Poročilo Kom isije za kraško topografijo in kartografijo pri Mednarodni speleološki zvezi z 8. Mednarodnega speleološkega kongresa v Bovling Greenu (Kentucky, ZDA), 1981 V času tra ja n ja kongresa se je kom isija sestala d v ak ra t, pod p redsed ­ stvom igeologa N icasia V ina s K ube. P ri d e lu kom isije je sodelovalo 11— 16 držav, članic Zveze, m ed n jim i tu d i Jugoslav ija . G lavni zak ljučk i, k i jih je sp re je la kom isija k o t sm ern ice za delo v p r ih o d n jih š tir ih le tih , so zvezani s p rob lem atiko izdelave »svetovne k a r ­ te k rasa«, k a r je obenem tu d i razlog obsto ja te kom isije: 1. K arta v m erilu 1 : 250.000 bi m orala p o k riv a ti ves k ras n a Zem lji, razne posebnosti in podrobnosti p a bi p rikazovali posebej n a k a r ta h m anjšega m erila . 2. K er im a K uba že izdelano tako k arto za svoj k ras, naj bi b ila legenda n jihove k a r te osnova, n a podlag i k a te re b i raz p ra v lja li o legendi »sve­ tovne karte« . 3. P red sed n ik kom isije N. V ina bo s pom očjo cik lostiranega b ilten a obve­ ščal članice o delu in težavah kom isije. 4. Do le ta 1985 b i m orali b iti izdelan i p rv i vzorčni lis ti te k a rte k rasa , in n a zasedan ju kom isije om enjenega le ta bi jih p reg ledali in vskladili. K er je d in a rsk i k ras, še posebej n jegov slovenski del, k lasičn i k ras v sve tovnem m erilu , so član i kom isije izrazili željo, na j bi b ila Jugoslav ija na vsak nač in ena izm ed dežel, k i bodo p rip ra v ile vzorčni lis t svojega k rasa . Tako sm o slovenski geografi, geom orfologi in k rasoslovci p red zahtevno nalogo, k i p a bo, v ko liko r jo bom o uspešno izpeljali, m očno pripom ogla k ug ledu našega k rasa , p red v sem p a našega k rasoslov ja in karto g rafije . Za sestanek te kom isije je 16 d ržav (ČSSR, F rancija , Ita lija , Japonska, K uba, L ibanon, P o ljska , R om unija , SSSR, Švedska, Švica, V elika B ritan ija , V enezuela, ZDA ZRN in Jugoslav ija ) p rip rav ilo poročila o k a r tira n ju k ra ­ sa v posam eznih deželah. K er grad ivo ne bo ob javljeno, p rilagam poročilo o te j ak tivnosti v Jugoslav iji, v sk ladu z zadolžitvijo , sp re je to n a R egional­ n i speleološki konferenci 1980 v Sofiji. G e o m o r f o l o š k o k a r t i r a n j e k r a s a v J u g o s l a v i j i (1968— 1981) G lede n a to, da je okoli 1/3 (72.000 k m 2) jugoslovanskega ozem lja kraš- kega, težko govorim o posebej o geom orfološkem k a r tira n ju in posebej o k a r tira n ju k rasa . Zato skušam n a k ra tk o poroča ti o geom orfološkem k a r ti­ ra n ju ozirom a o geom orfoloških k a r ta h (G K ) v Jugoslav iji. Posebno po­ zornost posvečam seveda k a r tira n ju k rasa . Ju g o slav ija je ena izm ed red k ih ev ropsk ih dežel, k i še n im ajo GK. Z arad i tega j e l . G a m s n a 8. jugoslovanskem kongresu 1968 v S kop ju p red lag a l in p r ip ra v il osnu tek GK Jugoslav ije v m erilu 1 : 500.000. K m alu za tem so razn i av to rji in in štitu c ije pričeli p r ip ra v lja ti posam ezne liste ozirom a k a r te vzorčn ih ozem elj. 1976 je G eografsk i in š t itu t SANU »J. Cvijič« p rip ra v il 1. jugoslovansk i sim pozij o geom orfološkem k a r tira n ju . N a tem sim poziju so b ili p red s tav ­ lje n i p rv i po izkusi GK, vsi v rokop isn i obliki. D va p risp ev k a sta b ila n e ­ posredno povezana s k a r tira n je m k rasa : M a r k o v i č e v a »GK O rjena« in H a b i č e v a »O snovna speleološka k a r ta S lovenije«. Istočasno sm o v S loveniji zb ira li grad ivo za »N acionalni a tlas S loveni­ je«, k i v sebu je tu d i G K S lovenije. V le tih 1977— 79 je b ila pod vodstvom I. G a m s a izdelana v rokop isn i oblik i G K S lovenije 1 : 300.000. Delo je op rav ila sku p in a slovensk ih geom orfologov in geografov. K a rta pok riva ce­ lo tno ozem lje SRS, to re j okoli 7.000 k m 2 k rasa . Ta k a r ta bo za N acionalni atlas pom an jšana v m erilo 1 : 400.000 ozirom a 1 : 500.000 za GK Jugoslav ije . N jena legenda je m odific irana legenda za m ednarodno geom orfološko k arto (D em ek-E m bleton). I. G a m s in K. N a t e k z geografskega in š titu ta A ntona M elika, SAZU sta izdela la vzorčni lis t G K 1 : 100.000 (L itija ), le da v sebu je ta lis t bolj m alo k rasa . P om lad i 1980 je is ti in š titu t, skupaj z »M edrepubliško in pok rajin sko kom isijo za geom onfolosko k artira n je« p r i Jugoslovansk i zvezi geografsk ih d ruštev , o rgan iz iral v L ju b ljan i »K olokvij o koncep tih in le ­ gendi za geom orfološko k arto Jugoslav ije v velikem (1 : 500.000 in podrob­ nem (1:100.000) m erilu . N a n je m je I. G a m s p red stav il GK S lovenije 1 : 400.000. P . H a b i č je govoril o p rob lem ih geom orfološkega k a r tira n ja k ra sa (na podlagi rokopisne GK 1:50.000 okolice P o sto jn e), J . K u n a v e r 0 p rob lem ih geom orfološkega k a r tira n ja g laciokraškega re lie fa (na podlagi vzorčnega lis ta v m a jh n em m erilu s K an ina) i n l . B u š a t l i j a o p rin c i­ p ih in m etodah GK 1 : 100.000 n a podlagi lis tov M ostar, T reb in je , N evesin je in Im otski. V zadn jem d ese tle tju je v več p u b lik ac ijah izšlo tu d i n eka j poenostav­ ljen ih GK ozirom a n jih o v ih konceptov, k i p red s tav lja jo m an jše p rede le ju ­ goslovanskega k rasa . M ed tem i na j om enim dela G a m s a (R ak itn a ), H a ­ b i č a (Banjščice, T rnovsk i gozd, N anos s H rušico ), R a d i n j e (Doberdob- ski k ras) in K r a n j c a (K očevsko po lje , R ibn iška M ala g o ra ). O rig inali te h k a r t so b ili v m erilih 1 : 10.000 — 1 : 50.000, a v tisk u red u c iran i v p r i­ bližno m erilo 1 : 100.000. In š titu t za raz iskovan je k ra sa SAZU je, pod H abičevim vodstvom , v le tih 1972—79 obdeloval nalogo »O snovna speleološka k a r ta S lovenije«. Ta pok riva vso S lovenijo , vseibuje 52 listov v m e rilu 1 : 50.0900 in n eka j v m e ­ r ilu 1 : 25.000. Č eprav n i GK, v sebu je določene e lem ente k a r te k ra sa (k a r­ bonatne kam nine, najpom em bnejše pov ršin ske oblike, k raško hidro log ijo in jam e). V bodoče je p red v id en a izdelava G K Jugoslav ije 1 : 500.000, več listov d e ta jln e G K 1 : 100.000, vk ljučno s k rašk im ozem ljem te r tisk GK S lovenije 1 : 400.000. P ra v tako na j b i v S loveniji p r ip ra v ili jugoslovansk i kolokvij o geom orfološkem k a r tira n ju k rasa . Izb ran a b il lio g ra f ija o k artiran ju k rasa v J u g o s la v iji (1968— 81): B o g n a r , A ., 19C0, T ip o v i r e lie fa k o n tin e n tsk o g d je la H rv a tsk e . S p om en zb orn ik G eo- gra fsk o g d ru štv a H rv a tsk e , 39—60, Z agreb . B u š a t l i j a , I., 1974, M o rfo stru k tu rn e i m o r fo sk u lp tu rn e k a r a k ter is tik e r e lje fa B osn e i H e rce g o v in e . Z b orn ik 9. k o n g resa g e o g ra fa J u g o s la v ije , 133— 137, S ara jevo . B u š a t l i j a , I. & A . L u k ašov , 1976, M o rfo stru k tu rn e i m o r fo sk u lp tu rn e k a r a k ter is tik e K ista n jsk e i I sta rsk e p o v rš in e sa o sv rto m na le ž išta b o k sita . G e o g ra fsk i p reg led , 20, 5— 10. G a m s , I., 1968, K o n cep ti g e o m o r fo lo šk e k a r te v v e lik e m m er ilu in p red log za g e o ­ m o rfo lo šk o k arto J u g o s la v ije 1 : 500.000. Z b orn ik 8. k o n g resa g e o g ra fa J u g o s la v ije , S k op je . G a m s , I., 1968, G eo m o rfo lo šk o k a r tir a n je na p r im eru R a k itn e in G lin ic . G eo g ra fsk i v e stn ik , 40, 69—88, L ju b ljan a . G a m s , I. & K. N a t e k & F. Č e r n e , 1981, S p lošn a g eo m o rfo lo šk a k a rta in m o žn o sti n jen e u p orab e v p ro cesu p la n ira n ja . In fo rm a tiv n i b ilte n , 15/1, 12— 16, L ju b lja n a . H a b i č , P ., 1968, K rašk i s v e t m ed Id r ijco in V ip avo . S A Z U , D e la 21, I n št itu t za g e o ­ g ra fijo , 11, 1—243, L ju b lja n a . H a b i č , P. & A. K r a n j c & R. G o s p o d a r i č , 1974, O sn ovn a sp e leo lo šk a karta S lo v e n ije . N a še ja m e, 15 (83—98, L ju b ljan a . H a b i č , P ., 1976, O sn ovn a sp e leo lo šk a k arta S lo v e n ije i n jen o z n a č en je za g eo m o r fo ­ lo šk o p ro u č a v a n je krasa . G eo g ra fsk i in s t itu t J. C vijič , SA N U , k n j. 27, 69— 76, B eograd . H a b i č P. & I. K e n d a , 1981, N ek a j r ez u lta to v sp e leo lo šk e g a k a rtira n ja S lo v e n ije . 8. ju g o s lo v . sp e l. k o n g res , 45— 49, B eograd . K o m a t i n a , M., 1970, U slo v i ra zv o ja k arstn og p rocesa i rejo n iza c ija k arsta . V estn ik Z avod a za g eo l. i g eo fiz . is tra ž iv a n ja , ser . B , 10— 11, 13—35. K r a n j c , A ., 1972; K rašk i s v e t K o č ev sk eg a p o lja in izraba n jeg o v ih ta l. G eogr, zb orn ik , 13, I n št itu t za g eo g ra fijo , S A Z U , 129— 194, L ju b lja n a . K r a n j c , A ., 1981, P r isp e v e k k p o zn a v a n ju ra zv o ja k rasa v R ib n išk i M ali gor i A cta corso lo g ica , 9, I n št itu t za razisk . k rasa , S A Z U , 27—85, L ju b lja n a . M a r k o v i č , M., 1976, D e ta jln a g eo m o rfo lo šk a k arta SF R J. Z b orn ik rad o v a G eogr, in š t i­ tu ta J. C vijič , SA N U , k n j. 27, 61—68, B eograd . M a r k o v i č , M., 1976, G e o m o rfo lo šk a k arta O rjena . Z b orn ik r a d o v a G eogr, in s titu ta J. C vijič , k n j. 27, SA N U , 101— 110, B eograd . P e c s i , M., s. a., G eo m o rp h o lo g ica l M ap o f th e C arp ath ian and B a lk a n r eg io n s (1: 1.000.000). S tu d ia G eom orp h o l. C a rp a th o -B a lca n ica , 11, 3—31. P e t r o v i č , J., 1978, T ip o v i k rša u P o n iša v lju . Z born ik ra d o v a P r ir .-m a t. fa k u lte te N o v i Sad, 8, 383-392. R a d i n j a , D ., 1969, D o b erd o b sk i k ras. G eogr , zb orn ik , 11, I n št itu t za geogr., SA Z U , 223— 278, L ju b lja n a . Z e r e m s k i , M., 1976, O svrt n a d o sa d a šn je r ez u lta te o g e o m o r fo lo šk em k artiran ju u J u g o s la v iji. Z b orn ik ra d o v a G eogr, in s t itu ta J. C v ijič , k n j. 27, 21—30, B eograd . A n d re j K ran jc Mednarodno posvetovanje o obalnem krasu, P erp ignan , 15. — 17. 5. 1982 K om isija za k rašk e po jave p ri F rancosk i k rasoslovn i zvezi te r K om isija za geografijo m o rja s ta o rgan iz ira li ta posvet v o k v iru francoskega O dbora za geografijo , .s p ro fesorjem J . N ieod-jem in R. B a ttis itin i-je m ko t g lavn im a o rgan izato rjem a in pobudnikom a. 25 udeležencev je poleg F ran cije p re d ­ stav lja lo še Belgijo, I ta lijo , L ibanon, Š panijo in Jugoslav ijo . Sam o posvetovan je je bilo sestav ljeno iz osm ih vod iln ih p red av an j z obsežno d iskusijo in dveh dni in pol te ren sk eg a dela. E na sekcija (vodja A. G u i l c h e r z un iverze v B restu ) je ob rav n av ala biogene in erozijsko- korozijske te ra se v v išin i današn jega n ivo ja m orja , d ru g a (vodil A. K r a n j c z In š titu ta za raz iskovan je k ra sa v P osto jn i) p a večje k rašk s obalne oblike, povezane s sp rem em bam i m orskega n ivo ja , s posebnim pou ­ darkom na podm orsk ih k ra šk ih izvirih . N a p red a v an jih smo spoznali k ra š ­ ke oblike z obal takorekoč vsega sveta, podrobnej p a s sredozem skih , m a­ roških , m ad ag ask arsk ih in novogv ine jsk ih obal. U deleženec iz Jugoslav ije je poročal o novejši jugoslovansk i li te ra tu r i o d in a rsk em obalnem krasu ; ž ivahna d iskusija je po trd ila , da v e lja d in a rsk a k rašk a obala za »klasični kras« in se tu j i krasoslovci tem u ustrezno zanjo tu d i zanim ajo. V p rim e rja v i z raz iskovan jem v d ru g ih deželah se pokaže, da je naš obaln i k ras z določenih v id ikov zelo dobro p reu čen (k rašk a h idro logija , h i­ d rav lik a podm orsk ih izv irov), z d rug ih , k i so tren u tn o v sve tu zelo a k tu a l­ na, pa sk o ra jd a ne (d robne k rašk e oblike, procesi obalnega zak rasevan ja ). V času te ren sk eg a dela so nas raziskovalci ta m k ajšn jeg a k ra sa (P. A m b e r t, R. J u l i a - B r u g u e s , H. S a l v a y r e ) vodili po obalnem k rasu m ed Peripiignanom in M ontpetllierjem , obisikali sm o obalno k raško h ribov je C lape in C orbieres, k raško jezero B anyolas z obsežnim i tvo rbam i iz leh n jak a in recen tn im i k rašk im i ugrez i te r obalo m ed La E scala in M ontgri (Costa B rav a). K er so bili m ed udeleženci tako geologi k o t geo- m orfologi, je bilo zanim ivo v sk la jev an je n jihov ih pogosto raz ličn ih pogle­ dov n a razvoj in značaj obalnega k rasa . O gledali smo si nekaj podm orsk ih izvirov, k je r so francosk i po tap ljači p ro d rli s to tine m e tro v daleč po za litih ro v ih pod m orsko gladino. V b ližn jih k opn ih ja m ah so m orsk i sed im enti, k i dokazujejo m orske transg resije . O biskali smo za lit jam sk i sistem tik ob obali in k rašk e udorn ice , k i im ajo dno zalito z m orsko vodo. T udi s tega sta lišča je zan im iva p rim e rja v a z d inarsko obalo. Im am o štev ilne in zanim ive k rašk e oblike, celo izredno tip ične in polno razv ite , k i v veliko p r im e rih sploh n iso opisane ali dokum en tirane , ali p a j ih nim am o in te rp re tira n ih in so zgolj pom em bne k o t p o ja v sam po sebi, b rez p rav eg a okvira. Iz jem a je v ru lja , k a r n a jb o lje p o tr ju je to, da izraz »vrulja« p reh a ja v m ednarodn i strokovn i te rm in , ki je, vsaj v franooskih krogih , že precej u ve ljav ljen . D obro bi bilo izpo ln iti te h nekaj v rzeli in s tem postav iti tu d i našo d inarsko obalo n a p rav o m esto v o k v iru sredozem skega k rasa . A ndre j K ran jc