Številka 176 — letnik XV (8-1977) KAZALO stran 2 Milan Jesih: Volfram ..........................................................................................................................................3 David B. Vodušek: Neskončno leto, razdeljen čas ......................................................................................6 Zlatko Naglič: Načrt za roman ........................................................................................................................7 Vojislav Despotov: Na vsak način moramo ....................................................................................................10 Denis Poniž: Desetnice ......................................................................................................................................12 Ivan Volarič-Feo: Artviže ..................................................................................................................................13 Milan Kleč: Vinograd ........................................................................................................................................13 Vinko Möderndorfer: Hišica, drevo in ladja ..................................................................................................14 Pier Paolo Pasolini ............................................................................................................................................20 Denis Poniž: Teze o sintetični poeziji ............................................................................................................25 Taras Kermauner: Družbena razveza ................................................................................................................29 Jovica Ačin: Kritika in njen tekst ....................................................................................................................38 Franko Adam: Esej o nekakšnih komunah ....................................................................................................41 Jože Vogrinc: Night at the opera ....................................................................................................................45 Iztok Osojnik: O punku in pankrtih ..................................;..........................................46 Jaša Zlobec: Kdo se boji Pankrtov ..................................................................................................................47 Pankrti: Besedila ................................................................................................................................................49 Vladimir Memon: Kaj so mi prinesli Dnevi mlade slovenske kulture v Beogradu ..................................................................50 David B. Vodušek: Fugit Irreparabile ..............................................................................................................52 Marušić: Mirko i Slavko ....................................................................................................................................56 Devile: Lubim ruke ............................................................................................................................................57 Problemi — Literatura Številka 176, letnik XV (8) 1977 To Številko so sestavili: Matjaž Hanžek (v.d. glavni in odgovorni urednik), Vojin Kovač, Peter Mlakar, Edi Stefaniifi (lik. in teh. urednik). Igor Vidmar, David B. VoduSek, Jože Vogrinc, Ivan Volarii; in JaSa Zlobec. Fotografije: Milan Pajk. Izdajatelj RK ZSMS. Uredništvo: Ljubljana. Soteska 10. Tekoči račun 50101-678-48982 (za Probleme). Letna naročnina 80 din, za inozemstvo dvojn. Cena te Številke je 10 din. Revijo denarno podpira Kulturna Skupnost Slovenije. Po sklepu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo St. 4210—86/76 iz dne 28. 2. 1978 je revija oproSčena temeljnega davka od prometa proizvodov. mían Jes ih; Volfram 9. Ugibam jutrišnje vreme: lepo bo, ampak v dušah, fantje, nam bo hudo, da bomo lahko le molčali, če pa bo komu ušla kakšna suha beseda, se je bomo ustrašili od vonja kot po daljni svobodi. Hodim; jara noč Je čedalje bolj gotova vase, gledam vanjo in skoznjo, že ve za vso svojo moč, najstnica. Dobro je, dober sem, dobra Je blaga samoča in črede konj, ki plavajo v nji, presrebrene z njeno doto. Od (^rnuč udarjanje zvonS: mehko in znano, kot v senc&h pozvanjanje srca in upov in volj. Z Jež gledam na svetlobo nad LJubljano, rad bi še ostal, pa vendar bolj se veselim domov; zastajam in hitim, ves čas v vozlu radosti in topega strahu - naj gram taáftfBÉ požvižgavat rakom? Oh, neslišnp stopinje in nema sledi za njimi, kot obrazi, kot rižki, kot Jeki ^efične stiske, kodi. 10. Clila pomlad, vrt od cvetov bel, od davnega sn&ga - v ugašajoči popoldan se obl&čim za randi in opero, nocojšnja uvertura igra z gramofona, mila pomlad, v ogledalu je od gladkega mira obraz lep, mlad in moj, slava! Toliko Je vsàga: deroče vode, dobrotno srce, hrepenenje daljno, modrost, vekovi - mogoče naj ostanem doma? nogoče naj se za ves večer, vso noč in jutro in življenje usedem pisat dveh do svetosti velikih od? Naj ПВ odevam ljube v kamelji pliš po ariji in uboju, naj v krčmi potlej spat ne izluščim je mogoče? naj se odrečem odlašajočim pogledom ob vinu in vongolah, naj se zjutraj ona v Rangunu, jaz v Rigi zbudim? Raje umrem, in povej, mila, povej, pomlad, ti vladarica, ti ni ljubša sočna, vroča, znojna ljubezen kakor prah na debelih tomih votlih knjig? U avto, v četrto, nad strehami hitim, letim, da ne zamudim* 11. Led nasekat pa v viski, da bo na ribnikih pomlad, njen tolmač Je danes pri svoji punci diplomiral! Zora; januar; o radost, ki se kot od nočnih ognjemetov, strast, v zmeraj ulit cvet pneš čez krajino neba, zora; o topla, draga dobra blaz, ki polniš mi srce in njegove čvrste ude, ki déS, da sem v rastoči râsti rast: o, mar Ječim od sijočih ladij v davišnjih dolgih slovesih - do poldneva - in obljubah odkritih za iztek večera? Vroča sapa v blagem mrazu, prsti se mi sprijemajo od praštanih sladkosti, usta še mi žge ljubih ust dotik. Zmrzlo zemljo in v osojnlnah biserne dari snaga talim z odbojem ognja iz vdanih vladaričinih oči. Hodim - ne hitim - in koma ne pojenja, prav! vse više sem, vse širše, vse globlje; jek sle, dan vzpet, bleščeči led - v ravnini čela svetlo belo sonca, mož, ki hoče bit o pustu moj tast. 12. Stran od ognja, proč od ognja! Na, drobne Iveri frca« vanj, da gorijo dišeče, dišijo goreče! Srečno daleč ste ljudje, aiv maček, črn konj, mi prihaja na copato aadet, kolikor let že, toliko let še. M dišanju, o? a se ja uplinil srca орбјеп méd bit zgib živih reči na prazen ubod besed - ne mislim, sama prihaja slabost, topa, abotna, samozavestna, gluha, nabite so je vse žile, še žive od bolečega tonusa volje po slah, ki so jih živila - o proč! o proč! o bliže, čisto sim! Poniglav robot mi žensko stiska plača, gnate speče, počivajoče dlani, gladi od trudne ure znojne lase, otira, kot vidim v pojemajočem zrcalu svetline, od raimóte hrapav obraz - čigav odsev, tako zamski? Паг ključ krčevitega nujnega sporočila, ko mimo njega v demenci zgubljam zadnji rešilni impulz razuma? 13. Po ulicah domačega mesta kot skoz lasé tuje nevaste: s frivolno nonšalanco splužen čas in spet zameden. Daljno Trnovo, cerkvena vrata — kako je mogel skoznja tolikšen pesnik? - in nenadoma iz turna srd zvonov; ČEZ Gradaščico Krakovo, čez Ljubljanico Žabjak in Prule, tamle Шгје, tamle nurgle; mrak zmaguje dan, iz staroselskih hi» diši po ponosu, tu umrli stanujejo s ša na rojenimi, pročelja si do živega odpirajo okna. Zrak je slan, da sem žejen in pijan in ubog in nag in vas malodušen praporščak zgubijenja. Izza plota otroci, svetli barbari bogovi: "Ej, daj žogo!" Kako, to nosim trebuh od grenkih let življenja! Dobre roke si v večernem nebu hladim, zastajam, pridigam slokim svetilkam in se svetlikam v njih. Tiha hoja, srebro, zdaj trudna, zdaj mirna, zdaj hušknam skoz kakšno dvorišče kot velik žleht ptič. 14. Dolgi negibni kadri zrele mladosti, dolgi negibni moji pogledi v njen obraz in njeno snov - homogena snov, enaka kot njivska prst; čvrsta, trpka, skopa; dragocena. Nasmehnem se domislici; če kot prst, zakaj znam samo orat od vaeh žlahtn poljedelskih opravil? zresnim se nasmehu, nasmehnem se resnosti, se zresnim lemežu skozse... Trajanje, trajanje, mrzlo, neprijetno poje v žlebu, počasi, ko da ga ubija zlo, poginja dan. V bel šal zavit me čaka vranec med vrati v vežo - kam, kam moram spet v golo galaksijo? Ni ga in ne odtisa žarečih kopit v linoleju, neznana in znana pot pa nič manj gotova pred mano; preden zaprem okno, bom še požrl ven v goste čiste solze neba - dež si, v dež se povrneš; negibni kadri. 15. Dober, vedar veter: večer, iz name masa Jezera izblaskl kresov, sraCnl jubileji mlada podvodne republika! Sam z eno mislijo, ljubeznijo, globoko in zrelo, in mi je v sebi polno in jasno do miru, kakor da sem stopil enak v enako - mlad veseljak z rokami v žepih v temačno, aeriozno vačnoat; ali kakor da nisem ta, ki ga kliče veliki oranžni norac izsrad neba v svoj obraz na vinsko ujmo, Такбпс ure so nezaslužen privilegij, kdo pa mislim, da sem, če nimam vfhov in mej? Sitne in užaljene - otrok, ki mora po risanki spat - se oglašajo fbilje; spod skorje zemlje kljubovanja? "OžiJni se, sin." Z mislijo~ljubeznijo se skozse, tunel, vračam na kegljišče med osmero bratov stat. "S termoforjam?" Daleč med očali in očesom mi počasi in varno plove razkošno razsvetljen capelin. 16. Zmernost, zdržnost? - Norenje, po planinah in dolinah se mile ptice budijo v zorenje jarih žit, življenje se bohti, raste, razcveta in žari, peneče vino strelja pluto v jutro, karneval rodit - brezbrižen brezbrežen po hiši miren in zbran divjam: svatlomer v atui, jopeo v omaro, pipo vkraj. Te čase se poslavljam od mladosti, dni mojih lepši polovica ma z vsako zoro vzit. Potok vidim in slišim dekliški smeh, srebrno žuborenje perila in čvrsto udarjanje srca, trg vidim in srečno obilje zrelih plodov, duham žensko maso, slišim, ko se trga v porodnem viharju; v reki in morju prepoznam prispodobo drgetajočaga pričakovanja, ki ga mir ne naha vpijat vase: dalo - blaginja in zadovoljstvo, algebra; krapka plača, zdrava misel in zag&rel obraz. 17. Kam gre«, cesta, v nocoj tako sama? Skoz božič k novemu letu hitiš, jel, orlica, z zaupanjem jasnim? Skoz griča k Novemu mestu, lisica, se skrivaš in viješ in bentiš pijana in si trudna dasetnica, Jel? Jaz, casar, s teboj; v ustih s pepermintom, z grozljivo praznim volumnom časa za sabo pa z dvema latentnima voljama v prsih, v daljnih, utonit v teh urah in skoznje spat k sebi doplavat. Kot v tenkem snu vonji resnični zvenijo: plodna trohnoba gozdov, suh molk njiv, časten počitek, in kar je v njih človeškega: čista tesnoča zgubljenih grobov, od hiš grenek mir, molitev, burno tleskanja masa, in se razblinjajo, kakor nemočni proč od dobrega, varnega spanca - a se vračajo v svoje vire? ;¿ riA£i->it ■г.Ал^, il-! A se Jaz vračam v svoj vir? Ah, krhkega koprnenja pdnaSo a4st Južnikj v srebrni večer. I]AVI0B.VODUSEK. neskončno leto, razddjen čas I zakrijmo s snegom gola pobočja stvarem gre čas ohlade se otrpnejo času gredo stvari zamoti se razgiba II pomlad lebdi času na sledi komur kres zmeša pasti v svoje jame pada ob zori pada zvečer ko pade mrak na strasti m skozi prste razprte roke bi te presejal pesek časa poletje lepa spremljevalka skozi tvoje razprte noge kako odtekam kako je moja ljubezen enostranska IV v jesenski čas trgatve trgatve naj zveni tvoj santur, tagavi v zavetrju smrti ne bo me zibal v senco sna a v toplem vetru časa igraj trudno jesen mehkega listja lahnih padcev (časi se spreminjajo in fizii In: "Minil je čas tvojih pesmi ..." "Petdeseta leta so za vedno pokopana!" "Staraš se s svojim Gramscijevim pepelom, in vse, kar ti je dajalo moč, te zdaj boli kot rana, ki se odpira in ubija!" TEMAČNA SLA (Zapis, v gladkem žargonu, o dogodku pred pogovorom: Fiumicino, star grad in prva resnična misel na smrt.) Kot v Godardovem filmu: sam v avtomobilu, ki divja po cestah latinskega Neo-kapitalizma — na poti z letališča — /kjer je ostal Moravia, čist in nedotaknjen med svojimi kovčki/ sam, "za volanom svoje Alfa Romeo" v soncu, ki ga lahko izrazijo le elegične rime, ker je nebeško LO — najlepše sonce leta — kot v Godardovem filmu: in pod tem edinstvenim, upornim soncem, ki otrpel medli, kanal fiumicinskega pristanišča — motorni čoln, ki se neopazno vrača — neapeljski mornarji, oblečeni v volnene cape — prometna nesreča, okrog gruča ljudi ... — kot v Godardovem filmu — obujanje romantike na sedežu neokapitalističnega cinizma, in krutosti — za volanom na fiumicinski cesti, in naenkrat grad (kot prijetna, vabljiva skrivnost, za francoskega scenarista, v izmučenem večnem soncu, stoletna papeževska zver, s svojimi stolpiči nad grmovjem in drevoredi odurne pokrajine ter ponižnih kmetov) ... — kot maček sem, ki so ga živega zažgali, zmečkan pod gumami tovornjaka, maček, ki so ga dečki obesili na figovo drevo, a še vedno vsaj s šestimi od svojih sedmih življenj; kot kača, skrčena v zmes krvi, na pol obžrta jegulja — udrta lica pod ubitimi očmi, grozotno zredčeni lasje na lobanji, shujšane roke kot pri otroku — maček, ki ne crkne, Belmondo, "za volanom svoje Alfa Romeo", ki se po logiki samovšečne montaže odbije od časa In se znova združi v podobah, ki v ničemer ne spominjajo na dolgočasno čakanje v vrstah ... ali na mehko žarenje umirajočega popoldneva ... Smrt nI v tem, da nisi z drugimi, temveč v nemoči, da obstajaš: ko si izključen In nerazumljen. In ta papeževska zver, ki ni brez miline — spomin na grobe kmečke pravice gospodarjev, ki so v bistvu preproste in nedolžne kot je bila nedolžna vdanost hlapcev — v soncu, ki je bilo tu, v neštetih opoldnevih, skozi stoletja, edini gost, ta papeževska zver, pozidana s stolpiči, stisnjena med topole v močvirju, med nasade lubenic In jezove, ta papeževska zver, obdana z oklepom zidov In železnih vrat v mehki, sladki barvi rimskih pomaranč, razpokana kot etruščanske ali romanske zgradbe, čaka le na svoje pozabljanje. (Brez nejasnosti in zgodovinskih primerov — v razločni podobi — se predstavim v trenutkih "kulturne industrije".) Jaz, prostovoljni mučenik ... In nasproti ona, nadivanu. smer In protismer, bojišče, nagli flash, "Ona — vem, kaj misli, ko me gleda, tako krotka in zaupna, tako Italska M. F. še vedno po Godardu — ona, podoba Iz Tennesseeja!", kobra v volneni jopici (pokoren kobri, ki se zvija v magnezični tišini). Potem glasno: "Povejte ml, kaj pišete?" "Verze, verze pišem! verze! (prekleta koza, verze, ki jih ona ne razume, ker ne pozna metričnih pravil! verze!) verze, NEVEČ VTERGINAH! Razumeš? To je pomembno: nič več v tercinah! Dokončno sem se vrnil k lavi! Neo-kapitallzem je zmagal, zdaj sem brez dela, na cesti kot pesnik, ah (kolcanje) In kot meščan (spet kolcanje)." In kobra* s pisalom: "Naslov vašega dela?" "Ne vem ... Zdaj govori ponižno, s strahom, zamenjal je vlogo, ki mu jo vsiljuje sprejeti pogovor: kako malo je treba, da prebledi njegova spaka v mehkužni obraz obsojenca na smrt — morda ... "Pregon" ali ... "Nova prazgodovina" (ali samo Prazgodovina) ali pa ... /In se dvigne, v dostojanstvu, ki Izraža meščanski odpor/ "Monolog o Židih" ... Pogovor zamre, usahne kot metrično ohlapna osemvrstičnica: mogočno! "In o čem govori?" "Pha, o moji ... o Vaši smrti. /Smrt/ nI nemoč, da bi bil z drugimi, temveč pozabljenje: da si Izključen In nerazumljen ... (Ko bi vedela, kobra, da so te utrujene misli nastale na poti Iz Flumicina!) Skoraj vse so lirične In njihova zgradba, časovna in prostorska, kako nenavadno! je posledica avtomobilske vožnje ... razmišljanje med šestdesetimi In stodvajsetiml kilometri na uro ... s hitrimi pogledi in nejasnimi podobami, z vozili, ki vozijo v koloni ali prehitevajo ob pomembnih spomenikih, s skupinami ljudi, ki so prisiljene k poslušnosti ... državljanov (ali uporabnikov cest) ..." "Ah, ah — /kobra s pisalom, ki se smeji/ — in ... kdo ne razume?" "Oni, ki so nas za vedno zapustili." (Nadaljevanje pogovora, zmedena razlaga o vlogi marksizma, itd.) (ah, to je le moj pogled na svet!) Toda vrnimo se k resničnosti. /Tu je, z obrazom, ki je vidno zaskrbljen, vendar sproščen in miren zaradi dobre vzgoje, in čaka, v "sivem" okvirju po zgledu francoskega klasicizma. Léger./ "Kakšna je torej — molče grize pisalo — po vašem mnenju vloga marksista?" In se skloni k pisanju. "Rekel ... z natančnostjo bakteriologa ... /momljanje, zaradi smrtnih krčev/ da v spreminjanju množic iz napoleonskih, stalinskih vojska ... in milijarde njim podobnih ... na način, ... ki ga je tako imenovana nazadnjaška množica /Preteklosti/ zanemarila revolucionarna množica pa ga znova osvoji in prenovi v zmagoslavnem pohodu ... Zaradi Instinkta po Ohranitvi sem komunist! Sprememba, ki odloča o življenju in smrti: skozi stoletja. Opraviti jo moramo počasi in previdno kot tehnik, ki odvije varnostno zaklopko nerazletene bombe, in je lahko v trenutku izbrisan za vedno ali pa ostane pri življenju (skupaj z modernimi naselji okoli njega, v soncu): nedoumljivo protislovje med dvema skrajnostima! Sprememba torej, ki jo moramo uresničiti postopoma, z upognjenim vratom, sklonjeni, zgrbljeni nad trebuh, z nestrpnimi ustnicami ali priprtimi očmi kot pri balinanju, ko se pomikaš sem ter tja, da bi obvladal smer svojega meta, ki bo razrešil in uravnal življenje mnogih stoletij." Življenje stojetij ... Na to je torej opozarjal — včeraj zvečer ... skrčen v trenutni tožbi — ta oddaljen vlak ... Vlak, ki je brezupno ječal, začuden nad bivanjem (in hkrati vdan v usodo — kajti vsak dogodek je sled, zapisana od nekdaj v življenjsko črto, ki je jasna le v sanjah), ta vlak je ječal, in njegovi vzdihi — nedoumljivo daleč, onstran Appiè in Centocelle tega sveta — so se združili z nekim drugim dogodkom: v strahotni, sanjski in zelo osebni medsebojni zvezi, ki je ne moremo spoznati z očmi, četudi jih zapremo ... Trenutek ljubezni, moje ljubezni. A izgubljene v revščini telesa, ki je tu po čudežu, v muki zatajevanja, v sopenju vzdolž temne železnice, v zagnetenem blatu pokrajine, ki so jo obdelali velikani ... Življenje stoletij ... kot zvezdni utrinek nad obokom velikanskih razvalin, onstran posestev Caetanijev in Torlonijev, onstran Tuscolane in Capannelle tega sveta — je to mehanično ječanje govorilo: življenje stoletij ... In moji čuti so mu prisluhnili. Ljubkoval sem razmršeno in prašno glavo, s svetlimi lasmi, ki so najlepše, kar lahko imaš, s telesom gibčnega in nežnega konjička, v obleki iz grobega platna, ki ve za materino roko: izpolnil sem trenutek ljubezni, ljubil sem, a moji čuti so še vedno poslušali: življenje stoletij ... Potem je svetla glava usode izginila v špranji, skozi odprtino je zableščalo jasno nočno nebo, dokler se ni za nebesnim robom pokazal drug vrat, druga pričeska, črna morda, ali kostanjeva: in jaz sem v jami, izgubljen sredi posestev Caetanijev ali Torlonijev med razvalinami, ki so jih postavili velikani sedemnajstega stoletja v neskončnih dneh pustovanja, poslušal z vsemi čuti ... življenje stoletij ... Večkrat je skozi razpoko pred belino noči, ki je minevala onstran Casilinetega sveta, izginila in se znova pojavila glava usode, zdaj z milino južnjaške matere zdaj z obrazom pijanega očeta, vedno ista razmršena in prašna glavica ali pravkar počesana z zdravo mladostno nečimrnostjo: in jaz sem z vsemi čuti prisluhnil glasu neke druge ljubezni — življenje stoletij — ki se je najčistejša vzpenjala v nebo. (Fašistična zmaga) Gleda me zaskrbljeno. "Torej ... vi ... — /svetovljanski, hinavski nasmeh, zavestno hinavski in zloben, — bleščeči zobje In oči — ter rahel otroški prezir — vi ste zelo nesrečni!" "Ah (sprejmem Izziv), sem v obdobju Iskanja In zato nekoliko zmeden, gospodična. Ko sem znova prebral rokopis svoje pesniške zbirke (te, ki o njej govoriva), sem imel privid ... pa čeprav je bil morda le zmes protislovij — protislovij, ki so pomirjala ... Ne, bil je privid zbegane duše ... Vsako lažno, navidezno čustvo ustvarja popolno gotovost v svojo resničnost. Moje lažno čustvo je bil ... občutek zdravja. Čudno! ko vam to govorim — čeprav ne doumete mojih besed, s tem obrazom lutke brez ustnic — spoznavam s klinično natančnostjo, da nisem bil nikoli jasen in razumljiv. Res je, da včasih zadošča za zdravje (In razumljivost) že vera v zdravje ... Vendar pa je (piši, piši!) moja resnična zbeganost posledica fašistične zmage. /novi, pristni, samodejni smrtni krči/ Majhna, nepomembna zmaga. Zlahka dobljena. Bil sem sam, s svojimi kostmi, plaho, prestrašeno materjo in svojo voljo. Njihov namen je bil, da ponižajo ponižanega človeka. V tem so uspeli In celo brez posebnih težav. Ce bi vedeli, da bo tako preprosto, bi se lahko manj trudili, z manjšo zagnanostjo! (Glej, glej, govorim v generičnem pluralu: Oni! o lastnem zlu, s prijazno ljubeznivostjo bedaka). Posledice te zmage navsezadnje tudi nismo pomembne: vpliven podpis manj v zahtevah po miru. Pha, a parte objectl to nI veliko. A parte subjectl ... A pustimo to: še preveč sem opisoval. In nikoli z živo besedo, svoje trpljenje pohojenega črva, ki dviga glavico in se zvija z zoprno, odvratno lahkovernostjo. Itd. Fašistična zmaga! PIŠI, piši: vedo (oni!), da vem: z zavestjo ranjenega ptiča, ki vdano umira, brez odpora, in ne odpušča." Ne odpušča! Bila je duša, med mnogimi, ki so čakale, da bi vstopile v življenje — vse enake, uboge duše — duša, ki je v lesku rjavih oči, v laseh, počesanih po materini predstavi o moški lepoti, izžarevala željo po smrti. Takoj jo je zagledal, on, ki ne odpušča. Prijel jo je, poklical k sebi, in jI kot stvarnik tam zgoraj v višavah, kjer nastaja življenje, položil roko na glavo ter izrekel besede prekletstva. Bila je čista In nedolžna duša kot duša dečka pri prvem obhajilu, ki je zvor modrosti svojih desetih let, oblečen v belo, v oblačila, izbrana po materini predstavi o moški ljubkosti, z željo po smrti v vlažnih očeh. Ah, takoj jo je opazil, on, ki ne odpušča. V njej je začutil neskončno zmožnost, da uboga, in neskončno moč, da se upre: poklical jo je k sebi — gledala ga je zaupljivo kot gleda jagnje svojega pravičnega krvnika — in jo povzdignil v ponižanju, medtem pa je v njenih očeh ugašala svetloba in s temo je prišla vdanost. "Stopil boš v svet in boš plemenit, pravičen in zvest, pripravljen na brezmejno pokornost, zmožen brezmejne upornosti. Čist boš. Zatorej te preklinjam." Se vidim njegov pogled, poln miline — In rahle groze, pogled, ki mu sledimo, nezavedno, v smrt — še vidim ta pogled, ko se iz večnosti vračam v svoje rojstvo. (Poslednji sklepi: s preglednico — za avtorico "zapisa" — moje pesniške poti, in preroški pogled na morje prihodnjih tisočletij.) "Rodil sem se v času Analogike. Bil sem učenec njenih naukov. Potem je prišel Upor in jaz .sem se boril z orožjem poezije. Obnovil sem Logiko in postal meščanski pesnik. Zdaj je čas Psihagogike. Pišem lahko le prerokbe v zanosu Glasbe in trosim seme ali milost." "Ce zdaj spet zmaga Analogika ter Logika zastari (in jaz z njo: ne želim več pisati poezije), ostane še vedno Psihagogika navkljub Demagogiji, ki je vse bolj gospodarica položaja). In tako lahko pišem Žalostinke in celo Prerokbe: ah, da, kot znan, meščanski pesnik vedno!" "Poslušaj, kaj bo pozneje: tvoji fašistični otroci bodo poleteli k svetovom Nove Predzgodovine. Tam bom, na obalah morja, ki obnavlja življenje. Skoraj sam na pradavnem obrežju, med razvalinami antične družbe, Ravenna, Ostia ali Bombay — vse ista mesta — s padlimi bogovi ter starimi vprašanji ki razpadajo — in kakšnim razrednim bojem — ki razpadajo Kot partizan, ki je padel pred majem 45, se bom počasi začel razkrajati, v rezki svetlobi morja, pozabljen kot pesnik in meščan." /Dodatek/ "Moj bog, toda kaj vam potem daje moč, da vztrajate? ..." "Jaz? — /jecljanje, podlo in sramotno, pozabil sem optalidon, glas mi drhti kot bolnemu otroku/ — Jaz? Meni? Temačna sla." PREVEDEL: ANDREJ MEDVED Denis Poniž TE2E O SINTETIČNI POEZlJl (Izvori, razsežnosti, perspektive) I. Ko se je avtor tega zapisa prvič srečal s t.. nn. sintetičnimi besedili (o ustreznosti oznake bomo razpravljali pozneje) so ga obletavale enako neprijetne in nelagodne slutnje, kot vsa- kega povprečnega bralca, ko sliši, da "stroji pišejo poezijo". Nelagodnost ima verjetno svoje vzroke, ki jih je mogoče psihološko in sociolo- ško utemeljiti (in so tudi že bili utemeljeni) z občutkom nekakšnega strahu, ki izvira iz spoznanja, da med človekom ustvarjalcem in njegovim delom ni več neposredne, intimne, usodne zveze, človek kot kreator se je znašel nenadoma v položaju, ko literatura nastaja nekako odtrgana od njega, naključno, samo- voljno, brez reda, ki ga je s kreiranjem ustvarjal on kot kreator svojega sveta. In priznati je treba, ne glede na take ali drugačne vtise in občutke, da pomeni pojav sintetičnih tekstov na področju literarnega ustvarjanja posebno revolucijo, ki je vsekakor glasneje odmevala (in še odmeva) kot podobni prevrati v glasbi in slikarstvo oz. gra- fiki, kjer uporaba računalnikov ni niti tabu niti ne vzbuja pozornosti s posledicami, kot smo jih opisali zgoraj. Sintetični teksti so tako rekoč brez predhodne priprave spremenili nekatere temeljne pojme o literarnem ustvarjanju, o razmerju ustvarjalec — njegovo delo in o genezi literarnih besedil v vseh razsežnostih pojma. Od kod izvirata nezaupanje in nelagodnost, ki ju začutimo ob misli, da je mogoče pisati besedila drugače kot smo to delali od sumerskih glinenih tablic dalje več tisočletij? Je to tisti edini in usodni prevrat, ki lahko zanika božanskost navdiha, "bila pa je po vsej zemlji ena govorica, iste besede" (I. Mojzes, pogl. 11), in tako vz- postavlja resnični svet "brez bogov". Zdi se, če premislimo vse, kar smo poskušali teoretičnega in praktičnega premisliti o sintetičnih besedilih, da so take predpostavke vsekakor pretirane in vodijo proti znanim publicističnim špekulacijam izven območja znanosti in filozofije znanosti. Vendar pa se nesporno dogaja prevrat v razume- vanju literature, toda to je predvsem prevrat, ki je zanimiv in zadeva področje literarne znanosti in lingvistike. Vse, kar bomo v pričujočem spisu povedali o sintetičnih besedilih, bo bolj ali manj celovito povezano z omenjenima področjema. Nekatera vprašanja so bila že osvetljena*, na kar še posebej opozarjamo. II. Max Bense, ki sodi danes med najboljše poznavalce in utemeljitelje teorije o sintetičnih tekstih, v svoji temeljni razpravi Die Gedichte der Maschine der Maschine der Gedichte (Die Realität der Literatur, 1971) uporablja v podna- slovu izraz Computer-Texte, torej računalniška besedila. Sam navaja, zakaj je uporabil ta ter- min, ki se mu zdi najadekvatnejši. Sodi namreč, da je pojem teksta (besedila) dobil prav z računalniškimi poskusi poleg filozofske še estetsko razsežnost, tako da je v tehnološko- eksperimentalni sferi združeno tisto, kar je poetika nekoč razumela pod prozo in poezijo. Prav zaradi tega Bense uvršča računalniška besedila v področje tekstualne znanosti, t.j. znanosti, ki proučuje tehnološke in estetske razsežnosti celote pisanih besedil v nekem naravnem jeziku. Sam izraz je proti koncu raz- prave zamenjan z opisno oznako "maschinell erzeugten automatischen Text" t.j. strojno proizvedeno, (izdelano) avtomatsko besedilo. Oznaka je, prav zaradi tega, ker je opisna, točnejša in določneje opisuje svoj predmet. Pomembni sta dve razsežnosti pojma proizva- janje: strojnost in avtomatičnost. Zaradi tega, da bi enosmiselno razumeli izvore in razsežnoti sintetičnih besedil, je treba podrobno pretehtati in osvetliti obe temeljni lastnosti sintetičnih besedil. Pojem strojni zaznamuje ne samo način, na katerega je določeno besedilo nastalo, marveč celotni kreativni proces. V tem krea- tivnem procesu je "strojna" tista faza, ko na podlagi določenega programa v računalniku "sproži" proces pisanja sintetičnega besedila. Strojni pomeni v tem kontekstu samo način pisanja, tehniko iz-pisa določenega besedila. Vendar pa prav tehnika iz-pisa, ki je v območju računalnika, najbolj razburja duhove. Neponov- ljivost, enkratnost, genialnost "avtorja" literar- nega besedila (to je predstava, ki je niso znale preseči tudi postheglovske estetike in je doživela bistven prelom šele s pojavom numeričnih estetik) je človeku nenadoma iztr- gana tako rekoč iz rok. Božanskega navdiha kreativnosti ni več, zamenjala ga je estetska realnost. Pojem estetske realnosti, ki je tesno povezan z sintetičnimi teksti je nastal v Ben- sejevi Aesthetici. Bense namreč predpostavlja dve vrsti realnosti: najprej je fizična realnost "okolja" v katerem deluje neki ustvarjalec. Ustvarjalec kot razumno bitje izrablja fizično realnost in jo na podlagi sistema znakov in superznakov spreminja v estetsko realnost. "Estetsko" je, kot ugotavlja Bense, "statistična funkcija stanja tekstualne materialnosti" ali z drugimi besedami "umetno" izdelani red z malo verjetnostjo predvidljivosti. Sam pojem izde- lovanja seveda ni Bensejeva oznaka, saj so tudi avtorji pred njim (mislimo predvsem na teorije dadaizma, nadrealizma in konstruktivizma) videli estetsko realnost svojih del kot način proizvajalnega urejanja elementov iz določenih repertoarjev. Zato so se v literarnih besedilih ter gibanj pojavljale logične in alogične črkovne, besedne in stavčne kombinacije ali variacije, sintaktično logične a semantično nelogične konstelacije, kolaži, tipizacije formalnih shem ali povsem neformalno razporejanje jezikovnih znakov itd. V osnovi teh poskusov je brez dvoma bolj ali manj prikrita formalna shema ali celo sistem shem, ki govore o tem, da so dada- istični, nadrealistični, konstruktivistični avtorji želeli odkriti v jezikovnem gradivu "repertoarni red", ki ga je mogoče opisati ali izraziti z določenimi obrazci. Odkrivanje formalnih shem je bilo vedno izbrana "vrednost" iz repertoirja na intervalu od nič do neskončno. Prav zaradi tega se je tako močno razvila kombinatorika, ki se je znova pojavila s konkretno literaturo rn še pose- bej s konkretno poezijo. "Strojnost" kot ena izmed bistvenih komponent sintetičnih besedil je samo razširjanje izbiranja formalnih shem z matematičnimi sredstvi. Postopkov je več: naključno izbiranje besed iz danega repertoarja, ne glede na sintaktična in semantična pravila, naključna gradnja stavkov, ne glede na pomen, naključna gradnja stavkov z upoštevanjem pomena, gradnja pripovedi, ki upošteva tudi določeno tematiko, gradnja pripovedi, ki upošteva druge, višje "kriterije": ritem, rimo, dolžino stavkov, število kitic itd. Na tem mestu prehajamo povsem naravno k drugi komponenti sintetičnih besedil, k av- tomatičnosti. Kakor koli programiramo pisanje besedila z računalnikom, vedno bo nastalo besedilo, kjer bo znana formalna zgradba, ne pa tudi njena realizacija. Kaj to pomeni? V dolo- čenem programu, na podlagi katerega bo računalnik proizvajal estetska stanja, lahko predvidevamo samo formalno zgradbo (leksiko in gramatiko), realizirane možnosti pa so odvis- ne od generatorja neključnih števil, ki je po svoji funkciji podoben kolesu rulete. Statistično lahko predvidevamo rezultate tudi pri tako organi- ziranem programu za proizvodnjo esetskih stanj, seveda pa bo napisano besedilo vedno prese- nečalo. Avtomatizacija torej pomeni samo av- tomatizacijo formalnih shem, ne pa tudi realizi- ranih možnosti. To seveda pomeni, da s stališča estetike stanj sintetično besedilo ni dokončno programirano (zamišljeno naprej). Bolj zapletena formalna (gramatična) shema in večji repertoar znakov bosta omogočila večjo izbiro estetskih stanj in seveda njihovo večjo nepredvidljivost. V osnovo vsakega sintetičnega besedila je seveda položena, prav tako kot v vsako, "z roko" napisano literarno besedilo, človekova zavestna volja, da iz obsežnega repertoarja jezikovnih znakov na podlagi določenih formalnih shem izbere in realizira določene in samo te možnosti. Seveda pa je treba oba načina izbora premisliti, saj so med njima pomembne razlike. Avtor literature se že s prvim stavkom odloči za dolo- čen izbor, literarno besedilo je tak izbor gramatično-leksikalnega repertoarja, v katerem se znaki podpirajo, vsi pa težijo k istemu cilju, k čim popolnejšemu izpovedovanju neke, v zavesti avtorja zamišljene "ideje". Literarno besedilo je, ne glede na intenzivnost izbora, vedno usmerjeno proti neki namišljeni točki, temu cilju so podrejeni vsi elementi in vsi postopki. Izbor ni naključni, ampak premišljeni izbor, estetsko stanje (ali stanja) so rezultat napora, da estetska stanja čim popolneje opišejo "idejo" literarnega dela. Poleg tega je treba vedeti, da vsak literarni ustvarjalec lahko izbira samo zno- traj "lastnega" repertoarja, ki je vedno manjši od repertoarja nekega naravnega jezika v sinhronem in diahronem preseku. Avtorju literarnih del torej ni dan jezik en bloc, marveč vedno v okrnjeni, reducirani obliki. Literarno delo je, če smo precizni, izbor izbora jezikovnega repertoar- ja. Literarno besedilo je s tega stališča dvakrat reducirano: najprej zaradi določedne "ideje", drugič zaradi avtorjevega "izbora" in njegovega večjega ali manjšega obvladovanja in pozna- vanja celote jezika z vsemi realiziranimi in potencialnimi formalnimi shemami oz. z vsemi praktično uresničljivi estetskimi stanji. Z računalnikom napisano besedilo ni podrejeno nobeni "ideji", pravzaprav je "ideja" vsaka formalna shema. Izbor iz repertoirja (formali- zirana gramatična struktura in določen, končni besednjak) se ne podreja nobeni "ideji", ki bi bila pred nastankom posameznih estetskih stanj. Vsako estetsko stanje je obenem formal- na shema, naključni izbor iz danega (omeje- nega) repertoarja, "ideja" vsakokratne realizacije in eno izmed (teoretično) mogočih estetskih stanj. Izbor iz repertoirja pri računalniško napisanih besedilih torej ni podrejen neki avtor- jevi individualni zamisli, ideji, nekemu projektu, ni v skladu ali opoziciji z določenimi časovnimi in prostorskimi estetskimi, socialnimi, zgodovinskimi in drugimi določili in omejitvami, marveč je dosledna realizacija vseh teoretično danih estetskih stanj, ki jih vsa, brez izjeme določimo takrat, ko določamo obseg in vrednost izbira iz repertoarja naravnega jezika. Ce je pri neračunalniški literaturi struktura literarnega dela odvisna od prve kombinacije, ki omogoča in določa (predvsem kvalitativno) po vrsti vse naslednje, pa so pri računalniških besedilih kombinacije medsebojno neodvisne, prav tako pa sta začetek in konec izpisa nekaj drugega kot začetek in konec nekega neračunalniškega literarnega besedila. Estetska stanja, ki jih proizvaja računalnik, so medsebojno neodvisna, njihova celota pa ne predstavlja take celote kot neko literarno delo. Na tem mestu se moramo vsekakor vprašati kaj potem pomenijo, če sploh kaj pomenijo, sintetična besedila, kot smo jih opisali. To vprašanje je tesno povezano z uvodoma eksplicirano dilemo o umetniški oz. estetski razsežnosti tako dobljenih besedil. Videli smo, da so med besedili neračunalniškega in računal- niškega izvora razlike, ki segajo do najglobljih plasti jezikovnega in idejnega. Dejali smo, da se z umetnostnimi in literarnimi gibanji v začetku tega stoletja pojavijo naključje, kombinatorični princip, konstrukcija, izpostavljanje formalnih shem ipd. To so elementi, ki so značilni za sintetična besedila, kot jih danes poznamo. Tovrstnim avtomatizmom sta literarna kritika in literarna teorija že priznali pomen in veljavo "estetskih" elementov v literarnem oz. jezikov- nem procesu. V skladu s prej povedanim pa predpostavljamo, da so tudi ti avtomatizmi, pa čeprav so v osnovi čista kombinatorika, kljub vsemu podrejeni "ideji" (kombinatorika), ki je ■^вАШ^С^^^ ____ ' - ____ — ___ ________________________ бТРОК KRASI ZUNAJ HITRO VoT ICO Г ~ _ " ...... NA strchí íJ t/, ' ¿ ' " gleda ZUMJ JLQ Ñi;NAVA¿ÑO_,HI SQ... , VÍM. VÊLIKO .ičitimi; ta čas, ko se je ena plat njegove, moje narave mučno razmakala, je druga ekonomično počivala in se pripravljala, da prevzame štafeto, da utru- jenko zamenja, zato se za meglicami obračava, z besedo okretno, s hrzajočo pozornostjo, s prav koničasto znanstveno natančnostjo, s po- klicno zagretostjo literarno kritičnega strokovnjaka, ta poklic oprav- ljava oba, še pogledujeva za mehurčki, za dimnimi kolobarčki, pazljiva, dokler se dà; nato pa ... nato sledi neopazen konec Knjige, njegove in moje. 3. POLICIJSKA RAZISKAVA: JE KOSTJA ZlV? Klasična romaneskna knjiga, žrtvenik devetnajstega stoletja, se odpre z junakovim rojstvom in njen zadnji list zapognemo z junakovo smrtjo; približno tako. Odiseja, prvi, najboljši roman, vrê, se ziba na grozljivih morskih valovih, se opoteka po čerastih otokih, od nastopa doigomučnega potovanja do starčevske umiritve v domu; dom je, kaj ne bi bil, srečna smrt. Sreča v nesreči, Brat deseti, Martin Kačurjev, Balada o trobenti in oblaku, klasične slovenske knjige — enako; na koncu potiskanega in zvezanega papirja je zmerom konec, pa naj bo vrnitev miklovozaiska poroka ali škrobarjevski samomor. Družinska zveza pa je uzrta, zasnovana in komponirana drugače. S čim se naš roman — popotovanje modernističnega človeka (še človeka?) — uvede? Ce odmislimo pisateljevo preliminarno razpravo, je stvar taka: na začetku je bila juha. A ne ona, ki jo tako domiselno kuha Michel Serres v četrtem Hermesu, kaos-čobodra, iz katere se polagoma, kot pomnožene bottice- llijevske Venere, izobličujejo zemeljske določnosti, drobceni arhipelagi, najprej mitski, nato gulagasti, mostovi med atoli, brvi med ljudmi, logos. Ne, ruplovska župa je zgolj župa! Pod prvo podobo na novo vzišlega sveta ne moremo obesiti naslova: družina jê. Resnica je dru- gačna: družina jé. Njeni člani žrejo, srkajo, se bašejo: iščejo in naj- devajo lase v juhi; kar malomeščan išče, to najde, išče zmerom le to, kar se najti da: konec nosil. Prav briga jih, da bi tipali za usodo, v véliki svet, v ciirte/ovsko Mehiko, ki je burila še Hienga, na kozmonavtski Mars, ki intrigira Miho Remca. — Taka je prvo stopnica ruplovske Geneze. Nekaj nadaljnih posmehljivih strani se ukvarja pisatelj — je mar mesar? je živilski nadzornik? — s prehrano, vsakdanjo, netečno, s smrdečo teletino, s kompotom. Začetek česa naj bi bil ta bijuvni obed? Nadaljevanje nikoli začetega, zmerom že nadaljevanega in edinega zares oboževanega preživetja. Preživetje je molitev k Večnemu: k Preži- vetju. Vse je Isto. Namesto zavrele strasti, naganjane k junaškemu življenju — utečena navada maščobnega preživljanja; prežvekovanje, izpahujoče; prenašanje, lizunsko; prepiranje, zajedljivo; nobenega prepada, preloma, prebičanja, preroditve; niti prepiha godrnjavega ne; ena sama neskončna jarokačna steklopolžna neprekinjena preproga iz preje gnusobnega dolgočasja, ki jo sekajo le zastrupljene niti bruhlji- vega povzpetništva in mlakužnih intrig. Sploh vemo, kdo je glavna oseba romana? — Postavimo, kdo nam kaj more: Koslja. Se Kost ja sploh rodi? Nak! Kako bi se rodil, ko pa prej ni — ne on ne noben drugi — umrl; ko nobeno bitje iz (laži)sveta, v katerega je vržen — vpisan — ne more umreti! Včasih so otroci prosili, milo: Robinzon ne sme umreti! Danes odrasli začenjamo tožiti: kdaj se nam bo povrnil svet, v katerem bomo spet mogli — iz oči v oči, neposredno, jasno, odločno, ne v bolniški postelji, ne pod cestnimi kolesi — umirati! Ko v modernih časih — v modernizmu — smrti ni; ko je le nenehno pretikajoče se preživljanje. 30 A kdor ni rojen, priznajmo, človek biti ne more. Torej Kostja ni človek? Kdor ne more umreti, ni človek. (Vse preveč so nam znani Dra- kuli in drugi nesmrtni popularni nočni krvosesi, naše današnje avten- tične značke.) Kdor ne more umreti, le izgine; po naključju se konča, kti)er se končajo stavki, črke, s katerimi je natiskan (= živeč): ko zmanjka tiskarskega črnila. V našem primeru na rokopisni strani 236. Enkrat pač mora biti zgodbe (zgodbe?) konec. In vmes? Kaj je in kdo je vmes? Nekakšna zataknjena stanja, krčevite besede, omahujoči napori, oglati poskusi, poštama nagnjenja, čmerikavi dogodki, mlačni doživ- ljaji, prepotene prispodobe? Vse prej kot kaj tacega! Te prispodobe in poskusi in vmesna stanja so hrzajoči, živosrebrni, lilasti, cinobrasti, našemljeni, bleščavi, luskinasto se razletavajoči. To že, to je odgovor na vprašanje, kakšni so; a kaj so, kaj in kakšna je njihova funkcija? Kaj jih veže? Bravee vendar ne sme pozabiti, da je Kostja, ki je zdaj to, zdaj ono, ena in ista (?) oseba (?). Kostjevo ime in priimek sta žig, ki opisa- na stanja enoti: Kostja Komeij. Zunanji civilni podatki: sin očeta Konstantina in matere Kristine; brat; profesor; Magdin ljubimec; nekak pisatelj. Hm. Zarišejo ti skopi podatki pred nas čvrsto, enovito figuro, markanten vtis celovitega člo- veka? Se zdaleč ne. Enotnost se je razpustila; pač modernističen roman. (Roman?) Kostja je dim, belkast, črnikast, ruplast: kosem tu, kosem tam, scefrana sprhnela (bivša) morska trava. Bil bi lahko, Konstan- tinček, sin katerih koli starišev; nobene dednostne nuje ni v njegovem drobu; kakršen koli poklic bi mogel šušmariti, naš navidezni junak: predstavljati pijanega soboslikarja ali kratkovidnega črkostavca; katere koli deve ljubljansko buržoazne bi se zamogei napenjati ljubitelj; kakršnih koli dejanj neusodnih počinitelj; ker dejanj v lažisvetu te Knjige, naše Knjige, moje knjige, modernistične knjige — ni; ker ni nikjer lisiih reči, ki so v polpreteklosti stigmatizirale človeka za človeka: sekajoče ljubezni, štrleče vere, prosojne žrtve, prezeblega rojstva, nesramežljive smrti. Podatki, odtisnjeni v črnilo Kostjevega lika, so le dimna znamenja, in oddajajo jih igravci, ki se igrajo Indijance; ti igravci so skriti za hribom in v knjigi so le naslikani, nemi, brez rok. Kako bi semafo- riziraii, s štrciji? S čim sporočali nerazumljive šifre? Knjižni lik kn- jižnemu liku, pisec bravcu, knjiga sama sebi poroča o zanimivostih sveta, z jezikom, ki je vsem tuj. Zabavno, kaj? Beremo, slepi, gluhi, nemi. Knjigo (knjige), ki je slepa, gluha, nema. Zatapljamo se v knjigo, ki je megapolično pokopališče črk, žara ob žari, v neskončnih vrstah, idealna nekropola. A glej, ta britof je razigran, objesten, važiški, br- cljajoč. Na njem ne počivajo, vsi togi, mrtveci; do smrti, naj še enkrat ponovim, ne bo odveč, družinski zvez(d)niki nimajo dostopa. Po Žalah literarnih se podi vsa slovenska kulturtregerska soseska, od one izpred sto let, od leta 1876 naprej, poplesuje krompirjev piré, se stresa v prismuknjenem krču ponarejenega obreda, ki bi mu naivni podtaknil, da je Vidov ples, vidoviti pa ve, da se pred njim narašča moder- n(ističn)o slovensko lepo slovstvo. Se posmehujem, pišče ljubosumno, ki ga je izzval piščev posmeh? Ne boš, motivec! Robate slike, surove prispodobe, navidez namenjene Družinski {ne)zvezi, veljajo enako, še krepkeje, zame, za moje lastno zadimljeno pisanje. In velja celo — naj nategnem obtožbo do kraja — za vse naše današnje modernistično pisarjenje, celo za tisto antimo- dernistično, ki se v dišečem samoopoju razglaša za drugačno, za kleno, za raskavo, za laščansko silaško, za trubarjevsko brezobzirno! (Žal mi je, da je tako, pater Javoršek! Tudi ti, neugnani ponarejevavec resnice, si z nami v isti godlji, v isti neužitni juhi, v isti ruplovski knjigi, ki jo z mešanimi — navdušenohudimi — občutki srebamo; tudi ti si njena ljubljena kratkočasnozorna oseba (oseba?). Se boš spoznal v vonjivem ogledalu svoje menažke, napolnjene do roba s slovenskimi iztrebki, ki njih slovenstvo tako ljubiš? Pojdi vase, dolenji Narcis, kot se skušamo mi vsi potopiti na dno usojenih nam današnjih pomij!) Svoj brdavsasti komentar kračam v skladu z zagovednim slogom, ki ga, menda nehoté, životarim leta 1977, z duhom zagnojenim, ki ga razbiram s plakatov našega motnega ambienta; prisrčno hudobijo, ki jo razlivam po teh straneh, pa jemljem iz {4az)družinske zveze, sicer navi- dez spodobne in vse prej kot gorjačaste. Kaj ne opazite, butci, da svojo zarukano grotesko in sprevrženo parodijo senčim z mrkogledim obupom, ki ga deliva oba ubogi Dimitrij in še bolj ubogi jaz? 4. OZIRALNI ZAIMEK IN NJEGA KAPITALNI POMEN Kdo je kdo? Kaj je kaj? Kje je red? V čem merilo? Sama zmeda, moralna, estetska, idejna? Zares je Kostja moja izmišljotina in Vasja Kostjina izmiiljolina. Dejstvo je, da je imel Kostja pri tem, ko je opisat Vasjo, v mislih svoje- ga prijatelja Žargija ... largì je moj lasten izum, model zanj pa mi je prijatelj Či. Kako? Kaj tveze zbezljani pisatelj? Žargi ni Žargi, ampak je docent Vasja, ki v resnici sploh ni docent, ampak je urbanistični strokovnjak, ki se ukvarja s problemi svoje sosede, ki ima problem z nekim Štrukljem, ki ima neko predrzno hčer ... Modernizem je druge gore list, drugega časa sadje; pravkar nama- lano podobo radikalizira in prevrne. Samostalnik je le 5e relativen, vezen: Zveza. Stoji le zafasno; bolje rečeno: maje se, nekak samo- majnik. Stoji le glede na drug samostalnik, ta glede na tretjega in tako naprej, znana parada Igralnih kart, ki, glej ga vrabca, sploh ne stojijo, ampak se le podirajo na paničnem begu tja nekam na obod prazne brezsredinske asimptote. Zmerom je odvisen, ta samopadniSki samo- stalnik, od svojega soseda; sosed mu prenese sporočilo, mu zašepeta geslo, v tem ko omahne nanj. Ni on, je sosed. Noben ni on sam, vsak je svoj sosed. Vsak je svoje — sosedsko — nadomestilo. Zamenjava. Ne gibljemo se več, pokončni, neohlapni, mogočni, v svetu samolastnih bitnosti; poganjamo se, preganjani smo, po parasvetu namestnikov, ki jim ni konca. Namestnik — nenehni nejaz — pa ni nikdo drug kot že znani nam člen sistema koda. Ime nI simbol bili, reči, človeka. Ime je le zastopnik — splošno zastopstvo — za drugo ime. Imena ne nadomeščajo, v kulturi, v romanu, krvavega razbojniško proizvajalskega sveta; imena so le zastopniki drugih imen. So za-imena. Za-imki. Zaimek se že od nekdaj ozira za nečim drugim; odvisen je. Zdaj, v modernizmu, pa se brati s sebi enakim, z drugim zaimkom. Njegovo oziranje za sosedom je krivo, da ga (kdo? samostalnik? človek? sistem!) imenuje z natančnim pri- imkom in imenom: oziralnl zaimek. Ki, ker, da, ko. In lejte, v moderni- stični slovnici-sintaksi-horizontu ni več podrejena para, za vsa nemarna dela določeni parija, anonimus, zadnji pomočnik, kaskader, dubler. Zaimek je naenkrat Ime za ves svet. Ves svet je naenkrat le dvojnik sveta; računalnik človekov dvojček, robot ustvarjavčev. V oziralnem zaimku se križa paradigmatično (brez)jedro današnjega sveta. Človek v sistemu koda je izgnan iz družine, ruplovske, zgodnje- meščanske, iz skupnosti, danes le še ideološke, iz naroda, danes ptidržavljenepa; je le še brezdružinska brezzveza kijev In kojev, dajev in čejev, pogojnih fiktivnih stikov. (Druiinska zveza je tu mnogo radikalnejša od Rahlega stika. Njen izraz: zveza je zgolj Ironičen, Seli- govi junacje pa se trudijo stakniti se z vesoljem, najti nekje onkraj nov zavezljiv spoj, tistega, ki je razpadel v neznansko usodni skušnji Očeta Vincenca smrti in ki je, božičevsko dokončne, tudi Snojev razgreti Jožef ni zmogel znova priklicati v življenje.) Jezik v dimu, jezik iz dima. Rupel je z zavidanja vredno odločnostjo zakoračil v to sesajoče morje besedne pare in se, odzdaj naprej nič več uboga para, v nepreglednih prostorjih modernistične savne nI niti nadarjeno izgubil, niti se nI brezbožno ne izgubil. Ce se je v goščavi zapletel, se je, ker se je zasral svet, kateremu pripada; na tej usodni ravni ni druge poti kot vsesplošno brezpotje. Našel, razmaknil, otepel pa se je kot pisatelj, ki ta svet — drugega nI — dovzetno izveša. Jezik je osnovna shema za orientacijo v svetu; še huje: model jezika je model sveta. Z jezikom je določen način, kako bivam. Ce jezik po- kloplja literarna ideologija lingvizma; če je v modernistični umetnosti tako ustrojen, da se členi v naključno komutativno verjetnostno igro členov, ki so med sabo v ki in če in da odnosih, potem to pomeni, da je svet sam navzel naravo in obliko — takšnega — jezika. In je pravi pisa- telj tisti, ki novo naravo sveta zavoha, jo iz sebe, iz lastne nove, pa četudi še tako groteskno nagajive skušnje zasuče bravcu v globljo in- formacijo. Rupel je med tistimi inovativnimi slovenskimi pisatelji, ki se jim je jezikovno, literarno "soustvarjanje" družbe koda neprekosljivo posrečilo. Tako Rupel. Vam ne odzvanja v ušesih: ki ... ki ... ki ... Kikiriki. A ta ki, ta petelin, kot vsi pevci budivci, poje metodično. V strašno nevednost bi se zalepili, če bi spregledali osrednji pomen oziralnega zaimka ki, ki opravlja v Zvezi kar se da pomembno vlogo; ki je glavna zveza med deli Zveze; ki jezikovno strukturira njeno bistveno (brez)ldejno (ne)sporo- čilo; ki je literarni model slovenskih modernističnih družinskih in (a)soclalnih zvez; ki je širokoustno nadomestilo za pravo družbenost; ki je razrezana sintaksa dima; ki kiha kilave kite. 31 Ki nadomešča revizorja: revizorja na kub. Nihče, ki revidira — ki, gleda, oprezuje, opisuje, odslikava, sam model — ni, kar naj bi bil, ampak je, kar ni, ampak ni, kar je ... Ogrodje Ruplovega zgoraj navede- nega stavka je: ni, ampak, ki; ni, ampak, ki; ki, ki, ki. Revizor, ki je Hlestakov, ki ... Peter, ki je sirota; sirota, ki je Krištof Kobar; Kobar, ki je Cankar; Cankar, ki je Rupel, Rupel, ki sem jaz, ki ga berem in se z njim enačim; a ker jaza nI več, ker je jazov več, atomčkov luknjičastih, sem ... kaj? kdo? Sploh sem? Se danes sploh Se je? Se danes — v modernizmu, v ludizmu, v lingvizmu, v sistemu Icoda — sploh še da biti? Nismo danes, bravci, pisci, literarni liki, le še igrive in sesedajoče se maske, pošvedrani emblemi, bosonoga gesla, konvencionalni znaki? Le še pisane črke, ki ... Členi odvisniki? Členi v literarnem kodiranem sistemu, neresnični, frfotajoče nalepke, preostali natrgani koščki nekdanje tradicionalne neolitske identitete, komaj opazni, vsak sam na sebi tako nevažen, da smo zanemarljivi (zdaj razlagam, zakaj modernistična literatura ne more poznati junaka, pokošenega, borca, nabreklega, skoz katerega dobiva vzhajajoči svet zabuhel pomen, neoskubljeno vrednost, vihra- jočo moč), obenem pa do kraja nadzorovani, pod strogimi očmi revi- zorja-kontrolorja, ujeti v sistem praznih znamenj, ki zadošča predvsem tejle funkciji: pazi nate, da se ne izmuzneš, da obnemoreš znotraj smolastih sten računalniškega bobna. Učili so nas, spomin je zoprn, v elementarki, da ni lepo zaporedoma grmaditi kupe teh kijev. Bili so pač, naši učitelji, potlačeni podaniki avtoritarnega sistema; sistem koda jim še ni butnil v nozdrvi. Ideal slov- nice je bil skladen z idealom humanizma. Vsak človek subjekt, svo- bodnjak, kosez, kralj. Vsak človek samostalnik. Vsakdo dela po svoji nravni vesti, iz lastne uravnotežene avtonomije, iz zrelega stališča. Natura — pridevniki (= raznoterost sveta) — mu služi, stalnemu gospodarju. Samostalnik se poslužuje glagola, ta je njegov hlapec, nje- govo orodje, njegov stroj; z njim tepe, izmozgava, izrablja, orje, koplje, zasužnjuje objekte svojega ravnanja in interesa. Pod subjektom so objekti in določila, zaimki in prislovi. Krožno so nanizani krog njega, podložniki v neposrednem razmerju do središča kroga, do taber- naklja, do državne oblasti, do očeta, do človeka; do stavka; do sveta. Življenje vsakogar, zdaj smo na najnižji ravni hierarhije gospodarjev, je kraljestvo, trdno hierarhično, pretanjeno zvezeno, čisto, pregledno, živ korenjaški organizem, stopničasta lepota; na višjih ravneh se posa- meznik (samostalnik) prerašča v krajevne skupnosti, v državne celine, v veljavnejše samostalnike. Kjer koli ga pričneš brati, stavek, njegova nezamotana pota te brž privedejo pod oltar najsvetejšega, k neiz- ničljivemu — absolutnemu — samostalniku: k identiteti kot taki, k imenu. S.SUZNJEVA PEST Pisatelju tradicionalistu, temelju neolitika, je bilo poverjeno grandi- ozno poslanstvo: identificirati (kot Policaj, kot Far, kot Birokrat, kot Profesor). Brez njegove simbolične, neobrobno vsebino trogajoče Besede ne bi bilo ne pretehtanega predmeta, ne zahtevne osebe, ne kljubovalne biti; vsenaokrog sam dim. Beseda Ustvarjavca-Titana špricne, črnilo posvečeno, božja brizgalna, oblije in polije tisto motno tam zunaj, v megli, v polmraku, gmoto nedoločljivosti; popaca jo, ejakulant nespoštljivi, napravi za določljivo, oživi jo, njegova črnilska sperma je blagoslovljena vodica. Imam jo, podobo sveta novorojeno, vzklikne srečni pisatelj. Odlično se je obnesel prstni odtis. Živahni literarni junak, njegova ambiciozna glava, grabljive roke, bogatajska in boguvdana duša, malopridna bojazen, kočljiva skopost, vse te dušeslovne lastnosti, vse te prebojne bitnosti so rezki prstni odtisi, neizbrisni: so stvaritev človeka, kot je človek stvaritev boga. Iz dozdaj- šnje temè se obliči jasna postava: literarni človek je narejen po podobi ustvarjalne produkcije. Čeprav ne gre pozabiti: literarni človek je neo- litčan, je iz devetnajstega stoletja; ni več del pristnega mita, le literarna obnova preminulega mita je (= umetnost). Se pravi: njegova živost je politost s tiskarskim črnilom, na debelo. Tradicionalna literatura je šele mogoča, če jo omogoča vera v životvornost tiskarskega črnila, v moč oživljajoče pisave. Pred bravcem se plasti nazorni, ostrorobni, širokopleči svet. Opisi blatnih mest, nežni opisi nepremočljive ljubezni, strašljivi opisi trmastih žrtev. Nedvoumna bojna razmerja med razsrjenim delavcem in golša- stim lastnikom, med ogorčenim tlačanom in nespravljivim graščakom. Vraga in pol tiči v tradicionalni literaturi. Izbrska nekaj svežega o načinu proizvodnje in vanj vtakne poklapanega junaka, ga zaplete v izprijajoče trpljenje, ga naloži bratom na rame, tke in zamotava, vozla in pretrgava, da je joj. Izvemo nekaj bodrilnega o načinu izkoriščanja, ta pa ne rita v nas kot znanstveni abstractum, straši nas kot konkretni malopridni kapitalist, kot muka zdelanega hlapca. Plazi se po nas nekaj grenkega o zdomstvu. O vračanju. O psihologiji; ta je na častnem mestu. Svetodrešiteljstvo je cenjeno. Bobni obup. Carski sli raznašajo pekočo slo. Zlata vera se pajdaši z nerazsodnim upanjem. Otožje moči mlade moči. Marsikaj zaresnega in zafuranega se (z)godi. Pa ne bi bili, poželjivi bravci, zadovoljni? Življenje. Ah da, življenje. Tako bi morda pisal Dimitrij Rupel, če bi se narodil tri desetletja prej in če bi se včlanil med tradicionalne pisatelje. Pa se ni. Sreča ali smola? Dimitrij je postal Dim. Plava med rečmi sveta, ki so same dim — problematično užitna juha. Motri jedce te juhe, ki so obenem v nji plavajoče muhe. Beleži, neutrudljivo, Icaj se pri tem izbrcava; kalcSni zvočni in milni mehurčki se pri tem razpokavajo v plitvini sveta: porcelanastega krožnika. Pisateljski prsti se mrtvorojeno vrté, pletejo nekakšno štreno. Kodirajo; kaj bi drugega. A na način spretnjakovičeve tortne lepote. Je ta literarni prekipevajoči gladki splet upor zoper danost? Kakšen upor neki! Ne bodite smešni! Tiranova pest, vložena zgodba, vitrih za Zvezo, je parodija. Zoper kaj bi se sploh mogel upreti, če je vse neobstojen dim? Biti, tolči, zmerjati dim s kijem, krpanskim, in ne s ki- jem lingvističnim, potoglava norost! Izžigati v dim rano, prismodarija! Cim več je bilo v tradiciji — literarnega — ognja, tem več je v moder- nizmu — posledice, posledice! — hihitavega dima. Dim je otrok umetniško vročih staršev. Modernizem je ideologija pogorišča. Starši so svet literarno zažgali, otroci svetijo v temó z ugaslim ogljem. Iz oglja so njihove kodirane čire čare. Sivo-črna znamenja v sivo-črni dim. Velja samó zdravilo: čakati, da se razdimi? Da izgine, plešasti svet, za oglom? Da pride spet v poštev na naslednji strani, na tisti, ki ni več potiskana? Ki je v knjigi niti več ni? Na strani sveta, ki je že zunaj Knjige, zunaj literature? — Kako junaški posel, takšno stisnjeno čaka- nje. Vendar, zahteva jeklene živce. Ni to nič? Kdo piše Družinsko zvezo, modernistično literaturo? Pisatelj? Oseba, kot nekoč? Človek, kot nekoč? Jaz? Duh izpod neba ali iz čre- vesja? Slovenec razkuhani? Heroj? Jedro proizvodnega sveta? Nič podobnega. Dim sam ne ve, a ko opazuje, pozornež, ščientist, ko z infrardečo raziskovalno prodira skoz lažno meso pisateljevanja- herojstva-osebnosti-slovenstva, presenečen dožene: pišejo prsti. Pre- prosta, a dolgo nerazkrita skrivnost. Včasih, ko so ogroženi, pišejo družno; a to so erotomanski trenutki, bivši. Kadar so sprli, to pa je njihov vsakdanji životarjenjski spored, hlamudrajo vsak zase (vsak je le člen); ta joče — se dela, da joče: maska joka, pod masko pa ničesar; oni miga, kazavec kaže, tipa, brska, vrta, laže, od kija do kija zavija, od daja do daja zavaja, nakar spozna, da je prekratek in da je vse sleparjenje zaman. Prstanec nosi glavni naslov: Družinska zveza. Prstanec rad reprezentira; morda bo nekoč, ako vedno priden bo, iz njega Sikorski. Sredinec je modrec, skrbi za rit vseh petih. Opozarja: ne predaleč, fantje prepotentni, črtajte politično dvoumne odstavke; zabrišite modele, po katerih so liki v Zvezi posneti; upoštevajte, da nam je še živeti in da ne bi bilo slabo, če bi se nam namerilo dobro živeti; nikar, na vrat na nos, pod trančo! Dim — kdo je Dim? Dim sem jaz — kolikokrat vam bom še to nepreklicno izjavo zatrobil na gluho uho! Skoz Dima in skoz dim portretiram sebe, predvsem sebe, svoj modernizem, tucat let spočenjan, svojo izgubljenost, v krogu se lovečo, svojo previdnost, ohranila me je pri kruhu, svoj zaigravani dar; če bo treba — me občudujete, kraljeviča Marka? — naj se vaše puščice sovražne sprožijo vame, ne vanj! Z Dimom ga poslušava, sredinčka; a le z enim ušesom, rahlo zamašenim. Sčrtava, ublaživa tu, dodava, zaostriva tam. Pač: keha vabi. Keha je sifilitična lepotica, ki se ji ni moč ubraniti. Koga vabi sladkostrupeni karcer, v katerem sam sebe zdruzneš? Pavčka. Debel je, hrenovka, močan, Krpan. Junačina hočem biti, zahteva, vzrojeva, vrešči. Ne dovolim, da mi sfeišate Kostjo v cunjico pobrisavko, v mezinčka cucljastega, v maminega sinčka, v trolo histe- rično, medlečo od migren. Mi smo sovdati, hruje in ruje, pučisti smo, hrabrenjaki. Revoiucijon v inštitut! Upor togotni v pisateljsko (raz)društvo! Sikorskega in Manjdelštama, ta dva kozava zajedavca in vse pisunske drekobrce z njima vred je treba nagnati iz poštene knjige, eno na gobec, dve v zadnjo plat, marš, v Ježkov brevir! Se čudite, da ga imenujem, kifeljca, Manjdeljštam? Cemii bi ga moral klicati Majerhold? Apatridna, kozmopolitska kuzla, ki ga je skotila P(kI častihlepnimi cirkuškimi šotori kriežijanske Srednje Evrope, •še sama ni premogla imena! Njegova — in njena — identiteta je navi- dezna. Sami brezdomci! Sami brezimenci! V znanstvenem kodu, ne pod lex dei, pod les homins našibani nezakonci! Šifrirani nadomestki, kompjuterski podatki, spački, Frankenštajni! Tako palec. A kaj, ko je le palček. Vrtna izmišljotina. Čuka, pljuva, se repenči, hlipa, toži, a Junak ne bo, nikdar. Tudi Kostja, ki je nosivec, a ne lastnik roke, ki se nadaljuje v pest, ki se nadaljuje v prste, ni in ne bo Konstantin Véliki. Zakinkal je v neprebujenje čas Kiklopov kipečih, modernizem je prazen — neobsto- jen — prostor kikerdakov, zgolj pozicijskih, funkcionalnih. Kracajo prsti. Prsti, ki so ... motorji. Motorji, ki so ... črke. Črke, ki so ... čačke. Čačke, ki so ... znaki. Znaki, ki so ... so mar znamenja na nebu? Takšna zgrozljiva, ki so apokaliptični jezdeci? ÒZ 6. ZASTRUPLJENA ČOKOLADA Moram na Zvezo, na prijatelja, nase res stresati samó posmeh? Je res v zvezi samó posmeh? Me Zveza navdihuje samó v tej spretnosti? Kaj pa, če sem dozdaj — nanjo, na prijatelja, nase — krivično, pri- stransko, zagrenjeno pljuval? Je Zveza res le plitva groteska, zlobna parodijica, kot bi morebiti sklepal kak plitev zlobnež iz mojih nekoliko dvoumnih besec? Ni v enaki zvrhani meri zabeljen sodni dan, grmičasta zmeda poslednjega hipa, korajžen trušč in hudirjev hrušč? Se obenem s tem, ko nastaja, že ne podira modernistični svet? Ni Zveza oboje: pustna muštača, a tudi gola lobanja, režeča se, s krvavimi sragami popackana, strmo strmeča, iz pretresenosti šlogirana? Ko se je prvič dotakneš, z nič hudega slutečim, slastečim se jezikom, je Zveza spenjena čokolada, rozinasta smetana. Potem ližeš, ližeš, poželjiv. Sprva zadoščen. Obračaš strani, kot za stavo, kot pri Karlu Mayu. Krasno, prelestno, se raduješ. Ne da se z berivom nehati, prizna- valno priznavaš. Krohočeš se; saj boš počil. Velezabavno, duhovito, da odžeja, ubrano tekoče, briljantno, zares briljantno, občuduješ. Nato: Kremo topiš, sladoledolizec, v ustih, a ker je krema krema, za njo prav nič ne ostaja, nobene usode, staroverske, nobene zgodbe, muko- trpne, niti nobenega problematičnega spoznanja niti provokacije k spo- znanju. (Nisem še končal, zato ne vzemite teh obsojevalnih besed za suho zlato; sledil bo dialektični obrat!) Vate, v bravea začaranega, se naseli irealno razpoloženje. Nič nima trdnih obrisov, nič ima mehke obrise. Svet se raztaplja v morje pene, sladostrastne, polizane. Hudiča, se razkuriš, to si mi pa podtaknil, posmehljivi virtuoz! Tvoja čarov- niška melodija me ni niti obogatila, kot bi želel nravstveno resnobni stalni predsednik France Koblar, niti me ni ozavestila, kot terja nrav- stveno še imperativnejši nikogaršnji in nikdaršnji predsednik Ivan Mrak. Osleparil si me, neresec, prazno je, kar piskaš in pišeš, ništro ste- Iješ, fKistopač. Sproti izgubljam sled tvojega proizvoda, lažji je od kurjega perca, od mičkenega plinčka. Kuhaš fato morgaño, o ti, z vsemi žavbami namazani goljuf! Nato: Besniš. In še tjesniš. Nato pa se, ko se naveličaš besnila, iztreznjen, pobaraš: kaj ni ravno zavedni, pretentani namen tega zvitokljunskega romana (romana?) da nič ne (za)pusti za sabo, nobene stopinje v mr- tvem pesku, nič zasekanega v nepopravljivo trdi kamen, nobene namrščene zgradbe neolitsko bart>čne, nobene Poslanice, sploh nikake jasne črte v zraku minljivem? Da poopravi z neprespanim jazom Slova- na Iztoka, s smotrnim brihtnim življenjem rodovine Smrekarjevih, z grozničavo gospodarsko akumulacijo kapitalista Kantorja, z moralnim kopičenjem Mete Hudabivške, z vsakršno, s presežno in z normalno blagovno vrednostjo naših umnih hišezidcev, hišepovsodzidcev, polno- ritcev, ritipovsodfilcev, knjigepiscev, svetvknjigoprepiscev, smoter- najdcev, povsodsmotervidcev, svetzasedcev, kriprelitcev, obrisepistcev, človekatvorcev? Da srhljivo izpraznljivo pokaže, kako ni s tem našim polpreteklozdajšnjim neolitovcem nič več? Izvotli človečnjaka v strah zato, da bi se ga, strašila, zbali; da bi se zdrznili pred sabo; da bi zavo- ljo tega strahu, morda že prve groze pred vsezasegajočim ničem, pre- rukani, spreobrnjeni, bili pripravljeni začeti sanjati o drugačnem člove- ku in svetu, o takšnem, ki ne bi več niti kopičil, hranil, zbiral, osmišljal, zidaril, kot predpisuje tradicionalni proizvodni model, niti le označeval, se vpisoval v čadast veter, v dim, prost, neobremenjen, členast, ničen, kot priporoča modernistični? Polizati sladkorček do konca, je to: oblizati brezzobe dlesni mrtva- kove? Nasesti v bližino smrti? Se znova začeti poskusiti rojevati? Biti, a ne več kot urbar, napeljan v večnost? Biti, a ne več kot satenast gib, sunkovit, sprožajoč nov gib, oljnat, in ta spet nov gib, svilen, naro- begospod in narobehruška, ogenj, ki je lovec, lovec, ki strelja na ogenj, medved, ki je lovec, ki je ogenj, ki je hruška, ki je Kostja, ki je Vasja, ki je, ki ni: ki n i ? 7. HIDRA PRIVATIZMA Obesimo se Kostji za urne pete in oprezujmo za njegovimi opravki, dejanji, početji, kot on sam kradoma špega — skoz pisateljeve glasniške oči — za opravili mnogoštevilnih dvojnikov. Prvi prizor. Seznanjeni smo, da se rodi iz juhe, v kuhinji ožje domovine: družine gor jupe. Ni ves razčesnani svet Družinske zveze — ves Ruplov svet — nekak- šna širokoustno raztegnjena družina? Ni ves današnji slovenski (novo)meščanski narod, ki ga v knjigi kulinarično uživamo, sestavljen iz počesanih politikov in lakastih kulturnikov, ti pa so vsi nekako v rodu; če ne po krvi — a vse vlaži slovenska! kri — pa po načinu življenja, po toponosem načinu naziranja, po mlaskajočih vrednotah, po preteklih zaslugah, po srčkani pripadnosti isti škrlatni mladosti? Znotrajdružinski odnosi so privatni. Družina je grupna privatnost; íirJe družinske skupnosti so širše grupno klikaške privatnosti. Tudi Zveza — kot snov — ne preseže privatnosti; privaten je pisateljev odnos do nje, kritizira jo, na vrhnji, na otipljivi ravni, kot je poštena navada, da se med sabo obravnavajo — kritizirajo: obrekujejo, ironizirajo, v nič devljejo — bližnji pristni sorodniki; takšni, ki se poznajo do spod- njih obisti, do zares ali podtaknjeno zacirozenih jeter; takšni, ki vse, tudi najbolj skrivane grdobije izvohajo drug o drugem, a vendar nimajo dejanskega namena, da bi svojega bratranca ali taščo steptali, uničili, odpravili. Naš pisatelj ni destruktor, ki bi bodisi že spočetka stal zunaj sveta Zveze, bodisi bi iz njega s sijajnim pogumom in prilično tvega- vostjo izstopil, potem pa ga skušal fizično zavreči. (Poznamo vrsto podobnih primerov med zgodnjemeščanskimi pisci.) Naš pisatelj ni radikalni revolucionarni borec. Ne le da ostaja znotraj krivonoge pri- vatne združbe, celo piše zanjo. Zveza je namenjena bravcem, ki nastopajo v Zvezi. Torej: če bi jih hotel sovražni pisatelj ruinirati, bi si odžagal vejo, na kateri relativno udobno Cepi in ki sodi k družnemu bravskemu drevesu. Zato ostaja svet Zveze v bistvu nedotaknjen: skrajna stopnja privatizacije neke nekdanje družbe, ki institucializira svoje zasebne interese. Domá skuhana juha, po kateri plavajo gnojne gliste, a le gliste tudi jedcem-glistam bodičasto teknejo, v enaki meri, kot jim pač tekne kalni svet, ki ga zajedajo. Za bravea, ki ne sodi v opisano privatistično lažielito, je podoba romana seveda zgrozljiva: božjasten memento, kam se je udrlo nekdanje svet osvajajoče, peli- kansko požrtvovalno, ljubezensko, nasilno občestvo. Minuciozna in veristično popoprana vsesplošna in intimna privatizacija slovenske novomeščanske elite je že kar sociološka, (ne)kuhurološka študija, neretuširana globinska fotografija nekega rakastega razpada, neke še nikoli v slovenski minihistoriji dovršene dekadence; vendar ne aristo- kratske, ne prefinjene, ne one iz Kersnikovega RoSHna in Verjanka, pač pa zgolj mesarsko topoumne in frizersko zglajene. Razkroj obrtnikov in pomalomeščanjenih kmetov, ki nas je nekoč strašil v Kozakovem Šem- petru, je pravi zdravilni herojski ep v primerjavi z Zvezo\ celo pritlična provinca Kraigherjevega Skrobarja je manj zaudarjajoča. Z zgodnje- meščansko razpadajočo močjo silaških postav iz Hiengovega Čarodeja pa se sploh ne more meriti. Facit: kot da je današnje meščanstvo, nekoč porojeno iz zdravega upora zoper figarsko buržoazijo, le parodična karikatura svojega negativnega prednika, nedosegljivega vzornika. Slog prvega prizora: navidez spretno realističen, včasih površno reporterski, v resnici grbančasto parodiran naturalizem. Postopek: sami dialogi. V menjavi tehničnih prijemov je pisatelj mojster. Drama á la reistično bebljanje. Nenehen posmeh privatistični slaboumnosti, a s stališča, ki ga ni. Ko Kostja zapusti, seveda začasno, ožjo družino, se napoti v širšo: v ohlapnejši krog istega. Od "doma" se spuščajo — se da še kam spustiti, je še kje nižje dno? — greznični kanali v bife, v kavarno, v ta drugi dom slovenskih književnikov. Tam obvisi na Valentinu, esejistu. O čem — o kako obsežnem svetu — zamoreta spregovoriti? Ah, le o Kostje- vem romanu, o njegovem privatnem konjičku. V tem romanu naj bi bil glavna oseba docent Vasja, o katerem pa vse do konca Zveze komaj kaj zvemo; izmišljeni svetovi — fikcije na kub — so zmeraj manj eksistentni. Vasja se iztovarja v privid, četudi se v zadnji tretjini teksta zablešči, ves hajduški, a ne v Kostjevi nameravani knjigi na drugo — izsanjarjeno — potenco (v Kostjevi knjigi, ki je v Ruplovi knjigi), ne le v romansirani zamisli, pač pa "stvaren": v prvi — Ruplovi — knjigi; zamotano, kaj? Vkoraka v bar in tam zaprepasti Kostjo ter druge "stvarne" like. V radikaliziranem privatističnem (ne)svetu med resničnostjo in domišljijo ni prepada; telesa ne poznajo bolečin, kri je črnilo, ljubezen je želja, drugi (človek) je moja izmišljotina. Kar si Kostja — in kateri koli privatni člen — zamišlja, je. Literatura je, roko na srce, v našem primeru celo bolj stvarna ("res- nična") od otipljive stvarnosti. Zalo je povsem konserventno in zvesto posnelo po odslikovanem živolarjenju, če se Zveza bistveno več ukvarja 7 literaturo kol z drugimi pojavi življenja. Pisatelj pa vendar presega svet, ki ga opisuje; bodimo objektivnil Priznati mu moramo, da ni zalepljen v lastno fiktivnost: da ni samó iz- mišljen, niti ne, da si sam izmišlja (kajti tudi drugi si izmišljajo: hlamu- drave trače, ciparska obrekovanja, oglušujoča podtikanja; privatni svet je pač ozračje, nabito z natolcevanjem, to je z imaginacijo posebne vrste, takšne, ki izmišljevavce edina nekako — z lažnimi čenčami, s škandaloznimi pripovedkami — veže); ampak da ve, da fantazira in da opisuje in da komentira lastno proizvodnjo dimnih strupenih genialnih klobasarij. Kostja in Rupel visoko inteligentno, duhovito, samokritično (?) reflektirala lastne gizdalinske pisateljske postopke. Godljasta stvarnost. edina hrana pravim realistom (Potrč na kmetih), jima je le pomožno gradivo za godčevski posel, ki jima je edino všeč, edino dostopen: za pisanje scandal-fiction. 8. MOLITEV O SVETU BREZ STARSEV IN OTROK Kakšen je torej junak, ki le z manjšo polovico lika "živi", s pomeitibnejšo pa umetelno štefna po papirju? (Ta je minljiv, prej ko prej sprhni v prah, v dim.) Papirnat, bi v odgovor spodsekali realistični zagovorniki živega večlonskega mesa. Sanjski, bi zasanjano oporekali lirični surrealisti. Po bistveni naravi parodičen, bi poskušali ustreči dobronamerni. Iz različnih pogojnih snovi, iz vitalnega dima, iz reli- efnega papirja, iz grbonosih črk, iz neobstoječih čustev, iz zasebnih načrtov, iz vljudnih svinjanj, iz puščičastih zabavljivk, iz brezmejno okretnih kratkočasnic, iz umnih idej, iz neprisotnih, a nekje oddaleč oddaleč odmevajočih muk, bi suho pripomnil jaz. Le kakšen junec, ne junak naj bi bil vrli Kostja, ko paje neugledno odvisen od Majerholda Manjdelštama in drugih grižastih skrivnostnih oseb, te pa so bojda v službi oblasti? Oblast zahteva od Kostje nekaj nelepega, fant pa se ne more odločili; nazadnje stori priporočano nede- janje le napol. (Zavil napad na prijatelja Valentina.) Oblast. Tako manično je navzoča v Zvezi, kot je bila v Kozakovih ali Torkarjevih dramah. A glej vrabca, še zdaleč ni tako strašljiva in mogočna. Drama- tika sodita k starejšim rodovom in ti so imeli, žalostna jim majka, opravili z drugačno — z jekleno, z buldožersko, s totalitarno povaljalno — naddružbeno silo. Cmokaste skušnje in spogledljiva srečanja Ruplo- ve generacije z bavbavom, ki se pritajuje v politiki, so blažja. Kot da okrutnica ne bi bila več pri zverskem zdravju, kot da bi se tudi sama, v klimakteriju, privatizirala, povlekla v nejasen, nemalokrat obotavljiv, nesamozavesten, često v pravilnost svojih ravnanj neprepričan, zato predvsem meni ... v rokopisu razmazano mesto ... center odločanja: v intrigo nad intrigami. (Skušnja podaljševanega liberalističnega ob- dobja?) Spreminjasti, babji lik oblasti v Zvez/je še mnogo manj načelen od ksihta, kakršnega kaže "egipčansko" nasilje v Joiefu. Tudi perso- nalna, klikaška oblast postaja čezdalje bolj člen med členi, čeprav za- enkrat še avtoritaren člen (kompromis med patriarhalnim sistemom in sistemom koda). Dejansko oblast prevzema kodiranje sámo; v Zvez/je konkretna oblika kodiranja obrekovanje. Zajebantsko zasmehovanje je kod, ljudje-členi karikature, ki se med sabo ločijo le po barvi, po sluhu, po nebistvenih znakih. Marionetizacija. Kostja je sin politično pomembnih staršev. (Enako njegova poli- tično dvoumna, občudovana in smešena, angelsko higienična in ribje gladka, nekam marsovska, do nevrotičnosti alienirana, sprevržena ljubica Magda.) Roman se konkretno pridi med današnjo jeunesse dorrée, med deco samih uglednih in oblastniško veljavnih roditeljev. Zveza je tekst o deci, o kateri bi kak hudoglednež zasikal, da ne more odrasti; vsaj do zadnje črke romana ni. Kostja je sin; bo sploh kdaj zamogel na svoje, k sebi, v avtonomijo odraslega? Hudogledeževo dvomljenje pa je treba zavrniti, vprašanje filozof- sko poglobili: bo svet odraslih še kdaj mogoč? Ga ne bodo Kostjevi starii pobrali s sabo v grob? Ne bo s koncem patriarhalizma tudi konec toliko tisočletne delitve na strašne očete in zatirane otroke? (In je treba le počakati — spet čakati, kot da bi se prišteval k medvojnim opreznim ritim?) Niso členi, naš današnji prihajajoči model, ne glede na starost istorodni, islorazredni, niti dedje praočetni niti vnucje naduporni? Inje s poslovitvijo te aniagonistične delitve tudi onemogočen vsak nadaljnji revolucionarni konflikt najmlajših — ker pač nihče ni več izkoriščan in pohojen? Členjenje ni porajanje. Bacil — idealni zgled člena — se deli v dva enakovrstna člena-bacila, ne v mater, gospodovalno, Izido, ne v sina žrlvovanega, Ozirisa. Hudobneži natolcujejo o vsakojaki infantilizaciji današnjega sveta, pravični pomirjeni vedo, da je likvidirana vsakršna razrednost, tudi razred staršev in otrok. Bi res rad otrok izf)od vrše, ki da mu je — institucija — poveznjena čez glavo? — Ni takšno branje tradicionalno, napačno? Kaj pa če za današnje mlajše občanstvo politična ustanova — glavna in posebne, dedov sestav in očetovski podsestavi — ni nič več pošasten pokrov, poveznjen nad ječo železne krste? Ni pa nič več bliskonosen bazilisk in nacikapo ravno zalo, ker se je sprivatizirala? ker je postala "človeška"? ranljiva? brez legitimitete v Bogu in Narodu, v Ljudstvu in Izročilu? brez sledu svetega? Ker je le še funkcija sistema koda in ne več sistem Oblasti? Celotni roman pozorno, kolikor more prizadeto spremlja otrokovo otepanje izpod neštetih vlažnih oprijemajočih se kosmatih niti goste pajčevine družinskih vezi, vendar kamor pokuka, ljubki nesrečnež, česar koli se dotakne ali poloti, burklež, povsod naleti na iste zasebnike, ki neusodno načelujejo istim privatnim grupam in klikaškim ustano- vam; spremembe se vrstijo le v horizontalni rotaciji, med zelenim in rumenim (ne)lnudi£em. (Konl