosto poimenovano ozadje slike) podobna dobremu staremu ovojnemu pak papirju v bež ali svetlo rjavi barvi. Glavni človeški lik te ilustracije je toniran nežno zamolklo zeleno, ima lahkotno srajco iz blaga, ki ga krasi nekoč zelo priljubljen srajčni vzorec. Ilustrator je natančno upodobil staromodni fotografski aparat, ki visi čez oprsje osebe, tej pa se glava ne vidi. Saj, turisti mnogokrat gledajo in mislijo skozi kamere in fotoaparate in njihove turistične poti so eno samo škljocanje z lovljenjem kadrov. Iz poved-ke izvemo, da gre za člana dunajskega društva ljubiteljev opere. Le-ti so prepoznali operno divo Ljudmilo Krasinc in seveda so ji stekli na pomoč pri lovljenju kotalečega se prstana. Taista ilustracija ima drobno, skoraj stilizirano vrsto tekačev, ki postaja vedno daljša. Nad njo pa se, kot najfinejša dekoracija, vijejo beli cvetovi, morda drobnoli-stne magnolije, kar daje ilustraciji prijetno, nostalgično vzdušje.
In tako od lista do lista in do konca pripovedi, ki ima srečen konec in ga nima. Vsekakor ostane Ljudmila brez prstana, a ... In tu je še en a! Kajti slikanica se na koncu ne konča, saj je bistvo zgodbe napisano v podobi odrskega prizorišča, centralno, na zunanji strani zadnje platnice. Tako je konec slikanice dvakratno čudežen, verjeli ali ne!
Cenjeni bralci Knjigarnice, slikanica Čudežni prstan (Peter Svetina in Damijan Stepančič. Ljubljana: Vodnikova založba (DSKG), KUD Sodobnost International, 2011. Gugalnica: Zbirka najboljših slikanic.) je prava izvirna slovenska mojstrovina svoje zvrsti. Privoščite si jo in si polepšajte čas.
Liljana Klemenčič
Rokomet
Prvoligaša prepričljivo v osmino finala
Stran 12
Rokomet
Ormožani podaljšali pogodbo z Jeruzalemom Stran 12
Padalstvo
Sedmo mesto za ptujske padalce v Grobniku Stran 13
Atletika
Ducat kolajn in državni rekord na DP pionirjev Stran 13
Nogomet
Ali se lahko razlika poveča?
Stran 14
Bowling
Ptujska kluba polovično uspešna v 1. in 2. ligi
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ ticuna íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Košarka • Po EP v Litvi
Iz pekla do raja
Litva ni bila srečna država za slovensko košarkaško misijo na EP 2011. Naši košarkarji so na koncu osvojili 7. mesto, na katerega čez leta sploh ne bo tako slab pogled, a skrbi predvsem igra na prvenstvu. Slovenski igralci so nas le redko predramili in pokazali kvaliteto, ki jo imajo (ali naj bi jo imeli). Te je bilo v Litvi - roko na srce - premalo za odmevnejši rezultat. Četa Božidarja Maljkovica je vse prevečkrat delovala zaspano, neorganizirano in brezvoljno, da bi dosegla cilj, ki je bil uvrstitev vsaj do 6. mesta. To bi nam prihodnje leto omogočilo dodatne kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v London in - kar je prav tako pomembno - dodatne težke tekme ter ciklus priprav. Priprave za Litvo so bile predolge, tako kot že samo prvenstvo, vendar so že uvodne tekme na Ptuju dale realen pogled, da od Slovenije ne smemo pričakovati preveč. Nosilci igre naše reprezentance v glavnem niso nosilci igre v svojih klubih, kar se je najbolje videlo v odločilnih trenutkih, medtem ko velja mladim čestitati za pogumen nastop. Starejši in izkušenejši igralci - Smodiš, Lorbek in Lakovič - so na trenutke delovali premalo zainteresirani, da bi popeljali našo barko iz nemirnih voda, in so pokazali premalo karakterja, da bi ekipo usmerili v pozitivno, zmagovalno smer. Brata Dragičsta dokazala, da sta izredna delavca, a malo slabša strelca, medtem ko je najbolj pozitivno gotovo presenetil center Mirza Begič.
Slovenija ima na seznamu še nekaj vrhunskih košarkarjev (B. Udrih, Vujačič, Brezec, Nahbar...), vendar bo v prihodnje sila zanimivo videti, ali se bodo ti odzvali vabilu selektorja Maljkovica. Ta je pred prihodom na vroč se-lektorski stolček prav gotovo računal še na nekatere posameznike, ki bi jih Slovenija v lovu za odmevnejši rezultat v Litvi še kako potrebovala.
Še bolj pa bo ekipa najboljše košarkarje potrebovala leta 2013, ko bo Slovenija v Ljubljani, Kopru, na Jesenicah, v Novem mestu in na Ptuju gostila naslednje evropsko prvenstvo. Takrat bi bilo lepo (beri: prepotrebno), da Slovenija zaigra popolna, z vsemi svojimi zvezdniki, in da se enkrat povzpne do samega raja. To bo sicer zelo težko, a ob pomoči zmeraj preveč kritične strokovne javnosti in gledalcev bi se lahko s pozitivnim valom nadejali najboljše uvrstitve v zgodovini košarke v samostojni Sloveniji, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da bi si priigrali medaljo. Ta zaenkrat žal ostaja samo želja, tako kot to, da se do prvenstvu leta 2013 vsi združimo (tudi na tekmah na Ptuju) in popeljemo svoje košarkaše iz pekla v raj.
David Breznik
Nogomet • 1. SNL
Več kot polovica golov na eni tekmi
REZULTATI 10. KROGA:
Luka Koper - Mura 05 0:0 CM Celje - Olimpija 0:0; R. K.: Fink 45. / Olimpija
HIT Gorica - Maribor 1:1 (0:0); strelca: Plut 65., Tavares 90. R. K. Mertelj 62. / Maribor
Nafta - Triglav 1:0 (0:0); strelec: Vaš 50.
Domžale - Rudar Velenje 2:3 (0:2); strelci: Osmanaj 48., Tei-novič 80., Tolimir 14., Žinko 35., Bratanovič 63. R. K.: Elsner 65. / Domžale
1.	MARIBOR 10 6 3 1 23:12 21
2.	OLIMPIJA 10 5 3 2 17:13 18
3.	RUDAR VELENJE 10 5 2 3 18:14 17
4.	HIT GORICA
5.	DOMŽALE
6.	MURA 05 10 3 3 4 10 3 1 6
10 4 3 3 15:8 15 10 4 3 3 14:12 15
7.	TRIGLAV
8.	NAFTA
9.	CM CELJE
10.	LUKA KOPER 10 1 6 3
10 2 3 5 10:12 10 2 3 5 12:15
8:14 12 5:18 10 9 9
7:12 9
Strelci v 10. krogu 1. SNL niso bili razpoloženi, saj so na petih tekmah dosegli le 8 zadetkov, od tega jih je bilo več kot polovica doseženih na tekmi v Domžalah. Tam so Velenjča-ni nadaljevali z odlično serijo, saj so v zadnjih petih krogih trikrat slavili in dvakrat remizirali. Za Domžalča-ni je slab teden, saj so kar trikrat izgubili (enkrat v pokalu, dvakrat v prvenstvu). Z zmago so se varovanci Milana Buričiča približali vrhu lestvice, pred njimi sta le še Maribor in Olimpija.
V Novi Gorici in Celju domačini proti Mariboru in Olimpiji niso znali izkoristiti številčne premoči, za nameček so oboji zapravili tudi enajstmetrovko (Plut za Gorico in Pavlovič za Celje). Mura se je še enkrat več izkazala in tokrat osvojila točko na Bonifiki. Pomembno zmago v boju za obstanek je dosegla Nafta, ki je po nekaj nesrečnih porazih tokrat vendarle ohranila priigrano prednost.
DK, JM
Nogomet • Kvalifikacije za EP U-19
V petek na Ptuju z Belgijci
Na Ptuju in v Slovenski Bistrici v teh dneh poteka 1. krog kvalifikacij za uvrstitev na EP 2012. Na turnirju se merijo štiri
reprezentance, poleg Slovenije še Wales, Škotska in Belgija. V 2. krog kvalifikacij se uvrstita prvouvrščeni moštvi.
V sredo so naši fantje v Slovenski Bistrici gostili ekipo Škotske in slavili 2:1 (0:1); zadetka sta dosegla Erik Jan-ža ter bivši igralec Aluminija Matej Pučko (sedaj Koper). V drugi tekmi 1. kroga je na Ptuju Belgija ugnala Wales s 3:0. V petek, 23.septembra, bo na sporedu 2. krog, slovenska izbrana vrsta pa se bo v derbiju kroga na ptujskem Mestnem stadionu ob 16. uri merila z Belgijci. Najstarejšemu slovenskemu mestu bo tako po dveh tednih, ko je na Ptuju gostovala reprezentanca U-21, ponovno
pripadla čast gostiti izbrano vrsto, nemalo zaslug za to pa ima tudi Zavod za šport Ptuj.
Selektor slovenske izbrane vrste je prekaljeni Borut Jarc, barve Slovenija pa zastopajo: Mateo Barukčič (NK Interblock), Gaber Dobrovoljc, Marko Kovjenič (NK Domžale), Robi Jakovljevič (ND Gorica), David Adam, Matej Pučko, Matej Palčič (FC Koper), Edin Čolič (NK Maribor), Erik Janža, Mitja Lotrič (ND Mura 05), Matija Čonč, Gregor Čretnik (Si-mer Šampion), Blaž Šujica (ND Triglav 2000), Nejc Praprotnik (Atalanta Bergamasca/ITA), Rok Baskera in Luka Krajnc (Genoa Calcio/ITA). Zaradi poškodb manjkata Andraž Šporar in Miha Blažič.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Spored do konca 1. kroga kvalifikacij U-19:
petek, 23. 9., ob 13.00: Wales - Škotska (Slovenska Bistrica) petek, 23. 9., ob 16.00: Belgija- Slovenija (Ptuj) ponedeljek, 26. 9., ob 16.00: Škotska - Belgija (Ptuj) ponedeljek, 26. 9., ob 16.00: Slovenija - Wales (Slovenska Bistrica)
Pred dvema tednoma je reprezentanco U-21 (na fotografiji Boban Jovič) na ptujskem Mestnem stadionu podprlo številno občinstvo. Nova priložnost je že v petek, ko gostuje selekcija U-19.
Kolesarstvo • »Tour of China« in EP na Danskem
Mugerli končno četrti na Kitajskem
V torek se je z zadnjo etapo v Tianjinu (dolga je bila le 85 km) končala dirka »Tour of China«. Na njej so od slovenskih klubov nastopali le kolesarji Perutnine Ptuj in kljub močno okrnjeni zasedbi dosegli lepe rezultate tako na posamičnih etapah kot v skupnem seštevku. Še posebej odmevna je bila zmaga Mateja Mugerlija na najtežji, kraljevski etapi, ko je z napadom v končnici dirke »deklasiral« tekmece. Skupno je Mugerli končal na odličnem 4. mestu, zelo dobro pa so se odrezali tudi ostali kolesarji ptujske-
ga kluba, saj je skupno Luka Rakuša končal na 37. mestu, Jure Golčer je bil 48, medtem ko je Dejan Bajt končal kot 68. Gregor Gazvoda, ki je prav tako startal na omenjeni dirki, je zaradi vročine odstopil pred 7. etapo, poleg tega pa na drugi konec sveta nista potovala Matej Marin (poškodba) in Robert Vre-čer (SP na Danskem).
O zmagovalcu zadnje etape je odločal ciljni sprint glavnine, ki ga je dobil Avstralec Aaron Kemps, skupne zmage pa se je veselil Uzbekistanec Muradjan Halmuratov. Zadnja
Končni vrstni red dirke »Tour of China«:
1.	Muradjan Halmuratov (Uzb) 26;21:28
2.	Ivan Kovalev (Rus) +3:08
3.	Aleksander Serov (Rus) 3:12
4.	Matej Mugerli (Slo) Perutnina Ptuj 3:17 37. Luka Rakuša (Slo) Perutnina Ptuj 6:32 48. Jure Golčer (Slo) Perutnina Ptuj 10:39 68. Dejan Bajt (Slo) Perutnina Ptuj 18:22
etapa je zaradi bonifikacijskih sekund na letečih ciljih vplivala tudi na končni vrstni red pod samim vrhom. Tako se je skupno s 5. na 3. mesto prebil Rus Aleksander Serov in z zmagovalnega odra tako izrinil rav-
no Mugerlija, ki se mu je pred zadnjo etapo nasmihala najnižja stopnička na zmagovalnem odru. Kljub temu je 4. mesto velik uspeh za naše fante, posebej zaradi okrnjene zasedbe.
tp
Vrečer 45. v kronometru na SP-ju
Na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki poteka v Koebenhavnu, za našo izbrano vrsto nastopa tudi član Perutnine Ptuj Robert Vrečer. Izjemni Celjan, ki je v zadnjem času sila napredoval tudi v vožnji na čas, je od selektorja Martina Hvastje prejel lepo priznanje za vse uspehe v zadnjem času, ki jih je dosegel v ptujskem dresu. V sredo je namreč nastopil na kronometru in osvojil 45. mesto (med 65 kolesarji), medtem ko je Jani Brajkovič končal na 14. mestu.
V nedeljo bo na sporedu cestna dirka, slovensko ekipo pa bodo sestavljali Jure Kocjan, Grega Bole, Borut Božič, Kristijan Koren, Gorazd Štan-gelj in Jani Brajkovič. V primeru morebitnih težav katerega od omenjenih bo nastopil Robert Vrečer, ki je rezerva. Vsekakor še eno izjemno priznanje tako za Roberta Vrečerja kot za Kolesarski klub Perutnina Ptuj.
Robert Vrečer med nastopom na SP na Danskem
Foto: Marjan Kelner
Rokomet • Pokal Union, 1/16 finala
Prvoligaša prepričljivo v osmino finala
Pokal Slovenije, 1/16 finala
Rezultati: Moškanjci Gorišnica - Cimos Koper 22:39 (10:24), Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 24:43 (12:20), Dobova - Krško 26:34 (11:16), Grosuplje - Krka 32:35 (16:20), Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola 36:26 (16:13), Rudar Trbovlje - Slovan 25:42 (9:19), Slovenj Gradec 2011 - Cerklje 28:21 (11:14), Alples Železniki - Gorenje Velenje 23:41 (11:21), Škofljica Pekarna Pečjak - Loka 23:32 (15:15), Sevnica - Trimo Trebnje 25:27 (14:13).
Tekmi Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško in Pomurje - Maribor Branik bosta odigrani v torek, 27. septembra.
Neposredno so bili v osmino finala uvrščeni štirje klubi: Velika Nedelja Carrera Optyl, Brežice, Šmartno Herz Factor banka in Mokerc-Ig.
Moškanjci Gorišnica - Cimos Koper 22:39 (10:24)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek, Zorli 2, Bedrač, Valen-ko 3, Arnuš 6, Balas 2, Lozinšek 2, Gerčar, Lukaček, Dimec, Pravdič 3, Firbas 1, Preac, Vincek 3, Bratuša. Trener Sebastjan Oblak
CIMOS KOPER: Podpečan 6, Sko-ko, Dobelšek 3, Brumen 2, Čemas 1, Bombač 3, Poklar 2, Džono 1, Krivo kapic 3, Skube 3, Vran, Mlakar 2, Konečnik 5, Rapotec 5, Bundalo 8, Osmajic 1. Trener: Fredi Radojkovič.
IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 6, Cimos Koper 6. SEDEME-NETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 6(7), Cimos Koper 4 (5)
V tekmovanju za pokal Union so rokometaši domačega drugoligaša gostili ekipo Ci-mos Koper, ki je aktualni državni prvak. Ljubitelji rokometa, ki so lepo napolnili domačo dvorano, so vsekakor prišli na svoj račun, saj so lahko v živo spremljali najboljšo slovensko ekipo minule sezone. Vedeli pa so tudi, da je kakšno presenečenje izključeno, saj je razlika v kakovosti prevelika. Koprčani so nastopili brez Skoka, ki je bil sicer vpisan v zapisnik, in vratarja Gorazda Škofa, ki jima je trener Fredi Radojkovič namenil počitek.
Domačim je preostalo le to, da se prikažejo v kar najboljši luči ter z borbeno igro poizkušajo iztržiti kar najugodnejši izid. Gostje so maksimalno zavzeto začeli srečanje, s čimer so želeli Gorišničanom že v kali zatreti misel o preseneče-
Foto: Črtomir Goznik
V Gorišnici so branilci naslova pokalnega prvaka in aktualni državni prvaki, rokometaši Cimosa Koper, zanesljivo ugnali domačine.
nju. Plod takšne igre je bilo visoko vodstvo 2:10 v 12. minuti srečanja. Domačini so tudi v nadaljevanju težko zadevali in do 22. minute so le petkrat premagali gostujoča vratarja.
V	drugem delu tega srečanja je koprski strateg poslal na parket novo sedmerico, ki si je tudi priigrala najvišjo prednost na tekmi: v 47. minuti je znašala 16 zadetkov (14:30). Nato je sledilo obdobje, ko so gostje nekoliko upočasnili ritem igre. To so izkoristili gorišniški ro-kometaši in naredili delni izid 5:0 ter tako vsaj malce znižali visoko vodstvo gostov iz Kopra, ki so se po pričakovanjih zanesljivo uvrstili v drugi krog pokalnega tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 24:43 (12:20)
DRAVA PTUJ: Mesarič 1, Toš 1, Maroh 2, Janžekovič 5, Koštomaj, Bezjak 5, Verdenik, Požar 1, Sabo 1, Pukšič 2, Bedrač 4, Ferk, Bedenik, Zolar 2, Kenda, Lešnik. Trener: Tomi Matjašič.
JERUZALEM ORMOŽ: Jelen, Žmavc 2, Rajšp 1, Kljajič 1, Hebar 5, Korpar 2, Čudič 3, Špiljak 2, Belec, Sok 9, Žuran, Šišmanovič 4, Krabo-nja 7, Radujkovic, Bogadi 3, Merda-novič 4. Trener: Sašo Prapotnik.
V	šestnajstini finala slovenskega pokala sta se na Ptuju pomerila sosedska kluba, Dra-
va iz Ptuja in Jeruzalem iz Ormoža. Dvorana Ljudski vrt že dolgo ni bila tako polna, saj je dinamično srečanje, v katerem so pričakovano visoko slavili gostje, videlo kakih 300 gledalcev. Ormožani so kmalu po začetku srečanja prevzeli vajeti igre v svoje roke ter sredi prvega dela igre povedli za pet zadetkov. Razlika bi bila v tem delu igre lahko nižja, če v vratih gostov ne bi blestel vratar Belec. Mladi Ptujčani so se dobro upirali favoritom in šele v končnici prvega polčasa so Ormožani unovčili kvaliteto ter predvsem ob odlični igri razigranega Soka (skupaj 9 zadetkov) povišali na 12:20.
V drugi del igre sta oba trenerja poslala spremenjeni zasedbi, kar se je nedvomno bolj poznalo domači ekipi, ki se je sicer trudila, toda kmalu ni več zmogla tempa Ormo-žanov. Ti imajo več kakovosti, izkušenj in moči kot mladi dravaši, a si tudi ti za prikazano igro v večjem delu srečanje zaslužijo čestitke. Srečanje je seveda bilo že zdavnaj odločeno, vprašanje je bilo le, kakšna bo končna razlika. V končnici sta obe ekipi nekoliko hranili moči: Ptujčani pred prvim prvenstvenim obračunom v soboto v Brežicah, Ormožani pa pred 4. prvenstvenim krogom, ko bodo v soboto doma gostili ekipo Ribnica Riko hiše.
tp
Nejc Janžekovič, rokome-taš Drave: »Pričakovali smo tako srečanje, nenazadnje je Ormož prvoligaš, mi pa veliko manj izkušena ekipa, ki še ni pričela prvenstva. Nismo še v pravi formi, poleg tega nam je manjkal tudi poškodovani Rok Fridrih. Kljub vsemu menim, da smo se upirali, kolikor se je dalo, in mislim, da je bila naša igra solidna, čeprav smo proti koncu srečanja precej padli.«
Tadej Sok, rokometaš Jeruzalema Ormoža: »Čestitam domačinom, saj so prikazali dobro igro. Za nas je bilo to srečanje neke vrste priprava za veliko pomembnejši ligaški obračun z Ribnico v soboto. Srečanje smo odigrali dobro, popraviti moramo še nekaj napak v obrambi, nato pa mislim, da bo tako, kot mora biti.«
Foto: Črtomir Goznik
Mladi Ptujčani so se dostojno upirali gostom iz Ormoža.
Popraviti igro v obrambi
Med tednom so se Ormo-žani po pričakovanjih uvrstili v 1/8 finala Pokala Slovenije. Podobno kot v Trebnjem, je bila tudi na Ptuju slaba ormoška igra v obrambi, enostavno premalo agresivna in tekmeci so z lahkoto prihajali do uspešno izvedenih metov. Fantje bodo morali dojeti, da so prav po zaslugi čvrste in agresivne igre v obrambi vknjižili uvodni zmagi proti Krki in Loki ter na račun medle igre v obrambi zabeležili poraz v Trebnjem.
V soboto, 24. 9., ob 19.00 na Hardek prihaja močna Ribnica, ki sicer zaenkrat, sodeč po rezultatih, ni pokazala svoje prave moči. Rokometaši iz dežele suhe robe letos glasno napovedujejo uvrstitev v Ligo za prvaka, zato za njih na Har-deku pride v poštev le zmaga. Gostje, ki jih vodi trener Mišo Toplak, se lahko pohvalijo z odličnim vratarjem, veteranom Mustafom Torlom, močna je tudi zunanja linija (David Kovač, Marijan Bašic, Mario Jelenic in Sašo Mikanovič). V napadu Ribničani gojijo dokaj hitro igro, v obrambi pa stavijo na formacijo 5 - 1 ali 6 - 0. Da bi ugnali zasedbo Ribnice, bodo Ormožani poleg dobre igre potrebovali še močno in glasno vzpodbudo s tribun. V naši okolici je zdaj čas trgatev, v ormoškem klubu pa si želijo in upajo na uspešno branje novih točk.
Uroš Krstič
Rokomet • RK Drava
Drava v soboto v Brežicah
Za rokometaši Drave je konec priprav (v sredo so v pokalu gostili Ormož), pričela se bo namreč nova ligaška sezone. Mladi Ptujčani bodo tudi letos nastopali v 2. državni rokometni ligi, ki pa ne bo več razdeljena na vhod in zahod, ampak bo enotna. Štela bo 14 ekip, vsaka ekipa pa se bo z vsako pomerila tako doma kot v gosteh.
V poletnem prestopnem roku je bilo v ptujskem klubu kar nekaj sprememb, ki so se zvrstile tako v igralskem kot strokovnem kadru. Tako je trener članske ekipe postal mladi Tomi Matjašič, ki je nasledil Ladislava Saba, klub pa sta zapustila izkušena Maks Dogša in Matej Bra-čič (oba Velika Nedelja). Od
izkušenejših rokometašev je tako v klubu ostal le Robert Bezjak, ki bo tudi v novi sezoni vezni člen med stroko in igriščem. V klub sta to poletje prišla vratar Jure Lešnik ter zunanji igralec Marcel Or-nik. Žal sta se v prijateljskih obračunih poškodovala Rok Fridrih in Rene Ferk. Prvega najmanj polovice sezone ne bomo videli na parketu, medtem ko s Ferkom na srečo ni nič hujšega. Vsekakor bodo skušali mladi dravaši odigrati čim bolje, izkoristiti svoje prednosti v primerjavi s tekmeci (polet, zagnanost in hitrost), poleg tega pa na tribune Ljudskega vrta privabiti čimveč ljubiteljev rokometa.
tp
Tomi Matjašič, trener Drave, pred prvenstvom 2011/2012: »Po
generalki pred prvenstvom z Ormožem, kjer smo se dobro upirali pr-voligašu, nas že v soboto čaka pot v Brežice. Kolikor mi je znano, bo to povsem druga ekipa kot lani, saj se je okrepila z nekaterimi igralci iz Krškega. Vsekakor bomo igrali na zmago, a si je nikakor ne upam napovedati. Kar se pa tiče prvenstva kot celote, pričakujem kvalitetno ligo. Definitivno ne bo enako, kot je bilo lani, saj bo letos več tekem, več ekip, poleg tega pa so se ekipe, ki so lani pokazale manj, okrepile in imajo višje cilje. Mi ciljamo na sredino prvenstvene tabele, če pa nam bo uspelo kaj več, toliko bolje.«
Rokomet
Ormožani podaljšali z generalnim sponzorjem
Minuli petek je bil izredno pomemben za ormoški rokomet, saj sta direktor podjetja P & F Jeruzalem Ormož Vladimir Puklavec in predsednik rokometnega kluba Ormož Martin Hebar podpisala pogodbo o sodelovanju v sezoni 2011/2012: »Veselimo se, da je ormoška ekipa pričela prvenstvo odlično in da bo tako tudi nadaljevala. Trudimo se, da z naše strani pomagamo toliko, kolikor nam naša sredstva v tem trenutku dopuščajo. Želimo si, da bi v prihodnje še bolj krepko pomagali, tudi pri delu z mladino. Smo izredno zadovoljni, da je ormoška ekipa sposobna športne uspehe doseči z razmeroma skromnimi sredstvi, če te primerjamo z drugimi ekipami v Sloveniji. To je znak, da ima klub pravo politiko, da se trudijo. Srečni smo, da ormoški rokometni klub nosi našo ponosno ime Jeru-
zalem Ormož po Sloveniji in mogoče enkrat tudi po svetu,« je pred podpisom pogodbe povedal direktor P & F Jeruzalem Vladimir Puklavec. Sodelovanja z generalnim sponzorjem so veseli in nanj ponosni tudi v rokometnem klubu: »S ponosom nosimo to ime in upamo, da se bomo v prihodnosti čim bolj približali kakovosti, ki jo ima znamka družbe Jeruzalem med vini. Zadovoljni smo, da našega generalnega sponzorja ne zanima samo delo s člansko ekipo, ampak daje poseben poudarek razvoju mladih. Brez podpore našega generalnega sponzorja ne bi mogli tekmovati v prvi ligi in predstavljati ne samo našega sponzorja, ampak tudi naše majhno mesto in občino Ormož,« je še dodal predsednik rokometnega kluba Martin Hebar.
Uroš Krstič
Foto: Urška Maučič
Martin Hebar in Vladimir Puklavec med podpisom pogodbe
Rokomet • Prijateljska tekma: Velika Nedelja Carrera Optyl - Pomurje 33:25 (16:9)
VELIKA NEELJA CARRERA OPTYL: Mesarec 3, Kaučič 2, Majcen 5, Hanželič 1, Prapotnik 1, Bezjak 8, Veselko 4, Bračič 5, Preac, Tušak 4, Dogša, Lorenčič, Zemljič, Pfeifer. Trener: Milan Baklan.
DK
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Visoki cilji Ptujčanov
V soboto se bo pričelo državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Razmerja moči so v tem športu že nekaj let enaka: za naslov prvaka se borita Finea Maribor in Kema Puconci, za njimi nekoliko zaostajata Krka in Sobota, nato pa že prihajajo Ptujčani in Velenj-čani. Moško ekipo NTK Ptuj bo kot trener vodil (ob tem bo tudi igral) izkušeni Bojan Pa-vič, ob njem pa bodo v ekipi še Danilo Piljak, okrepitev iz Koroške, državni reprezen-tant Matic Smodej in domači mladinski reprezentant Luka Krušič. To je ekipa, ki bi lahko resno konkurirala tudi za uvrstitev med prve štiri ekipe na prvenstveni razpredelnici. V prvem krogu bodo v soboto
v dvorani Mladika gostili ljubljansko Ilirijo.
Bojan Pavič je pred pri-četkom prvenstva dejal: »Na prvenstvo smo se dobro pripravljali, tako da lahko glede tega mirno pričakujemo prvo domačo tekmo. Danilo Piljak je ob treniranju na Ptuju hodil tudi na treninge v Maribor in Ljubljano, Matic Slodej je reprezentant in je trdo delal, prav tako najmlajši Luka Kru-šič. Vzdušje je dobro, temu primerni pa so tudi cilji, ki so visoki. Če bo takšna tudi podpora celotnega kluba, potem nas čaka dobro leto.«
NTK Ptuj v letošnji sezoni ne bo imel ženske ekipe v liga-škem tekmovanju.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • Turnir v Zalogu
V organizaciji NTK Vesna je v Ljubljani (v dvorani OŠ Kašelj) v nedeljo potekal 1. odprti turnir nove sezone za kadete in kadetinje. Pod vodstvom trenerja Urbana Ovčarja so se ga udeležili tudi štirje igralci NTK Ptuj: Anja Bezjak, Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič in Marsel Šegula
(slednja dva sta še mlajša kadeta). Skupno je nastopilo 42 deklet in 75 fantov, vključno z vsemi najboljšimi z vrha lestvice NTZS.
Najboljšo uvrstitev je dosegla Anja, ki se je uvrstila med 16 najboljših (v finalu sta se pomerili sestri Zala in Nika Veronek - slavila je prva). Med fanti sta se Aljaž Bojnec in Marsel Šegula z dvema zmagama iz skupin prebila v finalni turnir (Aljažu Mohoriču to ni uspelo zaradi slabše razlike v setih). Oba sta na koncu dosegla uvrstitev med 32 najboljših. V finalu je Tom Šviligoj (Olimpija) z rezultatom 3:2 ugnal Denija Kožula (Logatec).
JM
Šah • Mladinsko EP
Solidni nastopi treh mladih članov ŠD Tehcenter Ptuj
Od 11. do 20. septembra je v bolgarskem mestu Albena potekalo evropsko mladinsko prvenstvo za kategorije od 8 do 18 let. Skupaj se je zbralo 1039 mladih šahistov in šahistk iz 48 držav. Največ, 120 jih je bilo iz Rusije, sledili so domačini z 79 udeleženci, tretji so bili Turki s 74 itd. Slovenijo je zastopalo 17 mladincev in 9 mladink, od tega tudi trije člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Pod vodstvom trenerja in vodja odprave, MM Danila Polajžerja, so v Bolgarijo odpotovali med mladinkami Alja Janžekovič, ki je nastopila v konkurenci do 12 let (87 udeleženk) in Lara Carli do 16 let (75) ter med mladinci Klemen Janžekovič do 18 let (81). Največ, 112 udeležencev je bilo v konkurenci mladincev do 12 let.
Po napornih devetih kolih so člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj dosegli solidne rezultate in uvrstitve glede na uvrstitve po začetnem ra-tingu in močnih tekmecih.
Alja Janžekovič je petkrat remizi-rala, enkrat zmagala in trikrat podpisala poraz ter s 3,5 točkami osvojila 65. mesto. Ob dejstvu, da je igrala s tekmicami, katerih povprečni rating je bil 1626 točk in da je bila med 87
udeleženkami na 75. mestu, je to zanjo vsekakor uspeh. Za njo je na lestvici ostalo kar 22 tekmovalk, med njimi tudi takšne z ratingom preko 1700 točk. Tudi Lara Carli je v konkurenci mladink do 16 let zbrala 3,5 točke s tem, da je dvakrat zmagala, trikrat remizirala in štirikrat izgubila. Njene tekmice so imele v povprečju 1770 točk, kar je 171 več od njenega začetnega ratinga, ki jo je med 75 udeleženkami uvrščal na 68. mesto, ob koncu pa je bila 61. Tudi Lara je prikazala kar nekaj dobrih partij, posebej še v 7. kolu, ko je zmagala proti Ukrajinki Prozsiukovi, ki je imela kar 218 točk višji rating. Najmočnejša konkurenca je bila pri mladincih do 18 let, kjer je nastopil Klemen Janžekovič in z 2,5 točkami osvojil 78. mesto, to je mesto višje od njegovega začetnega ratinga. Sicer pa so njegovi tekmeci imeli povprečni rating 2079 točk, kar je za 190 točk višje od njegovega.
Trener in vodja ptujske odprave v Bolgarijo, MM Danilo Polajžer, je z dosežki lahko zadovoljen, saj so njegovi varovanci proti dosti močnejšim tekmecem prikazali dobre igre, kar je vsekakor vzpodbuda pred mladinskim SP naslednje leto v Mariboru.
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Alja Janžekovič (ŠD Tehcenter Ptuj)
Padalstvo • Svetovni pokal
Sedmo mesto za ptujske padalce v Grobniku
Poletje se počasi preveša v jesen, z njo pa se sezona padalskih tekmovanj pospešeno zaključuje. Fantje Ae-rokluba Ptuj se še niso niti pošteno vrnili s tekme na Hrvaškem, pa že drvijo na naslednjo, v Švico.
Zadnja v nizu je bila tekma v hrvaški Reki, natančneje na Grobniku. Kljub temu, da so fantje bili pripravljeni na razmere in so vedeli, da jih bo na doskočišču gotovo pričakala termi-ka, je bilo vendarle izjemno težko kljubovati naravi.
Prvi dan tekmovanja je fantom šlo res prelepo, da bi bilo res. Trdno so se oklepali neverjetnega 2. mesta, nato pa ponesrečen skok ali dva in sledil je zdrs po lestvici. Fantje so na koncu obdržali dobro 7. mesto, a priokus je bil vendarle nekoliko grenak. Na stopničkah so na koncu stali sami prekaljeni mački: na 1. slovenski Elan, na 2. nemški
Aleksander Cuš (AK Ptuj) med doskokom
Sportfoerdergruppe, na 3. pa Italy National Team. Med posamezniki je bilo malce »prerivanja« na stopničkah:
1.	mesto je zasedel Stefan Wiesner, le centimeter slabše po rezultatu pa so se na
2.	mesto nagnetli Sebastian Lutz in dva Gorenjca, Uroš
Ban in Senad Salkič.
Tokrat je bil med našimi fanti najboljši Aleksander Čuš, saj je z le 9 centimetri zasedel 9. mesto. Vsekakor je z rezultatom lahko zelo zadovoljen. Peter Balta je pristal na 17. mestu, pa čeprav je imel le dva kazenska
Atletika • DP za pionirje
Ducat kolajn in državni rekord
Ptujska atletika ima odličen podmladek, je mogoče razbrati iz bogate bere kolajn, ki so jih osvojili pionirji na državnih prvenstvih za kategorije U12, U14 in U16.
Na Ravnah so se pomerili najstarejši, člani AK Cestno podjetje Ptuj pa so se domov vrnili s petimi odličji. Najuspešnejša posameznica je bila Veronika Domjan, ki je zmagala v metu diska, druga pa je bila v suvanju krogle. Kilogramski disk je vrgla 38,84 metra, trikrat težjo kroglo pa je sunila 11,83 metra. Med vsemi ptujskimi pionirji je Domjanova pokazala najve-
čji napredek v letošnji sezoni, saj je disk vrgla najdlje 41,46 metra, kar je tudi nov državni rekord. Pri fantih si je Mark Drevenšek pritekel bronasto kolajno na 300 metrov z ovirami s časom 42,28 sekunde. Poleg tega je Drevenšek nastopil tudi v štafeti skupaj z Miho Zupaničem, Žanom Petrovičem Malekom in Janom Bezjakom, ki so bili 2. v preizkušnji na 4 krat 100 metrov in tretji na 4 krat 300 metrov. Bero kolajn gre pripisati načrtnemu delu z mladimi v atletski šoli, je povedal trener Gorazd Rajher. »V letošnjem
letu je največ pridobila Veronika Domjan in tako napovedala možnosti za kvalitetno delo v bodoče, Mark Drevenšek pa je pokazal potencial za izvrstnega tekača na nizkih ovirah,« je Rajher ocenil nastope najboljši posameznikov v ptujski vrsti.
Istočasno pa je na drugem koncu Slovenije potekalo DP za obe mlajši kategoriji. »Ob lepem in sončnem vremenu, celo nekoliko pretoplem, smo se dva dni udeležili zelo množičnega tekmovanja. To tekmovanje je predstavljalo vrhunec sezone za to starostno skupino,« je nastop svojih varovan-
Gregor Pavlovič, Miha Kovač, Tim Ravnjak in Boštjan Nahberger so se odlično odrezali v svojih disciplinah, za piko na i pa so dosegli še državni rekord v štafetnem teku 4 krat 200 metrov.
centimetra več. Gorazd Vindiš je dosegel 39., Matej Kostanjevec 61. mesto, Tonček Gregorič pa 64. mesto.
Za prijetno presenečenje sta poskrbela fanta iz ptujskega podmladka, predvsem Marko Veselič, ki je sicer gostoval v ekipi Mix Man. Morda ni toliko zavidljivo njegovo 69. mesto, kot je vsekakor vredno pohvale majhno število nabranih kazenskih centimetrov; po osmih serijah jih je nabral le 25. Prav tako velja pohvaliti Matevža Cestnika, ki je gostoval v ekipi Flycom iz Lesc. Začetni pritisk in z njim ponesrečen prvi skok pa ga je stal siceršnjega solidnega rezultata. Moral se je sprijazniti s 93. mestom.
Konec tedna se bo v švicarskem Locarnu tekmovanje zaključilo s šesto, zadnjo tekmo svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj.
Vesna Osterc
cev v kategoriji U14 komentiral trener Aleš Bezjak. Vsi so se po njegovi oceni izkazali, saj je večina dosegla osebne rekorde. Znova je blestela 12-letna Maja Bedrač, ki je v daljino skočila kar 553 centimetrov in pometla s konkurenco. Svojo hitrost pa je pokazala v teku na 60 metrov, kjer je bila s časom 8,18 sekunde druga. Kljub odličnemu teku na 200 metrov (26,98 sekunde) pa ji v tej disciplini v močni konkurenci ni uspelo stopiti na zmagovalni oder, ampak je končala tik pod njim. Med fanti je sprinterski talent pokazal Gregor Pavlo-vič: pritekel si je dve drugi mesti, na 60 metrov s časom 7,85 sekunde in na 200 metrov s časom 25,78 sekunde. Srebrno medaljo si je v skoku v daljino priskakal Miha Kovač s 548 centimetri, Boštjan Nah-berger pa je bil tretji v metu vorteksa (61,25 metra). Svojo kvaliteto pa so vsi omenjeni ptujski pionirji skupaj s kolegom Timom Ravnjakom dokazali v štafetnem teku, kjer so bili nepremagljivi na 4 krat 100 metrov in na 4 krat 200 metrov. V slednji disciplini so postavili tudi državni rekord s časom 1 minuta in 49,94 sekunde. »Želja trenerjev in vodstva kluba je omenjeno ekipo, ki predstavlja eno najmočnejših v Sloveniji, negovati in dodatno okrepiti v posameznih disciplinah,« je povedal Bezjak.
Uroš Esih
Fotozapis
Lokomotiva na pripravah na Kidričevem
Ruska Lolomotiva (njen trener je pred časom postal Božidar Maljko-vic, član pa je tudi Primož Brezec)
je bila pred kratkim na desetdnevnih pripravah v Sloveniji. Med tem časom je v Kidričevem (domači organizatorji so si odlična priporočila prislužili z dobro organizacijo tekem slovenske reprezentance) odigrala štiri prijateljske tekme: z Zagrebom, Cedevito, Nymbusom in Krko. Fotografija je s tekme s Krko, ki je bila edina odprta za obiskovalce.
Nogomet m 2. SNL
Ali se razlika lahko poveča?
Minulo nedeljo so nogometaši Aluminija gostovali pri novincu v ligi, Kalcerju Radomlje, in prišli do pete zmage v tem prvenstvu. Ob tem imajo najučinkovitejši napad, ki je v polno zadel trinajstkrat, in naj-čvrstejšo obrambo, ki je na šestih tekmah prejela le en zadetek (v gosteh proti Dravinji)!
V nedeljo bodo nogometaši Aluminija odigrali prvo od dveh zaporednih domačih tekem, gostili bodo Šmartno (naslednjo nedeljo Simer šampion). Šmartno se v dosedanjem poteku prvenstva ni ravno izkazalo, saj je ob dveh porazih doseglo le eno zmago
in tri remije. Na nekaterih srečanjih so po vodstvu na lahek način izpustili zmago iz rok, zato za Kidričane nikakor ne pride v poštev kakšno podcenjevanje tekmeca. Šmartno ima ob številnih mladeničih v svojih vrstah nekaj izkušenih nogometašev, v ospredju so gotovo Alem Mujakovič, Marko Kolsi (prej Rudar Velenje), Luka Prašnikar in rezervni vratar Nemanja Jozič. Glavna pomanjkljivost Šmartnega je neučinkovitost, saj so na dosedanjih šestih tekmah dosegli le 4 zadetke (manj jih je dosegla le Dravinja). Boljši del ekipe je obramba in prav na to
Nogomet m SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij -IB Interblock 2:4, Maribor - Krško 8:0, Bravo Publikum - HIT Gorica 0:4, NP R. Koren Dravograd - CM Celje 2:2, Mura 05 - Rudar Velenje 0:3, Šampion Celje - FC Koper 0:4, NOGA Triglav - Olimpija 0:3.
9. IB INTERBLOCK 6		2	1	3	6:8	7
10. CM CELJE	6	2	1	3	8:11	7
11. B. PUBLIKUM	6	2	1	3	3:6	7
12. DRAVOGRAD	6	2	1	3	8:15	7
13. MURA 05	6	2	1	3	5:15	7
14. KRKA	6	2	0	4	4:13	6
15. HIT GORICA	6	1	1	4	2:6	4
16. ŠAMP. CELJE	6	0	0	6	0:28	0
1. MARIBOR 6	5	0	1	22:6	15
2. RUDAR VELENJE 6	5	0	1	14:9	15
3. HIT GORICA 6	4	2	0	18:4	14
4. OLIMPIJA 6	4	1	1	12:6	13
5. FC KOPER 6	4	0	2	17:4	12
6. DOMŽALE 6	3	3	0	16:7	12
7. IB INTERBLOCK 6	3	2	1	9:9	11
8. ŠAMPION CELJE 6	2	2	2	11:12	8
9. NOGA TRIGLAV 6	2	1	3	11:11	7
10. CM CELJE 6	1	3	2	11:9	6
11. KRKA 6	1	3	2	8:13	6
12. B. PUBLIKUM 6	1	1	4	4:15	4
13. MURA 05 6	1	1	4	5:17	4
14.DRAVOGRAD 6	0	3	3	6:11	3
15. ALUMINIJ 6	1	0	5	7:18	3
16. KRŠKO 6	0	0	6	7:27	0
ALUMINIJ - IB INTERBLOCK					2:4
ALUMINIJ - IB INTERBLOCK 3:1
(3:1)
STRELCA: 0:1 Rupnik (9), 1:1 Krajnc (17), 2:1 Krajnc (31), 3:1 Krajnc (33)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Gerečnik, Klobučar, Vrbanec (Novak), Cafuta, Planinšek, Podbrežnik (Hameršak), Kelc, Krajnc (Dobaj), Zečevič (Me-sarič), Rogina. Trener: Bojan Špe-honja.
U-14 vzhod
(1:2)
STRELCI: 0:1 Zajc (21), 0:2 Zajc (31), 1:2 Šušteršič (35. avtogol), 2:2 Kirič (75), 2:3 Cesar (77. avtogol), 2:4 Radonjič (89)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Damše (Vindiš), Cesar (Rola), Jus, Pulko, Goljat, Strel (Legčevič), Petek (Kri-stl), Trep (Dvoršak - Špehar), Kirič. Trener: Primož Gorše.
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Pobrežje 1:0, Žalec - Železničar 0:3, Rudar Velenje - CM Celje 1:1, Maribor - Mura 05 7:1, NŠ T. Koren Dravograd - Nissan Ferk Jare-nina 0:2, Tezno Maribor - Dravinja 4:2, Šampion Celje - Tehnostroj Veržej 4:1.
1. SKL
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - IB Interblock 3:1, Krka Domžale 0:1, Maribor - Krško 5:0, Bravo Publikum - HIT Gorica 0:2, NŠ R. Koren Dravograd - CM Celje _2:0, Mura 05 - Rudar Velenje 1:1, Šampion Celje - FC Koper 0:7, NOGA Triglav - Olimpija 1:0.
1.	ALUMINIJ 7
2.	MARIBOR 7
3.	RUDAR VELENJE 7
4.	FERK JARENINA 7
5.	CM CELJE 7
6.	POBREŽJE 7
7.	ŽELEZNIČAR 7
8.	MURA 05 7
9.	ŠAMPION CELJE 7
10.	NAFTA
11.	BREŽICE
12.	TEZNO MB
13.DRAVOGRAD	7
14.	DRAVINJA 7
15.	TEH. VERŽEJ 7
16. ŽAČEC
7
6 1	0
6 1	0
5 1	1
5 1	1
4	3	0
5	0	2 4 0	3 3 2	2 2 1	4 2 0	5 2 0	5 1 2	4 1 1	5 1 1	5 1 0	6 0 2	5
45:3 19 32:3 19 17:7 16 18:9 16 33:6 15 10:4 15 9:11 12 12:14 11 10:8 11:15 8:19 7:34 7:16 7:32 5:26 4:28
1. FC KOPER	6	6	0	0	28:5	18
2. NOGA TRIGLAV	6	6	0	0	23:3	18
3. MARIBOR	6	4	0	2	24:5	12
4. DOMŽALE	6	3	2	1	11:7	11
5. OLIMPIJA	6	3	1	2	16:4	10
6. KRŠKO	6	3	0	3	6:13	9
7. ALUMINIJ	6	2	2	2	7:11	8
8. RUDAR VELENJE 6		2	1	3	5:6	7
ALUMINIJ - POBREZJE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Gale (61) ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Mu-haremi, Majerič, Zorec (Šavorič), Brodnjak (Vinter), Hreljič (Dobnik), Brec, Petrovič, Gale, Vajda (Klajn-šek). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
noto bodo Šmarčani verjetno zaigrali v nedeljo. Tako lahko znova pričakujemo »igro na en gol«, v kateri bo pri domačinih potrebne precej strpnosti in hitrega oddajanja žoge.
Uspešen »strelski trening« so imeli Kidričani v sredo v pokalnem srečanju v Poljčanah, kjer so kar 14-krat premagali domačega vratarja. Upajmo, da so nekaj »dinamita« prihranili tudi za nedeljo ...
Najbližja zasledovalca Kidri-čanov, Krško in Šenčur, čakata v tem krogu težki gostovanji v Ljubljani pri Interblocku in v Dobu pri Rolteku.
Danilo Klajnšek
Pokal MNZ Ptuj -mladinci
V	četrtfinalu pokalnega tekmovanja v mladinski konkurenci na območju MNZ Ptuj so bili doseženi naslednji rezultati: Cirkulane - Ormož 2:1, Oplotnica - AHA EMMI Bistrica 1:6, Videm - NŠ Poli Drava 0:6, Aluminij - Zavrč Gorišnica 21:0.
Pokal MNZ Ptuj -člani
V	osmini finala članskega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: Zavrč - Podvinci Agrocenter Ptuj 8:0, Ormož -AHA EMMI Bistrica 1:2, Hajdi-na - Hajdoše 1:2, Majšperk - Stojnci 5:6 (2:2, po streljanju 11-m), Makole - Tržec 1:2, Grajena - Podlehnik 2:1, Skorba - Središče 0:4, Boč -Aluminij 0:14.
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija so v 6. krogu ugnali vrstnike Interblocka.
Bowling m Podjetniška liga
Rezultati 2. kroga: Talum - Ra-dio-Tednik Ptuj 3:5, Mestna občina Ptuj - Javne službe Ptuj 8:0, Tames - DaMoSS 5:3, VGP Drava - MP Ptuj 5:3, Boxmark Team - Elektro Maribor 2:6. Prosta je bila ekipa Saška bar.
Rezultati 2. kroga so potrdili, da bo letošnja liga najverjetneje zelo izenačena. Maksimalno zmago so dosegli le člani Mestne občine Ptuj, ki so ugnali novinca, svojega »mlajšega brata«, ekipo Javnih služb Ptuj. Najbolj izenačeno srečanje sta odigrali ekipi Tamesa in DaMoSSa, ki sta dosegli tudi najvišje rezultate kroga, na koncu ju je ločilo le nekaj podrtih kegljev (2657 - 2646). Nenavadno srečanje sta odigrali ekipi Radia-Tednika in Taluma: zmago 5:3 so slavili prvi, čeprav je ekipno boljši rezultat dosegel Talum ... Najboljši posameznik kroga je bil Jani Kramar (DaMoSS).
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Jani Kramar (Da-MoSS) 756, 2. Miran Buran (Elektro Maribor) 748, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 743, 4. Robi Merlak (Talum) 742, 5. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 730, 6. Mitja Šegula (Tames) 724, 7. Silvo Strauss (DaMoSS) 703, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 697, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 695, 10. Andrej Trunk (Tames) 679.
1. MESTNA OBČINA	2	2402	13	154,8
2. TAMES	2	2657	10	168,0
3. VGP DRAVA	2	2559	10	161,0
4. DAMOSS	2	2646	9	153,5
5. ELEKTRO MB	2	2441	9	151,4
6. RADIO-TEDNIK	2	2515	8	156,5
7. SAŠKA BAR	1		6	169,4
8. TALUM	2	2589	6	162,7
9. MP PTUJ D.O.O.	2	2385	5	150,5
10. BOXMARK TEAM	2	2017	4	124,3
11. JAVNE SLUŽBE P. 1		1906	0	119,1
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Robert Kurež (Saška bar) povprečje 196,5, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 189, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 188,6, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,6, 5. Stanko Jus (Talum) 182,5, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava)
174.5,	7. Robert Šegula (Tames) 174,4, 8. Andrej Trunk (Tames) 173,3, 9. Mitja Šegula (Tames)
169.6,	10. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 169,5.
Pari 3. kroga: ponedeljek, 26. 9., ob 17.30: Saška bar - Mestna občina Ptuj, Talum - Javne službe Ptuj; ob 20.00: Elektro Maribor -MP Ptuj, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj, Boxmark Team - Tames. Prosta je ekipa VGP Drava.
JM
1. in 2. slovenska bowling liga
Septembra so igralci slovenskih klubov pričeli nastope v 1. in 2. državni ligi (obe sta razdeljeni na dve skupini). Ptujski klub je tudi letos v tekmovanja prijavil dva kluba, en tekmuje v 1. ligi (skupina A), drugi pa v 2. ligi (skupina S). Člani Ptuj 1 so Črtomir Goznik, Jani Kramar, Sebastjan Kotnik, Milan Berghaus, Aleksander Vidovič, ekipo Ptuj 2 pa sestavljajo Bojan Klarič, Dušan Kostanjevec, Gregor Miložič, Robert Kurež in Tadej Starčič.
Rezultati 1. kroga (10. 9.):
1A: Epic 1 - BK300 1 2:0, Epic 3 - Gladiatorji 0:2, Olimpija 1 -Ptuj 1 2:0;
2S: Kegl City - BK300 3 2:0, Ptuj 2 - Nova Generacija 2 2:0, Strike 2 - Kranj 2:0.
Rezultati 2. kroga (17. 9.):
1A: BK300 1 - Olimpija 1 0:2, Epic 3 - Epic 1 0:2, Ptuj 1 - Gladiatorji 2:0.
2S: Ekipa Ptuj 2 je bila prosta
Pari 3. kroga (24. 9.):
1A: BK300 1 - Ptuj 1, Epic 1 - Gladiatorji, Olimpija 1 - Epic 3.
2S: BK300 3 - Mulda, Kranj - Ptuj 2, Nova Generacija 2 - Strike 2.
Planinski kotiček
Skala (750 m)
Sobota, 24. 9. 2011
Cilj tokratnega izleta je Skala v Slovenskih Konjicah. Skala je razgledna točka na vzhodnem delu Konjiške gore. Z razgledne točke je lep pogled v dolino, kjer lepo vidimo Slovenske Konjice. Zbirališče: ob 7. uri - Železniška postaja Ptuj Vrnitev: ob 14. uri - Železniška postaja Ptuj Oprema: dobri planinski čevlji, pohodne palice ... Prevoz: osebnimi avtomobili (ob prijavi sporoči, če lahko voziš) Cena: 5,00 €. Čas hoje: 3 ure. Zahtevnost ture: lahka. Hrana in pijača: iz nahrbtnika. Prijave: Matjaž Petek (040 458 320), omejeno število mest. Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki
Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA 18.00: CM Celje - Domžale; SOBOTA 20.00: Olimpija - Luka Koper; NEDELJA 15.00: Triglav - Rudar Velenje, Mura 05 - HIT Gorica; NEDELJA 18.00: Maribor - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA 16.00: Bravo 1 Interblock - Krško, Rol-tek Dob - Garmin Šenčur: NEDELJA 16.00:Aluminij - Šmartno 1928, Bela krajina - Dravinja; NEDELJA 18.00: Šampion Celje - Kalcer Radomlje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: Zavrč - Stojnci, Tehnostroj Veržej
-	AHA EMMI Bistrica, Koroška Dravograd - Grad, Zreče - Rakičan, Paloma - Malečnik, NEDELJA 16.00: Tromejnik G Kalamar - Čarda, Kovinar Štore - Odranci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: Tehnotim Pesnica - Tezno Maribor, Šoštanj - Boč Poljčane, Koroške gradnje - Krško B, Peca - Mar-les hiše; NEDELJA 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - MU Šentjur, NŠ Drava Ptuj - Pohorje, Carrera Optyl Ormož - Šmarje pri Jelšah.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: Oplotnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Rogoznica - Središče, 1 A Avto Gerečja vas - Lovrenc; NEDELJA 10.30: Skorba - Hajdina; NEDELJA 16.00: Gorišnica - Videm, Makole - Podvinci Agrocenter Ptuj.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.00: Pragersko - Slovenja vas, Cirkulane - Zgornja Polskava, Tržec - Zgornja Polskava, Majšperk - Lesko-vec; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Grajena; NEDELJA 16.00: Markovci
-	Podlehnik.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 4. KROGA - PETEK 17.00: Boč - Borovci, Dornava - Cirkulane, Videm - Pohorje Oplotnica, Skorba - Hajdina. VETERANI 40
PARI 4. KROGA - PETEK 17.00: Zgornja Polskava - Leskovec, Pragersko 75 - Gorišnica, Markovci - Tržec, Podlehnik - Podvinci.
1. SLOVENSKA ZENSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: NEDELJA 16.00 Dornava - Maribor.
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA
PAR 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (v soboto ob 19.00).
1. SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PAR 2. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
1. KROG: Slovan - Velika Nedelja Carrera Optyl.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
1. KROG: Slovenj Gradec 2011 - Moškanjci Gorišnica (v petek), Brežice - Drava (v soboto).
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
1. KROG: Ptuj - Ilirija (v soboto ob 17.00 uri v ŠD Mladika)
16. Urhov memorial
V nedeljo, 25. septembra, bo od 10. ure dalje v dvorani Center na Ptuju potekal tradicionalni, letos že 16. Urhov memorial, ki ga v spomina na tragično preminulega Urha Straška prireja NTK Ptuj.
Turnir je med slovenskimi igralkami in igralci že docela uveljavljen, zato organizatorji tudi letos pričakujejo dobro udeležbo. Naslov zmagovalcev z lanskega turnirja branita Vesna Rojko med dekleti in Bojan Ropoša med fanti. Najboljši štirje v obeh konkurencah bodo prejeli pokale, za najboljšega igralca pa je pripravljen še prehodni pokal.
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
2. KROG: Drava Deta Center - Trebnje (v soboto ob 13.00 uri v Deta Centru).
Supermoto na kartodromu v Hajdošah
AMD Ptuj bo v nedeljo organizator zadnje dirke za državno prvenstvo v supermotu. Organizator pričakuje vse najboljše slovenske voznike. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri.
Boks • 5. revija pred BK Ring
Boks klub Ring iz Ptuja je celotno poletje pred svojimi klubskimi prostori organiziral že štiri sparing revije. V soboto, 24. 9., bo od 16. ure naprej na sporedu še peta, na katero je organizator za zaključek letošnje sezone na prostem povabil vse slovenske klube in boksarje,. Tako lahko na tokratni izvedbi revije pred začetkom tekmovanj v 1. in 2. boksarski ligi pričakujemo vsaj deset kvalitetnih dvobojev, v katerih bodo po večini dobili priložnost tudi mladi predstavniki BK Ring iz Ptuja.
DK, DB, JM
Ptuj • Aleksander Šikar, četrtouvrščeni natakar poletja
Le načitan natakar je lahko pravi natakar
Aleksander Šikar iz gostilne PP na Novem trgu na Ptuju, četrtouvrščeni v letošnji akciji družbe Radio-Tednik Naj natakar/ica poletja 2011, dela v gostinstvu že slabih dvajset let, prihaja pa iz Gornje Radgone.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Šikar iz gostilne PP na Novem trgu: »Gostu moraš vselej dati tisto, kar si on želi.«
Ko je začel oziroma se prvič srečal z gostinstvom, je bil star šele 13 let, ko pa se je pri 14 vpisal v gostinsko šolo, je bilo na nek način že odločeno, da bo v gostinstvu našel svoje delovne in življenjske izzive, čeprav kot sam pravi, se je vse skupaj zgodilo čisto slučajno. Želel se je vpisati v vojaško šolo, vmes se je zgodila osamosvojitvena vojna in z vojaško šolo v Beogradu ni bilo nič. Prosta mesta so bila le še v ekonomski in gostinski šoli. Ker mu matematika ni najbolj ležala, se je odločil za gostinsko šolo.
Po končani srednji šoli je kaj hitro ugotovil, da bo treba šolanje nadaljevati, če želi imeti boljšo plačo in izpopolniti svoje znanje, da bo lahko izpolnil tako svoja kot gostova pričakovanja. Izobrazil se je še za gostinskega poslovodjo, ob tem pa opravil številne specializacije na področju poznavanja domačih in tujih vin, cigar, kave, čajev, skratka vsega, kar je povezano s hrano in pijačo. Nazadnje je uspešno opravil izpopolnjevanje WSET v Londonu, s katerim je pridobil naziv mojstra poznavanja vina - II. stopnje. Gostje zelo cenijo, da jim zna pravilno svetovati pri njihovi izbiri hrane in pijače. Pred dnevi je postregel ameriškega gosta, prišel je iz Kalifornije in je želel po-
piti nekaj podobnega, kot je ameriško tipično rdeče vino - zinfander. Od naših vin je najbliže temu vinu modra frankinja. Gost je bil z njegovo izbiro izredno zadovoljen. Gostu moraš vselej dati tisto, kar si on želi, poudarja Aleksander. Če ne bi delal v gostilni, kot je gostilna PP na Novem trgu, če bi stregel samo malico, njegova znanja ne bi prišla do izraza, ker strežba malice ni tisto nekaj več, kar lahko daš, če strežeš jedi in pijačo po naročilu in iščeš najboljšo kombinacijo obojega.
Z delom na Ptuju, kamor je prišel iz gostilne Šiker v Močni pri Lenartu, imel je tudi ponudbo za delo v eni
od gostiln z Michelinovo zvezdo v Avstriji, je zelo zadovoljen, pridobil je veliko novih bogatih izkušenj za nadaljnje delo. Zadovoljen je, da se število turistov, ki prihajajo na Ptuj, povečuje, čeprav bi jih bilo lahko še več.
Od hrane v glavnem čez dan iščejo nižjecenovni krožnik, zanima jih tudi, kdaj si lahko ogledajo Ptujsko klet, grajske zbirke, kaj vse lahko vidijo in doživijo na Ptuju, nekateri se v mesto ob Dravi vračajo vsako leto, nekateri se v njem ustavijo na poti do želenega kraja ali ko se vračajo domov. Glede na trenutni obisk mesta je gostinska ponudba zadovoljiva, ocenjuje
Aleksander Šikar, gostje pa vselej lahko dobijo tudi nekaj domačega, tipičnega za naše okolje, v vsaki sezoni je teh jedi dovolj, da lahko zadovoljijo številne, tudi zelo razvajene okuse.
Gostinstvo je poklic, ki zahteva maksimalno angažiranje, odgovornost in nenehno izpopolnjevanje, če želiš, da te ta poklic »poplača«, je prepričan Aleksander. To na srce polaga tudi vsem mladim, ki želijo uspeti v tem poklicu, v nasprotnem primeru bodo nezadovoljni, polovičarstvo pa jim tudi ne bo prineslo napredka. Človek se lahko vsega nauči, če je le voljan. Gostje so večinoma enaki, natakar je tisti, ki mora prepoznati njihovo voljo in temu primerno ravnati. Skozi akcijo Naj nata-kar/ica poletja 2011 se bo zagotovo povečala njegova prepoznavnost na Ptujskem, v slovenskem prostoru je že prepoznaven, pričakuje pa tudi kakšnega gosta več, ki bo v gostilno PP na Novem trgu prišel pokusit kakšno dobro kombinacijo hrane in vina. Sicer pa se z gosti sporazumeva v angleškem in nemškem jeziku, tudi italijanskem, naslednji jezik, ki se ga bo naučil, pa bo ruščina, saj na Ptuj in tudi v Slovenijo prihaja vedno več ruskih gostov, s katerimi želi komunicirati v njihovem jeziku.
MG
Še preden so otroci sedli v šolske klopi, so se v Starem Logu pri Pragerskem zbrali Živa, Zoja, Staša, Nejc, Timotej, Jan, Tilen, Alen, Laura, Saša Vita, Maruša, Nuša, Nataša in Mark. Kot v starih časih so si pekli koruzo. Koruzni piknik je organizirala Maruša Motaln. Da pa so si jo spekli prav po starem običaju, sta Damjana in Peter poskrbela za naravne palice, ki jih je bilo treba poiskati v naravi in jih ošiliti, da se je lahko koruza lepo natikala. Med pečenjem so se spomnili še na svež krompir in jabolka in jih dodali na ognju. Včasih so si takole pekli koruzo tudi takrat, ko so morali pasti živino na paši.
Ob pečenju koruze so si otroci prepevali, bili so siti in črni kot zamorčki. Zagotovo takšnega druženja otrok dandanes primanjkuje, bili bi ga pa vsi zelo veseli in še zdravju koristno bi bilo.
Brigita Ptičar
Pragersko • Jesenske radosti
Za vesel začetek šole
Končalo se je otroško počitniško veselje.
Veselo druženje otrok
Foto: BP
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka Milošičevih
Zlata zakonca Viktor in Anica Milošič iz Vareje sta svojo zaobljubo po 50 letih skupnega življenja ponovno potrdila minulo soboto v sejni sobi Občine Videm, kjer je civilni obred opravil župan Friderik Bračič. Viktor in Anica, ki sta se poročila davnega leta 1961, sta si svoj dom ustvarila v Vareji 30, kjer živita še danes. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri in sin, danes pa ju razveseljuje pet vnukov. Viktor je bil vse do upokojitve zaposlen najprej v nekdanjem podjetju Petovia, nato pa kot poštar v domači občini. Anica pa je gospodinjila in skrbela za otroke ter sedem hektarjev veliko kmetijo. Oba sta bila zelo aktivna tudi v kulturno-turističnem društvu, danes pa sta člana društva upokojencev. Še vedno sta izjemno delavna, čila in zdrava; Anica tako povsem samostojno skrbi za dom, še vedno rada zapoje, njena dolgoletna ljubezen pa je kuhanje, kjer je še vedno prava mojstrica, kot zagotavljajo vsi okoli nje. Viktor pa uživa v delu v svojem vinogradu, v prostem času pa najraje vzame v roke časopise. Župan Bračič jima je ob visokem jubileju ob čestitkah in željah za srečno in mirno življenje vnaprej izročil posebno plaketo Občine, zbornik in praktično darilo, potem se je vesela družba svatov namenila še v domačo cerkev, slavje pa se je nadaljevalo še dolgo v noč.
SM
Prlekija • Na Cvenu so kožuhali
Turistično društvo Cven v ljutomerski občini je z vsakoletnim množičnim kožuhajem koruze končalo prikaz letošnjih kmečkih opravil na nekdanji način.
Društvo, ki vključuje okoli 40 članov, deluje enajsto leto in je prepoznavno še zlasti po aktivnostih, ki potekajo na njihovem sedežu - »gruntu«, ki so ga na obrobju vasi postavili pred šestimi leti. Ob domačinih so se tokratnega »kožuhaja« udeležili tudi člani društva zeliščarjev iz Ljubljane (na posnetku).
NŠ
Ptuj • Nova pasja stranišča in smetnjaki
, ;.;■ o-. * - -,t ■..	. 1 v -	
■ • . ' . ■ ■ ■ , ... : . ''	«r	
'^LA	S,	••i. .. . ' f V ... % ' " " J ' f
rr*	.EEfll	
P'^1 .K*:'		
	, .j/ . i -ir.^VÍ ÍT.J'i >	
.... -*, ' ....v	■ *V	
Foto: Črtomir Goznik
V skrbi za čistejše okolje so ob koncu letošnjega poletja na Ptuju namestili dvajset novih košev za pasje iztrebke in 15 košev za odpadke (brez pepelnikov). Novi koši za pasje iztrebke so brez vrečk, stari pa jih imajo, a polnjenje z njimi kaj dosti ne zaleže, saj so po navadi že drugi dan prazni, ker si nekateri lastniki vrečke za pasje iztrebke »nabavljajo« kar na račun davkoplačevalskega denarja. Novi koši za pasje iztrebke so mestno blagajno stali blizu 2300 evrov, novi koši za smetipa 4200 evrov. VMestni hiši se zavedajo, da bo treba na območju mesta namestiti še več košev s pepelniki, saj so cigaretni ogorki še vedno velik problem tega okolja - ljudje jih odmetavajo kar na pločnike in druge javne površine. Še najbolj kritično s cigaretnimi ogorki je na Volkmerjevi cesti, ki jo smetijo dijaki Šolskega centra Ptuj, za katere bi morali namestiti tudi pljuvalnike, saj ob cigaretnih ogorkih in različni embalaži, na pločnike »odlagajo« tudi svoje izpljunke.
MG
Foto: SM
Foto: NS
Kuharski nasveti
Zlikrofi
Žlikrofi so priljubljene polnjene testenine, ki jih dobro zanjo pripravit na dolenjskem, vsi ostali pa se le trudimo, da nastanejo dolenjskim žlikrofom podobne jedi. Gre za zelo priljubljeno jed, ki jo lahko ponudimo še najbolj zahtevnemu in cenjenemu obiskovalcu ali gostu. Ponudimo jo lahko kot prilogo, na primer k mesnim jedem, ali kot samostojno jed skupaj z omako in jo ponudimo za kosilo ali večerjo. Vse žlikrofe pripravljamo iz mehkejšega rezančevega testa in nadeva.
Mehkejše rezančevo testo pripravimo iz pol kilograma gladke moke, soli, 2-3 jajc. Testo gnetemo skupaj z mlačno vodo. Gnetemo ročno ali strojno tako dolgo, da je testo kompaktno in elastično. Elastičnost testa dosežemo z močnim pritiskanjem dlani ob testo in s toploto roke pri gnetenju. Mlačna tekočina oziroma voda in počivanje na toplem še povečata elastičnost testa. Da je testo dovolj zgneteno, lahko preverimo tudi tako, da ga pre-režemo, in če so v notranjosti enakomerne zračne luknje, je testo dovolj zgneteno. Dovolj zgneteno testo prerežemo na polovico, oblikujemo dva hlebčka, po vrhu premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 30 minut.
Spočito testo razvaljamo v
pravokotno obliko, nekoliko osušimo ter v primerni razdalji na testo polagamo manjše kupčke nadeva. Testo med kupčki nadeva premažemo z razmešanim jajcem in prekrijemo z drugo razvaljano krpo testa. Druga polovica testa naj bo razvaljana 2 do 3 centimetre na večje kot prva polovica testa. Testo med nadevom dobro stisnemo, izpustimo zrak, ki ostaja med testnimi krpami, narežemo s koleščkom za testo kvadrate, ki jih nato na vsaki strani stisnemo, da dobimo obliko ušes. Testa pri tem ne smemo poškodovati, oziroma pretrgati. Tako pripravljene žli-krofe lahko sveže skuhamo ali delno osušimo ter shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik. Čas shranjevanja v hladilniku in zamrzovalniku je odvisen od nadeva, s katerim napolnimo testo.
Znana slovenska specialiteta so idrijski žlinkrofi, ki jih ponudijo kot prilogo zraven ba-kalice, oziroma mesne jedi iz drobnice. Za idrijske žlikrofe najprej pripravimo mehko re-zančevo testo. Ko testo počiva, pripravimo nadev iz pol kilograma kuhanega krompirja, ki ga pretlačimo in mu dodamo na manjši količini maščobe prepraženo čebulo in slanino. Za pol kilograma krompirja potrebujemo 10 dekagramov fino sesekljane čebule in 10 dekagramov prekajene slanine. Slanino narežemo na drob-
Tačke in repki
Pretrgane kolenske vezi
Bralca iz okolice Ptuja zanima, ali se lahko njegov štiri leta star kužek mešanček, ki naj bi imel pretrgane kolenske vezi, sam pozdravi, se pravi brez operativnega posega? Veterinar mu je svetoval operacijo v eni od klinik, ki opravljajo te posege, vendar je kužek v zadnjih dneh mnogo boljši, zato lastnik odlaša s posegom, saj je kirurški poseg na pretr-ganih kolenskih vezeh kar velik finančni zalogaj.
Kolenski sklep je pogosto podvržen različnim poškodbam tako pri ljudeh kot tudi pri psih. Kolenski sklep sestavljajo stegnenica, to je dolga kost, ki se razteza od medenice do kolenskega sklepa, golenica, ki je med kolenskim in skočnim sklepom, in pogačica, ki je nameščena na prednji strani kolenskega sklepa. Vse te kosti v kolenski sklep povezuje več vezi. Najpogosteje so poškodovane križne kolenske vezi, to sta v bistvu dve vezi, prednja in zadnja, ki znotraj kolenskega sklepa križno povezujeta stegnenico in golenico. Njuna najpomembnejša vloga je, da dajeta stabilnost kolenskemu sklepu, saj preprečujeta prekomerno drsenje golenice preko stegnenice. Pri njunem pretr-ganju je kolenski sklep nestabilen, prihaja do prekomernega drgnjenja med stegnenico in golenico in zaradi tega do moč-
Zlikrofi
Vir: http://pehtran.blogspot.com
ne kocke, da se enakomerno porazdeli po nadevu. Nadev začinimo s soljo, majaronom, poprom in narezanim drob-njakom.
S pripravljenim nadevom nadevamo razvaljano testo, nadev prekrijemo z drugo krpo testa, dobro stisnemo, razrežemo in še enkrat robove stisnemo, da dobimo obliko ušes. Tako pripravljene idrijske žli-krofe skuhamo v vreli vodi, ki smo ji dodali sol ter nekaj kapljic olja, da se med seboj ne sprimejo. Vrejo naj počasi, da testo ne popoka in nadev ne izteče. Kuhane odcedimo, splaknemo z vročo vodo in prelijemo z bakalico ali drugo mesno jedjo, ki je pripravljena z omako in ponudimo. Prelijemo jih lahko tudi s samostojno omako, na primer z gobovo, zelenjavno, smetanovo ali paradižnikovo omako. Zraven ponudimo poljubno solato.
Za žlikrofe lahko pripravimo tudi mesni nadev iz mešanice mletega mesa svinjine in govedine, začinimo s česnom, soljo, poprom in zelenim pe-teršiljem. Da bo nadev meh-
kejši, lahko dodamo v mleku ali v vodi namočen beli kruh ali kuhan in pretlačen krompir. Za izrazitejši okus pri mesnem nadevu pa lahko dodamo prav tako na male kocke narezano slanino, ki smo jo na suho ali na manjši količini maščobe na rahlo prepražili in jo dodamo brez maščobe, ki se je izcedila med praženjem. Nadev lahko pripravimo tudi iz ribjega mesa, ki ga povežemo z bešamel omako in kislo smetano, začinimo pa s soljo, peteršiljem in parmezanom.
Če imate brezmesni dan, si pripravite zelenjavni nadev, ki ga pripravimo tako, da fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe prepražimo, ko čebula upade, dodamo fino naribano korenje, malo zelene, peteršiljevo korenino, na drobne rezance narezan por in zelje. Začinimo s soljo, poprom in mleto kumi-no. Dušimo tako dolgo, da se zelenjava do 3/4 zmehča in da izpari vsa voda. Po želji lahko za boljši okus dodamo tudi kislo smetano.
Vlado Pignar
ne bolečine, vnetja in ostalih nezaželenih vnetnih pojavov, kot je npr. nabiranje tekočine v sklepu. Najpogosteje se pri psih pretrga sprednja križna vez. To se lahko zgodi predvsem, ko se pes zasuče na zadnjih nogah. To se dogaja, ko se med tekom na hitro obrne ali zdrsne na ledu in snegu. Pogosto se prednja križna vez raztrga v prometnih nesrečah. Prevelika telesna teža prav tako povzroča preveliko obremenitev kolenskega sklepa, zato se ta poškodba pojavlja pogosteje pri predebelih psih.
Ko pride do pretrganja križnih vezi, se pojavi močna bolečina in pes drži nogo praviloma v zrak in je ne obremenjuje. Kolenski sklep lahko tudi oteče. Po nekaj dneh bolečina mine in kužek začne nogo ponovno uporabljati, vendar pri tem bolj ali manj šepa.
Zdravljenje popolno pretrga-nih križnih kolenskih vezi je po navadi kirurško. Uporablja se več metod za popravilo kolenskega sklepa. Križno vez lahko nadomestimo z umetno vezjo ali pa s psu lastnim tkivom. Pri eni ali drugi operativni metodi je pomembno, da kužek po operaciji vsaj dva tedna miruje. Po navadi se kuža po desetih dneh po operaciji že dotika tal s konicami prstov. Ker bolečina več ni prisotna, postane kužek hitro pretirano živahen in skrbnik oz. lastnik ima velike težave, da ga obdrži v mirovanju. Kar
nekaj tednov po operaciji je potrebno, da je kužek na sprehodu na povodcu, da se mu s tem omeji gibanje. Prepovedana je vsaka igra z drugimi psi, saj pri sunkovitih in odrivnih gibih zadnjih nog lahko zelo hitro pride ponovno do poškodbe sklepa. Zelo pomembno je, da lastnik upošteva navodila veterinarja.
Kadar križna vez ni pretrgana v celoti oziroma operacija ni možna zaradi drugih razlogov, lahko prizadeti sklep zdravimo s protivnetnimi in protibole-činskimi zdravili, nekajteden-skim mirovanjem, zmanjšanjem telesne teže, plavanjem ... Pri tej metodi se pogosto izmenjujejo obdobja, ko kužek ne šepa več, in obdobja, ko ponovno intenzivno šepa. Lastnik kužka ta stanja izboljšanja in poslabšanja po navadi težko prenaša in je po vsaki ponovitvi bolj zaskrbljen in pretresen.
Če kužka s pretrganimi križnimi kolenskimi vezmi ne zdravimo, precejkrat pride do hudih degenerativnih sprememb v samem sklepu, oziroma do kroničnega vnetja sklepa, ki vodi v degeneracijo sklepnega hrustanca in trajno okvaro sklepa. Takšen kužek po navadi poškodovano nogo razbremenjuje ali jo nežno uporablja. Zaradi tega je močneje obremenjena druga
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
noga in pogosto pride do pretr-ganja križnih vezi tudi na drugi nogi. Pogoste so tudi težave s hrbtenico pri psih, ki ne obremenjujejo ene od zadnjih nog. Zaradi nedejavnosti poškodovane noge pride do atrofije mišic na nogi in zaradi tega postane noga na videz tanjša.
Prognoza za kirurško zdravljene pretrgane kolenske vezi je po navadi dobra. Kužki ne šepajo več, so lahko normalno aktivni, spet lahko tečejo z lastnikom, seveda po določenem času rehabilitacije. Pri konservativno oz. ne operativno zdravljenih kužkih je obdobje rehabilitacije bistveno daljše in prognoza precej bolj negotova. Ogromno je odvisno od upoštevanja navodil veterinarja in od sposobnosti lastnika, da čim bolj umirja svojega kužka, saj le mirovanje privede do pričakovane uspešne sanacije poškodovanih vezi in tako do normalne hoje kužka brez šepanja.
Lastniku kužka mešančka svetujem, da kužka ponovno pelje na pregled, kjer bodo ocenili stanje poškodbe kolenskih vezi pri njegovem ljubljenčku in mu svetovali nadaljnje ukrepe glede na klinično sliko bolezni.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Konzerviranje koruznega zrnja v letošnjem letu
Kmetije si za potrebe prehrane živali večji del koruznega zrnja pridelajo na lastnih površinah. Najbolj pogost način skladiščenja je siliranje koruznega zrnja ter konzerviranje koruznega zrnja v CO2-silosih. Pri siliranju je osnovni pogoj, da zagotovimo dovolj lahkotopnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki zagotovi dobro konzerviranje krme. Pri koruznem zrnju tega ni težko zagotoviti. Paziti moramo na primeren odstotek vlage v zrnju, zagotoviti tlačenje in zrakotesno zapiranje silosa. Dimenzije silosov pa moramo imeti prilagojene številu živali, da zagotovimo dovolj velik dnevni odvzem silaže. Pri CO2-silosih je dnevni odvzem manj problematičen glede količine, konzerviramo celo koruzno zrnje in meljemo po odvzemu iz silosa. Tehnično je pri CO2-silosih rešeno strojno polnjenje in odvzem, kar močno olajša delo. Siliranje koruznega zdroba
Pri tem koruzno zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar opazimo s formiranim črnim slojem na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe si-laže zrnja so bolj podvržene naknadni fermentaciji, plesnenju in gretju odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješčnostjo živali.
Debelina mletja zrnja je pomembna zaradi boljšega tlačenja v silosu in izkoristka v prebavnem traktu živali. Želeno kvaliteto dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm.
Priprava silosnih prostorov je eno od pomembnih opravil. Stene silosov morajo biti očiščene, odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni.
Površino silosa prilagodimo številu živali, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in 10 cm v toplem obdobju leta.
Sproti opravljamo dobro tlačenje in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabljajmo več slojev folije, ki morajo biti odporne na ultravijolične žarke. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s podfolijo, ki je lahko zelo tanka, 40-50 |jm. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad zdrobom zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo debeline 200 jm.
Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami oziroma pred glodavci. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najprimernejši način obtežitve.
Pri stolpnih silosih prihaja do polzenja vlage v spodnje plasti silaž. Zato je silaža v spodnjih plasteh mokra in jo živali nerade konzumirajo, v zgornjih plasteh pa je suha in bolj podvržena naknadnim fermenta-cijam in plesnenju. Zato je priporočljivo namestiti po plasteh folijo, ki preprečuje polzenje vlage. Za primer na vsak meter višine silirane mase namestimo folijo.
Potrebna prostornina silosa za spravilo koruznega zrnja iz ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11 m3 prostornine silosa.
Primerno konzerviranost koruznega zdroba dosežemo v 5 tednih. Mlečnokislinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki preprečuje kvarjenje silaže. V mokrih silažah se tvorijo večje količine maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa. Konzerviranje koruznega zrnja v CO2-silosih
Pri tem koruznega zrnja vlažnosti od 20 do 35 % ne meljemo, ampak celo zrnje nameščamo v zrakotesni silos. Pri tem nastajajo večje količine plina CO2, ki je težji od zraka. Zaradi tega izpodriva ostale snovi, tudi kisline, in onemogoča delovanje kvarnih mikroorganizmov ter zrnje konzervira. V teh pogojih se razvijajo tudi mlečnokislinske bakterije, ki dodatno onemogočajo razvoj plesni in kvasovk. Nad zrnjem v silosu se vzdržuje plast plina CO2, nameščen mora biti regulacijski ventil in praviloma tudi dodatna zračna vreča, v kateri se zbira višek plina pri popolno polnem silosu. Pozorni moramo biti predvsem na vsebnost vlage v zrnju ob spravilu, pri vsebnostih nad 30 % vlage prihaja do tvorbe alkoholov.
Prednosti sistema konzerviranja s CO2 so, da si olajšamo delo polnjenja in odvzema zrnja. Zrakotesnost onemogoča naknadno fermen-tacijo ne glede na količino dnevnega odvzema. Izgradnja silosov CO2 je povezana z višjimi stroški, zato je ta sistem primeren za rejce z večjim staležem prašičev.
Kakšne težave konzerviranja lahko pričakujemo pri letošnjem pridelku?
Siliranje koruznega zdroba je letos povezano z nižjo vsebnostjo vlage, po podatkih med 25 in 28 %, kar za sam postopek siliranja pomeni težje tlačenje. Silaža bo sicer stabilna, okusna, vendar bo lahko problematična pri naknadni fermentaciji odprtega silosa. Za konzerviranje zrnja v CO2-silosih je letošnji pridelke zrnja z vsebnostjo vlage pod 30 % praktično idealen.
Pozornost živinorejcev mora zato biti predvsem na velikost silosov glede na število živali, da bo masa dnevnega odvzema siliranega zdro-ba zagotavljala preprečevanje naknadne fermentacije. Na površino 1 m2 odprtega silosa moramo zagotoviti dnevni odvzem vsaj 100 kg si-liranega zdroba.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Slovenija • Zaključek mednarodnega projekta
Odprtje Marijine romarske poti
V četrtek, 8. septembra, ob 18. uri, je bilo slavnostno odprtje Marijine romarske poti in obnovljene Lurške jame v Zagorju (pri Lesičnem). Po maši v cerkvi Zagorske Matere božje se je slavnostnega odprtja udeležilo okoli 300 ljudi.
Duševno zdravje
(Ne)strpnost in nasilje
Zdenka je zgrožena nad dogodki na Norveškem, saj ne more razumeti, da so takšni ljudje na svetu, ki pobijajo kar tako, mimogrede, in so še prepričani, da to ni nič posebnega in se sploh ne čutijo krivega. Želi, da ji to nekako razložimo, pojasnimo, zakaj se je to zgodilo in zakaj ni nihče
tega preprečil.
Vsi smo lahko zgroženi nad dogodki na Norveškem, saj kaj takega verjetno ni nihče pričakoval, saj so bile vse žrtve ubite tako s strelnim orožjem kot z razstrelivom samo zato, ker nekdo ni maral drugačnih in je hotel to celemu svetu tudi povedati in pokazati.
Nesmiselnost takšnih dejanj je vsekakor povezana s tehnološkim napredkom na informacijskem in medijskem področju ter seveda z globalizacijo na eni strani kot tudi z duševnim dogajanjem pri posameznikih, ki so zelo verjetno tudi moteni v svojem osebnostnem razvoju kot tudi zaslepljeni z nekimi ideološkimi paradigmami ter verjetjem v to, da so mesije, odrešeniki, ki z orožjem »izboljšujejo« ta svet.
Zdi se resda čudno, da kjerkoli na svetu policija takoj preventivno, preden se sploh kaj zgodi, reagira na razne spletne grožnje le različnim politikom, nikoli pa na grožnje, polne sovražnih idej, ki se pojavljajo na spletu proti različnim manjšinam ali tujcem, ki so za zaradi vere ali kulture ali politike drugačni kot pripadniki avtohtonih večinskih narodov; tu raje počakajo, da se nekaj zgodi.
Res lahko nekdo v tem kontekstu trdi, da je največja grožnja današnjemu svetu ali ljudem strpnost do nestrpnih, toda zaradi človekovih pravic nihče ne sme kar tako, ad hoc, odločati in arbi-trirati, kje je ta meja in na splošno poimenovati kot nestrpne vse pripadnike neke skupine brez ustreznih argumentov za takšne trditve.
Bolj so neka dejanja brezsmiselna, težje jih je vnaprej predvideti in najti način, da se jih prepreči. In te dogodke na Norveškem bi lahko uvrstili med takšne, zato tudi toliko mrtvih ter pozna reakcija policije, saj niti ta ni pričakovala tako ekstremnega pokola.
Mag. Bojan Šinko
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (29.)
Zakon vzroka in posledice
Zakon vzroka in posledice je univerzalni, vesoljni zakon. Na Vzhodu je znan kot karma, na Zahodu pa ga najdemo v biblijskih besedah »kar bo človek sejal, bo tudi žel«. Vsaka akcija ali vzrok ima svoj odziv ali posledico, zato nobeno slabo dejanje ne ostane nekaznovano in nobeno dobro delo ne ostane brez nagrade. Zakon vzroka in posledice nas uči, kako živeti v harmoniji z vesoljem.
Domačini, župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman, predsednik KS Zagorje Daniel Zalokar so pohvalili obnovljeno Lurško jamo, ki je postala pomembna točka Marijine romarske poti ter prireditveni prostor krajanov. Odprtje je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipov-šek.
Odprtja so se udeležili tudi projektni partnerji iz Hrvaške: načelnik občine Marija Bistrica Stjepan Muhek, rektor svetišča v Mariji Bistrici Zlatko Koren in direktorica Turističke zajednice Marija Bistrica Vesna Habazin ter iz Avstrije predstavnik Nad-škofije Gradec Gerhard Hofbauer.
Lurška jama leži približno 250 m južno od Marijine cerkve v Zagorju, v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa. Lurška jama je spodmol v peščenjaku miocenske starosti, močno porasel z mahom in bršljanom. Pod spodmolom je oltar iz peščenjaka in lehnjaka s kipcem Lurške Marije. Ob oltarju je vodni izvir, ki je bil verjetno poznan in obiskovan že v preteklosti. Romarji, ki so hodili skozi jamo, so verjeli, da je v potočku, ki teče tu skozi, zelo koristna in zdravilna voda za oči. Po intenzivnem obiskovanju cerkve sv. Marije pred drugo svetovno vojno in tudi po njej je bila jama z oltarjem zapuščena in oltar zanemarjen. Po strmi drči na robu spodmola so odlagali smeti, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. V okviru projekta je bila jama leta 2011 v celoti obnovljena.
Marijina romarska pot
V	Kozjanskem parku v septembru zaključujemo dveletni projekt Marijina romarska pot v okviru Čezmejnega programa IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013. V okviru projekta smo skupaj s projektnimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške (Zavod RISO, Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja, Razvojna agencija Kozjansko, Turistična skupnost občine Marija Bistrica, Turistična skupnost Severno Zagorje, Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županije, Turistična skupnost Krapine, Javna ustanova „Park prirode Medvednica", mesto Sv. Ivan Ze-lina) vzpostavili 800 km dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska središča v Sloveniji in na Hrvaškem: Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Stare gore nad Podsre-do, Zagorje pri Lesičnem kot najpomembnejša romarska središča v parku ter ostala Marijina svetišča so postali pomemben del mednarodne kulturne Marijine romarske poti, ki poteka iz Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na Slovaškem, Mariazella v Avstriji, preko Slovenije do Marije Bistrice na Hrvaškem. Pot v Sloveniji povezuje 30 Marijinih cerkva, od katerih so številne romarske.
V	Sloveniji imamo dve smeri Marijine romarske poti, ki vo-
dita iz Mariazella v Avstriji in naprej na Hrvaško proti Mariji Bistrici.
Zahodna smer se začne na av-strijsko-slovenski meji v Tratah in poteka mimo Marijinih cerkva v Zgornji Velki, Jareninskem Dolu, Gorci pri Malečniku, Vur-berku, Podlehniku, Ptujski Gori vse do vznožja Donačke gore, kjer se nadaljuje naprej proti Hrvaški v treh krakih.
Prvi, najdaljši krak poteka mimo Marijinih cerkva na Lo-žnem, Ljubični, Sladki Gori, Šmarju pri Jelšah, Završah pri Grobelnem, Botričnici, Kalo-bju, Dobju pri Planini, Zagorju, Kozjem, Podsredi in na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli.
Drugi krak poteka ob meji s Hrvaško mimo Marijinih cerkva v Tržišču pri Rogaški Slatini, Sla-kah pri Podčetrtku in Olimju.
Oba kraka se združita v Bistrici ob Sotli, od koder se pot nadaljuje na Hrvaško proti Mariji Bistrici.
Tretji, najkrajši krak teče mimo Marijine cerkve v Brezju nad Žetalami do slovensko-hr-vaške meje v Gruškovju ali na-
Kolo rojstev in smrti
Živimo v svetu, ki je prostrano polje akcij in reakcij. Dejanju sledi posledica, ki je že vzrok nove akcije. Veriga dejanj se odvija kot poteze na šahovnici - poteza pogojuje naslednjo potezo. Posledice nosimo za vsa dejanja, ki jih storimo - dobra ali slaba. Duša mora ostati v nižjih področjih stvarstva (naš svet) tako dolgo, dokler ne poža-nje vseh sadov ali doživi prosvetljenje. Duša se vrti v krogu ustvarjanja novih dejanj in poravnave starih iz preteklosti. Temu pojavu pravimo samsara ali kolo rojstev in smrti. Duša se glede na svojo karmo utelesi, živi življenje, umre in se znova rodi, v skladu z ustvarjeno karmo. Temu pravimo tudi transmigracija ali preseljevanje duš. Dogaja se v nižjih področjih stvarstva, v materialnem in miselnem svetu, ki podlegata mayi ali iluziji. Karmični zakon tako vlada nivoju, kjer se prepletata duh in materija.
Vsakdo žanje sadove svoje karme - moški in ženske, bogati in revni, kralji in berači. Življenje slehernega živega bitja sestavljajo veselje in žalost, sreča in nesreča. Običajno je
prej v Zgornjem Leskovcu. Tudi tukaj nadaljujemo pot do Marije Bistrice na Hrvaškem.
Vzhodna smer Marijine romarske poti se začne na avstrij-sko-slovenski meji v Gornji Radgoni in poteka vse do slovensko-hrvaške meje v Zavrču oziroma se nadaljuje do mejnega prehoda v Zgornjemu Leskovcu. Pot vodi mimo Marijinih cerkva v Negovi, na Polenšaku in v Za-vrču ter se nadaljuje naprej po Hrvaški vse do Marije Bistrice.
več slabega kot dobrega. Lahko smo rojeni pod še tako srečno zvezdo, toda v sebi bomo občutili nemir in osamljenost, kajti neprebujena duša je ločena od svojega Izvora. Nemir in ločenost od Stvarnika blažimo s kratkotrajnimi posvetnimi užitki, ki pa se običajno končajo še z večjim
občutkom neizpolnjenosti. To je iluzija ali svet lažnepo-javnosti. Dokler usmerjamo tokove zavesti proti svetu grobe materije, si pletemo mrežo, v katero se kasneje sami ujamemo.
Mehanizem karme
Včasih delovanje karme oz. posledice svojega delovanja začutimo že po nekaj minutah, urah ali dnevih. Nekatere posledice naših ravnanj se vračajo šele čez nekaj let, druge pa požanjemo šele v naslednjem zemeljskem življenju, ali celo po več življenjih. Zakaj prihaja do tega čakanja in odloga, ki je v posameznih primerih lahko zelo dolgo? Nekatere naše akcije so včasih tako radikalne, da ne morejo takoj priti do izraza. Zato nosimo za seboj maso karme, ki se je nakopičila v mnogih življenjih.
Ko so okoliščine primerne, se bo ena od teh posledic uresničila. Tako na primer lahko
Pot smo strasirali in označili kot pešpot, opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami ter oskrbeli s številnimi počivališči. Izdali smo vrsto promocijskega gradiva: multivi-zijo, romarski vodnik, zloženko, zemljevide, romarsko knjižico ter vzpostavili spletno stran.
Na Marijini romarski poti je 45 kontrolnih točk, kjer je mogoče dobiti žig poti, ki se zbirajo v romarski knjižici.
IK
živimo zemeljska življenja, v katerih se ne bodo razvile okoliščine, ki bi nas privedle do mračnih posledic naše karme. Po drugi strani pa lahko doživljamo življenja, v katerih smo nenehno izpostavljeni nesreči in trpljenju, ki sta seveda posledica težke usode, kakršno smo si sami izoblikovali.
Zato lahko vidimo, kako nekateri ljudje živijo na videz brezskrbno življenje kot ugledni državljani in poslovneži ter zavzemajo visoke družbene položaje. Zdi se, kakor da jim vse uspeva, nikoli niso bolni, nimajo ekonomskih težav, skratka življenje jim je naklonjeno. Toda nekega dne nakopičena masa povratnih posledic in mračne usode dobi priložnost, da se prebije v usodo tega posameznika. To se lahko zgodi v primeru vojne, ki izbruhne v deželi. Takrat je posameznik lahko hudo prizadet s trpljenjem in mučenjem. Nek takšen ugleden državljan lahko prispe v zloglasna koncentracijska taborišča, kjer je z drugimi ljudmi enake usode trpinčen in mučen do smrti. Posameznik lahko doživi »maščevanje« usode tudi na drugačen način, z nizom nesreč, neuspehov, težkih okoliščin, žalosti in bolezni, s siromaštvom in bedo.
Potrebno se je zavedati še
dejstva, da človek ne ustvarja svoje karme samo s storjenim dejanjem, ampak tudi z vsako zavestno ali nezavedno izgovorjeno besedo, mislijo in občutkom. Vse kar človek misli, govori, dela in čuti, pušča globoko sled v njegovem umu in duši. Zato modreci vlagajo izjemen trud v samo-nadzor. Kajti zakon karme je neizprosen, vendar pravičen naravni zakon, ki ne pozna izjem. Kljub temu ima človek svobodno voljo, s katero lahko, če se tako odloči, usmerja tok dogajanja in si ustvari lepo prihodnost ali pa si jo uniči.
Princip odpuščanja grehov
Povratnega učinka delovanja karme ni možno ustaviti, toda lahko se spremeni dojemljivost posameznika za povratne akcije, ki jih je sam sprožil. To se zgodi zaradi principa »odpuščanja grehov«.
Bitje doživlja težko usodo kot posledico svojega »grešnega« ravnanja tako dolgo, dokler še naprej »grešno« živi. Torej tako dolgo kot je še sposobno ubijati, sovražiti, krasti, lagati, zavidati in se predajati nizkim strastem ega. Ko se humanost pri človeku razvije do te mere, da le-ta ni več sposoben delati zla, ga ne-
gativna karma ne doleti več, ne glede na to, koliko jo je še ostalo neporavnane. Tedaj je posameznik zaščiten pred posledicami svojega lastnega nepravilnega ravnanja, saj se je naučil lekcije plemenitosti in univerzalne ljubezni.
Če tega principa ne bi bilo, bi ljudje živeli v »temi« in trpljenju mnogo dlje, kot je to v resnici potrebno. Primarni cilj življenja ni nesmiselno trpljenje človeka. Posameznik se na podlagi trpljenja »šola« in razvija v višje in humano bitje, prežeto z vesoljno ljubeznijo do vsega stvarstva. Tam kjer je človek spoznal svojo napako, ampak ne samo teoretično, temveč z vsem svojim bitjem, bi bilo nesmiselno vztrajati pri žetvi nesrečne usode. Bog ni sadist, ki bi človeka nesmiselno mučil. Trpljenje, ki ga človek žanje, je posledica nepoznavanja kozmičnih zakonov in nepoznavanja smisla življenja, ki vsa bitja vodi k vedno novim in višjim duhovnim stanjem ter oblikam bivanja.
Polje dejanj
Modreci in jasnovidci temu svetu pravijo »polje dejanj«. Mohamed ga je imenoval polje, na katerem sejemo prihodnost, indijski modreci pa mu pravijo karma. Zakon vzroka in posledice opisujejo že najstarejši indijski spisi in epi, kot Ramayana in Mahabharata. Celoten zemeljski svet je podrejen temu zakonu - karkoli kdo stori, mora požeti sadove. Zato je Jezus svetoval: »Česar ne želite, da ljudje storijo vam, tudi vi njim ne počnite,« saj se je dobro zavedal posledic karme.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
Zasedba Requiem se po štirih letih vrača na glasbene odre. Po pestrem koncertnem poletju prihaja te dni na radijske valove njihov prvi single, naslovljen Slovenska. „Besedilo govori o punci, ki jo vsi obrekujejo, a so ji zavistni, v prenesenem pomenu pa je lahko tudi aplicirano na čas osamosvajanja Slovenije, "je o skladbi povedal vodja zasedbe Requiem Marko Slokar, kije spisal glasbo in besedilo. Aranžmaje delo Sergeja Škofljanca.
Sicer pa je pesem uvod v skorajšnji izid albuma, ki ga bodo Requiem pospremili s koncertom v ljubljanskem Kinu Šiška v decembru. Preko Facebooka pa bodo že jeseni potekale zanimive nagradne igre, ki so jih člani skupine pripravili ob promociji novega izdelka.
•k-k-k
Kingston, ena naših najuspešnejših glasbenih zasedb, se te dni ponovno odpravlja na delovni dopust v Grčijo. Tokrat bodo zabave željne absolvente zabavali na otoku Zakintos. Kingstone v Grčiji čakata dva velika koncerta na plaži, na tako imenovanem Beach partyu. Reno, Dare, Zvone, Dejan in Klemen bodo na Zakintosu posneli tudi videospot za prihajajoči singel A LA LA LI. Na radijskih postajah boste skladbo lahko slišali v prvih dneh oktobra. •kick
Robert Jukič je tik pred začetkom poletne tišine predstavil novi singel Trese se trese s plošče Dobrote iz skrinje zarote, ki je takoj ob predstavitvi naletel na odlične odzive. V zadnjih tednih se je pesem zavihtela tudi na vrh znamenite lestvice Stoppops 20 in osvojila poslušalce po celi Sloveniji. Nedavno pa je pevec objavil tudi novo, studijsko verzijo omenjene skladbe, v kateri s svojo vrhunsko interpretacijo ponovno navdušuje mladi pevec Metod Banko.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MIT - PARIZINA
- TIKA TAKA 8. žAN-SERČiČ - DAJEM TI VSE 7. POP DESIGN - ZATE 2011 6. MI2 - SLADKA KOD MED 5. TANJA ŽAGAR - NAJ ŽIVI LEP SPOMIN 4. PAPIR IN MAJA KEUC - NIČ MI NI 3. SARA KOBOL - SAMO TI 2. ALENKA GODEC - NE BOM POZABIL NA STARE ČASE 1. JAN PLESTENJAK - ZVEZDE VEDO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Flir Makê
Find your flirt in Z4hours! www.flirtmaker.com
S popevko v jesenske dni
Minula nedelja je minila v znamenju glasbenega festivala Slovenska popevka 2011. Na letošnjem festivalu je nastopilo več priznanih slovenskih glasbenikov. Strokovna žirija je podelila štiri nagrade, občinstvo pa je s telefonskim glasovanjem nagradilo enega izvajalca.
Velika nagrada strokovne žirije Slovenska popevka 2011 za najboljšo skladbo v celoti je bila podeljena za skladbo Naj traja, avtorjev Rudija Bučarja, Leona Oblaka in Aleša Avblja v izvedbi Rudija Bučarja. Nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo je prejela skladba Drobne slike v izvedbi Bilbi, avtorjev Maje Pihler Stermecki in Gregorja Stermeckija.
Nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo je letos prejela Anika Horvat za skladbo In situ, nagrado strokovne žirije za mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca pa Samo Budna za popevko Sončna hiša.
Velika nagrada občinstva
za najboljšo skladbo v celoti je bila podeljena Marku Vozlju za skladbo Tukaj si, avtorjev Martina Štibernika, Marka Vozlja in Patrika Gre-bla. Skladba je prejela 935 glasov od skupaj 4360 prejetih klicev.
Gledalci in poslušalci so lahko med glasovanjem prisluhnili glasbenim izvajalcem, ki se sicer še nikoli niso pomerili v tekmovalnem delu festivala Slovenska popevka. To so: Neisha, Alya, Severa Gjurin, Murat & Jose in Jan Plestenjak. Slednjemu je RTV Slovenija ob tej priložnosti podelila tudi zlato ploščo za album Osebno, ki ga je izdal pod okriljem Založbe kaset in plošč (ZKP) RTV
Slovenija. V spremljevalnem programu je nastopila tudi Darja Švajger, ki je bila nagrajena na lanski Slovenski po-
pevki, in sicer je za skladbo Otok ljubezni prejela veliko nagrado strokovne žirije.
Gostitelj letošnjega festivala Slovenska popevka je bil medijsko priznani humorist in voditelj Sašo Hribar. Na dan festivala je ZKP RTV Slovenija izdala tudi zgoščenko z vsemi festivalskimi skladbami, prav tako pa je ob letošnji zgoščenki festivala na isti dan izšla še promocijska zgoščenka Lada Leskovarja, ki nosi naslov Za vekomaj.
MZ
Foto: Sandi Fišer
Foto: Sandi Fišer
Za najboljšo skladbo v celoti je bila nagrajena pesem Naj traja v izvedbi Rudija Bučarja.
Veliko nagrado občinstva je prejel Marko Vozelj za skladbo Tukaj si.
Filmski kotiček
Johnny English 2
Vsebina: Johnny, simpatično štorasti tajni agent njenega Veličanstva, se je izkazal za preveč štorastega, saj je v Mozambiku dovolil, da so ustrelili predsednika. Strt se zavleče v tibetanski samostan, kjer dneve in leta preživlja asketsko, v globoki meditaciji in nenavadnih fizičnih vajah. Medtem na drugi strani planeta Veliko Britanijo ogroža skrivna organizacija Vrtinec, ki je skovala strašno orožje, ključ do njega pa so si razdelili njegovi trije vodje. Po sili razmer mora Johnny znova v akcijo in nekako ukrasti vsaj en del ključa, da bi onemogočil Vrtinec. Toda kaj, ko vsakič, ko dobi ključ, ga čla-
ni Vrtinca zlahka pretentajo, da jim ga vrne ...
Parodije o Jamesu Bondu imajo težave najbrž že od začetka te franšize. V slabih petdesetih letih agenta 007 smo najbrž videli prav toliko parodij, toda skoraj vsako je pestila enaka težava. Za vsako se zdi, kot da so scenaristi šele potem, ko so dobili denar za obljubljeno noro in odpičeno komedijo, ugotovili, da so filmi o 007 precej puhli, kar povzroča velike težave, če se hočeš iz tega ponorčevati. Humor, ki deluje na predznanju neke
teme, mora slednjo vsebinsko precej stisniti, nato pa na koncu dodati udarni vic. Težava z Bond filmi je v tem, da ta stopnja 'kompresije' neverjetno visoka, oz. drugače rečeno, v teh filmih se nahaja le peščica zadev, iz katerih bi se dalo dobro ponorčevati. Zato tovrstnim parodijam zmanjka sape že po desetih minutah. Edina dobra parodija je le prvi del Austina Powersa.
In kje je tu Johnny English 2? Tudi tu se zdi, da so scenaristi kmalu po začetku dela ugotovili, da film ne bo mogel biti serija gegov na temo znanega filmskega špijona, saj bi film v tem primeru trajal le 20 minut. Tako je očitno največji problem drugega dela John-
Johnny English Reborn
Igrajo: Rowan Atkinson, Dominic West, Gillian Anderson, Rosamund Pike Scenarij: William Davies in Hamish McColl po likih Neala Purvisa in Roberta Wada
Režija: Oliver Parker Žanr: komedija Dolžina: 101 minuta Leto: 2011
Država: Velika Britanija
nyja Englisha v tem, kako in s čim film prisiljeno napolniti, da bo dosegel predpisano mi-nutažo za dolgometražni film. Avtorji so očitno ugotovili, da ne bo šlo drugače, kot da vnesejo resen zaplet in resno nevarnost za naš planet, vse pa bo seveda rešil štorasti Johnny, za katerega pa gledalci seveda niti za hip ne podvomimo, da mu ne bo uspelo.
S stališča komedije gre torej za dokaj medel film. Rowan Atkinson seveda znova igra Rowana Atkinsona, ki se tokrat pači v črni obleki Jamesa Bonda, zato bi filmu prav lahko bilo naslov Vohun Mr. Bean ali Črni gad na tajni nalogi. Ker se film jemlje preveč resno, še tistih nekaj obetavnih šal izzveni v prazno in le redka zares vžge. Filmu se vidi, da pri njem ni sodeloval Rowanov dvorni scenarist Richard Curtis. Preobrazba lika iz štorastega bedaka v prikupnega zviteža je morda bila edina smiselna pot, a rezultat je otroški film, ki bo zadovoljil le mlajše od deset let. Na nek način je to tudi labodji spev kariere Rowana Atkinsona, saj je s tem filmom bolj ali manj zaključil z vsemi svojimi sijajnimi liki. No, morda pa si bo Curtis zanj izmislil kakšnega novega...
Matej Frece
Si želiš zmenka?
T Povabi prijatelje in osvoji netbook Sony Vaio!^
Več prijateljev ko povabiš, več možnosti imaš za nagrado!
V meniju klikni POVABI . in začni pošiljati povabila. 4
m
Nagrade omogoča: Notesniki.si partner Sony Vaio za področje Balkana
a notesniki.si
Štajerski TEDNIK
RIMSKI VLADAR
OSEBNI DOHODEK, PLAČA
KRAJ PRI KAMNIKU
NAS FOTOGRAF KAŠE
PESNIK ELEGIJ
VODNI PREKOP
VILASTA, RAZRAŠČENA VEJA
EVROPSKI VELETOK
TURŠKI VELIKAŠ
CVETKA ČADEŽ
ISLANDSKI JEZIK
PLEMENSKA SVINJA
TRAVNO STEBLO
IZ BESEDE KALAN
GODRNJAČ, NERGAČ
PLETENA KOŠARA
DUET
ALPSKI SMUČAR (MATEVŽ)
GLAVNO MESTO BANGLADEŠA
TULEC
ERIKA ELENIAK
UROŠ NAHTIGAL
PRISTANIŠČE
DOKONČNI PREPIS
PROTI USLUGA
DIJAK
OPORA PRI KOLU NA SPLAVU
NAŠ NOGOMETAŠ (KLEMEN)
VNETLJIV PLIN, ETILEN
SMOTKA
VRATA
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
OBLIKA BUDIZMA
NENADEN SKOK
PETER ERŽEN
TINE ROŽANC
ORIENTALSKO PIHALO
NOTRANJA OPREMA
SESTRIČNA (NAREČ.)
UGANKARSKI SLOVARČEK: IŽOP = primorska rastlina, izop, KVAKAČ = evropska ponočna čaplja, MIRABELA = sorta sliv, tudi marbolana, OBROV = strmina, visok breg, PRINCEPS = rimski vladar, ROŽIČNO = kraj pri Kamniku, STINA = tuje žensko ime, Christina, ŠTULAR = opora pri kolu na splavu.
■ejegp 'je^aa '|eue>j 'uama
'egjau '>j!§a|a 'auAei 'im 'e|aqe.p 'unp 'e>jn| 'e>|oo 'A3 'uaz 'euais '>)nis 'edoi 'eujospueisj 'uo§3 ']uapn]s 'onp 'ouo|zoy 'sjdoisjo 'sdaauud '|ej]saeiu '^asjA 'egojp 'A0jq0 'pod :ouAejopoA '3XNVZia>1 Bi A3HS3d
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 24. september:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 25. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 26. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ce-
TOREK, 27. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 28. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SNOP ČETRTEK, 29. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). PETEK, 30. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Zdrav način življenja in pozitivno mišljenje bosta dobri popotnici za napredovanje. Seveda boste svojo srečo iskali v delu in delovnih obveznostih. Pomembno bo, da naredite načrt in se razrešite tistih vzorcev, ki vas tako zelo bremenijo. Notranji nemir vam bo dal krila in polet za ljubezensko presenečenje.
Sn BIK
Prvi Lunin krajec (26.9.) vam bo podaril novih izzivov in motivacije. V čustvenem življenju boste stopili korak naprej. Bolj poglobljeno se boste lotili pogovorov in večji poudarek dajali izmenjavi kontaktov. Pestro in zanimivo bo tudi v pogledu službe, kjer boste polni navdiha in kreativnosti.
DVOJČKA
Pozitivna energija na področju doma vam bo vlila zaupanja. Z eno besedo boste doma sijali in tako se bodo ob vas tudi drugi dobro počutili. Z ljubljeno osebo najdete določen navdih in kreativnost. Na delovnem mestu bo pestro in zanimivo. Previdno z denarjem!
RAK
Notranji pogum vam bo osvetlil pot in tako se boste morali premakniti korak ali dva naprej. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava in sprehodi. Ambicije na delovnem mestu vam bodo dale notranjega poguma. Skozi omenjeno boste napredovali tako osebno kot duhovno.
LEV
■Tj Skozi tišino boste prepleteni s svojo notranjo energijo in modrostjo. Pogumno boste stopali naprej in sledili tistim rečem, ki vam bodo pomembne. Poglobljeno se boste lotili dela na sebi in poskrbeli za svojo varnost. Partnerjevi namigi vam bodo zrcalo in zdravilo. Ne zanemarite lastne intuicije!
DEVICA
Valovi sreče bodo tisti drobni trenutki, ki bodo pričarali čarobno spokojnost. Seveda bodo ob obilici dela in obveznosti prava redkost in popolnoma od vas bo odvisno, ali jih boste zaznali ali ne. Pomembno bo, da izpostavite kontakte s prijatelji. Uspehi na delovnem mesu prihajajo zgolj skupinsko.
TEHTNICA
Globoko v sebi boste naredili trden sklep in se ga držali. Uvideli boste povezavo med duhovnim in materialnim svetom in to vam bo tudi v pomoč. Partner bo tokrat počakal, da boste vi tisti, ki boste naredili spremembo. Na delovnem mestu bo zelo pestro in kanček nepredvidljivo.
ŠKORPIJON
Raziskovali boste in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji. Uvideti morate, kaj vam je blizu in čemu ni tako. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
STRELEC
Resnica vas bo osvobodila in končno se boste nekoliko umirili. Pomembno bo, da logično razmislite in da si postavite osebne meje in pravila. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in izkoristili jih boste ugodno. Seveda boste morali narediti analizo preteklosti in reči bobu bob.
KOZOROG
Pozitivne rezultate boste dobili pri vseh oblikah učenja in raziskovalnega dela. Odprle se vam bodo ugodne poti, ki bodo vezane na svet tišine. Globoko v sebi boste spoznali duhovne zakone in naredili preporod. Pričela se bo faza transformacije v ljubezni, komunicirajte in poslušajte!
VODNAR
Spremljala vas bo neka sreča in ugodna priložnost. Na torek (29. 9.) se vam bo lahko izpolnila skrita želja. Problemov, ki jih piše življenje, ne boste smeli pometati pod preprogo, ampak jih aktivno reševati. Roko vam bodo podali ljudje, ki vam bodo učitelji. Odpravite se v naravo.
RIBI
Spoznavali boste zanimive ljudi in odkrivali skrivnosti družabnosti. Uvideli boste, da je vaša osebnost kot labirint in da se s srčnim izvoljencem dopolnjujeta. Svet tišine vam ne bo tuj, toda zavedati se bo veljalo, da so pogovori ključ do uspeha. Delavne obveznosti prinašajo nove izzive.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Oddaja Sredi življenja z Marijo Slodnjak, v torek, 27.septembra ob 18.uri.
ZID
KARAMBOL
OČKA
Nagradno turistično vprašanje
Od včeraj znana najboljša kopališča in kampi
S prvimi jesenskimi dnevi pospravljajo letino tudi pri turističnih ponudnikih, seštevajo pluse in minuse poletne sezone, gre le za delni izid, saj bo končni rezultat znan po 31. decembru glede na sezono, ki traja celo leto, a je poletna sezona vedno tista, ki po navadi da tudi največji izplen. V slovenskem turizmu računajo, da bo kljub krizi sezona 2011 postregla z dobro bero. Nanjo računajo tudi ptujski turistični ponudniki.
V prvih jesenskih dneh se že tradicionalno zaključujejo nekatere ocenjevalne akcije obiskovalcev, med drugim tudi izbor za Naj kopališče in letos prvič tudi Naj kamp; obe potekata v okviru uredništva radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija. Letošnji izbor najbolj priljubljenih kopališč v Sloveniji poteka že 21. sezono zapored. Svečano so ga skupaj s prvim izborom za Naj kamp 2011, v okviru katerega so ljudje ocenjevali slovenske in hrvaške kampe, sklenili včeraj, ko se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel 9. festival kamping & karavaning 2011, ki bo trajal do nedelje, 25. septembra. Obiskovalke in obiskovalci so 103 kopališčem v šestih kategorijah, akcija je potekala štiri mesece, namenili skoraj 78 tisoč glasov, to pa je okrog 18 tisoč več kot v letu 2010 in trikrat več kot leta 2006, so pred razglasitvijo rezultatov povedali njeni izvajalci. Več kot spodbuden pa je tudi začetek akcije Naj kamp, saj je
bilo pri tem ocenjevanju že v prvem letu oddanih dobrih 20.600 glasov. Svoje glasove so Slovenci lahko dodali v devetih različnih kategorijah kar 259 slovenskim in hrvaškim kampom. Poleg domačih in tujih
in karavaninga v Sloveniji. Podobno ocenjevanje poteka že v okviru tradicionalnega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Za razliko od akcije za Naj kopališče in Naj kamp imajo v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna odločilno besedo strokovne komisije.
Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, da je v Sloveniji 15 zdravilišč in term, ki nastopajo pod skupno znamko
slovenska naravna zdravilišča, bo nagrado prejela Jasna Krajnc, Slatina 54 a, Cirkulane. Danes sprašujemo, katera trta raste v Mestnem in proštijskem vinogradu grajskega hriba. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 30. septembra.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v Mestnem vinogradu bodo letos predčasno trgali, vinogradniki in vinarji na splošno napovedujejo letnik stoletja.
strokovnjakov ter institucij, ki so jih že doslej ocenjevali, so svoje o kam-pih lahko povedali tudi neposredni uporabniki. Pričakovati je, da bo glasov za kampe prihodnja leta še več glede na občuten vzpon kampinga
Ptuj • Pred svetovnim dnevom turizma
Bo nova organizacija izpolnila pričakovanja?
Letošnji svetovni dan turizma poteka pod naslovom Turizem - povezovalec kultur. V okviru te teme je posebna pozornost namenjena raznovrstnosti v turizmu, naravnem okolju, arhitekturi, lokalnih običajih in podobno.
Praznični dnevi turizma so tudi praznični tudi za TD Ptuj, ki je svoje celoletne aktivnosti namenilo praznovanju 125-letnice delovanja v spomin na ustanovitev 23. januarja 1886, ko so se na Ptuju začeli organizirano povezovati vsi tisti, ki so si prizadevali za kvalitetno ponudbo in urejeno okolje tega območja. Društvo se bo s posebnimi priznanji zahvalilo 34 posameznikom, ustanovam in drugim, ki so se v letošnjem letu še posebej potrudili pri urejanju okolja. Priznanja bodo prejeli tudi člani upravnega odbora društva prejšnjega mandata.
Podelitev turističnih priznanj bosta v soboto, 24. septembra, na Mestnem trgu pospremila trobilni ansambel Pihalnega orkestra Izola in Pihalni orkester Ptuj. Na Mestnem trgu bodo v soboto postavi-
li tudi promocijsko-informativno stojnico, računajo pa še na stojnice nekaterih turističnih ponudnikov.
Ob svetovnem dnevu turizma bo v nedeljo, 25. septembra, brezplačno po Ptujskem jezeru in Dravi vozila turistična ladja Čigra. Prva promocijska vožnja je predvidena ob 14.30, začetek bo pri gostilni Ribič. Če bo zanimanje veliko, bo opravila več voženj.
V ponedeljek, dan pred svetovnim dnevom turizma, se bodo za delovno mizo sestali turistični ponudniki Ptuja in okolice, da bi pregledali stanje, položaj in razvojne možnosti ptujskega turizma, še posebej pa pričakovanja ob vzpostavitvi regionalne destinacijske organizacije. 30. junija letos je bil v slavnostni dvorani ptujskega gradu svečani podpis sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujske-
Foto: Črtomir Goznik
Turizem na Ptujskem naj bi gradil na štirih geografskih znamkah in turističnih produktih, kot so rimske zgodbe, festivali, med katerimi je tudi ptujski festival narodno-zabavne glasbe (na fotografiji), srednjeveško dogajanje in podobno.
ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO), ki bo gradila na skupnih točkah za nekatere skupne cilje slovenskega turizma. RDO bo skupno ponudbo gradila skozi štiri geografske tržne znamke in več turističnih produktnih znamk, kot so rimske zgodbe, srednjeveške zgodbe, festivali, poti kulturne in naravne dediščine in podobno. Geografske tržne znamke so Ptuj - zakladnica tisočletij, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Jeruzalem Ormož - pravljica sonca. Junijski podpis sporazuma je začrtal pot za vzpostavitev organizacijskega in poslovnega modela, ki v prvi fazi vključuje formiranje sveta RDO, nadaljnje aktivnosti oblikovanja integralnih turističnih proizvodov, iskanje novih prodajnih in promocijskih poti ter vzpostavitev in krepitev aktivnosti za promocijo Podravsko-ptujske-ormoške RDO.
Lani so ob izvedbi prvega turističnega foruma napovedali, da bodo ptujski turistični forumi tradicionalni spremljevalci vsakoletnega praznovanja svetovnega dneva turizma. Vsako leto naj bi pripravili najmanj enega, po potrebi tudi več. Na prvem v letu 2010 so ugotovili, da se ptujski turizem razvija v pravi smeri, da pa bodo lahko še uspešnejši, če se bodo še bolj povezovali, da ptujski turizem potrebuje učinkovitejše trženje in promocijo, njegova prihodnost pa je v povezavi z dediščino. Smelejše bo treba načrtovati tudi nočitvene zmogljivosti, lani v tem času je bilo vseh turističnih postelj 1167, vmes se je zaprl Park hotel, odprli pa apartmaji Vogrinec na Spodnji Haj-
dini, tako da število turističnih postelj ostaja na enaki ravni. Sicer pa je po mnenju turističnih poznavalcev Ptuj še vedno neeksplodirana bomba. V letošnjem letu je glede na dobro bero pričakovati, da bo število nočitev ob koncu sezone 2011 okrog 150 tisoč.
Nekoliko prej kot prejšnja leta bo letos potekala tudi trgatev na grajskem dvorišču in v Mestnem vinogradu. Berači bodo na obeh lokacijah delo opravili na sam dan svetovnega dneva turizma, 27. septembra, v Mestnem vinogradu bodo letos opravili tudi simbolično stiskanje grozdja (v prejšnjih le-
tih je potekalo na Mestnem trgu). Še pred trgatvijo bo LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, ki je nastal znotraj programa Leader, pripravil predstavitev skupnega projekta devetih občin S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah, vključno s programsko knjižico. V devetih dneh, kolikor je občin s potmi, lahko ljubitelji kolesarstva odkrijejo številne bisere in zaklade, ki jih sicer ne bi, če ne bi bilo teh tematskih poti. Danes se bodo na eno od teh podali tudi člani Društva upokojencev Ptuj s svojo skupino kolesarjev.
MG
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
TERMALNI PARK	J
-IZREDNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE V SEPTEMBRU: 40% popust na redno Tfcmwiiii _ o ceno celodnevne vstopnice v Termalnem Parku (15,00 €) od ponedeljka do	£
petka, akcija velja od 05.09. do 30.09.2011.
o
-	Cena vstopnice po 20. uri: 8 €.
VALENS AUGUSTA WELLNESS	§
-	Nova ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v septembru in oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:	S
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Primusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami	1»
-	Darilce	S REDNA CENA: 78 € (za 2 osebi) PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi)
Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov. GRAND HOTEL PRIMUS
- Organiziramo zaključke, poroke, obletnice, rojstno-dnevne zabave, dekliščine...
Pokličite nas na (02) 74-94-500 in rezervirajte nepozaben dogodek v Grand Hotelu Primus	(naj hotel 2010).
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
ft
Grand Hotel Primusq
Ormož • Kar dva naslova najsrčnejših v ZD Ormož
Srčnost je dodana vrednost zdravstva
Revija Zdravje vsako leto pripravlja glasovanje svojih bralcev za najsrčnejšo medicinsko sestro, pa-tronažno sestro in babico. Kar dva naslova najsrčnejše - za medicinsko in za patronažno sestro - v Sloveniji sta šla letos v Zdravstveni dom Ormož, kjer so na uspeh svojih zaposlenih zelo ponosni.
Štefka Lesar je bila letos že četrtič zapored nominira-na za najsrčnejšo patronažno sestro in se je na podelitvi počutila že zelo domače. Najbolj je bila presenečena pri prvi nominaciji, ker sploh ni vedela, da tak izbor obstaja. Naziva najsrčnejše patronažne sestre 2010/2011 v Sloveniji po izboru bralcev revije Zdravje ni pričakovala in je bilo zanjo to priznanje veliko presenečanje. Prejela je čez 500 glasov, kar govori o tem, da so jo podprli sodelavci in zadovoljni pacienti, veliko pa sta k zmagi pripomogla Olga in Slavko Bobnarič, ki sta vest o njeni nominaciji razširila v okolju. Štefka je povedala, da ob priznanju čuti dolžnost, da svoje delo opravlja še bolje in tako dela do konca.
Na tiskovni konferenci po podelitvi naziva je Štefka Lesar povedala, da si je že v otroških letih želela postati babica. Njena prva zaposlitev je bila v Zdravstvenem domu Ormož, kjer dela še danes, že več kot 37 let. Rada se spominja prvih let svojega dela, ko so ženske še rojevale na svojih domovih in je strokovno vodila porode na območju današnje občine Sveti Tomaž, pa tudi v prostorih Zdravstvenega doma Ormož. Največji čar svojega dela vidi ravno v tem, da lahko pomaga
in svetuje mamicam z novorojenčki. Ker je delo naporno, se rada spočije in poveseli s svojimi dragimi vnukinjami, v času dopusta pa se odpravi v slovenske gore.
Andreja Obran - najsrčnejša medicinska sestra - je ena izmed dojenčic, ki jih je Štefanija Lesar kopala in negovala pri svojem delu, pri Štefki je bila tudi na svoji prvi delovni praksi. Svojo poklicno pot je začela v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj leta 1995 na oddelku za intenzivno terapijo ter nadaljevala na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Pred desetimi leti se je zaposlila v splošni ambulanti Zdravstvenega doma Ormož kot srednja medicinska v ur-gentni dejavnosti. Njeno delo je prežeto s toplino in vdanostjo za poklic, kar uporabniki zdravstvenih storitev najbolj cenijo. Priznanje za najsrčnejšo medicinsko sestro 2010/2011 v Sloveniji po izboru bralcev revije Zdravje je bilo veliko pre-senečanje, a ne edino. Letos aprila je namreč prejela tudi priznanje srebrni znak, ki ji ga je podelilo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož. Andreja meni, da je to dokaz, da je na pravi poti. Povedala je, da njeni pacienti strokovnost
Foto: zasebni arhiv
Darja Horvat, srčna patronažna sestra iz Ormoža, je bila prav tako nominirana za najsrčnejšo patronažno sestro. V utemeljitvi so povedali, da s svojimi obiski po Ormožu in okolici olajša in polepša dneve predvsem starejšim in kroničnim bolnikom. Na terenu je prisotna od leta 1974, pred tem pa je že dve leti delala v vrtcu, in skoraj je ni hiše v Ormožu, kjer ne bi kopala otrok ali skrbela za starejše na svoji poklicni poti. Leta 2006 se je odločila za samostojno pot in od takrat dela kot koncesi-onarka. Prizna, da je bila sprememba organizacije za njo izziv, za paciente in v njenem praktičnem delu z njimi pa se ni spremenilo nič. Seveda je delo na terenu vedno povezano z večjo odgovornostjo. Kdo jo je nominiral za priznanje, ne ve natanko, ampak gotovo kdo izmed njenih zadovoljnih pacientov. Da pa so pacienti zadovoljni, se lahko zahvali tudi zdravnikom koncesionarjem in zdravnikom v ZD Ormož, s katerimi odlično sodeluje. Še vedno deluje v skupni zdravstveni mreži, v največjo pomoč in oporo strokovnih vprašanjih pa ji je patronažna sestra Minka Vičar, ki dela pri Sv. Tomažu. Darja Horvat pravi, da mora medicinska sestra v dom prinesti optimizem in veselje do življenja. Po delu se rada spočije med svojimi rožami ali kaj lepega na-kvačka. Nominacije je bila zelo vesela, saj je to pohvala za minulo delo, zato se zahvaljuje vsem, ki so glasovali za njo.
pri delu zahtevajo, srčnosti pa si želijo.
Večina nominiranih sester je bila iz podravske in pomurske regije, kar po njunem mnenju dokazuje, da so prebivalci v tem delu Slovenije bolj odprti in srčni ter se znajo razdajati. Strokovnemu znanju, ki je pogoj za delovanje, je treba dodati dodano vrednost in tej se v zdravstvu reče srčnost. Priznali sta, da je z nasmehom in dobro voljo delo veliko lažje in prije-tneje tudi za njiju, ne le za paciente. Ob tej priložnosti sta se za glasove in podporo zahvalili pacientom in sodelavcem.
Akcija en evro
Štefka Lesar je povedal tudi zgodbo, ki jo zaposluje zadnji mesec dni. Žalosti jo, da je v okolju vedno več revščine, in to v času, ko bi pričakovali, da bo vedno manj socialne stiske. Nedavno je naletela na veliko stisko družine, ki ni imela denarja niti za nakup otroške hrane. Sama se je odločila s svojim
MEDNARODIUA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 25. septembra 2011 DIRKA ob 14.00 uri
Mali oglasi
STORITVE
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno, Kro-vstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
Foto: zasebni arhiv
Štefka Lesar (levo) in Andreja Obran (stoji) iz Zdravstvenega doma Ormož ter Erika Kocjan z Jesenic so najsrčnejše slovenske sestre po izboru bralcev revije Zdravje.
denarjem kupiti škatlo hrane za dojenčka. Ampak kaj bo le z eno, to ne bo dolgo zaleglo, je razmišljala. Zato je krenila v akcijo in prvega človeka, ki ga je srečala, vprašala, če ji da en evro. To je bil policist, ki je na prehodu za pešce ob pričetku pouka pazil na varnost v prometu in nemalo se je začudil nenavadnemu vprašanju, denar pa ji je dal. Do lekarne je nabrala še nekaj evrov in zaposlene v lekarni nagovorila, da so dodali še tri manjkajoče evre za nakup druge škatle hrane. Gospa, ki je stala v vrsti za njo, je slišala pogovor in brez besed prispevala 20 evrov za tretjo škatlo. Sedaj imajo že osem škatel. V akcijo so vključili še druge organizacije in vsi bodo po svojih močeh poskušali pomagati. Patronaža je način življenja, ki si ga izbereš, je delo, ki ga opravljaš tudi izven delovnega časa in ni le to, kar zdravnik predpiše na delovni nalog, je veliko več, je povedala Štefka Lesar.
Viki Ivanuša
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
UGODNO POLAGAMO travno rušo in zasajamo grobove ter načrtujemo in urejamo okolje. Pokličite 041 339 875, SVILENE LINIJE, d. o. o.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje in jarkice, rjave in črne tik, pred nesnostjo. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33. Prodaja poteka zjutraj do 10. ure in popoldan po 16. uri.
PRODAM SUHE deske, 130 €/ku-bik, ladijski pod, 3,40 €/m2, bruna, 5 €/m2, late, štafle, fosne , žagan les, drva. Tel. 041 833 781.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
BRIKETI iz trdega lesa, možnost dostave, prodam. Tel. 051 318 350.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Tel. 041 893 305.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
KUPIM traktor, lahko Ursus, Zetor, Ferguson ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAM štiri vinske sode od 80 do 300 l, leseno kad 400 l ter trajnogo-rečo peč. Tel. 041 958 051.
PRODAJAM JABOLKA sort dared in jonagold z lastno embalažo, trgaš sam, po ceni 0,25 €. Planinc, Krče-vina pri V. 103, tel. 031 320 616 ali 040 395 996._
PRODAM tribrazdni obračalni plug Regent. Tel. 041 358 960.
PRODAM krave po izbiri in brejo te-lico, 8 mesecev. Tel. 041 937 557.
PRODAM opaž, ladijski pod in bruna. Tel. 051 890 761.
PRODAMO pujske, težke od 20 do 60 kg. 02/7645181, zvečer.
UGODNO prodam male pujske, težke od 20 do 30 kg. Tel. 041 393 188.
PRODAM metrska drva, v račun vzamem kakršnokoli govedo za zakol. Tel. 041 544 270.
PRODAM večji železni koruznik s štancano mrežo. Tel. 041 855 063.
PRODAM cisterno Creina, 3200 l, lepo ohranjeno. Tel. 041 650 835
PRODAM koruzo z njive v okolici Haj-dine. Tel. 041 326 952.
UGODNO PRODAMO suha bukova drva, metrska polena ali razžagana. Dostava na dom. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM kvalitetno zelje v glavah, sorta varaždinec, po želji vam ga tudi naribamo, ter jedilni in krmni krompir. 051 357 738, 02 719 8104.
PRODAM krmni krompir. Tel. 031 256 094._
CISTERNO za gnojevko, 3200-li-trsko, staro 5 let, prodam. Tel. 041/312-624.
PRODAM prednji branik za traktor IMT 539 in 533. Telefon 051 238 287.
www.tednik.si
PRIREDITVENI ŠOTOR RESTAVRACIJE DE PONCHO.
VSAKO SOBOTO ŽIVA GUSBA OD 20.00 URE DAUE.
SAMOPOSTREŽNE MALICE ZA SAMO 4,20 EUR. SAMOPOSTREŽNA NEDELJSKA KOSILA ZA SAMO 9,80 EUR. REZERVACIJE IN INFORMACIJE NA TEL. ŠT.: 02/ 780 62 90
o OMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA e	OPR.	BARVA
audi m 2,0 tdi karavan ambiente	2009	18.850,00	avt. klima	kov. črna
audi a6 2,7 tdikarav.	2006	15.490,00	navig.	kov. siva
bmw 520 d karav.	2008	18.770,00	navig.	kov. siva
citroen xsara picasso 2,0 hdi	2004	4.880,00	avt. klima	kov. ziata
fiat croma 1,9 mjt dynamic	2008	9.800,00	avt. klima	kov. rjava
ford focus 1,8 thci karavan	2001	2.450,00	kuma	bela
ford fusion 1,6 tdci	2008	7.290,00	kuma	bela
ford monde01,8 tdci karavan trend	2008	11.280,00	avt. klima	kov. siva
mazda 31,6 d	2005	6.380,00	avt. klima	srebrn
nissan note 1,6 dci life	2008	7.980.00	avt. klima	bela
peugeot 2061,41	2003	2.380,00	kuma	kov. ziata
renault scenic 1,5 dci latitude	2008	8.580,00	panorama	kov. s. moder
renault scenic 11.5 dci grand carminat	2009	12.980,00	navig.	kov. rjava
vw golf iv 1,9 tdi karavan	2002	4.880,00	kuma	modra
vw passat 2,0 idi karavan	2006	9.980,00	avt. klima	kov. siva
vw passat 1,9 tdi blumotion kar. conf.	2008	12.280,00	avt. klima	bela
vw passat 2,0 tdi karavan cqnfortune	2009	13.980,00	alu plat.	kov. srebrn
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
hyundai accent 1.6	2004	3.700,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01.416v	2002	2.750,00«	klima	kov. zelena
honda jazz 1.2	2005	4.900,00 €	prvi last.	kov. siva
daewoo lan0s	1988	990,00£	serv0 volan	kov. t. zelena
ford fi esta	2005	4.400,ooc	serv. knjiga	kov. sv. modra
renault espace 2.2 dciexpr. avt.	2005	7.500,00 £	serv. knjiga	bela
daewoo ian0s 1.5	2000	1.280,00 c	klima	kov. zelena
ford wagon focus1.416v ambiente	2000	1.750,00 £	serv0 volan	rdeča
volkswagen pol01.0	1999	990,00 £	2xairbag	zelena
chevrolet lacett11.416v star	2006	4.250,00 £	prvi last.	kov. peščena
renault cli01.5 dci bilabong	2003	3.750,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
fiat stil01.816v dynamic	2002	2.990,00£	avt. klima	kov. b0rd0
peugeot 1061.1 xn pack	2001	490,00£	redno serv.	kov. borbo
fiat stilo mw1.9 jtd dyn.	2005	4.700,00£	serv. knjiga	kov. modra
r grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	14.900,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061.41x-line	2005	3.990,00 £	prvi last.	kov. srebrna
fiatpunt01.2 sx	2001	1.850,00 £	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen touareg 2.5 tdi avt.	2004	14.500,00£	serv. knjiga	kov. črna
kiaceed 1.416v	2007	6.580,00 £	prvi last.	kov. t. modra
jeep grand cherokee 2.7 td avt. 4wd	2002	7.900,00£	avt. klima	kov. siva
volkswagen e0s1.4tsi	2010	18.400,00£	serv. knjiga	kov. Črna
mercedes-benz slk 230 roadster komp. 19%		6.300,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
alfa rome0156 2.0ts selespeed	2003	4.350,00£	avt. klima	Črna
r qu ickshi ft twing01.216v dyn a.	2007	6.150,00 £	serv. knjiga	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04v3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena..
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
PETEK 23.9.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 24.9.
I
TV
www.siptv.si
8:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 10:00 Lenart: 75-let PGD VoliCina
in 40. Dan gasilcev GZ Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka Majolka 13:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 22:30 Utrip iz Ormoža 23:30 Video strani
NEDELJA25. 9.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 17:00 Tamburaški večer 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11.45 Ptujska kronika
12.00 Seja sveta Občine Lenart - PONOVITEV
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Oddaja GOSPODARSTVENIK
21:30 Utrip iz Ormoža
22:30 Ptujska kronika
22:45 Oddaja o kulturi
23:30 Video strani
PONEDELJEK 26. 9.
8:00 Videm - Mednarodni folklorni večer
9:20 Soviče - Dravci; Od zrna do kruha 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Oddaja GOSPODARSTVENIK 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Urednlštvo:(02) 754 00 30 Markeüng:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 23.9.
10:00 Ptujski kronika - poti.
10:40 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika -pon.
17:00 Povabilo na kavo -pon.
17:30 IflotD scena- 3. oddaja
13:00 Ptujska kronika — pen.
13:16 Kultura na dlani - oddaja o projekt j EPK
19:15 Bnacti masler 2011
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Mote scena - 2. oddaja
21:50 Peli maraton-reportaža
22:00 Ptujska kronika - pon.
Sobota 24.3.
11:00 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika
12:1S Povabil» na kave -pon.
13:00 Pregled tedna
17:30 Meto scena-1. oddaja
18:00 Ptujska klinika - pon.
18=15 Povabilo na kavo - pon.
18:45 Pregled tedna
19:05 Koncert TomaŽ Pengov
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 B.A.S.E. reportaža
22:00 Ptujska kronika - pon.
11:00 Spoznavamo občine
11:50 Poli maraton - reportaža
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:15 Povabilo na tam-pon.
12:45 Aye festival
13:00 Pregled tedna
17:30 Mote scena-3. oddaja
17:50 B.1S.E. reportaža
10:00 Ptujska kronika — pon.
19:15 Povabile na kavo - pon.
18:45 Preeled tedna —por.
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
22:00 Ptujska kronika - pon.
Ponedeljek 26.9.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:40 Pregled tedna - pen.
12:00 Ptujska kronika - pon.
17:00 Povabilo na kavn-pon.
17:30 Pregled tedna - pon.
13,00 Ptujska kronika-pon.
18:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:15 Spoznavamo občine
21:30 Hote scena-3, oddaja
21:50 Geatli master 2011
22:00 Ptujska kronika -pen.
www.petv.tv
Odslej ne lahki spremljate tudi ni 12
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM kvalitetno mešano belo grozdje. Tel. 031/658-661.
PRODAM breje telice v devetem mesecu, pašne. Telefon 769 28 71.
PRODAM 300 trsov trgatve belega grozdja pri Moravskih Toplicah in 150-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041/436-496.
BELE KOKOŠI, 4 kg, 3,80 evra za žival. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti 47 oddam enosobno delno opremljeno stanovanje, cena 330 € mesečno z vsemi stroški. Tel. 031 544 546, po 15.30.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
NEPREMIČNINE
PRODAM - V NOVI VASI prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljeno, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
V NAJEM DAMO poslovni prostor v centru Ptuja, urejen za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. Telefon 041 664 863.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 02/781-5301 in 031/895-529.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po tel. 041 81 77 37.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Tel. 788 55 92.
PRODAM novo stanovanje, dvoinpolsobno, 68 m2, klet in parkirno mesto. Lep razgled na Ptuj, III. etaža, Ptuj, Rogaška c.30. Inf. Tel. 041 624 904.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opel astro, osnovni model, letnik 2000, dodatno štiri zimske pnevmatike s platišči. Vse za 900 evrov. Telefon 051 333 819.
RAZNO
POZDRAVLJENA! Je kje kaka samska, stara okrog 40 let, in bi hotela pomagati moškemu srednjih let pri vzgoji otroka? Moja želja je, da ko me do dobrega spoznaš, se preseliš k meni ter narediš topel dom in spet vrneš veselje v hišo. Zelo bomo ponosni nate, te znali ceniti in tudi prisluhniti. Pomagal ti bom v kuhinji, saj mi tam gre dobro od rok, vedno bom zraven tebe. Vse to lahko spoznaš samo takrat, ko najbližji zapre življenjsko knjigo. Ostaneš čisto sam z otroki. Zaradi službe se ne bom mogel javiti na klic, zato prosim za SMS z manjšim opisom na številko 051 814 504. Lep pozdrav. Samo resne.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
RABLJENO švedsko mladinsko posteljo z dnom in jogijem ugodno prodam. Tel. 02 781 34 01.
PRODAMO PSIČKO, mladičko kraškega ovčarja, z vsemi dokumenti. Tel. 041 570 284.
Prireditvenik
Petek, 23. september
.30
16.00
17.00
18.00 19.00
20.00 20.00
Nova vas: 1. srednjeveški Breunerjev tabor; 9.30 predstavitev tabora, otroške delavnice (do 13.30); 17.00 predstavitev srednjeveških skupin Bukovci, igrišče: Korantova jesen 2011; 19.30 prihod 12. princa ptujskega karnevala s spremstvom; 20.00 zabava z ansamblom Hooruk in Nedo Ukraden
Draženci, Dom vaščanov: 10., jubilejna prireditev Društva upokojencev Hajdina Pozdrav jeseni
Voličina, Kulturni dom: osrednja proslava ob krajevnem prazniku Destrnik, Volkmerjev dom kulture: literarni večer ob izidu pesniške zbirke Šepet jeseni Janka Potočnika
Ptuj, MGP: predstava Harolda Pinterja Stari časi - za izven
Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert Črt Remič Trio; Črt Remič - saksofon,
Miha Koren - kontrabas in Jure Rozman - bobni
Sobota, 24. september
7.00 Ptuj, izpred Gimnazije: odhod na jesensko gobarsko ekskurzijo na Goričko v organizaciji Gobarskega društva Ptuj Ptuj, Ranca: jadralno dvobojevanje matchrace z jadrnicami J-24 v organizaciji
Brodarskega društva Ranca Ptuj Svetinje: Praznik trgatve v organizaciji Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci 8.00 do 15.00 Slovenska Bistrica, pokrito parkirišče pred Impolom: sejem staro-
dobnikov, delov in opreme 9.00 do 14.00 Ptuj, Ekonomska šola: seminar Sanjski odnosi v resničnem svetu Nene Dautanac - brezplačno 10.00 Ptuj, Mestni trg: svetovni dan turizma in 125-letnica TD Ptuj 10.00 Križeča vas: Dar jeseni - prikaz življenja na vasi 14.00 Nova vas: 1. srednjeveški Breunerjev tabor; povorka sodelujočih, 16.00 srednjeveško dogajanje; 19.00 nagovor Jakoba Breunerja Markovškega, razglasitev najboljših vitezov, razglasitev razsodbe, srednjeveška viteška pojedina z orientalsko plesalko 15.00 Ptuj, Terme: promenadni koncert Pihalnega orkestra Ptuj in Trobilnega
orkestra iz Izole ob svetovnem dnevu turizma 16.00 Bukovci, igrišče: Korantova jesen 2011: razstave in pokušnja domačih
dobrot; 20.00 zabava z ansamblom Plamen band in Novimi fosili; 21.00 prihod 12. princa ptujskega karnevala z gardo 18.00 Skorba, Dom krajanov: večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi v organizaciji KD Skorba
Nedelja, 25. september
Moškanjci, letališče: mednarodno modelarsko tekmovanje F3A
Ptuj, Ranca: jadralno dvobojevanje matchrace z jadrnicami J-24 v organizaciji
Brodarskega društva Ranca Ptuj 13.00 Nova vas: 1. srednjeveški Breunerjev tabor; srednjeveški spektakel 15.00 Bukovci, igrišče: Korantova jesen 2011; razstava lovskih trofej, predstavitev čebelarjev, pletarskih in izdelkov podeželskih žena; Spidi show, ansambel bratov Gašperič, Ela in Šarmerji, skupina Skater
Kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja: 17.30 Znanstvenofantastična akcija Vzpon planeta opic;
19.20 komedija Zamenjava; 21.20 Art program: drama/triler Boljši svet
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: sprejem svetnikov iz pobratenega mesta Burghausen; poslanska skupina SDS na delovnem obisku v vzho-dnoštajerski regiji; državno tekmovanje dijakov biotehničnih šol v oranju; češki dijaki na obisku v Šolskem centru Ptuj, ptujski župan sprejel zlate maturante; gostujoča razstava judovske dediščine v Miheličevi galeriji; lesena bitja kiparja Lorisa Morosinija; 8. sejem prostega časa; ptujski športni vikend; meditativna glasba z Natalijo Karo Korošak; 10 let etnografskega društva Korantov duh Ptuj; veselo na trgatev; z glasbo v poletni večer
SPOMIN
25. septembra minevata dve leti, odkar smo se poslovili od dobre mame, tašče, babice in prababice
Neže Kukovec
IZ STOJNCEV
Na nebu zvezd je milijon, vsa noč je razsvetljena, milijon je ptic, milijon cvetlic, a mama je le ena.
Pogrešamo te - tvoji najdražji
Pet let je že minilo, odkar zapustil si ta svet. Spomin na tebe bo večno živel, nikdar ti od nas zares ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel.
SPOMIN
19. septembra je minilo pet let, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi
Vladimir Kukovec
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 19 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
^lil^ Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
w Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali Is boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plaiila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
^©mmm
išiitra
©mžrnm
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ZA ŠOLO IN TRGATEV
RADIKALNO ZNIŽANJE
samo 30 dni
zaščitni plašči, hlače, predpasniki, telovniki, škornji in čevlji, rokavice...
zaščita
' */V//g Rogozniška c.13, Ptuj
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Kje si, preljubi oče, ti,
da te od nikoder ni?
Kaj res odšel si v tisti kraj,
od koder te več ne bo nazaj?
Ampak nikoli ti zares od nas ne boš
odšel,
v naših srcih večno boš živel!
SPOMIN
21. septembra je minilo pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Martin Čuš
IZ GABRNIKA 31
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Antonije Majcen
IZ BRATISLAVCEV 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornici za poslovilne besede, pevcem, DU Polenšak, zastavonošu Občine Dornava, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, brata, dedka, strica in tasta
Maksimiljana Novaka
IZ PODLEHNIKA 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo vsem gasilcem za sodelovanje pri pogrebni slovesnosti. Zahvala govorniku g. Alojzu Gabrovcu, pevcem, g. župnikoma Igorju in patru Tinetu, hvala za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Njegovi najdražji
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Klein
Z VIČAVE 66
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 24. septembra, ob 12. uri iz vežice na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Tvoji najdražji
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi...
SPOMIN
21. septembra minevajo tri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi zaročenec, brat, svak, stric
Stanislav Habjanič
DRAVCI 3, VIDEM
2. 10. 1950-21. 9. 2008
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ob njegovem grobu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman te naše oko išče, odšel si tja, kjer ni več gorja in trpljenja. Le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN Štefan Malek
IZ GRAJENE 19
16. 11. 1931-25. 9. 2010
Čeprav bolečina ni nič manjša, bo minilo že eno leto, odkar si tiho odšel, dragi mož, ata, tast, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižgete svečko in poklonite cvet.
V žalosti: žena Terezija in hčerka Nada z družino
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo ...
(Goethe)
SPOMIN
25. septembra bo minilo pet let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati, ata in dedi
Franc Turk
IZ UL. 1. MAJA 17, PTUJ
Iskrena hvala za vsako lepo misel, rožni cvet in svečko ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči, nepričakovani in nenadni izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče
Marije Meglič
IZ SPUHLJE 61
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala g. župniku Mirku Pihlerju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici Veri Kokol, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, sosedom in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
£tafe/uka^ budLOca,
89,8 Ml* 98,2 Mh 104,3 M h
Podlehnik • Kaj se je dogajalo za zidovi občine
Zaradi suma poneverbe kazenska ovadba
Potem ko je v občini Podlehnik kar nekaj let vladalo zatišje in je župan Marko Maučič v zadnjem letu končno lahko začel tudi z večjimi naložbami, je pred vrati te male haloške občine očitno nova afera. Tokrat jo je zakuhal eden od zaposlenih v občinski upravi.
Govorice o tem, da se za občinskimi zidovi dogaja nekaj čudnega, je bilo slišati že pred dobrim tednom in več, župan Maučič pa je v odgovorih na naša vprašanja še vedno zelo redkobeseden. Potrdil je, da je zaradi suma goljufije in odtujevanja proračunskega denarja res podal kazensko ovadbo na PU Maribor, kjer se v teh dneh ukvarjajo s preiskavo in do nadaljnjega oziroma do rezultatov preiskave ne dajejo informacij. Na naše vprašanje, ali je osumljeni res dolgoletni računovodja, župan Maučič odgovarja, da gre za višjega svetovalca, in hkrati dodaja, da ne bo krivil nikogar, dokler ne bodo znani rezultati kriminalistične preiskave.
Nekoliko bolj zgovoren je bil le ob vprašanju, kako je prišlo na dan, da se dogajajo finančne nepravilnosti:
Podlehniški župan Marko Maučič je v precej nezavidljivem položaju: „Zaradi suma finančnih poneverb sem bil zoper enega od zaposlenih v naši občinski upravi prisiljen podati kazensko ovadbo."
„Čeprav to ni moja naloga, sem se letos zelo podrobno lotil pregleda tako bilance kot zaključnega računa občine. Ugotovil sem, da v letu 2010 manjka približno 20.000 evrov, zato sem od odgovorne osebe, ki skrbi
za plačila, zahteval dodatna in natančna pojasnila glede tega primanjkljaja. Pa jih nikakor nisem prejel, zato sem se natančneje lotil tudi pregleda realiziranih plačil z našega občinskega transak-cijskega računa in pregleda
podjetij oziroma podjetnikov, ki so jim bili v preteklosti nakazani določeni zneski. Med pregledom sem našel plačane zneske nekaterim prejemnikom, s katerimi občina, vsaj po mojem vedenju, nikoli ni poslovala. Posebej sporno mi je bilo dejstvo, da je eno od podjetij, na katerega transakcijski račun so bili nakazani različni zneski v različnih obdobjih, v ne-kajodstotni lasti osumljenega zaposlenega. Seveda sem vse svoje ugotovitve preveril tudi na Upravi za javna plačila v Slovenski Bistrici, kjer so mi potrdili, da so bili vsi ti zneski dejansko plačani na določene transakcijske račune. Zatem sem, v prisotnosti priče, s temi ugotovitvami seznanil tudi odgovornega zaposlenega delavca, ki je skrbel za izplačila, in zahteval pojasnila. Za določene zneske, plačane na določene
Maribor • Okrožno sodišče v Mariboru razsodilo
Novaku eno leto pogojno
Lani so kriminalisti direktorju Medobčinske uprave Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Borisu Novaku v obsežni akciji, ki je zajemala širšo kriminalno združbo, zasegli glavnino neverjetnih 18.106 tablet ter 912 ampul, ki veljajo za prepovedane snovi v športu in jih poleg profesionalcev vse pogosteje uživajo tudi lahkomiselni rekreativni športniki, ki si želijo v kratkem času doseči velike rezultate.
Boris Novak, ki je vodil Fi-tnes center Breg, je tako lani za skoraj dva meseca obtičal v priporu, v nadaljevanju postopka pa tožilstvu ni uspelo dokazati, da bi Novak, obtožen prodaje nedovoljenih substanc v športu, sodeloval z drugimi člani verige, ki je preprodajala droge, vodila
pa sta jo 45-letni Vlado Če-hic in 26-letni Bojan Centa.
V torek pa je Okrožno sodišče v Mariboru izreklo sodbo. Boris Novak je bil po 186. členu Kazenskega zakonika spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ne-
dovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Novak, ki se je izgovarjal, da je vse te preparate za doping nabavil izključno za osebno uporabo, je dobil pogojno kazen enega leta zapora, če v treh letih ne bo
zagrešil kaznivega dejanja. Pri tem so kot olajševalen okoliščine upoštevali, da ima Novak družino in da ni bil nikoli kaznovan. Sodba še ni pravnomočna.
Novaka je zastopal odvetnik Matej Sršen, ki je povedal, da tožilstvo ni ponudilo
transakcijske račune, je priznal, da nima niti faktur niti kontne kartice niti ni občina s tem podjetjem sklenila nobene pogodbe. Torej ni bilo nobene pravne podlage za izvedena plačila. Drugih pojasnil ni želel dati, pač pa je predlagal takojšnjo prekinitev delovnega razmerja na svojo željo. Glede na vse to mi ni preostalo drugega, kot da sem zoper to osebo v naši občinski upravi takoj podal kazensko ovadbo."
Več o hudo sporni zadevi, ki - po domače povedano - zelo smrdi po kraji dav-koplačevalskega denarja iz blagajne že itak revne občine, Marko Maučič ne želi povedati, čeprav tudi priznava, da zadeva nikakor ni nedolžna. Prav tako še noče govoriti o višini neupravičenih finančnih nakazil, pravi le, da jih je bilo več in v daljšem časovnem obdobju, ter dodaja, da bo vse te podatke razkril, ko bo preiskava kriminalistov potrdila, da njegovi sumi niso zgolj sumi, ampak dejstva.
Občani Podlehnika (in tudi okoličani) pa seveda govorijo in ugibajo, koliko denarja naj bi se pokradlo iz občinske blagajne in komu vse je šel v roke. Vsote, o katerih je slišati med ljudmi, niso ravno majhne, ni pa niti malo tistih, ki točno vedo, kdo v podlehniški občinski upravi je zakuhal novo (finančno) afero.
SM
dovolj dokazov za svoje ob-tožbene očitke. Kljub temu da je senat pritrdil obtožbi, pa se glede sankcije ni odločil za predlagano sankcijo zaporne kazni, ki jo je predlagalo tožilstvo, ampak je obdolžencu izrekel le pogojno kazen. Tožilstvo menda tudi ni ponudilo nobenega dokaza, da bi dokazalo namen, da je obtoženi hranil nedovoljene snovi za prodajo. Na vprašanje, ali je zadovoljen z razpletom, pa je Sršen povedal: „Težko je biti zadovoljen, ko sodišče zavrne obrambne argumente, vendar glede na situacijo, v kateri je bil Novak, sem relativno zadovoljen."
Viki Ivanuša
OOO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Gobe
(juhe, predjedi, glavne
Lepega vremena in sitega trebuha ■ človek ne naveliča.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, na Primorskem do 16, najvišje dnevne pa od 20 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C.
Vsoboto in nedeljo bo sončno, le občasno bo nekaj oblačnosti. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Črna kronika
Otrok pritekel pred avto
17.	septembra okoli 16.30 je 31-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Opel astra iz smeri Leskovca proti Ptuju. V Vidmu pri Ptuju je z njegove leve strani, z dvorišča stanovanjske hiše, pritekel še ne 3-letni otrok. Voznik je kljub zaviranju s sprednjim levim delom vozila trčil v otroka, tega je odbilo izven vozišča preko pločnika na parkirišče, kjer je obležal nezavesten. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ZD Ptuj, nato pa v Maribor.
Motorist brez vozniške
16. septembra ob 18.45 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Poljčanah ustavili 33-letnega voznika motornega kolesa Kawasaki 1000 KLV. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom, a ga je odklonil. Vozilo so zasegli, sledi obdolžilni predlog.
Z avtomatikom zapeljal v potok
18.	septembra okoli 2. ure je
27-letni	moški iz okolice Ormoža vozil neregistriran moped Tomos automatik v Savcih. Pri tem je zaradi neprilagojene hitrost izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno, izven vozišča, v jarek s potokom, kjer je padel in obležal hudo telesno poškodovan. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan SB Ptuj. Policisti so ugotovili, da med vožnjo ni imel na glavi zaščitne čelade. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,42 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Sledi plačilni nalog.
Grozil s požigom
15. septembra okoli 10.50 je 57-letni moški z bencinom polil sobo stanovanjske hiše v okolici Ormoža in grozil, da jo bo zažgal. Na kraj so prišli policisti in moškega našli s prižgano cigareto v omenjeni sobi. Moškega so obvladali in mu odvzeli cigareto. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v ZD Ormož. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja je zdravnica odredila prisilno hospitalizacijo. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napihali so ...
18. septembra ob 18.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Stogovcih ustavili
28-letnega	voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
18. septembra ob 19.15 so policisti Policijske postaje Ptuj v Novi vasi pri Ptuju ustavili 43-le-tnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,53 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlom
V noči z 19. na 20. september je neznan storilec vlomil v objekt podjetja v Kidričevem. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Na kamionu prevažal ukraden mercedes
21. septembra ob 2.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 19-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli so ugotovili, da je imel na tovornem vozilu naložen osebni avtomobil MercedesBenz A170, ki je bil junija odtujen v Nemčiji. Vozilo so zasegli.
Foto: SM