"Amerikanski Slovenec" dela že • 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ŠTEV. (NO.) 1 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 4, 1944 LETNIK (VOL.) LIII Ruske čete prodrle do Poljske BERUN ZOPET NAPADEH; NEMŠKAJfORALA PADA London, Anglija. — Ruske armade so vrgle Nemce v severni Ukrajini nazaj zadnje dva dni za skoro 25 milj. V nedeljo večer so bile ruske čete samo še 10 milj oddaljene od predvojne poljske meje. Rusi pritiskajo z veliko silo na 200 milj dolgi fronti. V ponedeljek /Utro so ruske čete že napadale umikajoče Nemce pri Olevsku, ki je zadnja postaja pred poljsko mejo, oddaljena samo 7 milj od meje. Poročilo iz Moskve oznanja, da enkrat v ponedeljek ali v torek bodo ruske Čete že v Poljski, kar bo velik dramatičen dogodek za junaško rusko vojsko, ko bo vrgla po dveh le- tih in pol hudih bojih sovražnika preko meje. Na severu v okolici Vitebska divjajo tudi neprestani boji in zgleda, da Nemci ne bodo vzdržali dolgo. V baltiških državah so nemške vojaške oblasti ukazale z novim letom popolno zatemnitev vsako noč, kar je zna-(Dalje na 6. strani) ZA MEDNARODNO STABILIZACIJO VALUT TURKI OBJAVILI SVOJ NOVOLETNI SKLEP Ankara, Turčija. — Turški ministerski predsednik Sucru Saracoglu je podal za novo leto v svoji poslanici izjavo, da bo Turčija skušala z vsemi močmi ohraniti svojo nevtralnost v tej vojni. Obenem pa je povdaril, "da vojna zlomi tiste, ki se je bojijo in pred njo izbegavajo. Zato ima Turčija še vedno mir, ,ker Turčija se vojne ne boji in smo na njo pripravljeni, zato smo ohranili domovino pred ognjem vojne. S tem stališčem bomo nadaljevali tudi v bodoče." Navadne je tako, kadar začno kaki državniki podajati take izjave, so njih dežele prav ; blizu konflikta. Tudi Turčija je pred pragom vojne, skuša pa dobiti le zagotovila za nagrade za njeno sodelovanje v vojni. TEŽAVNA POT = Amerikanski Slovenec pq^icranr Jja buy MM Mirn jtjtj *TAR Mfi&mSn KUPUJTE VOJNE BONDE1 New York, N. Y. — Prihodnji mesec se bo vršila v Združenih državah tretja konferenca združenih narodov, ki vodijo borbo v tej vojni proti osišču, glede ustanovitve mednarodne ustanove, katere delokrog bo skrb za mednarodno stabilizacijo valut po vojni. Združene države JffV ia j in p^ ločujoči faktor v svetovnem gospodarstvu. Razbita Evropa se bo mogla gospodarsko obnoviti edino z gospodarsko pomočjo Amerike. Zato-bo morala Amerika tudi skrbno sodelovati v tem da Evropa, kakor tudi drugi deli sveta dobijo po vojni stabilno in kolikor mogoče zdravo valuto. Ameriški in angleški finančniki delajo na načrtih, kako postaviti valute raznih držav v svetu na zdravo stabilno podlago. V načrtu je ustanovitev mednarodne rekonštrukcije gospodarske banke. Delež v tej mednarodni banki bo dovoljen vsaki deželi. Na podlagi narodnih dohodkov vsake dežele bo določena višina njeni valuti. Ta mednarodna rekonštrukcijska ustanova bo tudi pazila, da med nca^T ^ I f\ m i K/v * ena-i n n wvactCftni *nv Uxr HCVaMTlf? ^jC^jJtF' darske konkurence. Ustanova bo dalje skrbela, da bodo vsaki deželi na razpolago posojila za razvoj industrije in njenega gospodarstva. Ta posojila bodo dovoljena do višine, katero bo dovoljevala zdrava gospodarska podlaga in sposobnost ta- j kih dežel. Edino na ta način bodo rizike preprečene, v kolikor) bodo gospodarstva takih dežel pod kontrolo mednarodne re-konštrukcijske banke. Glavna arhitekta v izdelovanju načrtov za poslovanje in ustanovitev take mednarodne banke sta Lord Keynes, eden prvih gospodarskih svetovalcev angleškega finančnega mini-sterstva in Harry D. White, pomožni zakladniški tajnik Zdr. držav. KAJ MORE NAPRAVITI ROOSEVELT ZA POLJAKE Washington, D. C. — Poljska zamejna vlada v Londonu in mnogi poljski voditelji v Zdr. državah so domalega obupani radi izrednih razmer, ki so nastale za Poljsko. Te razmere za Poljake niso prijetne. Toda težko se pa bodo tfe razmere za Poljake izboljšale, vsaj tako, kakor želi zamejna vlada in pa poljska aristokracija, kolikor jo je še ostalo. Po podpisu češko-ruske pogodbe je češki predsednik Be-neš sam povabil Poljake, naj pristopijo k pogodbi in podpišejo enako pogodbo z Rusijo. Tako bi nastala res neka močna trozveza proti nemški nevarnosti, ki se zna čez dolgo bodočnost zopet pojaviti. Poljska zamejna vlada tega povabila ni sprejela nič kaj prisrčno. Ministerski predsednik Poljske za-mejne vlade, Mikolajčik, je sklenil obiskati Združene države, upajoč, da bo tu našel pomoč proti ruskim načrtom glede poljskega ozemlja. V Londonu je že trkal na Chur-chillova vrata. Opravil menda ni dosti. Kako bo opravil v Wa-shingtonu? Poljaki bi radi vse ozemlje, ki so ga imeli pred to vojno. Rusi pa radi varnosti zahtevajo Belo Rusijo, baltiške države in še nekatera druga ozemlja, čemer se Poljaki upirajo. Mikolajčik upa na Roosevelta. S tem upanjem pa najbrže mnogo ne bo. Stalin je moral brezdvomno povedati Churchillu in Roose-veltu v Teheranu, kaj so njegove zahteve v tem oziru. Ne Churchill, ne Roosevelt mu nista mogla ugovarjati, kajti Rusija nosi do 90% žrtvovanja v krvavi borbi proti Hitlerju. Politični opazovalci so mnenja, da bo Roosevelt svetoval Polja-' kom, da ijaj se prepuste s zaupanjem Stalinu in da bo tako , najbolje. Vsak odpor, kakor-šenkoli bi položaj za Poljake le samo poslabšal'. , VATIKAN NAJ BI POSTAL MEDNARODEN, SE SUGESTIRA Mr-?H!!«BiW-it.-> ■• - . - • Alžir, Afrika. — Francoski list "Soir Algiers" razpravlja v svojem uvodnem članku glede vatikanske države in sugestira, j d® TISJTK tljtlf twttdfij pO- i polnoma razmejil od italijan-1 ske države in naj bi dobila popolni mednarodni statut. Vatikanska država naj bi imela svoboden dohod do morja. Tako bi v bodoče'Vatikan res v vsakem slučaju posloval neodvisno od italijanske države. Članek dviga zanimanje med katoliškim svetom. Kaj bo o njem izrekla Sveta stolica seveda še ni zna-; no. Sodeč pa po slučajnostih, ki i jih je imela vlada katoliške cerkve z italijansko vlado tekom i obstoja fašizma, bo bržkone to j idejo pozdravila. -o- ČETNIKI ZAPUŠČAJO MIHAJLOVIČA London, Anglija. — Poročilo iz Jugoslavije omenja, da se je več tisoč Mihajlovičevih četni-kov pridružilo maršalu Tito. Kampanja proti vladi v Kairo in proti Mihajloviču uspeva, pravi poročilo. V Jugoslaviji se zadnje čase godijo vsekakor čudne reči. Enkrat barantajo z Italijani .enkrat z drugimi. Pač nerazumljiva politična godlja. -o-- CHURCHILL ŽELEL STALINU BOŽJI BLAGOSLOV London, Anglija. — Londonski listi so zadnji teden objavili dogodek, ki se je baje dogodil v Teheranu, ko se je Wia-< ston Churchill poslavljal od Jožefa Stalina. Ob slovesu je Churchill stisnil z obema rokoma Stalinovo desnico in dejal: "Z Bogom maršal Stalin in Bog Vas blagoslovi!" Kako se je Stalin počutil ob tem pozdravu poročila ne omenjajo. o-- BUS IN AVTOMOBIL KOLI-DIRALA; 3 MRTVI Chicago, 111. — Na novoletni dan se je dogodila na Roosevelt Rd. in Highland Avenue v Oak Parku velika nezgoda. Avtomobil se je zaletel v bus, ki je vozil delavpe vojne tovarne domov z deta. Zalet je bil tako silen, da so trije potniki bili na mestu ubiti, 11 pa težko poškodovanih. Ta prizor kaže, po kakih strminah se morajo plaziti ameriške čete. ki se borijo proti nazijem v gorovju Venafro t Italiji. Takoj na drugi strani obronka so sovražnikove vrste. Amerik an ci si spotoma postavljajo "filna podstrešja, ki bodo morala zadostovati, dokler ne preženejo sovražnika ix KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Vladne angleške oblasti objavljajo, da je bilo v zračnih napadih od strani Nemcev na Anglijo ubitih v prvih 11 mesecih tega leta 2.347 ljudi v Angliji. Ranjenih pa 3,421. V letu 1942 pa je bilo 3,112 ubitih in 3,948 ranjenih. — Washington, D. C.—Predsednik Franklin D. Roosevelt je koncem zadnjega tedna obolel na prehladu. Njegov osebni zdravnik podadmiral Ross T. Mclntire je odločil, da mora ostati predsednik par dni v postelji. Vsa posvetovanja, ki so bila določena s predsednikom so odložena za nedoločen čas. — Moskva, Rusija. — Na starega leta večer so prvič proizvajali po gledališčih in drugih javnih prostorih novo rusko državno himno. Do predkrat-kem je bila v Rusiji v veljavi himna internacijonale. Ko je pa Rusija uradno likvidirala ko-minterno, si je izbrala zdaj tudi drugo novo državno himno. — London, Anglija. —— Radio poročilo iz Inštabula omenja, da je madžarska vlada odredila generalno mobilizacijo. 2e pred božičem pa je vlada ukazala, da moški med 18 in 60 letom ne smejo nikamor iz dežele. — Buenos Aires, Argentina. — Ramirezova vlada v Argen-tiniji je izdala odredbo, s katero se imajo v Argentiniji razpustiti vse politične stranke. Vlada navaja razloge za ta korak, da bo s tem uničila v Argentiniji koruptivnost političnih strank. — Alžir, Afrika. — General Henri Giraud, vrhovni poveljnik Svobodne francoske armade je v svoji novoletni poslanici na njemu podrejeno vojsko pristavil tudi to-le': "Leto 1944 bo leto osvoboditve tur. Maček poslan ▼ koncentrat cijsko taborišče i London. —^ž jugoslovanskih irov prihaja vest, da je prvak Ktrvaške kmečke stranke, dr. flat ko Maček, moral zapustili svoje posestvo v Kupincu. Nem-«i so ga baje prepeljali v zlo-flasnp koncentracijsko taborile Jksenovac, kjer se nahaja pod aemškim nadzorstvom, i Znano je, da je že na tisoče jugoslovanskih patriotov poginilo v tem taboru. v --o- Demonstracija v Jugoslaviji * Zurich, Švica. — Govoricfe, dfi bo kralj Peter v kratkem prispel v Dalmacijo, so izzvale po Jugoslaviji tekom božičnih djii demonstracije proti kralju. V mestu Splitu so baje vse na okrog trosili letake proti kralju ix» v prid Titu. * - —o- Nemci zapuščajo Minsk ' London. — Nemci so baje Že zpčeli evakuirati Minsk, prestolnico Belorusije, ki je bil nemški administrativni center okupacije od začetka vojne s^m. t Ogromno število nemških na-siljencev in uradnikov, ,ki šo bežali iz okrajev Harko^i bi Kijeva, čaka zdaj v Minski*jia prevoz nazaj v Nemčijo. SAMO PAR STO Baragovih Pratik za prihoda j 4 leto je ie na rolo. Kdor jo ie nima, naj zdaj hiti. da ne bo prepozen a naročilomi ■ , 'BARAGOVA f PfiATIKA" t za prestopno tetp 1944 Letos je povečana n celih 32 llrani. Krasno ilustrirana s mno. fimi različnimi slikami. Povesini del je nadvse zanimiv, kakor tudi «ia druga tsebina. Praiika stane letos s poštnino 40 CENTOVp^ Mr Pordrf 4» v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA * * Cennak Hokd. CHICAGO (K. ILL. j Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 4. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC I Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak torek in petek Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto______.________________________$4.00 Za pol leta ___________________________2.00 Za četrt leta __________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Erropo: Za celo leto__________________________$4.50 Za pol leta__________________2.25 Za četrt leta_______________________ 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday _ Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year--------------------------------$4.00 For half a year_____________________ 2.00 For three months _____________________ 1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year______________________$4.50 For half a year_________________________ 2.25 For three months —.................... 1.50 Dopisniki so prose ni, da dopise pošljejo vedno malo prej«, kakor zadn)e ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morejo bili dopisi v ured- j ništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. N0V0LET0 Praznik Novega leta je jako pomenljiv praznik. Prvi dan v letu je in krščanski svet ga proslavlja s pomenljivim praznovanjem. Ta dan so v starih časih praznovali prav za prav kot Marijin praznik, kajti on poveličuje v prvi vrsti Marijino materinstvo . Papeži so v stari dobi ta dan ma-ševali v najstarejši Marijini rimski cerkvi onkraj reke Ti-bere, ki jo je že v tretjem stoletju blagoslovil papež Sikst. Na tem mestu je zavrel pod vlado cesarja Avgusta vrelec olja, ki se je stekal v Tibero. Krščansko ljudstvo je videlo v tem vrelcu podobo Kristusa-Mazil jenca in je tam zgradilo cerkev v čast Matere Božje. Katoliška cerkev je Marijino materinstvo vsikdar posebno častila. V molitvi "Češčena Marija" poživlja Marijo kot "mater božjo", naj za nas prosi. In v litanijah prosimo Mati Kristusovo, Mati milosti božje, Mati prečisto, brezmadežno, nedolžno, deviško, ljubeznivo, čudovito, Mati dobrega sveta, Mati našega Stvarnika in Mati našega Od-rešenika, naj za nas prosi. V petem stoletju so hoteli krivoverei nestorjanci, kakor v novejši dobi luteranci, vzeti Mariji ta častni naslov. Zbrali so se katoliški škofje v Efezu in s škofi je prišlo veliko ljudi, ki so pričakovan s krajno napetostjo, kaj se bo sklenilo. Nikdar se ljudstvo za drug nauk ni tako zanimalo, kajti vedno je katoliško ljudstvo ljubilo in častilo Mater božjo. Zvečer so prišli škofje s posvetovanja in naznanili so sklep: Marijo imenujemo po pravici "božjo Mater". Tedaj se je ljudstvo silno razsveselilo in je z bakljami spremljalo katoliške škofe v njihova stanovanja. Pa ne samo katoliški svet, pač pa ves krščanski in tudi drugi svet čuti do novoletnega praznika neko posebno spoštovanje. Že razum sam jih uči, da je treba začeti Novo leto s prvim dnevom v letu na poseben način, če hočemo, da bodo naši sklepi in načrti, ki jih navadno delamo ob tem prazniku, res rodili kaj sadu. Nekrščanski svet pa seveda doživlja Novo leto le kot prvi začetni dan v novem letu. Njim je ta dan le mejnik v času, ko jenja in se konča staro leto in se začne novo leto. Dasi izgleda in mnogi trdijo, da jim ni novoletni dan nič več kakor to, pa vendar prihajajo iz njihovih ust bolj iskrena voščila, bolj prisrčna ob tem dnevu, kakor drugokrat.. Tako nehote vpliva novoletni praznik tudi na druge, ki ga ne praznujejo radi velikega duhovnega pomena, ampak le kot dan, ki je nekak mejnik med leti in časom. Ob letošnjem Novem letu je svet politično in drugače vsestransko tako silno razburkan, kakor morda še nikoli v zgodovini. V strašnem klanju je soudeležen skoraj ves svet. Malo je hiš, ki bi ne doprinesle take ali take žrtve v tej veliki borbi. Težko je dvigniti v teh upanje na srečno in boljo bodočnost. Le krščansko prežeti ljudje morejo razumeti na podlagi velike krščanske filozofije, da srečnejše in boljše bodočnosti ni brez trpljenja. Težko je to doumeti, dasi je čista resnica. Kakor se zlato očiščuje v ognju, prav tako mora tudi človeštvo čestokrat skozi hude ognjene preizkušnje, da pride do boljše bodočnosti. Tako je tudi s sodobnim svetom. Po vseh delih sveta divjajo krvave borbe med silami demokracije in silami tiranstva. Visoke bodo žrtve, visoka bo cena za svobodo, a borci slednje bodo zmagali in po zmagi bo zasijalo svetu in narodom novo lepše sonce. Upanje je veliko, da bo marsikje to sonce posijalo že v tem letu 1944 in na podlagi tega upanja lahko izraža- 1 mo naša novoletna voščila, da bi bilo to leto srečnejše in lepše, kakor so bila dosedanja leta v tej strašni borbi. To upanje se more uresničiti pa edinole z močnim zaupanjem v Boga, ob goreči molitvi in prošnji, naj se usmili sveta in da milost pomirjenja vsem, kateri so podlegli jezi in srdu, ki niste čednosti krščanstva. Le v takem močnem zaupanju v Boga bo Ljubezen nadomestila zlo voljo z dobro voljo, kateri bo sledil mir in sprava. V tem duhu tudi list "Amerikanski Slovenec" kliče svoj novoletni pozdrav vsem svojim prijateljem in vsem našim rojakom po Ameriki. Blagoslovljeno, srečno in uspešno novo leto vsem! Proč z vsako slabo voljo, proč s prepiri, ker ti ne koristijo nikomur. Presojajmo razne! zadeve in vprašanja razumno, nesebično, pravično in pošteno. Bodimo tolerantni v izražanju, upoštevajmo mnenje bližnjega v gotovih zadevah in nikar si ne predstavljajmo, da imamo sami mi, pa mi edino prav, drugi pa nikoli ne. Takih ljudi, da bi imeli v vsem vse prav, na svetu ni. Vsak nekaj ve, vsi ljudje pa vse. Bodimo nosilci Dobre volje in na svetli bo več miru, katerega je svet v današnjih časih tako silno potreben. Bratje in sestre Slovenci sirom Amerike, blagoslovljeno, srečno in zdravo Novo leto vsem in Bog z vami! SPlfisi IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV Priebcuje'Mrs. Jennie Keber Waukegan, III. j Odlomke iz pisem nekaterih vojakov iz naše naselbine objavljam, da si bomo lažje predstavljali v kakih razmerah žive naši fantje, ki so bili poslani prek morja, kaj delajo, kakšne prijetnosti in kakšne težave imajo in kaj jim je na srcu. Zadev, ki se tičejo le domače družine ali ožjega kroga prijateljev in znancev, seveda ne ome-jnjam. Navajam le stavke, ki vsebujejo kaj takega, kar bi moglo zanimati širšo javnost. Danes bomo brali, kaj piše Joe Habjan, katerega starši, Mr. in Mrs. Joseph Habjan, živijo na 1211 Jackson St., North Chicago. Kakor sem ž<_ zadnjič poročala, sta se Joseph Habjan in Fred Zalaznik po naključju sestala v Afriki septembra meseca, pa ne za dolgo. 30. avg., 1943. — Dobil sem malo odmora in sem se podal v i sosednje mesto. Tam sem videl I francosko govorečo filmsko 'predtsavo, ki mi pa ni ugajala in je nisem razumel. Nato smo si pa s tovariši privoščili izvrstnega grozdja in melon, pa tudi malo sladoleda in torte, kar je oboje imelo jako čuden in nič kaj prijeten okus. Tile Arabci nam prav dobro zaračunajo vsako trohico. Imajo veliko vina, ki je silno močno. Pokusil sem ga, piti ga pa ne morem, ker bi se že po enem samem kozarcu gotovo ves svet začel vrteti pred očmi. Za vino mi sploh ni. 12. sept. — Danes sem prejel pismo od doma, ki je bilo odposlano 9. avgusta. Četudi sem ga prejel tako pozno, sem ga vendar prebral z največjim veseljem. Predstava na Weiss Fieldu je bila gotovo prav zanimiva, toda tukaj imamo toliko vsega, da ko pridem domov, prav gotovo ne bom hotel iti gledat nobeno predstavo, ki bi me spominjala na vojno. Nikar ne bodite v skrbeh zame. Počutim se dobro, hrane dobimo zadosti. Vsako nedeljo grem v cerkev. 28. sept. — Zadnje dni smo bili na poti in smo končno prispeli v izredno krasno tabori-1 sče. Okolica je zelo lepa v vsakem oziru. Tudi kopališča imamo blizu. Vreme je še zadosti; hladno in hrana izvrstna. Kaj . boljšega naj še človek pričaku- | je v Afriki? Potovanje v to taborišče je bilo za nas vse kaj prijetno. Vlaki so bili veliko 1 boljši kakor na zadnjem potovanju. Tudi več prostosti smo imeli. To se pravi, smeli smo kupovati .različno sadje od Arabcev, zamenjavati naše racije za britiške C racije, itd. Racije, ki i jih dobimo kadar smo na potu. so dobre, vendar čez nekaj dni se jih človek naveliča in bi imel rad kaj drugega. Tudi smo si kupili več jajc, ki smo si jih ne-■kaj spekli ali spražili, nekaj pa skuhali; so imela še precej dober okus, sicer sem pa vedno bolj privajen na vse. 1. okt. — V tem taborišču sem se po naključju sestal, s svojim starim prijateljem Fre-dom Zalaznikom. Pri umivanju sva se slučajno videla. Nekaj časa sva gledala drug drugega, ne vedoč, ali sanjava ali je res-^ i niča, potem pa sva zletela skupaj. Oba sva bila srečna. Včasih je ta svet zares neizrečeno majhen, največkrat je pa vse preveč velik. Tukaj nam dajajo j prav dobro hrano. Italijanski u-jetniki so naši redni kuharji, zato nam ni treba nikoli oprav- j ljati kuhinjskega dela. 7. okt. — Bil bi že preje pisal, ko bi ne moral . . . Kolikor bolj spoznavam Afriko, tolikor manj mi ugaja, ker ... (V tem pismu je vojaški cenzor skoraj vse počrnil.) 12. okt. — Nimam prilike, da bi tolikokrat pisal, kakor bi rad, ker smo zelo zaposleni, na drugi strani mi pa ravno ta velika zaposlenost ugaja, ker tako čas hitreje poteka. Kolikor j bolj bomo ' izvežbani, toliko boljše bo, ko pride klic. Ko so | me vzeli k vojakom, sem si mislil, da bodo na izgubi z menoj, zdaj se mi pa zdi, da ne bodo. Na marsikaj sem se že privadil in v marsikaterem oziru sem se | spremenil in zdi se mi, da bom j precej drugačen kadar pridem spet domov, kakor bi mogel biti, ko bi ne bilo koristnih izkušenj pri vojakih. Zmeraj mislim na dom. Zavest, da doma-!či čutijo z menoj, me dela srečnega. 3. nov. — Glede denarja nisem v stiskah, ker ni nobenega prostora, kjer bi ga mogel zapraviti, oziroma mi ni za to, da bi ga zapravljal. Nikar mi ne pošiljajte kakšnega denarja, toda kaj svojevrstnega za že-i lodček pa bi se mi prav gotovo prileglo. 4. nov. — Vedno me sprašujete, v katerem afriškem pristanišču se nahajam. Več ne morem povedati, kakor to, da se nahajam v Severni Afriki. Ni še dolgo, kar ste se vsi doma norčevali iz mene, ker so mi tukaj na kratko postrigli lase, četudi me niste nikoli videli, kako sem cedaj izgledal. Priznati moram, da so mi takrat porezali lase precej v živo, toda zdaj so spet porasli in se spet kravžljajo še lepše kakor prej. Poveljnik naše kompaaije bi zopet rad, da bi se dali vsi na kratko ostrici, toda naj me koklja brcne, če ga bom glede tega ubogal. Ko bi kratki lasje kaj pomagali, da bi mi preje dobili vojno, bi si jih dal takoj ne samo na kratko ostriči, temveč prav do kože obriti, drugače pa ne. Zmeraj gledam na to, da sem opravljen kar najbolj lično je mogoče, in mislim, da se mi to precej dobro posreči. Sicer pa ne vem, zakaj pišem danes ravno o laseh. Toda cela stran pisma za V-pošto je napolnjena in moram končati. • 6. nov. — Zadnje čase sem začel precej redno dobivati pošto od doma in to je krivo, da, se počutim veliko bližje vsem domačim. Zdaj dobim pisma od doma v roke brez vsakih ovinkov, zato so novice veliko bolj zanimive. Po V-pošti dobim ^pismo v 10 dneh, po zračni pošti pa tudi približno v ravno istem času. j Pvt. J. P. Habjan, 36734260 ! . Co. A Airborne Nvg. Center A.P.O. 700, c/o Postmaster Nfew York, N. Y. Opomba ur.: Izmed vseh dopisov najfaje priobčujemo poročila o naših vojakih. Zdi se 1 nam, da tudi našim čitateljem s tem najbolj ustrežemo. Hvala Mrs. Jennie Keber za poslano, enako pa tudi staršem vojakov j in drugim, ki so ji dali pisma na razpolago, da je lahko poizbra-la, kar je zanimivega v njih za širšo javnost. -o- LJUBLJANČANI VABIJO! Chicago, 111. Slovenski javnosti v Chicago in okolici in sploh po vsem svetu je že znano, da bo "Klub Ljubljana" priredil v nedeljo dne 16. januarja popoldne krasno slovensko igro "Kisle i gobe". Igra se prične točno ob j 3. uri popoldne. Vloge so v rokah naših najbolj popularnih igralcev, kot n. pr. starega Gabrona kmeta bo ! igral naš znani igralec za resne vloge Mr. Nick Mencinger. Njegovo ženo, gospodinjo Gabron-ko bo igrala zelo spretna igralka za take vloge Mrs. Mary Go-lenko. Profesorja na počitnicah bo igral naš ugledni slovenski cvetličar Mr. John Gottlieb. Ta velikega ali prvega hlapca pri Gabronovih, ki je glavni junak v tej igri pa bo predstavljal naš ameriško-slovenski Verovšek, znani Mr. John Gradishar, ki je izkušen in popularen igralec. Prejšnja leta smo ga videli sko-ro v vsaki igri. On je poln humorja in ga ni človeka, da bi ga on ne spravil v smeh s svojimi nastopi. Ljudje, ko so zaznali, da bo igral v tej igri "Kisle gobe" tudi John Gradishar, so takoj povdarjali: Njega hočemo ' pa še enkrat videti! To bodo ' imeli priliko vsi v nedeljo 16. januarja. Drugi hlapec pri Gabronovih pa bo Mr. Joe Oblak, tudi on je dober igralec in bo svojo vlogo najboljše izvršil. Potem ta veliko deklo pri Gabronovih bo igrala Miss Katie Triller iz Whitinga, Ind. Tudi ona je poznana že iz mnogih iger kot%izvrstna igralka, ki svojo vlogo najboljše izvede. Mino, drugo deklo pri Gabronovih pa bo predstavljala naša občeznana priljubljena slovenska pevka Miss Marie Koren-chan. Režiserka ali kapitanka te igre pa je naša znana narodna delavka Mrs. Helena Kušar. Vsakdo, ki se kaj razume na igre ve, da je s pripravami za 'igre veliko dela. Mesece je treba pripravljati naprej, da se poda občinstvu nekaj na odru. "Klub Ljubljana" je med nami I Še edina v tem pogledu aktivna edinica, ki deluje, da slovenskp | življenje med nami še ne izgine. Klub skrbi, da so razne proslave pestre in lepe s tem, da se istih udeležujejo naše žene, dekleta, možje in fantje v narodnih nošah. To je veliko narodno delo, ki je vredno vse podpore. Radi tega že naj bi vsak Slovenec upošteval delovanje Kluba in posetil njegovo prireditev. Poleg igre bo pa program še drugače vsestransko pester in obširen. Začel se bo z narodno himno. Tej bo sledil nastop krožka Slovenske ženske zveze, štev. 16 S2Z iz South Chicage. Nastopile bodo v novih krasnih krojih. Nastopil bo "Prešernov" duet. Potem nastopi zopet krožek Slovenske ženske zveze, iz South Chicage s pevskimi točkami. Posebnost .pa bo nastop štajerskih Slovenk v narodnih nošah. Mrs. Mary Golenko in Mrs. Mary Kovačič bodo pele venček spodnje štajerskih slovenskih narodnih pesmi. Ta točka bo nekaj, kar še ni bilo doslej na našem odru. Za tem bo sledila igra "Kisle gobe". Na programu bodo še druge stvari. Po igri bo večerja. Fini ljubljanski gulaž. Letos ga bodo kuharice pripravile več kakor lani, da ga ne bo zmanjkalo. Kdor pa ni prijatelj gula?a pa mu bodo na razpolago okusne ; krvavice z zeljem. Zraven se bo prilegalo okusno pivo, ali kava, kar bo kdo hotel. 5 Tudi pred-j pustnega peciva ne bo manjkalo, kakor krofov in drugih deli-kates. Ko se bo občinstvo podprlo z dobro večerjo, pa bodo zasvi-j rali godbeniki lepe koračnice, polke, valčke in kogar bo veselilo se bo lahko po ljubljansko zavrtil. Zavedamo se, da živimo v resnih časih. Toda malo veselja v tem predpustnem času ne bo škodilo nobenemu. Pridimo na igro, da ob lepi igri in pestrem programu pozabimo svoje težave za par ur in se poveselimo skupaj na lepi slovenski prireditvi. Ne pozabite nedelje 16. januarja. Cas ob 3. uri popoldne. Ponovno vabimo vse naše rojake iz sosednih slovenskih naselbin kot Jolieta, South Chicage, Waukegana, Milwaukee, Sheboygana in od drugod. Pullman in North Side pa tako spa-data med Chicažane in vse te štejemo za svoje. "Klub Ljubljana" se je doslej rad odzval še na vsako po-vabilo..Bomo videli, kako se bodo zdaj drugi odzvali na njegovo povabilo. Pričakujemo najboljše ! 2eleč vsem srečno zdravo novo leto in na svidenje na prireditvi dne 16. januarja! Ljubljančan. TO IN ONO ČE BO SLO PO SREČI t Armadni trobentač, ki je že leta in leta vsako jutro budil vojake, je debelo pogledal, ko so mu naenkrat dali v roke novo trobento. Ni bila podobna nobeni tistih trobent, ki jih je i imel prej. Ni bila narejena iz medi, ni bila ponikljana, še manj pa posrebrena. Tudi je bila precej lažja. Pritisnil jo je k ustnicam in zatrobil. Glas ni bil slab, četudi je morda nekoliko spominjal na kravje muka-nje. Možu se je začelo daniti. Trobenta ni napravljena iz kovine, temveč iz nekake plastične tvarine. Pozneje se je izka-■ zalo, da je bilo -res tako. Ker je pa znano, da zdaj delajo vsakovrstne stvari iz mleka, je mogoče, da tudi trobente delajo iz j kravjega mleka, zato so fantje svojega trobentača začeli klicati "Sirotka" (Skimmilk). Znano je pa tudi, da so na oni strani luže, v okupirani Evropi, podgane že večkrat snedle gumbe na obleki; ti knofi ali gumbi so pa tudi narejeni iz posnetega kislega mleka. Zato fantje pri kompaniji upajo, da jim ne bo treba tako zgodaj vstajati, kadar bodo poslani prek morja. Ce podgane žrejo knofe, se bo gotovo tudi našla kakšna velika in prav sestradana, ki bo požrla trobento, saj je i ta napravljena iz iste tvarine.' In če bi drugače ne šlo, bodo pa fantje sami prinesli kako tako živalico od kod in jo naravnali ; na pravi kraj. Le smej se, ali pa jokaj, ti ki to bereš, toda ali sam rad vstajaš na vse zgodaj dan za dnevom in v mrzlem vremenu? ! --o- ! RAZNE ZANIMIVOSTI Znotraj v Washingtonovem spomeniku je 900 stopnic. * * Prostost tiska je bila u veljav- i Ijena v Angliji leta 1695. * Želve lahko znesejo 150 jajc v pol ure. * Podpredsednikov, ki so postali predsedniki Z. D., je bilo devet; trije so bili izvoljeni, i šest pa jih je prevzelo predsednikovo mesto, ker je izvoljeni predsednik umrl pred koncem, svojega termina. * V sedemnajstem stoletju so galantni fantje ali mladi možje1 prinašali svojim dekletom ali mladim ženicam rastoče para-j dižnike (tomato plants) kot znamenje svoje goreče ljubezni. —o— j "Amer. Slovenec" je vez, kj j j druži ameriške Slovence od obale do obale. ]: DOGODKI med Slovenci po Ameriki Umrl Chicago, 111. — Dne 24. dec. je tukaj umrl rojak John Re-povš iz 2228 So. Bell Ave., star 63 let. Doma je bil iz Preske v Jugoslaviji. Zapušča ženo, sina in 4 hčere. Pokopan je bil 28. dec. na pokopališču Woodlawn. Iz Argentine Buenos Aires, Arg. — Dne 12. okt. smo položili k večnemu počitku Antona Čebron, doma iz Črnič. Pred 10 leti je prišel v Argentino, toda podnebje ni prijalo njegovemu zdravju. Za njim žaluje žena Amalija, sin Bojan in hčerki Danica in Vida. Nevarno bolan Chicago, 111. — Družina Mr. n Mrs. Joe Oblak iz Winchester Ave. sta prejela obvestilo od vojnega oddelka iz Wash-ingtona, da je njihov sin Anthony Oblak zelo nevarno bolan nekje v pacifiškem vojnem o-krožju. T" • ~ Smrt rojaka Hibbing, Minn. — Tukaj je umrl Jože Lavrič, doma iz Za-i loga pri Moravčah. V Hibbingu je bival okrog 20 let, prej pa je bil v Nevadi. Zapušča brata, v starem kraju pa drugega brata in tri sestre, ako še žive. ! _ Odlična konferenca Chicago, 111. — V sredo ,in< četrtek pred novim letom se je vršil v hotelu Sherman sestanek Katoliške filozofske konference. Otvoril ga je chicaški j nadškof Most. Rev. Samuel A. Stritch, ki je krasno govoril o pravici in miru. Glavni predavatelj v četrtek je bil znani mla-idi slovenski frančiškan iz Le-(mpnta Dr. Ciril Šircelj. * Patriotičen rojak Cleveland, O. — Frank Pau-lin, ki vodi gasolinsko postajo na vogalu St. Clair Ave. in 61. St., je te dni zopet dal nekaj svoje krvi Rdečemu križu. To je bila že njegova četrta daritev. Vsa čast mu! I Vlak ga je povozil Auburn, 111. — Na postaji Alton je dne 22. dec. vlak do smrti povozil rojaka JoKna O-grinca, ki je bil na mestu mrtev. Star je bil 71 let in je bil doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, v St. Louisu pa brata. Mrs. Mary Glavan umrla Cleveland, O. — Okrog 3. ure popoldne v soboto 25. dec., to je na božični dan, je preminila dobro poznana Mary Glavan, rojena Oražem, stara 48 let, ter stanujoča na 828 E. 140 St. Pokojnica je bila doma iz vasi Lipovec, pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajala 30 let in je bila članica podr. št. 10 SŽZ, pri kateri je bila ustanoviteljica in zelo agil-;na, ter društva sv. Jožefa št. ! 169 KSKJ in Oltarnega društva j fare sv. Marije. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dve hčeri Molly, poročeno Sweeney, in Angelo, ter tri si« : nove Edwarda, Corpl. Williama in Josepha, ter vnuka Joseph Sweeney, v stari domovini pa zapušča brata Antona. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. in nato na Calvary pokopališče. Poroka Chicago, 111. — V soboto 8. januarja se bosta v cerkvi sv. Štefana pri sv. maši ob 9. uri poročila Mr. Donato Piscetello in Misp Mary . Luzar, t hčerka Mrs. Lužar iz 1931 W. 22. Pl. Novemu paru častitamo in želimo vse najboljše. Oba nevestina brata sta pri vojakih, njena sestra Helen pa je pri ženskih vojakih WAC. Torek, 4. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 " /OK 9 ; Zapadna 7 win i i Slovanska g DENVER. COLORADO $ Nailer in imenik glavnih uradnik or UPRAVNI ODBOR: * j Predsednik: Leo Jurjovee, 1840 VV. 22nd Place, Chicago, I1L " Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo«, J. Miroslavich, 3360 Vine a Street, Denver, (16) Colo. ? t 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport 111- 4 \ Tajnik: Anihony Jeršin. 4670 Washington St, Denver, (16) Colo. e Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. g \ Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bid«, Pueblo, Colo. | NADZORNI ODBOR: $ Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, (16) Colo, x I 2. nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. * : 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. £ POROTNI ODBOR: & j Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. " 2. porotnica: Johanna V. Mervsr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. £ I 3. porotaik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. * / 4. porotnik: JoeeQh Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland, Ohio. & J S. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago. 111. UEADNO GLASILO: $ •AuatteuU Slovencc". 1849 W. Cjjmak Rd, Chicgo. IU. |j| Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- . i noga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- * inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi £ 1 bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravsika. * Z.J5. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ^ | gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. V s Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku oajbližnjega dru- ^ | itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede s ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila § I in potrebne Hstine, i SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSEO ZVEZO! $ bum *bc mmmmc :«c; mtE »omi Ml vmeamam. OFFICIAL NOTICE OF THE W. S. A. ' The membership of The Western Slavonic Association is lereby notified that the auditing of books, examination of bonds ind other valuable documents shall commence Saturday, Janu- j iry 29, 1944, promptly at 9:00 A. M. at the First National Bank jf Denver. In accordance with our by-laws it shall be the duty :>f the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend. The semiannual meeting shall be called to order at the lome office of the Association immediately upon the completion )f said examination which will be around 2:00 o'clock that afternoon. It shall be the duty of the Supreme President, First supreme Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treas-irer and the Board of Trustees to attend said meeting. All applications for special benefits, if any, as well as all suggestions from the subordinate lodges and its entire member-}hip, should be in the Supreme Office not later than by January 27, 1944. With best wishes for a Happier 1944, we remain Fraternally yours, ....... LEO JURJOVEC, SR., Pres. ANTHONY JERŠIN, Secretary. URADNO NAZNANILO ZSZ. Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom naznanja, la revizija knjig, pregledovanje obveznic in drugih vrednostnih listin se prične v soboto, dne 29. januarja 1944 točno ob deveti uri dopoldne v prostorih The First National Banke v Denverju. V smislu pravil veže dolžnost gl. tajnika, gl. blagajnika in gl. nadzornega odbora, da se udeleže tega pregledovanja. Polletno zborovanje gl. odbora se pa prične v gl. uradu Zveze takoj po končanih revizijah okolu druge ure popoldne istega dne. Tega zborovanja pa veže dolžnost, da se udeleže grl. predsednik, prvi gl. podpredsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik .n gl. nadzorni odbor. Vse prošnje za posebne podpore, ako jih bo kaj, kakor tudi priporočila od strani krajevnih društev in celokupnega članstva, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot do 27. januarja 1944. Z najboljšimi željami za veselejše Teto 1944, ostajava z bratskimi pozdravi Vam udana, LEO JURJOVEC, SR., gl. preds. ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. » V) Dopisi lokalnih jj i\\ društev >\ DR. CLEVELAND, ST. 23 ZSZ Cleveland, O. Naše društvo je na decem-berski seji izvolilo sledeče u-radnike: predsednik John Ka-dunc, podpredsednik Louis Rozman, blagajnik in zapisnikar John Pele; nadzorni odbor: Anton Gruden, Joe Jarc, Theresa Weber; društveni zdravnik Dr. Frank Kern. Seje se vr-še vsako drugo nedeljo v mesecu na domu tajnika. Članstvo je tudi sklenilo, da bo pridobilo za leto 1944 kar največ mogoče npvih članov. Na seji smo se spomnill\tudi na umrla sobrata, ki sta bila v letu 1943 položena k večnemu počitku, Frank Poje in Louis Rozman ml. Bila sta dobra člana in sta vedno delovala za naše društvo. V znak žalovanja smo vsi stali eno minuto. Naj mirno počivata v ameriški zemlji, ki ju je zakrila vse prezgodaj. Vsem glavnim odbornikom in članstvu ZSZ želim srečno in radostno novo leto 1944. John Kadunc, predsednik. -T I ZSZ ENGLISH SECTION ) 1 —————ij Trail Blazers Lodge No. 41 Denver. Colo. We suppose the very poor attendance at the December meeting was due to much illness and the busy time just before Christmas. None of the important and necessary business was transacted for this reason. THE NEXT MEETING WILL BE HELD THURSDAY EVENING. JANUARY 27TH. All unfinished business will be disposed of quickly and promptly, after which officers will be installed and an appropriate celebration and party will be held to round out the evening of entertainment. OFFICERS, and any member who desires, will meet at the home of president Miroslavich. 3360 Vine St.. on Thursday, January 6th at 7:30 p. m. sharp to make all arrangements for the meeting and party for January 27th. It is expected thai every Trail Blaser officer will be 03 hand for this special huddle. The meeting in January will mark our fifteenth (15th) anniversary and we embark on another milestone the largest lodge in the Association as well as the largest in the community among any fraternal societies. We JAPONSKO KOLO Ko so bili Japonci pregnani iz otoka Tarawa. Gilbertsko otočje, so Ame-rikanci našli to kolo med zapuščino. Pvt. L. E. Carlson, na levi, doma iz 1 Cliftona, Kans., in Pvt. C. L. Wood iz Sacramento. Calif., si ogledujeta kolo. I hope to capture the first prize in the campaign just passed. So, we have : cause to "celebrate" and we hope a I larg^ attendance will get together on , January 27th at the Slovenian Hall. Many of our members are away in , the armed forces, and many others are busy on the home front, still .quite a few are ill with the flu, there-j fore, it is evident that YOU Mr. Mrs., and Miss Trail Blazer, who are able, 1 must without fail attend the next I meeting and all those next year to j carry on the splendid work of YOUR LODGE. It is your important duty for your own sake and that of your dear ones to become active for the well being of all concerned. J Better support, unity and coopera-! tion must be given by each and every J member for the very existance and i successful progress of our lodge which has been remarkably maintained by a very small percentage of officers and members. Make it a New Year's resolution that you will in the future do more for the lodge and Association, where j you have a share and investment, j with personal work and helpful j activity. We agree that a great many ' of you in the course of time obtained ; a new member, gave of your time j and energy and otherwise per-| formed some worthy deed for your lodge, but one of your most important duties has been sorely neglected — failure to attend meetings and assist in the operation of the machinery that keeps your lodge ticking from day to day. Think it over. A Happy and Prosperous New Year to all—may it be made more enjoyable by you and you mingling more often in fraternity with your brothers and sisters of the large Trail Blazer family circle. See you : January 27th. 1 Keep up that home front fight and i bring the boys home in victorious peace this year—soon! Buy More War Stamps and Bonds. Somebody's Son and Our Son Dear Friends and Members of WSA: 1 We all know that Christmas is here again, and where are our sons, j When we look at newspapers and we see unfamiliar names trickle in on the casualty lists from overseas. We know some—the names of neighbors ■ sons, boys from our own communi-ities, the chums and companions of our own boys. But mostly they are names from other towns ,other cities. We quickly' glance over the lists and turn to other news. The percentages are low. We breathe a sigh of relief—almost of satisfaction. But within every small percentage on every list is somebody's son. For someone the war is over. For someone's mother, father, brother, wife or sister there can be no happiness in victory. There can be for them no return of the triumphant soldier. The light of a life's ambition extinguished in a brief moment of heroism will burn no more—somebody's son has made the supreme sacrifice. Can this grim business of war give anybody satisfaction? Can any of us feel in its far flung operations a thrill of pride, a glow of achievement? What laughter can we indulge, what joys can we attempt to repeat, what peacetime pursuits can we carry on when in the background are the tears of an unhappy people. The Army and Navy are relatively small in terms of total population. There are many families still which have not felt the pain of personal separation from those loved ones who only yesterday were the smiling happy ! youth of our times. Perhaps they who have not experienced these pangs know little about war. Perhaps they who grapple still for material advantages forget only because they have not yet felt the impact of a world sorrow the inexorable sadness of a nation's role in the terrible houA of destructive war. THE WAR STRIKES AT HOME AS WELL AS IN THE FRONT LINE. Only those who have felt the strain know what it means to read the indefinable word "missing." As haunting thoughs fluctuate from one possibility to another as the unknown fate of a son hovers in the anxious mind of parents or relatives the great cause for which men ofler th^ir lives becomes for the moment obscure the war suddenly becomes personal and poignant. No words can describe the anguish which so intensly grips the family of the soldiers and sailors who have gone to the danger zones. ! No phrases can tell to ethers the suffering that is so bravely suppressed by the mother whose son is away on an unknown errand—as days, weeks 'and months pass by without a message, letter or communication of any kind. For this is a war of human agony whether at the frint or behind the lines. The bombs that fall on the innocent overseas create pain that the news dispatches with their laconic sentences cannot convey to those who do not dwell in the areas affected. The bombs that fall on peaceful firesides in the United States, as the sad messages came in are no less devastating though they leave instead of broken hearts of an American family. ALL OUT EFFORT BY ALL OF US CAN HASTEN THE END. War is a concrete definite human tragedy when it strikes home. ^Tords of comfort are spoken by kindly neighbors and friends. There is the hope to console to alleviate to make the suffering easier to bear. But war brings no consolati6n except one— they who died preferred it that way. They preferred the risks and the chances and the dangers to the relative safety of an assured career at home. They may not have expressed their thoughts in slogans or in the epigrams of a statesman's creed but they said simply to themselves and to others—it is better to die in a common endeavor for a common purpose and in the comradery of others bent on the same mission than to linger f&M^nh t 3 ■ j. wri ^ i- • ■ at home and see the decadent spirit I 3f a once great nation eaten away by its own indifference to the aggression }f foreign foes. War can never be ?xalted as a refining process for the human spirit because we can never justify it except as an act of self defense against a marauder. But sacrifice the risk of one's life to save others can always be extolled. The boy who seeks in peacetime for example to save another from drown- i ing and loses his own life crystallizes j in a second of time the instinct of great character and dignity of great decision made for others. It is almost instinctive in some—its resoluteness 1 comes slowly to fruition in others.' Do we understand what those fine j boys who hŽTve gone forth today to defend us are doing? Do we appre- ' ciate the deeds of our youth who almost with care free gain and smiling' eyes engage in the big adventure that must leave so many of them mo-tionless on the decks of our ships or on the fields of battle. My dear friends if your son is or if he ever comes to be stationed in the Pueblo Air base let him know or let us know so that we can get in touch with him. You do not know hew glad these boys are when they meet some of their friends in a strange town. Our son tells us how the people in Australia are nice to them when they get in port. So let us treat our sons or somebody else's son just like others treat ours, because we all know what they have to go through. The WSA have shown their members that we are right behind them If any of you boys read this article : and you are stationed in Pueblo or in i Colorado Springs you could call me up by Telephone 3425-J or drop me a card and I'll will be glad to call for you and take you out and show you I around. , Let us all do our part and help these boys so they can win this war that much sooner and they will come home again. Wishing you all very Happy New Year. JOE BLATNIK. P. S. Do not forget and get the new members you can in this Campaign or any other time—that will help our boys also. (Editor's Note: The foregoing article was sent in by Mr. Blatnik too late to be published in the December Fraternal Voice. So with grateful thanks we publish it this week. We also thank Mrs. Mary Grande of 653 Elgin Place for an article, and a poem sent in by Frank (Nixie) Mencin from Iceland, which came in too late. Comment on her article will be made in the January Fraternal Voice.) WSA Pinochle League After a short intermission, play will be resumed Jan. 5, 1944. Tournament No. 1 was very interesting, on account of the closeness in standings. At no time was there a big difference between the first and last place 1 teams. The final standings were: W L Holy Rosary .......... 55 49—.529 Trail Blazers ........ 53 52—.510 St. Martins ............ 52 52—.500 United Comrades 48 56—.461 Special Award Prizes Straights—United Comrades, 40 Aces—St. Martins, 23 Kings—Trail Blazers, 25 Queens—Holy Rosary, 21 Jacks—Trail Blazers, 19 Pinochles—United Comrades, 151 Double Pinochles— Trail Biazers, St. Martins, 3 (Tie) High Score—Holy Rosary. 1450 High Bid—Holy Rosary, 420 High Meld—United Comrades, 460 The following participated: Anton Lunka, John Trontel, John Malovrh, Anton Zalar, Anton Jersin, Joe Snider, Joe Perme and John Peketz, representing teams as per standings. George Miroslavich substituted. To date no one has responded about organizing another group. How about it, Gosar, Kukovich, Shaball, Geo. Krasovich, Frank Grande, Frank Lunka, and many others whose names I cannot recall. A. Jersin and I will be glad to get you started into a hot session. What do you say? Never to late to get started. ANTON LUNKA, Sec'y. 1 MEHZ^MElf UŽALJEN PONOČNJAK Polnoč je že zdavnaj odbi-jlo. Žolna kolovrati iz kavarne domov. Pa pride mimo lekarne. Pritisne za zvonec. Nikogar. Pritisne še enkrat. Nikogar, Pritisne v tretje in sploh ne izpusti. Tedaj se zaslišijo koraki, lekarnar pride, ves zaspan, in vpraša, česa bi rad pozni obiskovalec. "Za 10 pentov malinovca." "Kaj?" ga nahruli lekarnar. "In zato se me pre drznete bti-diti iz spanja ob tej pozni uri?" "Še hrulili me boste?" odvrne užaljeno Žolna. "Dobro, grem pa h konkurentu." In od-■ kolovrati dalje. RAZNOTEROSTI PIŠČANCI KOT MARTINČKI - Posebne vrste ptiči žive v krajih ob največji reki na svetu, ob Amazonki. Prav za prav so to neke vrste piščanci. Ko zapuščajo gnezdo, so spočetka zelo nerodni oziroma bi bili nerodni, če bi. "odhajali v svet" po dveh, tako kakor pri nas. Toda ti ameriški piščanci so se menda tudi naučili ameriške iznajdljivosti. Iz gnezda odidejo "po vseh štirih," to se pravi, po nogah in perutnicah. Pri svoji hoji, ko se opirajo na močno razvite perutnice, so kar precej podobni martinčkom. Druga zanimivost teh amazonskih piščancev pa je v tem, da so njihove perutničke oborožene z nekakimi krempeljčki s_ palcem in štirimi prsti. To je nekaka njihova roka, s katero se lahko mali nebogljenčki opri-jemljejo. — Končno pa si ti piščanci upajo tudi v vodo, kjer jim perutnice nič manj ne pridejo prav. Služijo jim kot plavuti. Že takoj ko se zležejo, znajo izborno plavati in jim ni treba še posebne plavalne šole. -o- PRAKTIČNO "Dva dni pred poroko sem izvedel, da izda moja bodoča 50 dolarjev na mesec samo za šiviljo." "Kaj si pa potem napravil ?" "Šiviljo sem vzel." ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Teiak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo. — Joseph Spiller ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stetanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport.—John Kramarich. La Salle, — Anton StrukeL North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drasler in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, ~ Joseph Bre-jar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. G«r- mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank UrajnaT. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Triller KANSAS: -Franklin — John Dobravec. % Frontenac, — Anton Drenik. Kansas City. — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahxnek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit. — Steve Potočnik. Harriet a, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar- •IC" Maniatique, — Anton Kraiovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm. — Frank Laurich in Joseph Gazvoda. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Eveleth, — John Strah in Antonia N'emgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney. — Mrs. Frances L. Udo-dovich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan. — Mary Erchul Virginia, — Angela Schneller. I MONTANA: Butte in Wilkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Mrs. Jennie Okolish. Bedford, — Prank Starec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland. — Za Collinwood. St Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret Pcznič. — Za Newburgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneaut, — Angela Bern*. Lorain, — Justina Paul. Girard, Nile«, Youngstown in vm okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohfin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bcssenrrr, Universal in okolica, —< Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Usenicnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pin tar. Cairnbrook. — Angela Satkovič. Forest City, — Mary Turk. Homer City, — Pavel NovoseL Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučeviek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bah o rich, Mrs. Mary Canonic. Steelton, — Doroteja Dermel. Strabane, Canonsburg in okolica, —1 Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drasler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Van ding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen. — Ciril Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Milwaukee-West Allis, — Mr«. Marie Floryan. WillardL — Ludvik Perušek. 1 WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — Konšt. Podlesnik. Rock Spring«, — Ursula Ivsek. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calit — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Martin Hor-rath. Little Pall«, N. Y. — A mafia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anzlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. Enuxnclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley. Wash. — Mary Swan. MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevzemamo tm vrste ' dela. gradimo nove stavb* I kakorinega koli obtigi. H Sprejemamo velika dela kot I grajenje večjih poslopij, ioL I tovarn. ali kakršnekoli. Ob- IKjE^^B enem sprejemamo tudi I manjša dela. kol popravlja-nje hii in drugih poslopij. I Za nas je vsako delo in na* I rocUo dobrodošlo. Nasvete, proračune in na> črte dajemo na ieljo brex< pŽ^^I^B plačno. Čemu plačujete visoke na« I Jemxdne. Dajte si postaviti BH lasten dom, lastno hišo. kar I napravimo vam mi sa smer- I no nizko ceno. Pokličite na« na telefon I j Calumet 6S70 or 6509 HHH^HIIHH j MARIN KLARICH & SON 'V svojem lastnem uradu' 3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois P Stran i AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 4. januarja 1944 1 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN l Rusko — A. IL Tolstoj Poslovenil — AL BenkoVi« j Ampak poštno smo jih pa naklestili, bog-me, da pošteno! In tudi ujetnike prižene mo v Moskvo! A kar pozabil sem na ujetnike. Ali streljaš z lokom, knez!" - , "Zakaj?" j^*!*1, "Kar tako. Po obedu privežemo Tatarja sto korakov daleč; bomo videli, kdo ga prvi zadene v srce. Ce ga ne v srce, potem to ne šteje. In če pogine, privežemo drugega." . • • Odkriti obraz Serebrjanega se je pomračil. pPM^Ml "Ne," je rekel, "zvezanih ljudi ne streljam." "No, potem mu pa ukazimo, naj beži. Bomo videli, kdo ga prvi podre v begu." "Tudi tega ne storim in tudi tebi ne dovolim. Tukaj, hvala Bogu, ni Aleksandrova Sloboda!" "Ne dovoliš?" je kriknil Basmanov in oči so se mu znova zaiskrile, a očividno se ni mislil prepirati s knezom, kajti naenkrat se je izpremenil in mu rekel veselo: "Ej, knez! Ali ne vidiš, da se šalim s teboj? Tisto o krilu si tudi verjel! 2e pol ure se šalim, ti pa vse, kar govorim, res verjameš. Meni so se slobodske navade bolj pri-studile kot tebi. Morda misliš, da sem prijatelj z Grjaznim ali z Vjazemskim ali z Maljuto. Sam Kristus ve, da so mi kakor bel na očesu. Čuj me, knez," je nadaljeval priliznjeno, "veš kaj ? Pusti, naj se jaz prvi vrnem v Slobodo, jaz ti pri carju izprosim odpuščen je, in ko boš zopet v milosti pri njem, stori ti meni uslugo. Ni ti treba drugega ko carju včasi kaj pošepetati, enkrat o Vjazemskem, drugič o Maljuti in o drugih, pa boš videl, če ne ostaneva sama v njegovi bližini. Jaz že YPW*, kaj mu je treba reči o kom, toda bolje, da to sliši od druge strani. Naučim te, kaj govori, boš videl, da mi boš lahko hvaležen." Čudno je bilo Serebr janemu vpričo Bas-manova. Hrabrost tega človeka in napol izraženo obžalovanje nesramnega življenja sta pridobivali Nikito Romanoviča zanj. Skoro bi si bil res mislil, da se je Basmanov poprej šalil ali pa da je v nejevolji opravljal samega sebe, toda njegov zadnji predlog, ki ga očividno ni stavil v šali, je vzbudil v Serebrjanem prejšnji gnus. "No," je rekel Basmanov in mu drzno pogledal v oči. "Vsak polovico carske milosti, prav? Zakaj molčiš, knez? Ali mi ne verjameš?" - "Fedor Aleksejič," je rekel Serebrjani, prizadevajoč si ublažiti svojo nejevoljo in biti kolikor mogoče vljuden napram gostitelju. "Fedor Aleksejič, to kar ti nameravaš, je . .. kako bi rekel — to je vendar ..." "Kaj?" je vprašal Basmanov. "To je ostudno!" je rekel Serebrjani in mislil, da je olepšal besedo, ko je omilil glas. "Ostudno!" je ponovil Basmanov, premagujoč jezo in skrivajoč jo za videzom začudenja. "Ali si pozabil, o kom sem ti govoril? Ali si na strani Vjazemskega in Ma- ljute?" "Strela božja naj udari njiju in vso opričnino!" je rekel Serebrjani. "Samo da mi car dovoli govoriti, mu vpričo njih odkrito povem vse, kar si mislim in vem o njih, šepetal mu pa ne bom o nikomur, najmanj pa s tvojimi besedami, Fedor Ale-ksejič!" Strupen pogled je šinil Basmanovu izpod trepalnic. "Torej nočeš, da bi delila med sabo carsko milost?" ^ "Ne," je odgovoril Serebrjani. _ ' Basmanov je povesil glavo, jo prijel z obema rokama in se pričel' gugati z ene strani na drugo. i*. "Oh, sirota sem, sirota!" je rekel s pojočim glasom, kakor da bi jokal. "Uboga sirota sem. Odkarone car več ne mara, vsak samo gleda, kako "bi me žalil! Nihče nima prijazne besede zame, nihče se mi ne laska, vsi samo pljujejo name! O ,moje življenje, moje žalostno življenje! Pristudilo si se mi, pasje življenje! Pas privežem na tram in v zanko vtaknem nesrečno glavo!" '' Serebrjani je strme gledal Basmanova, ki je javkal in tožil kakor ženske za pogrebom in le včasih naskrivaj izpod čela naglo pogledal kneza, kakor bi hotel ugeniti njegovo razpoloženje. "Fej!" 'je rekel nazadnje Serebrjani in je že hotel oditi, toda Basmanov ga je zopet zgrabil za kaftan. "Hej, pevci!" je zakričal. Vstopilo je nekaj ljudi, ki so očividno čakali zunaj. Zastavili so Serebrjanemu izhod. "Bratci," je pričel Basmanov s prejšnjim jokavim glasom. "Zapojte mi pesmico, najbolj žalostno, ki jo znate, zapojte, da se moja duša razžalosti; da se raztrga in loči od telesa Pevci so zategnili dolgo žalostno, pogrebni podobno pesem, ob kateri se je Basmanov gugal z ene strani na drugo in govoril: "Bolj jsočasi, bolj zategnjeno! Se bolj za-tegnjeno* prijatelji! Opevajte svojega bo-jarja, opevajte! Tako! Tako je prav! Kaj da duša le še noče iz telesa ? Ali še ni prišel njen čas? Ali mi je usojeno, da se bom še dalje potikal po svetu! Če pa mi je usojeno, potem se pač moram potikati. Če mi je rečeno živeti, potem moram živeti!... Zapojte poskončno!" je nenadoma vzkliknil brez slehernega prehoda in pevci, navajeni takih izprememb, so pričeli peti poskočno. "Bolj živahno!" je kričal Basmanov, zgrabil dve srebrni kupi in pričel tolči z eno ob drugo. "Bolj živahno, sokoli! Še boli, vražja deca! Vam že pokažem, razbojniki!" yes značaj Basmanova se je izpremenil. Nič ženskega ni ostalo več na njegovem licu. Serebrjani je spoznal v njem junaka, ki se je zjutraj zaganjal v sredino klanja in ki je gnal pred sabo tolpe Tatar je v. -