( 75 MNENJA MOTORIČNO NAJUSPEŠNEJŠIH UČENCEV O NEKATERIH PEDAGOŠKIH KVALITETAH UČITELJEV, KI VODIJO PROCES ŠPORTNE VZGOJE Jože Štihec doktor kinezioloških znanosti, asistent pri predmetu Didaktika športne vzgoje Franc Cankar magister kinezioloških znanosti, svetovalec na Zavodu za šolstvo R Slovenije Janko Strel doktor kinezioloških znanosti, izredni profesor pri predmetu Didaktika športne vzgoje MOTORICALL V MOST SUCCESSFUL PUPILS' OPINIONS ON SOME PEDAGOGIC QUALITIES OF TEACHERS CARRYING OUT THE PROCESS OF SPORTS EDUCATION POVZETEK Športno vzgojo na razredni stopnji vodijo učiteljice razrednega pouka ali učitelji športne vzgoje. Namen študije je bil ugotoviti, kako te učitelje (-ice) ocenju- jejo motorično najsposobnejši učenci. V raziskavo je bilo zajetih HO motorično najspo- sobnejših učencev in učenk 4. razredov osnovne šole iz vse Slovenije. Učenci so bili anketirani z vprašalnikom, ki sta ga sestavljala dva sklopa spremenljivk. Prvi sklop se je nanašal na nekatere pedagoške lastnosti in kvalitete učitelja, ki vodi proces športne vzgoje, drugi pa na nekatere pogoje šolanja. Rezultati so pokazali, da imajo anketirani učenci športno vzgojo zelo radi, da jo zelo visoko vrednotijo, da so z učitelji (-cami), ki vodijo proces športne vzgo- je, v glavnem zadovoljni, v nekaterih primerih pa si tako z vidika strokovnosti kot osebnega pristopa uči­ telja želijo še več. Nadalje lahko na osnovi rezultatov ugotovimo, da trenutne razmere v nižjih razredih osnovne šole v ve- čini primerov, tako z vidika kadrov kot z vidika de- lovnih pogojev, ne zagotavljajo kvalitetne športne vzgoje in doseganja tistih smotrov in nalog, ki bi jih v tem času morali doseči. SUMMARY Sport education in the lower grades of primary sc- hool is carried out by non-specialised teachers or by physical education teachers (PE). The purpose of this study was to find the stands of the motorically ablest pupils towards the two teacher profiles. The pupils- llO motorically ablest male and female fourth grade primary school pupils from ali Slovenia - were given a questionnaire with two block of variab- les. The first treated some pedagogic qualities of the teacher that carries out the sports education and the second some of the schooling conditions. The results showed that the interviewed pupils are very fond of sports education, value it highly, are mostly satisfied with the teachers, but in some cases expect more in the area of professional knowledge and personal engagement. Furthermore, we can say that current conditions in the lower grades of primary school - both from the viewpoint of cadres, as well as working conditions - do not enable a quality physical education and achie- vement of those goals and tasks that should by this · tirne be achieved. 1. UVOD Kljub proklamiranim težnjam po vzgoji ustvarjalnih, kritičnih in samos- tojnih ljudi šola dolgo ni bila in niti da- nes ni naklonjena kakovostnemu loče­ vanju učencev glede na njihove indivi- dualne značilnosti. Prevladujoči uni- verzalizem šole se ni oziral na indivi- dualne spolne in generacijske zahteve, čeprav so posamezni učitelji že zdavnaj pisali o učencu, o njegovi neponovljivi osebnosti, interesih, sposobnostih. (Cankar, Štihec, Strel, 1989) Izhodišča vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli predpostavljajo, daje tre- ba slehernemu učencu zagotoviti opti- malen razvoj njegovih sposobnosti, nagnjenj in interesov do kolektivnega dela in tudi individualnega ustvarja- nja. Proces športne vzgoje je v okviru tako zasnovanih izhodišč tisti dejav- nik, ki ima pomemben delež pri celost- nem oblikovanju in razvijanju mlade osebnosti. boljših. Za najslabše učitelj velikokrat nima dovolj razumevanja in jih sili v program, ki ga ne zmorejo. Zato priha- ja do frustracij , kompleksov, izogiba- nja dejavnosti. Tudi za najboljše, naj- bolj ustvarjalne oz. najbolj nadarjene posameznike velikokrat ne najdemo njim primernih oblik dela in jih silimo v »sivo povprečje« , v dejavnosti, ki jih opravljajo z »levo roko«. Njihova ust- varjalnost oz. njihova želja po njim pri- mernih izzivih zato ostane nepotešena, kar spet vodi v apatičnost in nezado- voljstvo. Mnogi današnji šoli očitajo pred- vsem zanemarjanje obeh skrajnih po- lov učencev, torej najslabših in naj- 76 Učenci se kot bio-psiho-socialne ce- lote med seboj zelo razlikujejo. če ana- liziramo samo področje motorike, so lahko te razlike izredno velike. Razis- kava »Motorično najuspešnejši in mo- torično ogroženi učenci osnovnih šol R Slovenije« (Petrovič, Strel, Ambrožič, 1982) je pokazala, da je skupina moto- rično najsposobnejših učencev in učenk, starih 11 let, dosegla nivo mo- toričnih sposobnosti !O-letnih fantov oz. 17-letnih deklet. Skupina motorič­ no ogroženih učencev in učenk pa je bila na nivoju motoričnih sposobnosti 7-letnih učencev in učenk. Učitelj športne vzgoje, ki ima v od- delku take ekstreme, zato zelo težko organizira proces športne vzgoje tako, da bodo zadovoljeni interesi in potrebe vseh učencev. Velikokrat mu to ne uspe in pripravi program, ki je za naj- slabše prezahteven. Ti zato procesu vzgoje in izobraževanja ne uspejo sle- diti in pri športni vzgoji ne doživijo tis- te vedrine in sproščenosti , ki je osnov- ni pogoj za bio-psiho-socialno ravno- težje vsakega posameznika Po drugi strani pa učitelj proces športne vzgoje danim razmeram prila- godi tako, da zadovolji interese velike večine učencev, prikrajšani pa ostanejo zlasti najsposobnejši. (Cankar, Strel, Štihec, I 987) V naši analizi , ki je zajela motorično najuspešnejše učence iz cele Slovenije, nas je zato zanimalo, kako proces športne vzgoje doživljajo motorično najuspešnejši učenci. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo delo učitelja, ki vodi proces športne vzgoje (učitelj športne vzgoje oz. razredna učiteljica), njegove pedagoške prijeme, njegov odnos do učencev, ali jim omogoča uveljavljanje lastnih interesov, individualno izraža- nje itd. Poleg tega smo zbrali še nekatere podatke o pogojih šolanja in ožjega šol- skega okolja. ZAKLJUČEK Mnenja motorično najuspešnejših učencev o nekaterih pedagoških kvalitetah učiteljev , ki vodijo proces športne vzgoje 2. VZOREC MERJENCEV Izbor merjencev·1 je bil opravljen na osnovi rezultatov, ki so jih učenci do- segli na meritvah TV kartona leta 1988. Postopek je bil naslednji: l. Izbralo se j e kandidate, ki so bili izmerjeni z vsemi 11 testi TV kartona in ki so v šolskem letu 1987 /88 obisko- vali 3. razred osnovne šole. Za vse te učence in učenke so se izračunale arit- metične sredine in standardne deviaci- je, ki so se uporabile za ugotavljanje odklona rezultata posameznega učenca od »modela prvaka« (glej točko 2). 2. Panožni eksperti so izdelali krite- rijske rezultate, ki so bili definirani kot povprečje rezultatov 10 najboljših športnikov na svetu v letu 1988. Zaradi pomanjkanja tovrstnih podatkov so se ti rezultati v večini primerov samo ocenili. 3. Panožni eksperti so izdelali ponderje za vsak test, t.j . uteži, ki ka- žejo, kolikšen je pomen posameznega testa pri začetnem izboru. 4. Vsi kandidati , ki so izpolnjevali pogoje iz točke l , so se po modelu li- nearne multiple regresije ocenili za (potencialno) uspešnost v vsaki od ob- ravnavanih športnih panog oz. discip- lin. 5. Kandidati so se rangirali po vsaki od ocen iz točke 4. Na meritve so bili povabljeni vsi tisti kandidati, katerih rangi so bili v vsaj eni od obravnavanih športnih panog manjši oz. enaki rangu R, ki je bil (v iterativnem postopku) določen tako, da je število izbranih kandidatov ustrezalo nekemu vnaprej postavljenemu številu N . Tako je bilo iz cele Slovenije izbranih 110 dečkov in deklic, ki so v šolskem letu 1988/89 obiskovali 4. razred . Podatki so bili zbrani septembra 1988, ko so bili ti otroci v sklopu zgoraj omenjene raziskave (glej opombo 1) povabljeni na testiranje na Fakulteto za šport v Ljubljani. CONCLUSION Učenci so se procesa preverjanja psi- hosomatičnega statusa udeležili na os- novi prostovoljne odločitve staršev, vodstev šol ter občinskih športnih zvez. Del staršev ni bil zainteresiran za meritve, zato se njihovi otroci niso udeležili testiranja. Večji del staršev je bil zelo zainteresiran za samo testira- nje. Z njimi so bili opravljeni tudi ust- rezni strokovni pogovori. 3. VZOREC SPREMENLJIVK V anketi smo uporabili delno modi- ficirani vprašalnik, ki je bil uporabljen v raziskavi: Cankar, F ., J . Strel, J . Štihec: Anali- za povezanosti med nekaterimi peda- goškimi lastnostmi in kvalitetami uči­ teljev telesne vzgoje ter dejavniki ožje- ga šolskega okolja. Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana, 1987. Učenci so na vsako vprašanje odgo- vorili na osnovi Likertove skale tako, da so obkrožili ustrezno številko od 1 - 5, pri čemer so številke pomenile: 1 - nikoli 2 - redkokdaj 3 - včasih 4 - pogosto 5 - vedno Pri nekaterih vprašanj ih so odgovor dopisali na ustrezno črto ob vprašanju. 4. METODE OBDELA VE PODATKOV Rezultati so bili obdelani na Inštitu- tu za kineziologijo, Fakultete za šport v Ljubljani. Izračunali smo: - osnovno statistiko - frekvence posameznih odgovorov - Hi kvadrat test • 1 Vzorec merjencev, ki je sodeloval tudi v naši študiji, je bil izbran za ra:z.iskavo: Sturm. J ., V . Rajkovič in sodelavci: Razvoj račun,ln iško podprtega sistema za začetni izbor in usmerjanje otrok v razlif ne Sportne zvrsti. FTK, Ljubljana, 1988. Namen študije je bil ugotoviti, kako ocenjujejo uči­ telja (-ico), ki vodi proces športne vzgoje, motorično najsposobnejši učenci. The purpose of this research was to find out how pupils, who are motorically most able, value (estima- te) teachers performlng the process of physical educa- tion. Iz njihovih odgovorov smo lahko ugotovili, da imajo motorično najsposobnejši učenci, ki smo jih zajeli v From their answers, we can cunclude that the mo- ( naš vzorec, precej različno športno vzgojo in pogoje, v katerih delajo. Za veliko večino učencev je značilen zelo dober splošni učni uspeh. Športno vzgojo ocenju- jejo zelo pozitivno In jo po pomembnosti med učnimi predmeti v šoli uvrščajo na visoko tretje mesto, tik za slovenskim jezikom. Športno vzgojo izbranih učencev vodijo razredne učiteljice oz. učitelj športne vzgoje. Dejstvo, da večino izbranih motorično najsposobnej- ših učencev uči učitelj športne vzgoje, pove zelo veli- ko. Kljub temu pogrešajo predvsem več pogovora o programu dela, zahtevah ocenjevanja, skupne analize doseženega napredka, pogrešajo vzpodbujanje učite­ lja za ukvarjanje s športom, tako v šoli kot izven nje. V nekaterih primerih očitajo učitelju (-ici) neobvlada- nje nekaterih športnih vsebin, premalo demonstracij, da učitelj svojega dela ne opravlja z veseljem, da ni vedno prijeten in vzpodbujajoč, da sama organizacija dela ne omogoča vedno zadovoljevanja njihovih raz- ličnih potreb. Delo poteka v težkih pogojih, saj mora veliko izbranih učencev ure športne vzgoje v telovad- nici deliti z enim ali več oddelki hkrati. Pri učitelju cenijo njegov trud, da bi delo kljub temu bilo uspešno. Učitelj jim velikokrat pomeni vzor športnika. K uram športne vzgoje hodijo zelo radi in menijo, da se tudi ,·eliko nauče. Če poskušamo njihove ocene strniti, lahko ugoto- vimo, da imajo športno vzgojo zelo radi, da jo zelo vi- soko vrednotijo, da so z učitelji (-caml), ki vodijo pro- ces športne vzgoje, v glavnem zadovoljni, v nekaterih primerih pa si tako z vidika strokovnosti kot osebne- ga pristopa učitelja želijo še več. V korist otrok bi proces športne vzgoje morali or- ganizirati tako, da bi bila hkrati na uri prisotna tako razredna učiteljica kot učitelj športne vzgoje. Tak proces bi bil seveda dražji, toda učinki bi bili nedvom- no bistveno večji. Tak pristop bi bil še posebej potre- ben takrat, ko je v razredu več kot 20 učencev (orga- nizacija dela, varnost . .. ), S takšnim pristopom pa bi tudi pripomogli k uvajanju integriranega pouka, saj bi lahko prišlo do intenzivnega povezovanja športnih vsebin z matematiko, slovenskim jezikom, glasbo in morda še z drugimi vsebinami v učnem procesu. Športni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole bi v prihodnje morali posvečati še več pozornosti, saj tre- nutne razmere v večini primerov, tako z vidika kad- rov kot z vidika delovnih pogojev, ne zagotavljajo kvalitetne športne vzgoje in doseganja tistih smotrov in nalog, ki bi jih v tem času, v nekaterih primerih samo v tem času, lahko (morali) dosegli (-či). • OPOMBA Podrobnejši rezultati, tabelt 1 grafi in literatura so pOOraco v knjižnici Fakbltcte.z.a:lport. KinS 1, 1992 77 toricaJly ablest pupils, comprised in our sample, have quite dissimilar sports education and working condi- tions. The majority of them are high achieving pupils. They evaluate physical (sports) education very positl- vely, placing it, in importance of study subjects in sc- hool, in a hlgh third place, just after the Slovenc lan- guage, Physical education is conducted by class teac- hers of PE teachers, The fact, that the majority of se- lected motorically ablest pupils are taught by teachers is very important. But lnspite of this, the motorically ablest puplls are critical and, in certaln cases, want more from the teacher. They mostly mlss more dis- cussion about the pro11ram of work, evaluation de- mands, joint analyses of reached progress. They miss encouragement from teachers concernlng school sports and sports outslde school. In some cases, they reproach the teacher for not mastering certain sports elements (contents), not enough demonstrations, that the teacher does not enjoy the work, that he (she) is not always pleasant and encouraging, that work orga- nization, by itself, does not always the satlsfies of va- rious needs. Work 1s carrled out In difficult condltlons, as many selected pupils have to share sports education lessons in the gym with one or more classes at the same time. They value the teachers efforts to make work, in spite of these condltions, successful. In many cases, the teacher represents their Ideal or idol sportsman. Tbey like to participate in sports lessons and feel they can learn a lot. If we try to condense the pupils' estlmates, we can ascertaln, that they like physical education very much, they value It highly, in most cases, they are sa- tisfied with their PE teachers. In some cases, they ex- pect(wish) more from the teacher, concerning profes- sionality and personal approach. For chlldren's advantage, the process of physical educatlon should be organized in such a way, that both class teacher and PE teacher would be present at PE lessons. Such process would be more expensive, but the effects would, undoubtably, be significantly bette. Such an approach would be especially needed when there are more than 20 pupils in a class (work organization, safety .. . ). By such an approach we could also contribute to the introduction of integrated instruction as it might lead to an intensive joining of sports elements with mathematics, the Slovenc lan- guage, music, and maybe other elements of educatio- nal process, In the future, more attention should be paid to phy- sical educatlon in lower forms of elementary school, as present conditions, In most cases, do not enable a quality pbysical education (personel-wise, as well as work-conditions-wise), and attaining those aims and tasks, that could (or should) be attained at this tirne, in some cases, only at this tirne. ·