NAŠ (BOA© številka 4 april 2001 Po jutru se dan pozna! (Slovenski pregovor) ff o \ /fjj KOPER w CAPODISTRIA V \p. O \b% \\vPO P ° * P / > Po drobni razpoki - nekje v gorski steni - spolzi kaplja dežja. Kane s previsa, se ujame v skalni žlebič, tam dohiti kapljo, kakršna je sama, ujeti druga v drugo zdrsneta čez rob kamna, srečata družico - tretjo, četrto, tisočo... V dolino pribuči neugnana, peneča se moč vode, ki v svoji strugi zlahka premaguje zapreke. Tako se rojevajo pomembne stvaritve: drobna misel, nenadna, bežna, negotova, ki se ujame z drugo, sledijo asociacije, misel počasi dobiva podobo, raste in vse bolj opazna je, dokler se ne izoblikuje v jasno, s trdnimi hotenji podprto zamisel, ki se ne ustraši zaprek na poti do uresničitve. Odkar živi človeštvo, sta ustvarjalnost in močna volja gradili spomenike človeškemu razumu in želji po napredku. To je proces, ki se ne neha, je gonilna sila notranje rasti in ne dovoli, da bi obsedeli ob poti in gledali, kako gredo stvari mimo nas. Z novo tovrano v Izoli je Droga dokazala, da se je že davno vključila v te napredne tokove; ne bo ji treba poslušno obsedeti tam, kamor ji bodo pokazali - svoje mesto v slovenskem in evropskem poslovnem svetu si bo sama izbrala... Sonja Požar OTVORITEV NOVE TOVARNE SANJE SO SE URESNIČILE - DROGINA NOVA TOVARNA «1 have a dream!» je rekel Martin Luther King, vodja gibanja za enakopravnost ameriških črncev, ko je sanjal o združitvi belcev in črncev. Iste besede je uporabil g. Čačovič, predsednik uprave Droge d.d. ob otvoritvi nove tovarne v Izoli 12. aprila 2001, v prisotnosti številnih uglednih gostov iz Slovenije in tujine. Razlika je bila v tem, da so bile sanje g. Čačoviča v trenutku izgovorjenih besed že uresničene. ***** droga Uresničevati so se pričele že pred približno pol desetletja, ko se je Droga odločila in sprejela strateško usmeritev vodenja politike intenzivnih vlaganj s cilji, da se vloži ves potencial in kapital v tehnološko posodobitev proizvodnje in obsežno posodobitev celotnega poslovno-proizvodnega sistema. Te odločitve izhajajo iz dejstva, da je Droga do sedaj poslovala na več lokacijah: v Portorožu, Seči, Izoli, Gradišču pri Kozini, Središču ob Dravi in v Ljubljani. Velika dislokacija proizvodnih obratov in razpršenost poslovnih funkcij se je po analizah odražala kot bistvena omejitev pri nadaljnem uvajanju posodobitev in zagotavljanju pogojev za še večjo konkurenčno sposobnost podjetja, kar postaja vsakodnevna nuja. Z načrtovano združitvijo poslovno-pro-izvodne dejavnosti, z izgradnjo central-nega-visokoregalnega skladišča in selitvijo Uprave na skupno lokacijo je Droga želela uresničiti predvsem naslednje strateško-razvojne cilje: • združiti vse poslovne funkcije ter strokovni in kadrovski potencial na skupni lokaciji in tako izboljšati organizacijo dela, pretok informacij in komunikacij, • zagotoviti temeljne pogoje za uvedbo izboljšav tehnologij in izvedbo optimiranj proizvodnje, vezanih na boljše izkoriščanje vseh vrst energij in celovito obvladovanje stroškov preko vgrajenih nadzornih in informacijskih sistemov, • zmanjašati stroške poslovanja in dvigniti kakovost na vseh ravneh ter povečati produktivnost zaradi bistveno izboljšanih pogojev dela, • zagotoviti prostorske, tehnološke in proizvodne pogoje za doseganje evropskih standardov poslovanja ter obvladovanja tržnih zahtev in s tem povečanja konkurenčne sposobnosti družbe. Delniška družba Droga Portorož je v decembru leta 1999 s podpisi pogodb z SCT d.d., IBL sistemi d.d. in dobavitelji tehnološke opreme oddala v izgradnjo kompleks objektov v industrijski coni Izole, ki je namenjen živilsko predelovalni industriji. Vrednost celotne naložbe znaša 45 mio DEM in sodi med največje industrijske naložbe leta 2000 v Sloveniji. Na lokaciji, ki meri 41.254 m2, je zgrajenih več objektov nove tovarne v skupni površini 17.811 m2. V centralnem delu lokacije je zasnovan sklop proizvodnih objektov. V dvoetažnih proizvodnih montažnih halah, ki obsegajo 12.433 m2 uporabnih površin, so nameščene posodobljene proizvodne linije za kavo, čaje in mesni program. V sklopu proizvodnih objektov je zgrajeno tudi popolnoma avtomatizirano računalnjško vodeno visokoregalno skladišče - 1.608 m2. Za oskrbo proizvodnje z energijo vseh vrst pa je zgrajen samostojen energetski objekt (1.176 m2). V sklopu tega objekta je nameščen centralni nadzorni sistem, preko katerega se upravljajo in nadzirajo vsi energetski sistemi. Ob proizvodnem objektu je zgrajen še poslovno - tehnološki objekt (984 m2), ki zagotavlja prostore za vse funkcije razvoja in spremljanja kakovosti proizvodnje ter ostale potrebne pomožne prostore (garderobe, jedilnica itd.). Poleg sklopa proizvodnih objektov je zrasla tudi nova poslovna zgradba (2.700 m2). Načrtovana proizvodnja je stekla po uspešno opravljenem tehničnem pregledu in pridobitvi dovoljenja za pričetek poskusnega obratovanja v prvih dneh marca. Na proizvodnih programih kave in čajev je že dosežena 100%, na mesnem programu pa 85% planirana kapaciteta proizvodnje. Droga Portorož je pri izgradnji nove tovarne namenila posebno pozornost ne samo ekologiji, temveč tudi zunanji ureditvi in videzu celotnega proizvodno -poslovnega kompleksa. Z izjemno skrbnostjo so načrtovali tudi celostno podobo družbe, ki bo odsevala podobo sodobnega, evropsko naravnanega podjetja. G. Matjač Čačovič je ob otvoritvi povedal: "Droga si je z novo tovarno zagotovila strateške prednosti pred čedalje večjimi pritiski naraščajoče konkurence in ustvarila čvrste temelje za nadaljno celovito obvladovanje stroškov poslovanja. S strateškim poslovnim načrtom DROGA 2005 pa smo si jasno začrtali nadaljno vizijo razvoja družbe. Temelj naše rasti ostaja izvoz preko Droginih povezanih podjetij, pa tudi nakupi oziroma prevzemi podjetij. Droga tako postaja najpomembnejši slovenski proizvajalec hrane na področju nekdanje Jugoslavije." Lilijana Ivanek Pečar OTVORITEV NOVE TOVARNE Na svečano otvoritev so bili povabljeni vsi, ki imajo številne poslovne stike z Drogo d.d.: gospodarstveniki, bančniki, politiki. OTVORITEV NOVE TOVARNE LUa — Šavrinke so gostom pripravile topel, domač sprejem. Sanje so se uresničile. OTVORITEV NOVE TOVARNE Ga. Breda Pečan, izolska županja, je izrekla dobrodošlico Drogi in njenim delavcem. OTVORITEV NOVE TOVARNE Organizatorji protokola niso pozabili na Drogine znance in so nekatere vključili tudi v program: Anika Hrovat s pesmijo Lahko noč Piran, Andrej Šifrerje zapel s Šavrinkami inu ragazoni. Med gosti pa smo pozdravili tudi Saša Hribarja in Primoža Peterko. OTVORITEV NOVE TOVARNE Trak so prerezali: ga. Mirka Potočnik, vodja investicije, g. Cačovič, dr. Drnovšek in g. Virgilio Abramič, vodja vzdrževanja in po delovnem stažu najstarejši delavec v Drogi. Ugledni gost v proizvodnji kave. OTVORITEV NOVE TOVARNE Mnogi so se v Ambasado Gavioli napotili prvič. Med potjo je za ritem poskrbela skupina The Stroj. OTVORITEV NOVE TOVARNE Soline tako in drugače: iz rok ge. Vojke Štular, piranske županje in iz rok g. Jankoviča, predsednika Mercatorja. OTVORITEV NOVE TOVARNE Med smučarji in košarkaši: g. Tone Vogrinec dir. smučarske reprezentance in g. Vojko Korošec, direktor ŠKL (ki “sprejema” g. Čačoviča v ekipo). ČftČOMtC OTVORITEV NOVE TOVARNE Posebno presenečenje protokolarnega programa v prostorih Gaviolija je bila svetovno zanana skupina The Platters. OTVORITEV NOVE TOVARNE Vedno budni nadzorni svet družbe Droga d. d. Med najbolj zaslužnimi - gospa ing. Mirka Potočnik; družbo ji dela ing. Boštjan Čoki, vodja nadzora gradnje nove tovarne (MPM Engineering, Ljubljana). OTVORITEV NOVE TOVARNE V vseh civilizacijah sta bila gospodarstvo in politika tesno povezana; tudi na Drogini otvoritvi sta trčila na nove uspehe... CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVNA ODLIČNOST IN MODELI ODLIČNOSTI (PO DOMAČE) Organizacije, nagrade, metode, ...vse s podobnimi imeni. Pomembna vsebina pa se izgubi v megli na poti do končnega uporabnika. V večini strokovnih prispevkov o poslovni odličnosti izstopajo (ponavadi v krepkem tisku) stavki tipa : stremen-je k poslovni odličnosti je stvar vseh zaposlenih, vsi moramo prispevati svoj delež k mozaiku poslovne odličnosti ipd. Besedna zveza model poslovne odličnosti (in verjemite, da ni edina) ima pri različnih piscih različen pomen. Uporablja se kot: ime pomembne evropske oz. slovenske nagrade, kot vrsta meril za dosego nagrade, kot metodologija samoocenjevanja (vprašalnik), kot izhodišče za strateške poslovne načrte, kot način primerjanja podjetij... če k temu dodamo še kopico nerazumljivih kratic in nekaj organizacij, povezanih s to besedno zvezo, ki se zaradi praktičnih, finančnih ali političnih razlogov v nekaterih segmentih delovanja predstavljajo kot eno, v drugih pa kot več konkurenčnih podjetij, je zmeda neizbežna. Zaradi te zmede lahko postane pomembna in hkrati vsakdanja tema le predmet za redke izbrance, ki večkrat uporabljajo zapletene stavke le zato, da bi temi dodali pridih elitnosti. Poslovna odličnost je pomemben cilj in priznanje vsem zaposlenim v družbi. Kljub temu pa je celotno dogajanje okoli poslovne odličnosti relativno mlado (vsaj na evropskem nivoju) in hkrati zelo kompleksno, zato je do neke mere tudi razumljivo, da izrazoslovje na tem področju še ni povsem izoblikovano. S poenostavljanjem na tem področju kaj hitro zaidemo v težave, pa vendar... Za začetek (prav) malo zgodovine Prva nagrada za kakovost je bila ustanovljena leta 1951 na Japonskem. Imenovala se je po Demingu, ki ga morda poznate po Demingovem krogu (PDCA - Plan, Do, Control, Analyse). Leta 1988 je 14 predsednikov vodilnih evropskih družb ustanovilo Evropski sklad za upravljanje kakovosti (EFQM). Ta sklad je ob podpori še nekaterih drugih organizacij začel razvijati model evropske nagrade za kakovost, katere namen je bil in je poudarjanje kakovosti v vseh njenih vidikih ter njen nadaljnji razvoj. Kaj je model ? Model je vrsta predpisanih meril. V tem primeru so to merila, ki jih mora organizacija dosegati, da se lahko poteguje za eno od priznanj poslovne odličnosti. Trenutno sta v našem poslovnem okolju najmodernejši dve nagradi: Evropsko priznanje za poslovno odličnost in Slovensko priznanje za poslovno Kadar se vremenu zalomi pri poslovni odličnosti... Foto Jadran Rusjan odličnost. Prva temelji na modelu, ki se imenuje EFQM model poslovne odličnosti, slovenska inačica tega modela pa je prirejena za manjša in srednja podjetja in je osnova za slovensko priznanje. Od kakovosti k poslovni odličnosti Kakovost in razvoj kakovosti sta pogoja za poslovno odličnost. Poslovno odličnost pa dosežemo tedaj, ko je kakovost poslovanja na področjih, ki jih zajema model tako visoka, da dosežemo vsa potrebna merila. V novem standardu ISO 9001: 2000 (ki bo v kratkem izdan) je že vključenih večina meril modela poslovne odličnosti. Model kot vprašalnik Samoocenjevanje (z vprašalnikom) je ena ključnih aktivnosti na poti do poslovne odličnosti. Odstopanje od Trda in spolzka je pot do poslovne odličnosti.. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI modela odličnosti pa lahko uporabimo kot temelj za določitev ukrepov za izboljševanje poslovanja. Npr. EFQM model poslovne odličnosti (na kratko smo ga že predstavili v Našem glasu) sestavlja 9 meril (Voditeljstvo, Politika, Ljudje, Procesi....) in 32 podme-ril. Vprašalnik za samooceno je sestavljen tako, da je samoocena, izražena v točkah, primerljiva z modelom. Vidik, pri katerem ne dosežemo zadostnega števila točk, je treba izboljšati. (OPOMBA: Samoocenjevanje izvedejo običajno direktorji) Modeli odličnosti in strateško načrtovanje Modeli odličnosti s svojimi merili predpisujejo strateško načrtovanje, s katerim organizacija določi svoje strategije in cilje (predvsem srednjeročne). Strate- gije so postavljene na osnovi najboljših dosedanjih praks, tako da vsi izboljšujemo iste vidike poslovanja, pri čemer pa se lahko zgodi, da zanemarimo pomembne vidike, ki so specifični samo za naše podjetje in okolico. To je ena od pomanjkljivosti strateškega planiranja na podlagi modela odličnosti. Mogoče je sedaj bolj jasno, da je za zasledovanje cilja poslovne odličnosti pomembno sodelovanje, angažiranje in medsebojno razumevanje vseh akterjev poslovnih procesov. Merila poslovne odličnosti je potrebno vključiti v strateške načrte. Z udejanjanjem strateških načrtov pa se bližamo poslovni odličnosti. Kako pa udejanjamo strateške usmeritve? Ena od metod je Uravnoteženi izkaz, ki jo bom (po domače) predstavil naslednjič. Vasja Rebec POMEMBNO OBVESTILO Konec junija 2001 bo potekala druga kontrolna presoja sistema kakovosti ISO 9001 s strani certifikacijske hiše BVQI. Ker je bila v lanskem letu opravljena samo ena zunanja presoja, bodo zunanji presojevalci bolj natančno in bolj široko pregledali delovanje sistema kakovosti v celotni DROGI. To pomeni, da bodo presojane vse organizacijske enote in vse točke standarda. Istočasno je predvidena cer-tifikacijska presoja sistema ravnanja z okoljem po ISO EN 14001. Nove avanture frfraslega Kvadratka in podjetnega Krogca POZDRAVLJENA GA.KADER! STE MORDA ŽE PRIPRAVILA OSNUTEK SISTEMA KORISTNIH PREDLOGOV? SAM SEM SE POGOVARJAL S KROGCEM PA BI VAM RAD PREDAL NEKAJ IZHODIŠČI DA VIDIM ČE JO LAHKO RAZJEZIM? ČE SE NIHČE NE PRITOŽI SE NAGRADAM LAHKO IZOGNEMO, ČE NE, PA IZPLAČAMO NEKAJ MINIMALNEGA SAMO DA IMAMO RED V HIŠI, ZASLUGE PA POBEREVA MIDVA KROGEC PRAVI. DA JE TO SISTEM ZA NALAGANJE DODATNEGA DELA. VSAKDO LAHKO PREDLAGA IZBOLJŠAVO, NATO PA MORA TAISTI IZBOLJŠAVO TUDI IZVEST!.. NEKAJ SEM PRIPRAVILA,VENDAR BI Z VESELJEM PRISLUHNILA NASVETOM G.KROGCA. G KVADRATEK TAKŠEN SISTEM Sl KAR SAM POSTAVLJAJTE. JAZ NOČEM IMETI NIČ S TEM. KAKO?! NEKAJ MINUT KASNEJE. MISLIM. DA BO NAJBOLJE, DA VI KOORDINIRATE PROJEKT UVEDBE TEGA SISTEMA S PLANOM AKTIVNOSTI SE STRINJAM, LE USKLADITI GA BO POTREBNO Z DRUGIMI SODELAVCI PA ŠE TO VAM POVEM! DVOMIM, DA SO TE IDEJE ZRASLE NA KROGČEVEM ZELNIKU! NASVIDENJE! PRIZNAM DIREKTOR! TOKRAT STE ME PRETENTALI! POČASI, POČASI GA KADER! KAJ PRAV VI NE PREPOZNATE DOBRE ŠALE?! NO POGLEJVA VAŠ KONCEPT! ZMENJENO! Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “Samo da je d.d.”, ki nima ISO standarda -14001; Se nadaljuje Gospa KADER - vodja kadrovske službe Tekst in slika Vasja Rebec V LETOŠNJO POMLAD JE POGNALA NOVA VEJA NA DROGINEM DEBLU - DROGA EXPORT IMPORT, PRIŠTINA Nedolgo tega smo na straneh našega glasila že zapisali, da je trg živa stvar, ki se spreminja, se ponavlja, raste in pada, miruje ali pa se obnaša živahno, včasih že kar svojeglavo in nepredvidljivo. Umetnost obvladovanja teh sprememb in spremljajočih okoliščin so pravilne presoje in odločitve; kadar zmanjkuje časa, priskočijo na pomoč izkušnje in intuicija (ali, če vam je ljubše, "žilica")* Vsekakor pa je pri tem strokovnost najbolj nepogrešljiva in Droga zmeraj znova dokazuje, da te lastnosti njenim zaposlenim ne manjka: dokazuje s paleto kakovostnih novih izdelkov, z uspešnimi investicijami ter posodobitvami proizvodnje, dozakuje s položajem na domačem trgu in zadnje čase tudi z ustanavljanjem hčerinskih podjetij v tujini. O najmlajšem teh Droginih poslovnih uspehov, o Drogi Export Import, Priština, smo se pogovarjali z gospodom Davorinom Adlerjem, ki je tudi v tem podjetju prokurist. POVEZANA PODJETJA Naš sogovornik, gospod Davorin Adler, v svoji portoroški pisarni Do nedavnega je bil gospod Adler direktor Droginega izvoza in torej obvlada mehanizme spoznavanja novih trgov. Težave ima le s časom: njegov urnik je poln do zadnjega kotička! Toda prošnji, da bi bralcem glasila vsaj na kratko predstavil najnovejšo Drogino poslovno potezo, se je rad odzval. Seveda nas je najprej zanimalo, kako je prišlo do zamisli o ustanovitvi podjetja v Prištini in g. Adler je povedal: "Izvoz sledi smernicam uprave, s katerimi so opredeljeni globalni cilji na trgu nekdanje jugoslavije in po katerih naj bi Droga v teh novonastalih državah postala najmočnejše slovensko prehram- beno podjetje na ozemlju Balkana. To načelo je bilo pri zamisli o novem hčerinskem podjetju odločilno, bile pa so seveda tudi druge okoliščine, ki so govorile temu v prid. Droga je, žal, izgubila tako imenovano izvozno številko za pašteto za zahodno Evropo (SI-47). Pojavili so se viški tega proizvoda. Ker sem vedel, da je naše blago prihajalo na Kosovo z drugih trgov, sem resno pomislil na možnost neposredne obdelave trga (gre za Prištino z okolico). Tako sem se odločil za osebni obisk, vzpostavil določene stike s potencialnimi kupci ter ocenil, da se v tem prostoru Droga lahko predstavi s celotnim programom, kar že postopoma dokazuje- mo. Kosovski trg je po številu prebivalcev primerljiv s Slovenijo, žal pa ne po kupni moči - vsaj ne v tem trenutku. Toda njegov potencial govori v prid resnemu pristopu in sicer na podlagi izkušenj in po modelu hčerinskega podjetja z lastno distribucijo, celotnim programom, marketinško podporo, pri čemer bi postalo podaljšana roka matičnega podjetja. Po obisku smo začeli sodelovati kar z nekaj podjetji, vendar smo so kot partnerja izbrali firmo BU£AJ, s katero smo nato tudi ustanovili mešano podjetje v večinski lasti Droge d.d. Tako se vedno bolj bližamo ciljem uprave glede obvladovanja trga nekdanje Jugoslavije, pri čemer ostaja "bela lisa" samo še Črna gora - pač zaradi trenutnih političnih razmer. Ne glede na to, da je Kosovo "de iure" še vedno del ZRJ, pa "de facto" v tem prostoru zakonodajo urejajo mednarodne mirovne sile - UNMIK (United Nations Interim Administration Mission in Kosovo - Začasna civilna uprava UN). Ta organ je pravzaprav registriral naše podjetje in postavil nadzor nad poslovanjem; povedali so nam, da je to prvo mednarodno podjetje, registrirano v tem prostoru. Celotni naziv podjetja je DROGA EXPORT IMPORT in ima sedež v Prištini, Železniška bb, kjer je tudi skladišče; skrajšan naziv je Droga Priština. Uradna otvoritev je bila 26. marca s protokolarnim delom v hotelu Grand v Prištini. Med povabljenimi so bili ne le kupci marveč tudi predstavniki lokalnih oblasti in mednarodnih sil. Trenutno so v podjetju redno zaposleni: direktor Fatmir Krasniqi, tajnica, skladišč- POVEZANA PODJETJA nik in trije delavci in štirje mladi komercialisti, ki istočasno vršijo delo potnikov ter bodo tudi ambulantno prodajali naše blago - z našimi vozili. Jaz sem v podjejtu prokurist (uslužbenec s popolnimi pooblastili - op.a.). Poslovno sodelujemo s štirimi grosisti: Bucaj-co Priština, Agrokombinat Priština, Albi Commerce Priština in Elkos Peč. Zaradi naše dolgoročne vizije razmišljamo o nakupu skladiščno-prodajnih prostorov in smo že stopili v stik z lastnikom objekta, podjetjem C-Market iz Beograda." Naš glas: Kakšna je ocena dosedanje prodaje in po katerih proizvodih trg največ povprašuje? G. Adler: "S pašteto smo že sedaj vodilni na tem trgu. Postavili smo si cilj, da se trdno pozicioniramo tudi z ostalimi blagovnimi skupinami. Zaradi visokih uvoznih dajatev pri kavi in drugih stroškov uvoza razmišljamo tudi o možnosti postavitve pražarne, kjer bi licenčno pražili kavo - vendar bo o tem odločal čas. Moram povedati, da je prisotnost slovenskih prehrambenih podjetij v tem prostoru dobra, kar dokazuje, da kupci preferirajo slovenske izdelke. Menim, Poslovni objekt - skladišče - Droge Priština. Od leve proti desni stojijo g. Jusuf Devad, direktor firme Bufaj, g. Davorin Adler in g. Fatmir Krasnigi. Utrinek s protokolarnega dela otvoritve v hotelu Grand v Prištini 26. marca letos. Najbrž ste opazili, da gospodom dela družbo rdeč slovenski nagelj. POVEZANA PODJETJA Na dober začetek sta si nazdravila g. lusufDevad (direktor firme Bu(aj) in g. Matjaž Čačovič. da imamo veliko možnosti tudi s ponudbo pravega čaja - ta pijača je tu tradicionalna. Poskušali bomo nastopiti z našo blagovno znamko." Naš glas: Kako sprejemajo kupci naše izdelke? G. Adler: "Odziv je nadvse ugoden, moramo pa se jim čimprej še bolj približati s teksti na embalaži. Do sedaj smo izdelke opremljali s samolepljivimi etiketami, vendar bo treba pristopiti k prevodu ne le celotnih besedil embalaže, marveč tudi nazivov in sloganov. " Naš glas: Kakšni so vaši cilji? Kakšna se vam zdi bližnja bodočnost Kosova? G. Adler: "Nesporno je, da bo Kosovo še lep čas pod nadzorom mednarodnih sil in da bo torej ta pokrajina imela preferencialni status. Naše podjetje pa načrtuje vstop v vse prodajne sisteme. S kavo bi radi vstopili v segment gostinstva. Načrtujemo trženje komplementarnega programa v dogovoru z multinacionalko NESTLE. Za leto 2001 načrtujemo prodajo blizu 1000 ton proizvodov oziroma približno 5,500.000 DEM - na osnovi cen EXW (franco tovarna). Perspektive imamo vsekakor odlične, veliko pa je seveda odvisno od nas, kako se bomo v prostoru pozicionirali. Prav zato smo izbrali mlad, dinamičen kader, ki je poleg tega visokošolsko izobražen; predvsem pa imajo vsi izjemno veliko volje do dela in vsak najmanjši uspeh jih silno razveseli!" Naš glas: Ker brez denarja le ne gre, za konec še to: kako je s plačili? G. Adler: "Politični in gospodarski položaj je še nestabilen in nedorečen, kar se pozna pri kupni moči prebivalstva. Tveganje pri izterjavi je, zato smo se odločili z manjšimi trgovci poslovati le gotovinsko, pri večjih sistemih pa se “Izvoz sledi smernicam uprave, s katerimi so opredeljeni globalni cilji na trgu nekdanje Jugoslavije in po katerih naj bi Droga v teh novonastalih državah postala najmočnejše slovensko prehrambeno podjetje na ozemlju Balkana.” poslužujemo limitov - odvisno od blagovne skupin. Sicer pa je tržišče Kosova perspektivno, dovoljuje nam plasman celotnega programa. Ocenjujem, da je bila naša odločitev o ustanovitvi podjetja in sistematičnem pristopu pravilna.” Zaščitni znak Droge Priština je torej optimizem, tisti zdravi, ki mu botrujeta znanje in poslovna resnost ter seveda poznavanje trga in ciljev. Ustanavljanje novih pravnih subjektov ni le dobičkonosna gospodarska poteza ampak je zmeraj tudi zagotovilo, da bo vsaj del lokalnega prebivalstva našel delo, posredno (preko blagovnega prometa) ali neposredno; da bosta delo in ustvarjanje materialnih dobrin vzporedno omogočila tudi razvoj drugih družbenih dejavnosti, ki dvigujejo kakovost življenja. Gospodu Adlerju se zahvaljujemo za razgovor in želimo - njemu ter vsej ekipi - kar največ uspešnih poslovnih potez (morda tudi kanček sreče - za dekoracijo...). Sonja Požar POVEZANA PODJETJA TRŽILI BOMO LE DROGINE IZDELKE Med številnimi znanimi obrazi, ki so bili na svečani otvoritvi Drogine tovarne, so bili tudi manj znani a vendarle za Drogo zanimivi in pomembni. Tu smo srečali g. Fatmirja Krasniqija, direktorja Droge Priština s soprogo. Čas in prilika sta bila skoraj neprimerna za pogovor o načrtih in predvidevanjih v zvezi z novim podjetjem, kljub temu pa smo oddaljenost sedeža vezanega podjetja od matične firme izkoristili kot izgovor za kratek pogovor. Gospod Krasniqi s soprogo pred Ambasado Gavioli v Izoli. Naš glas: Zakaj ste se odločili za ustanovitev mešanega podjetja v solastništvu z Drogo d.d.? G. Krasniqi: “To je prvo mednarodno registrirano podjetje na Kosovu, kar predstavlja velik dosežek, saj sta politični in gospodarski položaj v tem prostoru dokaj nestabilna. Kljub temu so razmere za poslovanje tujih podjetij dovolj dobre; s soustanovitvijo podjetja, družba Bugaj z Drogo d.d., smo to želeli dokazati in zagotoviti.” Naš glas: Je podjetje Bugaj uspešno podjetje? G. Krasniqi: “Pred vojno smo bili med petimi največjimi trgovskimi podjetji v živilski dejavnosti na Kosovu. Bili smo največji kupci pri vseh dobaviteljih. Po vojni pa smo bili prisiljeni poiskati nove partnerje izven Jugoslavije; vzpostavili smo nove kontakte v Sloveniji, Italiji in drugod ter kot družba Bugaj dosegli pri svojih partnerjih dober renome.” Naš glas: V kolikšni meri ste poznali Drogo d.d. oz. njene izdelke ? G. Krasniqi: “Drogo smo spoznali veliko prej, toda zaradi desetletne prepovedi trgovanja s Slovenijo nismo trgovali s slovenskimi podjetji in slovenski izdelki nam niso bili na voljo. Takoj po vojni, pred dvema letoma, ko nam je bilo to omogočeno, smo vzpostavili stike s slovenskimi podjetji. Droginih izdelkov, razen Argete, ki je prihajala na Kosovo z avtobusi in avtomobili, ni bilo na trgu deset let.” Naš glas: Se potrošniki še spomnijo Droginih izdelkov? G. Krasniqi: “Razen paštete Argeta se morda še spomnijo kave Barcaffe, ki pa je tudi že ušla iz spomina večini potrošnikov. Potrebna bo močna marketinška podpora za priklic. Za potrošnike pa so še zanimivi izdelki riža, Začinka - Maestro mix in čaji.” Naš glas: S plačili in plačilnimi pogoji nas je seznanil g. Adler, prokurist v podjetju. Kolikšna je kupna moč ljudi na Kosovu? G. Krasniqi: “Že deset let ni dela v družbenem sektorju. Mi smo se že zdavnaj obrnili k privatizaciji in poiskali dodatne možnosti za zaslužek. Petsto tisoč Albancev s Kosova živi in dela v tujini. Kot se ve, so pri nas družine zelo povezane, in ker je priliv denarja velik, v povprečju prejme vsaka družina tisoč nemških mark na mesec. To omogoča ljudem, da živijo dokaj normalno kljub temu, da na Kosovu ne deluje nobena izmed dejavnosti, ki bi zagotavljala denar.” Naš glas: Kako vpliva na ljudi prisotnost mednarodnih mirovnih sil? G. Krasniqi: “Sprejeli smo jih prijateljsko, saj so nam pomagali iz predhodne politične situacije v kateri smo živeli in v kateri ne bi mogel živeti nihče drugi. Poleg tega so v KVFOR-u zaposleni številni mladi ljudje, ki prejemajo v povprečju plačo v protivrednosti tisoč nemških mark. To je velika pomoč naši mladini. Prav tako je veliko mladih zaposlenih v UNMIK-u in v humanitarnih organizacijah, kar pomeni, da se je mladina obrnila k pravemu delu in pravemu načinu življenja.” Naš glas: Poleg Droginih izdelkov, boste v novi firmi morda tržili tudi izdelke drugih slovenskih podjetij? G. Krasniqi: “Na začetku bomo v Drogi Priština tržili le Drogine izdelke. Vse odločitve se sprejemajo v matični firmi Droga d.d., tudi odločitve o razširitvi programa.” Naš glas: Kaj menite o novi tovarni in kako doživljate današnje dogodke (svečana otvoritev tovarne)? G. Krasniqi: “V čast mi je, da med svojimi ljudmi predstavljam podjetje kot je Droga d.d.” Navdušenost nad prireditvijo in nekoliko začetniške treme sogovornika sta mi nakazovali, da je pogovor pri koncu. G. Krasniqiju in soprogi sem zaželela vse najboljše in pridružili smo se obiskovalcem Ambasade Gavioli. Majda Vlačič KADROVSKE NOVICE BORZNI KOMENTAR ZAPOSLENOST V MARCU 2001 31. 3. 2001 je bilo zaposlenih 621 delavcev, od tega 294 moških in 327 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 28 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 20 delavcev. Prihodi delavcev: V marcu smo sprejeli 25 sodelavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v marcu prenehalo 2 sodelavkama. Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas in starostna upokojitev. V APRILU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki » Mojca KASTELIC iz PC Zlato polje 30 - letniki Zdenka BLAŽEVIČ iz OE Informatika Elvira PODGORELEC iz OE Prodaja V NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba DOPOLNILO - POPRAVEK V januarski številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ker je sodoben in torej predvsem računalniški, zna biti toliko bolj prebrisan, kadar ga hočemo pravočasno razkrinkati. Tokrat si je dovolil tole neslanost: pri člankih “Narava nas je rahlo opozorila” (o povodnji v Začimbi) in “Dobri, stari dedek Mraz” je zatajil avtorstvo. Avtorica obeh omenjenih prispevkov - besedila in slik - je Dragica Mekiš, kateri se uredništvo opravičuje! DIVIDENDE BODO... Zadnja dva tedna so borzni posredniki, ki sedijo za ekrani borznih trgovalnih postaj, preživeli v zmernem brezdelju, medtem ko smo se analitiki zaposlili z večnim iskanjem razlogov, zakaj se nam še ne splača obupati nad slovenskim trgom vrednostih papirjev. In eden od prihajajočih razlogov za vsaj kratkoročno vztrajanje na trgu so pričakovane objave sklicev skupščin in predlaganih izplačil dividend. Že nekaj let je namreč možno opaziti, da tržna cena delnice po datumu preseka oz. po izplačilu dividende običajno ne pade za višino izplačane dividende ter da padcu cene zaradi izplačila dividende sledi relativno hiter popravek cene na izhodiščne tečaje. In večja kot je izplačana dividenda v primerjavi s tržno ceno, bolj naj bi se nam splačalo čakati na izplačilo dividend. Seveda, če v tem času ne pride do razprodaj delnic s strani kapitalske in odškodninske družbe oz. če na borzo ne bo zašel tudi kakšen tolar iz naslova plačila za nakup SI.Mobila in iz prevzemne ponudbe za delnice SKB banke (rok za sprejem prevzemne ponudbe se izteče 20. aprila). Kljub pozitivnosti izplačil čim večjega dela dobička v obliki dividend pa se ne morem znebiti občutka, da so dividende večine slovenskih podjetij še vedno bolj oblika zahvale podjetij delničarjem za njihovo sponzorstvo kot pa nagrada za prevzemanje tveganja poslovanja podjetij. To zna veljati tudi za višino dividend, ki jih nameravata v letošnjem letu izplačati Gorenje in Mercator, ki do sedaj nista izplačevala dividend. V teh zadnjih nekaj mesecih, ko parkljevka, slinavka in BSE pečatita usode mnogih evropskih rejcev živine in s tem tudi mesnopredelovalnih podjetij, smo borzniki kar veseli, da indeksa SBI ne sestavljajo delnice podjetij iz te panoge. Trenutno smo tudi veseli, da indeksa SBI ne sestavljajo delnice podjetij iz panog telekomunikacije, mediji in visoka tehnologija, ki prevladujejo v sestavi indeksa NASDAQ kot indeksa delnic t.i. nove ekonomije. Utemeljenost našega veselja kaže tudi spodnja primerjava gibanja nekaterih pomembnejših svetovnih indeksov, ki jih sestavljajo pretežno delnice podjetij t.i. stare ekonomije, v prvem kvartalu tega leta. Vendar ima to naše veselje močan ciničen priokus - indeks SBI je namreč padal tudi v času, ko so spodnji indeksi močno rasli... Indeks Država 4.1.01 2.4.01 Spr. NASDAQ ZDA 2.616,69 1.840,26 -29,7% D0W JONES ZDA 10.945,75 9-878,78 -9.7% DAX 30 Nemčija 6.434.96 5.829,95 -9.4% FTSE100 V. Britanija 6.039,90 5.633,70 -6,7% MIBTEL Italija 29.172,00 27.413,00 -6,0% SBI Slovenija 1.814,66 1.731,14 -4,6% Uredništvo glasila Uroš lanževič, finančni analitik PFC Interfin Koper ©ROGA Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Industrijska 21, 6310 Izola Na podlagi točke 7.3. statuta družbe Droga Portorož, Živilska industrija d.d. in na podlagi 66. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev ter Pravil Ljubljanske borze d.d. uprava sklicuje 7. skupščino delničarjev, ki bo v Portorožu, 31. maja 2001 ob 11. uri v prostorih hotela Metropol. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine. 2. Potrditev dnevnega reda. Sprejem letnega poročila za leto 2000. Sprejem sklepa o uporabi dobička, izplačilu dividend in udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2000. Sprejem sklepa o spremembah Poslovnika o delu skupščine delničarjev družbe Droga d.d. Sprejem sklepa o višini sejnine za člane nadzornega sveta. Sprejem sklepa o spremembah oz. dopolnitvah statuta družbe. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja. Predlogi sklepov: 1. Sklep k tč. 1. 2. Sklep k tč. 2. 3. Sklep k tč. 3. 4. Sklep k tč. 4. Izvolijo se delovna telesa skupščine. Potrdi se predlagani dnevni red. Sprejme se letno poročilo za leto 2000. Sprejme se sklep o uporabi dobička, izplačilu dividend in udeležbi uprave in nadzornega sveta na dobičku za leto 2000. Čisti dobiček iz leta 2000 v višini 1.505.353.070 SIT ostane nerazporejen Za izplačilo dividend se nameni 459.498.000 SIT, tako da znaša bruto dividenda 1.625 SIT Za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku se nameni 9.790.000 SIT od tega za udeležbo uprave 4.400.000 SIT za udeležbo članov nadzornega sveta 5.390.000 SIT Družba bo za namene izplačil porabila sredstva nerazporejenega revaloriziranega dobička iz leta 1997 in 1998. Dividende se izplačajo v roku enega meseca po skupščini. Dividenda pripada delničarjem, ki so na dan 4.6.2001 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d.. 5. Sklep k tč. 5.: Sprejmejo se spremembe Poslovnika o delu skupščine delničarjev družbe Droga d.d.. 6. Sklep k tč. 6.: Sprejme se predlagana sejnina za člane nadzornega sveta, in sicer 65.000 SIT neto za predsednika in 40.000 SIT neto za člane. 7. Sklep k tč. 7.: Sprejmejo se spremembe oz. dopolnitve statuta družbe 8. Sklep k tč. 8.: Za revizorsko hišo se imenuje družba K.P.M.G. Slovenija d.0.0.. Predlagatelj sklepa o imenovanju revizorja je nadzorni svet, v ostalih primerih pa uprava in nadzorni svet družbe. Čas zasedanja: Skupščina je sklicana za 31. 5. 2001 ob 11. uri. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se ponovno zasedanje skupščine določi za 31. 5. 2001 ob 14. uri. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice družbe na dan 25.05.2001 vknjižene na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri Klirinško depotni družbi oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Glasovalno pravico lahko uresničuje le tisti delničar oziroma zanj njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, ki je najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavil svojo udeležbo. Prijava udeležbe je pravočasna, če na sedež družbe prispe do 25.05.2001. Pooblaščenec delničarja mora k prijavi udeležbe priložiti tudi pisno pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi. Gradiva: Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda je na vpogled v času od 30.04.2001 dalje na sedežu družbe, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. DROGA d.d. Uprava družbe Opomba: Skladno z 287. členom ZGD Vas obveščamo o sklicu skupščine, dnevnem redu in predlaganih sklepih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 29/01, z dne 20. 4. 2001 in v dnevniku Delo istega dne. DOBRO JE VEDETI POGOJI UPOKOJEVANJA V LETU 2001 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v veljavi že drugo leto. Kot vemo, se pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v prehodnem obdobju spreminjajo vsako leto. Poglejmo, kateri pogoji bodo morali biti izpolnjeni, če se bomo želeli upokojiti v letu 2001: Foto Dragica Mekiš MINIMALNI POGOJI ZA UPOKOJITEV Ženske Pokojninska doba Starostna meja 35 let 53 let 8 mesecev 20 let 58 let 8 mesecev 15 let 60 let 8 mesecev Moški Pokojninska doba Starostna meja 40 let 58 20 let 63 15 let 65 ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE NA RAČUN STARŠEVSTVA Pravico do znižanja starostne meje na račun posameznega otroka lahko uveljavi le eden od staršev. Pravico do izbire ima mati. Zavarovanka si bo lahko gornjo starostno mejo (tabela 1) na račun starševstva v letu 2001 znižala: Za enega otroka 1 mesec Starostna meja po znižanju 53 let in 7 mesecev Za dva otroka 2 meseca 15 dni Starostna meja po znižanju 53 let, 5 mesecev in 15 dni Za tri otroke 4 mesece 15 dni Starostna meja po znižanju 53 let. 3 mesece in 15 dni Dodatek za četrtega in naslednje otroke 2 meseca in 15 dni ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZARADI VSTOPAV ZAVAROVANJE PRED 18 LETOM STAROSTI DOLOČANJE POKOJNINSKE OSNOVE Izračun pokojninske osnove se opravi na podlagi 11- letnega (NE VEČ 10-LET-NEGA) najugodnejšega zaporedja povprečnih plač od 1.1.1970 dalje. ODMERA POKOJNINE Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Po 1. 1. 2000 je leto zavarovalne dobe vredno 1,5% (do 31.12.1999 2%). Primer: Zavarovanka je do 31.12.1999 dopolnila 30 let pokojninske dobe, od 1.1.2000 do upokojitve pa bo dopolnila še 5 let pokojninske dobe. Pokojnina se ji odmeri v višini 75 odstotkov pokojninske osnove na podlagi pokojninske dobe do 31.12.1999 in v višini 7,5 odstotka pokojninske osnove na račun petih let pokojninske dobe, ki se upoštevajo po novi lestvici. Skupna odmerna stopnja je 82,5 % pokojninske osnove. Iz gornjega primera vidimo, da ženska ob tem, da izpolni 35 let pokojninske dobe ne doseže več 85% pokojninske osnove, ampak se bo ta procent vsako leto manjšal- enako velja za moške. DOBRO JE VEDETI Reforma našega pokojninskega sistema torej že teče, zato je prav, da se z njenimi značilnostmi vsi čim prej in čim bolje seznanimo, kajti eden njenih najpomembnejših poudarkov je ta, da bomo morali za pokojninske “priboljške” poskrbeti sami. V oktobrski in novembrski številki Našega glasa smo že podrobno predstavili novo obliko zavarovanja, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki naj bi nadomestilo zmanjšanje pravic iz obveznega zavarovanja. Spomnimo se, da premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko vplačuje delavec sam, lahko pa jo (delno ali v celoti) zanj plačuje delodajalec. V želji, da bi bili delavci temeljito informirani o novi obliki zavarovan- Foto Dragica Mekiš ja, jev marcu strokovna služba pripravila seminar za člane sveta delavcev in sveta sindikata. Potem ko je predavatelj g. Jurij Srhoj temeljito predstavil temo, se je razvila živahna razprava, katere zaključek je bil, da bo varčevati za starost treba, najprimerneje v okviru kolektivnega zavarovanja, saj so tako koristi za posameznika in za podjetje največje - na to pa mora pristati najmanj 66% zaposlenih. V aprilu je bila imenovana delovna skupina (imenovala sta jo uprava in svet delavcev), ki bo proučila načine financiranja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in pripravila predlog o načinu uvedbe zavarovanja. Marjeta Koštomaj-Pokleka SVET DELAVCEV NAJVEČ POZORNOSTI VARSTVU PRI DELU Svet delavcev je na 18. redni seji največ pozornosti posvetil varstvu pri delu v naši družbi. Na dnevnem redu je namreč bilo poročilo o varstvu pri delu v lanskem letu. Nezgode pri delu v DROGI so se v letu 2000 v primerjavi z letom poprej zmanjšale za pet primerov. Leta 1999 smo doživeli 17 nezgod pri delu in 2 na poti na delo, v letu 2000 pa 12 nezgod pri delu in 5 nezgod na poti z dela ali na delo. Dejstvo, da se nezgode zmanjšujejo, pa nas nikakor ne sme uspavati pri nadaljnji skrbi za varstvo pri delu. Tako je svoje poročanje strnil tudi strokovni sodelavec za varstvo pri delu, gospod Albert Suban, ki se je seje SD udeležil in poročal o tej problematiki. “Osnovna problematika varstva pri delu v DROGI je še vedno ta, da vodje ne izvajajo dosledno zakonsko predpisanega strokovnega nadzora nad delavci iz področja tako varstva pri delu kot tudi požarne varnosti, pač pa se zadovoljijo z razdelitvijo dela in kontrolo količine opravljenega dela,” je zapisano v poročilu. Ne glede na zadolžitve vodij moramo vedeti, da smo sami sebi prvi varovalci varnega in zdravega dela. Marsikdaj vemo, kaj bi morali narediti in kako se varovati, pa tega ne naredimo. Svet delavcev pa je precej časa posvetil tudi novostim, novemu Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki prične v celoti veljati julija letos. Po novem zakonu so določila zakona dolžnosti delodajalca in pravice zaposlenega. Delodajalci morajo delavce, oziroma njihove predstavnike, v DROGI je to svet delavcev in sindikata, o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu obveščati, se z njimi posvetovati ter soodločati. Nehote so na dan prišle že prve novice o pogojih dela v novi tovarni, ki žal niso spodbudne, a o tem bomo govorili naslednjič. Do takrat pa vas prosimo, da SD obveščate o vsem, kar vas moti pri dejavnikih, ki močno vplivajo na varno in zdravo delo. Ko govorimo o NOVI TOVARNI, pa seveda moramo upoštevati dejstvo, da nas marsikdaj novosti sprva zelo motijo, sčasoma pa se nanje privadimo in ugotovimo, da ni tako hudo. V naslednjih vrsticah pa želimo opomniti na novosti iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu, čeprav smo pred dobrim letom posvetili temu področju celo revijo. OBVEZNOSTI DELODAJALCA DO SVETA DELAVCEV IN SINDIKATA • delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti sodelovanje pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, • delodajalec mora svetu delavcev in sindikatu posredovati IZJAVO O VARNOSTI Z OCENJEVANJEM TVEGANJA, kar pomeni izdelati dokument, v katerem delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu, pri čemer velja, da je postopek in način izdelave izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja določen s posebnim izvršilnim predpisom, • svetu delavcev in sindikatom mora delodajalec posredovati POROČILO O STANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER O IZVEDENIH VARNOSTNIH UKREPIH, ki ga sicer pripravi le na zahtevo inšpekcije, • svet delavcev in sindikate mora seznanjati tudi z evidencami, ki jih vodi -kot so evidence o raznih škodljivostih za zdravje in varnem delu, o periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme in drugih sredstev za osebno varnost pri delu, o oprav- ljenem usposabljanju, o zdravstvenih pregledih, o poškodbah pri delu... • delodajalec mora svet delavcev in sindikate obveščati o ugotovitvah organov nadzora (inšpekcij) in seveda o sprejetih ukrepih s tem v zvezi. Svet delavcev je z zadovoljstvom sprejel odločitev uprave da prične z aktivnostmi za sklenitev DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA za vse zaposlene v DROGI d. d. Uprava je imenovala delovno skupino za to zelo pomembno in zahtevno nalogo. V to skupino je svet delavcev imenoval za svojega predstavnika Damirja Čendaka. Svet delavcev ob tej priliki priporoča vsem zaposlenim, da se seznanijo (tudi v Našem glasu piše) o tej izredno pomembni zadevi, ki pomeni skrb za prihodnost ali višjo pokojnino. Svet delavcev tudi toplo priporoča, da zaposleni izrazijo svojo voljo ZA sklenitev dodatnega pokojninsekga zavarovanja, saj delodajalec lahko slednje uresniči le, če je vsaj 66 % zaposlenih strinja s to obliko varčevanja za starejše dni. Tekst in slika Dragica Mekiš DELO - POČUTJE - ZDRAVJE PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI (O prehrani med delovnim časom) Hrana je zdravje, zdravje je hrana. Prehranjevanje živih bitij je nekaj samoumevnega in tega ni treba dokazovati. Prehranjevanje ima določene cilje. Nekateri načini prehrane pa imajo posledice, ki niso načrtovani cilji. Čeprav sprva nevidne, posledice nepravilne prehrane sčasoma povzročijo bolezni, zaradi katerih pride tudi do odsotnosti z dela, še večkrat pa do manjše uspešnosti pri delu. Organizem uporablja hrano v več namenov. Za energijo kot glavni “motor” v telesu, za obnavljanje celic v mišicah ter v vseh telesnih organih in nenazadnje za funkcioniranje živčnega sistema. Za delovanje vseh treh (zelo na kratko zapisanih) funkcij mora naša prehrana vsebovati ogljikove hidrate, beljakovine in vitamine. Na starih, preprostih ognjiščih so nastajale narodne specialitete... Vsaka razvojna doba civilizacije zahteva nove vrste hrane. Posameznik, njegov poklic in dejavnost zahtevajo vsebinsko raznoliko hrano. Pri nas se mora taka raznolikost kazati pri malicah. Več različnih jedilnikov v našem primeru (DROGA d. d.) je nujnost, saj v družbi opravljamo dokaj različne vrste del. Seveda ostaja najbolj pomembno za primerno prehrano to, da so živila sveža, da se hrana kuha in uživa v najkrajšem času. Osebno sem bila vedno prepričana, da ni topla malica tista prava hrana, ampak da je za malico, ki jo moramo zaužiti med trajanjem delovnega časa, potrebna primerna hrana. Zaposleni v DROGI na Obali smo že nekaj let brez organizirane malice med delovnim časom. Marsikdo med nami se je odvadil karkoli jesti pred popoldanskim kosilom, mnogi smo malico improvizirali in pojedli jabolko, spili kavo ali pokadili cigareto. V GOSADU in ZLATEM POLJU imajo organizirano prehrano, v Ljubljani bo na Prečni verjetno kmalu organizirana, v skladišču na Brnčičevi pa je ni. V novi tovarni v Izoli pa nam v novo jedilnico družba EU REST d. o. o. s sedežem v Izoli, že dovaža dopoldansko in popoldansko malico. Na razpolago imamo tri jedilnike in upam si trditi, da bo vsakdo med nami našel enega, ki bo ustrezal potrebi njegovega organizma in dela, ki ga opravlja. Le navaditi se bo treba, kar pa nam ne sme biti pretežko, če smo razumeli zgornje vrstice. Jedilnica ni prevelika, je pa zelo svetla, prijetnih svežih barv in tudi lepo opremljena. Imamo priložnost, da nova jedilnica postane prostor naših srečanj, prijaznih izmenjav kakršnihkoli mnenj, sporočil, veselih dogodkov... Skratka, priložnost, da novi jedilnici v novi tovarni DROGA d.d. v Izoli damo vsebino, ki bo olajšala delovne dneve. Tekst in slika Dragica Mekiš Podnapisi S. P. KOTIČEK KAR TAKO ‘In v katerem marketu, praviš, imajo najboljšo pasjo radost?” NOVICE IZ PC GOSAD MORAMO KONČATI... V PC Gosad smo začeli z računalniškim tečajem programa Lotus. Tečaj smo načrtovali že lani, vendar ga takrat zaradi predavateljeve in naše zasedenosti nismo realizirali. Od 13 prijavljenih se nas je v prvi skupini zbralo 5, ostali bomo program spoznali z drugo skupino. Prva skupina udeležencev: Ljudmila Jaki, Olga Ploh, Zdravka Žibrat, Igor Cvetko in Danica Krajnc. Rudi Lukačič letos zaključuje 4. letnik srednje strojne šole v Ormožu. Poleg njega obiskuje to šolo še en naš sodelavec, Srečko Dečko. Oba sta zelo pridna, redno opravljata izpite in se bližata koncu “občasno tudi mučnega obdobja”. Vsaka šola je po svoje zahtevna, posebno, če se vanjo vrneš po 20 letih dela. Rudi se je namreč po skoraj 20 letih odločil dokončati srednjo šolo. Po poklicu je avtomehanik. V PC Gosad se je zaposlil že leta 1982. Počel je marsikaj: od vratarja, skladiščnega delavca, viličarista, avtomehanika, pomočnika v živilstvu do strojnika linije. To delo je vedno želel opravljati, saj rad popravlja stroje in jih vodi. Ko sem ga vprašala, kako mu gre šolanje, je povedal, da si resnično želi konca šole, ker se je po toliko letih naporno vrniti v šolske klopi in h knjigam. Priznal je, da je v 3. Letniku že skoraj obupal in hotel vse pustiti, vendar ga je ustavila misel, da se je za to sam odločil in da mu tudi Droga in PC Gosad finančno pomagata. Moram dokončati, si je rekel, in tako je danes pred koncem. Medtem, ko sva se pogovarjala, je delal na pakiranju sladkorja v manjše vrečke, kjer mu je pomagala gospa Anica Čurin. Dejala je, da je dela dosti, saj se bližajo velikonočni prazniki in je potreba po sladkorju večja. Rudiju želimo, da bi uspešno opravil zaključne izpite in dosegel svoj cilj. UTRINEK Sodelavka Ana Kreč med pakiranjem citronke Rudi Lukačič s sodelavkama med pakiranjem sladkorja. NOVICE IZ PC GOSAD OTROCI NA OBISKU Ob materinskem dnevu so nas 23. marca obiskali najmlajši krajani Središča. Prišli so zelo mali, mali in malo večji v spremstvu vzgojiteljic. Zapeli in deklamirali so nekaj pesmic in vsaki od nas izročili narciso, ta prelepi pomladni cvet. Marsikatero oko se je orosilo, tako je bilo lepo in prisrčno. SODELAVCI, KI SO SKORAJ NAŠI V PC Gosad nam toplo malico pripeljejo iz kuhinje "JERUZALEM" Ormož. Pripelje jo in nam jo tudi razdeli prijazna gospa Minka Kumer. Gospa Minka opravlja poklic kuharice že skoraj 30 let in to ves čas v istem podjetju. Sama je povedala, da jo ta poklic veseli, da se sicer v podjetju ob vedno novih ljudeh srečuje tudi s težavami, da pa se z dobro voljo lahko vse uredi. Dobro voljo kar izžareva. To in veselje do kuhanja je podedovala po materi. Rodila se je na kmetiji, kjer so bili trije otroci, ona je bila dru-gorojenka. Pred kratkim je postala babica in to jo je še posebej osrečilo. Gospo Minko imamo za svojo, saj že nekaj let kuha tudi za nas. In razume nas tudi takrat, kadar nismo najbolj zadovoljni s hrano, pa zato malo "zagodrnjamo". Skoraj naši pa so tudi drugi sodelavci, ki niso vedno zaposleni pri nas: čistilke in čuvaji tovarne. Vsi so prijetni, zato se z njimi radi srečujemo. NAŠI OBIČAJI Čas pomladi je čas prebujanja narave, čas opravil na poljih in vrtovih. To pa je tudi čas raznih običajev in sejmov. Že leta 1854 je takratno trgovsko ministr-vo v sodelovanju z notranjim minis-tertvom Središčanom dovolilo naslednje sejme: prvi ponedeljek po beli nedelji, drugi na Leopoldovo 15. novembra, tretji v po- nedeljek pred binkoštmi in četrti na Jurjevo 24. aprila. Če je bil kateri od teh dnevov nedelja ali praznik, se je sejem prenesel na naslednji dan. Danes imamo v Središču ob Dravi 4 sejme: na Jedrtino 15. 3., na dan sv. Pankracija 12. maja, na Jernejevo in na Leopoldovo. Ti sejmi so navadno slabo obiskani, kar so predniki deloma sami zakriviti s svojim obnašanjem do tujih trgovcev. Leta 1889 je občinski odbor sklenil, da se živinski sejem za nekaj časa opusti, vendar dovoljenje pridrži. V Grabah imajo na Valentinovo 14. februarja sejem, ki se sme šteti za boljši sejem. Sedaj poskuša Turistično društvo Središče obuditi nekaj teh sejmov, ki pa še zdaleč niso tako dobro obiskani, kot so bili nekoč. Škoda. NAŠI PREDNIKI SO ZNALI ŽIVETI DRUŽABNO, TUDI NA SEJMIH. Tekst in slike Danica Krajnc NOVICE IZ PC ARGO IN ZAČIMBA - ŠE ZADNJIČ ZADNJA VEČERJA V ARGU ARRIGONI Izola. Tovarna v starodavnem mestecu, ki je bilo nekoč otok. Kasneje je postalo polotok. Kako takemu delu zemeljske obale dati ime, če ne I s o l a - ime, ki je še eden od pomembnih dokazov o avtohtonosti prvobitnih prebivalcev Italov... Italijanov. Kakorkoli že, sčasoma je Isola postala tudi Izola. In v Izoli je zrasla tovarna ARGO. Prvi pojem za instant juho, ARGO JUHO. Kasneje se je argo juhi pridružilo še precej novih prehrambenih izdelkov. Stroji v Argu so tekli kar 118 let. Če ne verjamete, lahko vprašate Rikija, ki je živa legenda o daljnih preteklih dogodkih. A nič ni večno, in tako se je zgodilo, da je v ARGU prišlo do zadnje večerje... V nedeljo, 1. aprila (le kdo bo verjel, da je bilo res?) se je ustavil še zadnji stroj, skuhan, začinjen, zapakiran je bil zadnji ragu z mesom, zadnja pločevinka! Istega dne dopoldne pa je bila zapakirana še zadnja pašteta v tovarni ARGO. Vhodne stavbe v ARGO izgledajo kar veličastno, toda čez nekaj dni bo tovarna samevala. Vse, kar se neizbežno dogaja med ljudmi ■ sodelovanje, pogovori, zamere-odmere, ljubezen, bo zamrlo. Jutri ali pojutrišnjem bo na tem prostoru nekaj drugega. Drugi ljudje, ki ne bodo kuhali in pakirali ragujev, paštet, argo juh... bodo pa, kot smo mi, delali, se žalostili, veselili. In prav je tako. Življenje mora teči dalje. Zdenka - z nasmehom na ustih, z jokom v srcu, pospravlja zadnjo maso raguja. Vendar pa, tam gori na hribčku stoji nova tovarna. Res se je moramo še privaditi, a jutri je nov dan... NOVICE IZ PC ARGO IN ZAČIMBA - ŠE ZADNJIČ Miki ponosno drži v roki zadnjo pločevinko raguja. V njej so ta hip strnjeni vsi lepi spomini na delo v ARGU. In tako bo poslej, lepi spomini se bodo preselili z nami, drugačni pa naj ostanejo za vedno tu. V trenutkih, kljub dobri volji, ni šlo brez otožnosti. Zadnje druženje na tem delovnem mestu je marsikomu orosilo oči, a kot že rečeno, jutri je nov dan! Nov dan pa prinese nove upe, nova veselja in... Skupaj z argovci se je družila še zadnji dan v ARGU: Dragica Mekiš PC Začimba zadnjikrat: prvi stroji so odšli. INFORMATIKA HROŠČI, VIRUSI IN DRUGA INFO-FAVNA NFORMATIKA V aprilski izdaji glasila "Naš Glas" vam bomo poskušali prikazati oz. opisati naslednje : • prvi del članka bo namenjem novostim, ki so bile prikazane na največjem sejmu informatike v svetu, to je na sejmu CeBit 2001 • v nadaljevanju bomo prikazali izsledke testiranj drugega predstavnika malih "Handheld" PC-jev z imenom HP Jornada 720 • zaključek pa bo posvečen enemu od trenutno perečih problemov, s katerimi se ukvarjamo, in to so računalniški virusi Povzetek novitet s sejma CeBit 2001 Največji računalniški sejem na svetu, CeBit, je vsako leto znanilec tehnologij in rešitev, ki prihajajo na tržišče v bližnji prihodnosti. Letošnji je potekal v znamenju mobilnih rešitev in komunikacij, s katerimi naj bi proizvajalci prebrodili težave, ki tarejo računalniško industrijo. Letošnji CeBit je potekal v znamenju mobilnega računalništva (predvsem ročnih računalnikov) in brezžičnih komunikacij. Ročni računalniki so bili v ospredju prav pri vseh proizvajalcih, od tistih že uveljavljenih do nekaterih povsem novih. Na prvem mestu je podjetje Palm, ki je na sejmu predstavilo nova modela M105 in M505, slednji pa se lahko pohvali z barvnim zaslonom z novo tehnologijo (refleksivni zaslon), kljub majhnim meram, primerljivim z dosedanjim modelom Palm V, pa je zmog- ljivejši in precej bolj razširljiv. Palm je na vso moč podprl razširitvene kartice (za zdaj le pomnilniške) tipa SD, ki so dimenzijsko najmanjše, obenem pa tudi najcenejše. Videti je bilo tudi nove Handspringe, vključno z lahkim modelom Visor Edge, ter Sonyjev Clie. Med računalniki z Windows CE sta nekaj novosti prikazala Hevvlett-Packard (model Jornada 525, doslej najcenejši barvni HP-jev ročni računalnik, Jornada 710, novi model s tipkovnico) ter Compaq (iPaq PocketPC s kar 64 MB RAM), svoj vstop na to področje pa je napovedal tudi Fujitsu Siemens, ki bo svoj model predstavil poleti. Drugje kazali zgolj prototipe. Podobno velja za ročne računalnike, ki naj bi uporabljali za delovanje Linux (Acer, Sharp ...). Kot kaže, razvoj še poteka. Mnogi čakajo na Toshibo, ki se menda ukvarja s prototipi z vsemi tremi glavnimi platformami (Windows CE, PalmOS, Linux), dokončna odločitev pa še ni padla. Tudi HP razmišlja o ročnih računalnikih, ki ne bi uporabljali le Windows CE. Na CeBitu 2001 pa so poleg ročnih računalnikov dvoma pritegnile brezžične in mobilne komunikacije. Vsi glavni ponudniki mobilnih telefonov (Nokia, Ericsson, Motorola) so prikazali nove modele, med katerimi sta dve glavni novosti - podpora za hitrejše prenose podatkov GPRS ter brezžične komunikacije z drugimi napravami prek vmesnika bluetooth. Ročni računalnik H P Jornada 720 Ročni računalnik HP Jornada je dovolj majhen za vsak žep. S priloženo baterijo lahko nemoteno delate več kot 8 ur, če vaše delo zahteva daljše delovanje, pa razširitvena baterija omogoča nemoteno delo do 24 ur brez ponovnega napajanja. Poleg ostalega omogoča hiter prenos podatkov z vašim namiznim PC-jem, za kar pa je potreben ustrezen program. V verziji, ki jo imamo na testiranju, so bili že instalirani in delujoči vsi office produkti (Pocket Word, Excel, PovverPoint, Access) ter vsa orodja za komunikacijo z zunanjim svetom (modem z hitrostjo do 56 kbs, Outlook produkti, kot so lnbox, Internet Explorer,..). V računalnik sta vključena mikrofon in zvočni predvajalnik, tako da si lahko posnamemo razne pogovore in jih kasneje v miru poslušamo. Omogoča tudi instalacijo ICA - vmesnika, s katerim lahko dostopamo do vseh Droginih poslovnih aplikacijah. Računalniku je priložena dodatna HP programska oprema, s katero se lahko npr. izračuna mesečne anuitete bančnih plačil itd.. Značilnosti, s katero a prednjači na svojem področju pa je ekran na dotik oz. izbor preko peresa. Preko njega lahko uporabnik brez težav dostopa do žel-jenih programov, ker je operacijski sistem ( beri Windowsi), s katerim razpolaga HP zelo podoben operacijskim sistemom, ki delujejo na navadnih računalnikih. Povzetek: Računalnik Hevvlect Packard 720 je predstavnik rastočega trga ročnih "Handheld" računalnikov. Uvršča se v segment računalnikov predvidenih za vodilne delavce, saj je s svoji- INFORMATIKA mi lastnostmi in možnostmi lahko zelo učinkovita zamenjava za ostareli način zapisovanja povzetkov sestankov, domenkov, v skrajnem primeru pa se ga lahko uporablja tudi kot zamenjavo za navaden osebni računalnik. Lastnosti računalniških virusov Še pred nekaj leti so se uporabniki računalnikov z virusi okuževali večinoma s prenašanjem disket in s kopiranjem datotek v krajevnih omrežjih. Danes potekajo glavne poti za širjenje virusov po internetu. Nekateri virusi so le nadležni, drugi pa so za delovanje računalnika in podatke na diskih prav neverjetno nevarni. b€fcUNC£. a\ČAK:W6) ^R\ST\7AKJ y*MAft ^\ca TfcUOGtNA lCnfcAUTA- nv5>c€ v IgftAtLO NASLOV 3VINMC. >OVWl Anton nanut 2 & & 05>6H>N\ 'ž.AlMt.K. AW£0.\VO OJfc*_V*,tQ_ At>Ufc>} n*ao>An^i sovi^ctsim NOC^o tvvt n TA?, cu^ fel£.Vl** N0kCl3 NA?A PfcVfcCA HOR.VAT Ntu.OAlsQA TOVAUNA V > n Ah unO pnckG.a»»0> ---- Ov^M. tao. oxn NtOMfcltMO TQAWnc J>Al-}S£ Č-ASONJNO Ofcoo^c. »UlAjfeC IKVČ. tcvo i>e 7AVJft.VttA 0*LAb\NA, fc.AN«N •jAic^ce LCTOVV^Ct P&A ©PAT13I 01AJVAU) S VPVjttc.K\ OUHl G,fcOMtT~ UVC &TkOPfcNA AU KOfcIOA £>NOV 6**bSttO ?lM' i>*OL LVJ«.*. TUO.k.0 CUCOlK^OA) b€L T6.DKJA. U^A^v. VUUAN VIL C.fcX*. 6t*N fcl> f»lamctoV VO^AtoKO ?©W>Č.iLO V\OA NAfcA TV NOMINAtUdA (AlfcNlCA^ AFftlC^A 'JiAltf.OVMA s^virt rvA PttfcafeftNO-»/A PCV€*\ S>IMON UVJTATL --------- HO fr M) OlcZj« »Afcfc b«. Mj&NO AmmfcO NAiSl B\fcu^aK\ &AMO- SitW3WWJE.C HtTQ.O£>T-na TemA top-5vo Dn-obvi. »\ caKv AAtt-\ Rt h) 13 NAT&13 t*tX>Q6K> PfeATfeLn Cfc§^>£A^ »\ ca*:©W^ rJGC-ATWH( ViA(L£X - 10^ NAtk MOviN AR IN TV UU.fcDNVWs IH«. ttt.VC.€. ‘ M" UlMSlO HllNV ^>OCr IN I>V3H ^»eCK.0 HCčfeKA PU.lTl.UUW UON} CjfcJ^A v" 5vic\ ANttN WI>N\K, ObNOVNA Soua VLOŽNA PuutNTN& kNbONUJV 5** CJTDU. V MAULM SV)Nt>SsU£M OTOC^VJ J MA«MX>M* &U.I Pt*AT. (aoabAt^ »1 ČUK-VOLt fiF MWC Cfc> \&Wl tvJV£»AW OfcNA ©fcUlCft REŠITVE KRIŽANKE ŠTEV. 3 - MAREC 2001 KOBRA ALAIN ANANAS AC KL DROGA MRENA ETUI ALEŠ MIGRENA ALKA ATO SABA TAN JA AL RAPORT ILOVICA INJE CIK SONAR EJ AJA SLEPAR ARKA KOMA RN RD ING AKCIJA ODEON KARMEN FARSA Geslo: DROGA MUESLI S SADJEM Število prispelih rešitev: 53. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda Vlatii, Tjaša Ulčar lesih In Ingrid Grižonič. 1. nagrado 4000 SIT prejme SREČKO HORVAT, Križevci 54, Križevci; 2. nagrado 3000 SIT prejme DANICA KOSMAČ, Rozmanova 30,6330 Piran; 3. nagrado 2000 SIT prejme BOGDANA ŠVAB, Kozina, Tublje pri Hrpeljah 38. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 14. maja, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 4”.