Razne stvari. Iz domačih krajev. P. Efrem Majcen, naš slovenski rojak iz Prihove, postal je gvardijan v kapucinskem samostanu v Hartbergu. Osebna vest. G. dr. Fran Pikl, odvetnik v Kozjem, se preseli v Kamnik. Srečen pot! Častni občan občine Cirberg pri Sv. i.iv nad Mariborom je postal 6. g. duh. svet. in župnik Matija Kelemina. Ogenj. Dne 22. t. m. je zgorelo v Dobrovcih sedem hiS in sicer posestnikom Mih. Postnak, Josip Reich, Gregor Palič, Jakob Faleš, Ivan Marinič, Gregor Sagadin, Franc Pivec. Zažgal je iz hudobnosti 131etni Jakob Fras. — Isti dan je zgorel v Slov. Bistrici kozolc in škedenj župana Alberta Stigerja. Starotržani, Šmartinčani, Pamečani, pozor! Volk je že v naši čredi. Nasprotniki so že okoli 40 slovenskih otrok med nami nalovili za svojo šolo. S kakimi pretvezami, izveste iz dopisa: »Starotržanom in sosedom v resen prevdarek.« V Jarenini se bo igra »Egiptovski Jožef« 8e dvakrat predstavljala in sicer v v soboto dne 28. septembra in v nedeljo dne 29. sept., obakrat ob 7 uri zvečer. Pridite v najobilnejšem Stevilu k igri vsi, ki zadnjič še niste imeli prilike videti, kako izvrstno se obnaSajo naSi mladeniči na gledaliSčnem odru. To je igra, katero bi naj videli tudi šolarji. Stariši, vzemite jih seboj. Sosedje jareninski, pridite tudi vi! Franc Schiitz — obsojen. Dne 23. t. m. :~ bil pri okrajni sodniji v Mariboru znani :Sirjevatelj in prodajalec »Stajerca«, Franc Schiitz, trgovec pri Sv. Trojiei v Slov. gor., obsojen na 10 K kazni ali pa 24 ur zapora. Heil! Zakonska ljubezen. Poročali smo, da je Janeza Krepeka njegova žena pri Sv. Petru pod Mariborom na Malo mašo sunila v Dravo. Tako se je govorilo. Sedaj pa izvemo, da je Janez Krepek ponesrečil. Ker mu je žena očitala njegovo ljubezen do pijače, udaril je za njo, a pri tem izgubil ravnotežje in se zvrnil v Dravo. 2ena ga \e hotela rešiti, toda ni mogla več. Mladi napadalci. V ljudskem vrtu sta dva, komaj 161etna delavca napadla desetletnega učenca ljudske šole Maksa Peterliča, ter mu vzela 60 vin. Mlada mojstra sta se djala pod ključ. Nesrečen begnnec. Dne 17. t. m. se je mizarski pomočnik Anton Silhaček v neki tukajšnji gostilni pošteno najedel in napil, potem pa vzel skrivoma klobuk pod pazduho ter hotel brez plačila — pobegniti. Toda roka pravice v osebi mestnega policaja ga je prijela za vrat in uljudni policaj ponudil mu je tudi brezplačno stanovanje — kajho. Blagoslovljenje šole v Trbovljah. Dne 19. t. m. se je blagoslovilo v Trbovljah novo šolsko poslopje. Navzoči so bili d«*orni svetnik Taubenberg iz Gradca, celjski okrajni glavar baron Apfaltrern in brežiški okrajni glavar baron Vistarini. Otroci so prednašali večinoma nemške pesmi. Tako se godi na naših slovenskih šolah! In take reči se dogajajo na Spodnjem Štajarskem zmeraj bolj pogosto! Dobrna pri Celju. Dne 1. septembra smo imeli veliko ljudsko veselico in pri tej priliki delili so se tudi šopki s trobojnicami. Nek fant je s takim šopkom priSel v gostilno in oStir, katerega dobro poznate, strgal mu je šopek s trobojnico vred raz obleko. Govori se, da je dobil fant potem en liter piva. Če mu je teknilo, se ne ve, a vprašam, kje je slovenski ponos in fantovski značaj ? Morebiti bo nekaterim odprlo oči! Dobrnski fant. Iz Rečice v Saviigski dolini. Znani socijalni demokrat Vid Perehlin je razžalil zborovalce kat. polit. društva dne 21. julija 1.1. Bil je imenovani pri sodišču v G o r n j e m g r a d u dhe 6. avgusta 1.1. oproščen, toda pri prizivni obravnavi v Celju 14. t. m. je bilo okrožno sodišče drugih mislij, kakor gornjegrajski gospod adjunkt, ter je poslalo Vida na 48 ur kaSe pihat in ričeta jest. Politično društvo v Slovenjegraškem okraju na noge! Ali ne vidiš nevarnosti ? Prirejuj shode v vsakem kotičku našega okraja: v Staremtrgu, v Šmartnem, v Podgorju, v Pamečah itd. Samo pravočasno moraš vse naznaniti, ne v zadnjem trenutku. Več tednov poprej! Saj vidis, da v eden kraj ne pridejo vsi na shod. Govor&ikov ne bo manjkalo, saj je mnogo takih med nami, ki so videli višje šole. Tudi mnogo kmetov imamo, katerim ni jezik priraščen. Če Se pakdo ni govornik, bode se izuril. Politično društvo naj živi, nikar pa ne spi! Duhovniške vesti. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Anton Pinterič iz Ponikve v Ruše, Andrej Bračič iz Ruš na Ponikvo, Malajner Karl od Sv. Tomaža pri Ormožu v Črešnice pri Slov. Bistrici. Na novo nastavljeni so čč. gg. novomašniki: Franc Štuhec k Sv. Tomažu pri Ormožu, Jakob Rauter na PilStanj, Anton Novak v Dramlje. C. g. Franc Vidmajer je dobil župnijo na Gornji Polskavi. Celjska policija. Iz Celja se nam piše: Opozorjeni na našo vestno policijo po notici v zadnji številki, poročamo Vam, da je ob priliki, ko so se Slovenci vračali iz Šmarja, prigovarjal neki policaj, okoli njega stoiečim Nemcem, da naj zapojejo »Wacht am Rhein«. Cez to imamo priče. Naša zahteva je: celjska policija mora biti podržavljena. Več Slovencev. Od Marije Snežne na Velki. Prav redko kedaj se bere v »Slov. Gospodarja« jz tega kraja kaj in kadar se naznani kaj od Marije Snežne, pa še tedaj nič veselega. Kakor neusmiljena smrt pobira in nemilo udriba po različnih krajih slovenskih, tako tudi pri nas ne prizanese nikomur. Kakor kosa podira na polju rožo za rožo, tako tukaj pri nas pada mlado bitje za mladim bitjem v črni grob. V št. 52. se nam je naznanilo, da je umrl edini sin pridnih kmečkih starišev Janez Perko, star 32 let, in potem za njim zopet dne 2. avgusta drugi mladenič, star okoli 30. let, oba doslužena vojaka. In nemila smrt še ni imela dovolj samo s tema mladeničema, nego ona kosi naprej in tudi ne prizanese mladenkam. Tako je dne 4. septembra pograbila tukaj mlado deklico z imenom Regina Posch, staro 15 let; za njo je prišla na vrsto njena prijateljica in najbližnja soseda Veronika Šauperl, katera je umrla dne 8. septembra, stara 16 let. Veronike sestra pa je umrla spomladi, stara koma) Se 18 let. Mladina, čeravno si čvrsta, pa smrti se ubraniti ne moreš, zato bodi tudi ti pripravljena vsikdar, ker ne veš ne ure ne dneva, kedaj te bode Gospod na račun poklical. Samomor. Na Bučah pri Kozjem se je s puško ustrelil v prsa v vasi Pijevice neki posestnik, po domače rečeno »Feštajn«. Zjutraj še ga je žena pustila v postelji ter odišla v sadonosnik sadja pobirat; med tem sname mož puSko s stene ter se ustreli. Bil je pri tisti priči mrtev. Nato žena prihiti v sobo, ali kaj, ker je že bilo prepozno. Rajnetnu se ie bojda zmešalo. Bog se ga usmili! Iz Slov. Gradca se nam poroča, da pri pošiljatvah po železnici nekdo prečrtava slovenske naslove. Mi opomnimo, da tukaj ne pomagajo tožbe po časnikih veliko, ampak naj se naredi pritožba na ravnateljstvo v Beljak zoper tako ravnanje. Ravnateljstvo bo potem moralo preiskati, kje in kateri uradnik žali slovenski jezik. Ogerski Slovenci iz Szechenykuta se zahvaljujeio za knjige, ki so jih dobili od rodoIjubHe duhovsčine pri Sv. Petru zraven Radgone. Kakor čebelice med, tako išče naše ogersko slovensko ljudstvo dobrih knjig. Tndi ptujski nemškutar se širi med ogerskimi Siovenci in ie vzel v Szechenykutu že dve žrtvi. Iz Ponikve ob juž. žel. Kako je z našim bralnim druStvom? Kakor znano, imamo na Ponikvi bralno društvo, o katerem pa ne vemo, ali Se živi ali je že umrlo. Saj bi se pa tudi ne čudili, če že umira, kajti kakšen predsednik, takšno društvo. Kmalu bo leto minulo, treba bo zopet sklicati redni občni zbor. Tega pa gospod predsednik ne bo storil, treba bo drugim rokam vmes poseči. Skrajni čas je že, da se ta nedostatnost, oziroma sedanja nedelavnost odstrani. Društvo bo le tedaj vsestransko napredovalo, kadar se bo tudi ta zadnja zavora odstranila. Regnlacija Pesnice. Iz Ptuja se nam piSe: Naš okrajni glavar, namestn. svetnik grof Atems si je ogledal obrežja Pesnice ob zadnji velikanski povodnji in se je prepričal, da je regulacija Pesnice neobhodno potrebna ter je poklical občinske predstojnike, da bi z njim storili odločen korak, ne v Gradcu, ampak na Dunaju; pripravljen je tudi rajše odstopiti od svoje častne službe, kakor še nadalje gledati vsakoletno neizmerno bedo pesniških posestnikov. Hvala Vam visokorodni g. groi, Vi imate srce za nas uboge trpine. Gospodu Orniku in Flucherju več ne zaupamo. Le Vi visokorodni g. grof, Vi ste v sedanji bedi naše upanie. Prosimo pomagaite, ker vidimo, da imate pravo očetovsko srce za nas uboge trpine. NaSa hvaležnost Vam je zagotovljena za zmiraj. Hvaležni Pesničani. Iz Ciglenc pri Vurbergu. Dragi naročniki »Slov. Gospod.«! Poglejmo nekoliko v naSe kraje, povsodi po krasnih Slovenskih goricah vzbujajo se možje in mladeniči, le tukaj Se spimo mrzlo zimsko spanje, vse oklepa ledena skorja narodne zaspanosti. Mi dremljemo in ne čutimo, da nam naSi nasprotniki kopljejo grob, grob, v katerega bi radi položili našo vero in narodnost. Po umazanih časopisih nam hočejo vzeti ljubezen do katoliške duhovščine, da bodo potem ložje iztrgali vero iz src našega naroda in s tem naredili ljudstvo sposobno za svoje temne namene. 2iv dokaz temu je tisto ptujsko »kresalo«, žalibog, da ie tudi tukaj pri nas tako, kakor ponočna ptica našel ta nebodigatreba »Štajerc« svoje prostore, kjer prebavljajo naSi zaspanci in zadremanci njegov živež in si tolmačijo »krotino« kvakanje in regljanje. Nam se ti možje smilijo, da morajo nevedno podpirati svoje največje sovražnike. 2elimo, da se njim v kratkem oči odprejo in zapodijo strupenega gada tje v tevtoburske goščave. Naročite si rajši krasni »Naš Dom«, kateri je resničen prijatelj, pa ne volk v ovčji obleki, ki je iz prave slovenske korenine, ta vrli list, ki je pisan v krščanskem duhu. Če pa ostanejo naši bratci gluhi in bodo še dalje slepo verovali »Štajerčevim« lažem, potem pridemo z imeni na dan, in sram jih bo pred vsem svetom. Da se to ne zgodi, naj poSljejo »Stajerca«, od koder je prišel in potem storijo svojo narodno dolžnost. Vrli Slovenci, odprite oči in ne pluvajte si v la-tno skledo. — Kjer se berejo neverni časniki pri hiši, tam je koialu mlačnost za verske reči doma. Videž pri Slov. Bistrici. Veselje in hvaležnost sta nas naudajala, ko so v >Slov. Gospodarju« začeli s posebno vnemo buditi našo mladino ter jo navduSevati za sveto narodno stvar. Zakaj to ie edina pot, ki še lahko reSi naS ljubljeni narod v teh burnih časih propada! Pregovor namreč je: »Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi.« In hvala Bogu! Vaš trud ni bil zastonj! Z veseljem prebiramo poročila iz raznih krajev, kako se povsod mladeniči navdušeno zbirajo pod slovenskim praporom, vzlasti ob slovensko-nemški meji, v slavni Jarenini. Gotovo ie bilo to povod, da so se tudi naši čili, nadepolni laporski fantje vzdramili in premagali ono zajčjo slabost, ki jih |e do zdaj ovirala, da že zdavnej niso javno nastopili in svetu pokazali, da tudi v njih žilah te6e slovanska kri, kakor onim, ki se imajo biti za narodno čast in svetinje ob nemškoslovenski meji, kjer je Se veliko hujši boj, kakor pri nas. V nedeljo, 15. t. m., priredili so laporski mladeniči narodno veselico v gostilni g. F. Vehovarj-a, p. d. Jug-a, na Videžu. Vkljub slabemu vremenu zbralo se je preceiSnje število odličnega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vsporedu. Petje pod vodstvom slavno znanega tenorsta in pravnika gosp. Ašiča bilo je večinoma v narodnem duhu in prednašalo se je izborno. A tudi v umetnih pesmih pokazali so laporski fantje svojo spretnost in vsi navzoči smo občudovali krepke in zvoke glasove naših fantov. Navduienje vskipelo |e pa do vrhunca, ko \e nastopil g. Peter Novak iz Slov. Bistrice in je navduževal mladeniče vstrajati pri začetem delu in ne omahovati v narodnem boju, posebno v času, ko se stavi vse naše upanje na naSo narodno mladino, ko starejši, sicer po vsem zaslužni in spoStovani narodnjaki že omahujejo, nekateri celo desertirajo ali k nasprotnikom zbežijo, kakor slabi vojaki. Navdušeni »živioU-klici brez konca in kraja sledili so temu govoru! In ponavljali so se isti klici, ko je v izbranih besedah izrazil g. Stupan, odbornik slov.-bistriškega političnega društva, svoje veselje, videti mladeniče tako navdušene za narodno stvar in za lepo slovensko petje. MilanaSaslovenska domovina, dokler imaš tako navdušene mladeniče, ni se ti treba bati nobenih, še tako ljutih sovražnikov, ker ti naSi mladeniči bodo stali kakor skala v narodnem boju in se upirali naihujšim navalom naSih nasprotnikov. — Radostnega srca vračali smo se od te lepe veselice, želeč samo, da bi prav kmalu bili zopet tako veseli v družbi naSih domačih fantov. — Vi pa, navduSeni laporski mladeniči, vstrajajte pri začetem delu in vabite v svoje kolo še druge mladeniče, da bodemo s časom v celem slov.-bistriskera okraju imeli le en tabor narodno izobraženih značajnih mladeničev! Naprej zastava Slave! Mladenič. Iz drugih krajev. Kaj je na Koroškem novega? V Lipaljivesi se nahaja gomila. Nje posestnik misli, da je v njej pokopan v zlati rakvi kralj Atila, imenovaa šiba božja. Za6el bo kopati. Naj bi mu bila sreča mila! — Pri Djekšah so našli žensko, kateri je bila glava odtrgana in do cela izjedena. Nihče je ne pozna. Pokopali so jo v Djekšah. — V Globasnici so ljudje, ki so bili pri ustanovni veselici neniškega »fajerbera« zraven, s kamenjem ranili slovenskega posestnika iz Stebnja. Ranjenec je že umrl. — Koroški Slovenci, ljubite slovenski jezik, ogibajte se vsake nemškutarije. Iz Amerike se vračajo sedaj mnogi izseljenci, ker niso našli ne zaslužka, ne kruha, katerega so šli tje iskat. Tudi v Ameriki je doma revščina. V kratkem pride 300 ljudij domov iz Brazilije. Ne dajte se vjeti od brezvestnih agentov, ki vam slikajo nebesa, a vas odpeljavaio v pekel, samo, da dobe denar. V 200 m globoko brezno je padel 561etni posestnik J. Resman iz Begunj na Gorenjskem. Kosil je na planini, kjer mu je spodrsnilo, in ga je objela smrt v globočini. Upor turških vojakov. Turška vojaščina se je uprla, ker že več mesecev ni dobila nobene plače. Vojaki v Adrianopolu hočejo zažgati guvernerjevo palačo, ako jim rie dado denarja takoj. V Monastiru v Macedoniji so meščani sami plačali vojake, da so rešili mesto, in v Scio v Mali Aziji so se vojaki polastili častnikov in jih zvezali, dokler ne dobijo svoje plače. Pravip, da denarne težave sultanu kratijo spanje zadnje čase. Truplo v zaboju. V Parizu je v Rue Chatillon neka gospa Marin v veži neke hiše spravila velik zaboi. Ker po zaboj v določenem času ni prišla, so ga odprli. V zaboju so našli truplo 501etnega moža. Gospe Marin ne morejo dobiti. Židovsko bogoskrunstvo. Na bolničnem vrtu v Tergernsee na Bavarskem stala je mala lurška kapela z kipom Lurške Marije več let nobenemu v napotje in v veliko spodbudo bolnikov. Ustanovil je kapelico nek čudovito ozdravljeni mož. Za bolničnega oskrbnika imenovan je pa bil nedavno krščen čifut Maks Wurm, katerega je lurSka kapelica tako bodla v oči, da jo je sklenil odstraniti. Vkljub protestu bolničnega zdravnika dr. Otta in ondotnega prelata Dannerbecka pustil je nesramni čifut pod osebnim svojim nadzorstvom kapelico in Marijino podobo razbiti. Ta živinski čin krSčenega žida je pošteno katoliško prebivalstvo v Tegernseeju skrajno razburil. Posestniki hiS, stanovanj židom ve6 ne oddajajo in tudi gostilničarii se jih branijo. Nesramnež bode pa posledico svojega židovskega sovraStva Se čutil. Prebivalstvo, na čelu mu vrli ondotni okrajni glavar so žida naznanili sodniji in upati je, da dobi težko ranjeni čut Katoličanov zadoščenje. Zagonetno obolenje nemškega cesarja. «Neue Fr. Presse* je prejela brzojavko, da je cesar Viljem na svojem zadnjein potovanju v severne dežele s spremstvom vred srečno ušel nevarnosti. Visoka gospoda so lovili ribe in so dali nalovljene ribe okaditi. Po vžitku teh rib pa so vsi gospodje oboleli, nekateri celo hudo. Zlasti hudo je bilo Viliemu samemu. No, ozdravel je kmalu po svojem povratku, dočim nekateri gospodje iz spremstva še danes močno trpe na nasledkih silnega ob,oljenja. Društvene zadeve. Za dijaško kahinjo v Mariborn je daroval deželni poslanec in odvetnik gospod dr. Fr. Rosina namesto venca na grob svojega prijatelja g. dr. A. Miheliča 10 K. Na mesto venca na grob g. stol. dekana dr. Iv. Križaniča so darovali 66. gg. kanonik Jan. Ev. Bosina 40 K, župnik Marko Tomažič 5 K, župnik Sovi6 10 K, župnik Hebar 10 K. Gostje in muzikantje na gostiji v Borecih 5 K 40 h. Nadalje so darovali gg. superior Franc Jaušovec 10 K, notar dr. F. Firbas 20 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda so gostje na novi maši 6. g. Peter Gorjupa v Št. Petru v Sav. dolini zbrali za Mariborsko Solo z geslom: »Vse za vero, dom, cesarja!« 24 K 58 h. Nadalje so darovali gostje na gostiji Serdinšek-Petrovič v Spuhlji pri Ptuju 6 K. To se je zgodile na predlog priprostega kmeta. Na isti gostiji so si ženin, oba starašina in še eden kmet naro6ili »Slov. Gosp.c, drugi trije gostje so si naro6ili »Naš Dom«. Slovenski kmetje, posnemajte ta krasni vzgled! Kmet. zadruga za Slovengradec in okolico s sedežem v Slov. Gradci, bode imela v nedeljo dne 6. oktobra ob 4. uri popoldne, v lastnem poslopji, prvi javni občni zbor in sicer s sledečim vsporedom: 1 Pregled računa za preteklo dobo. 2. Pogovor in posvetovanje zaradi ustanovitve posojilnice po Reiffeisenovem sistemu. 3. Razni nasveti in predlogi. K obilni vdeležbi vabi vse ude, kakor tudi neude odbor. Kmetijsko bralno drnštvo v Krčevini pri Ptnju si je na občnem zboru v nedeljo dne 22. sept. izbralo sledeči odbor: Fr. Lah, predsednik, Ferdo Skuhala podpredsednik, Silvester Šentjurc, tajnik, o. Peter 2irovnik, kaplan, blagajnik, Fr. Ver, knjižničar, Anton Bohak, Fr. Ribič odbornika, Fr. Bratuša, Jan. Vidic, namestnika. Društvena bralnica bo od sedaj v hiši predsednika Laha, kjer bo kniižni6ar vsako nedeljo po večernicah izposojeval knjige. Društvo je štelo v pretečenem druStvenem letu 43 udov; knjig se je prebralo do 400. Zelimo, da bi se društva oklenili vsi Slovenci v ptujski okolici. Da bo živahneje in krepkeje delovalo v novem druStvenem letu, nam je porok novi druStveni odbor. Mnogo najlepSih knjig so udje raznesli, pa še do sedaj jih niso vrnili. Odbor prosi, da to storš, ker ima sicer društvo veliko Skodo. Prostovoljno gasilno drnštvo v Logarovcih s sedežem v Kokoričih priredi 29. sept. t. 1. tombolo v prostorih gosp. J. Razlaga. Za6etek ob 3. uri popoldne. Po tomboli prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Ob slabem vremenu se vrSi tombola prihodnjo nedeljo. Približajmo se bratovsko. Izredni občui zbor drudtva slovenskih odvetniskih in notarskih uradnikov vrSil se je 22. t. m. v Radejevi gostilni na Bregu pri Celju slede6e: Ob 4. uri popoldne otvori predsednik g. Bovha zborovanje. Opozoriti mora, da obisk ni tako mnogoštevilen, kakor to važnost dnevnega reda zahteva. Navzo6e prisrčno pozdravlja, posebno Se tovariSa Križana iz Sevnice, katerega predstavi zborovalcem. Nato se preide na dnevni red. K to6ki >nedeljski počitek« poroča predsednik, da se je že mnogo delalo v dosego istega, a žal, brez posebnega vspeha. Priraorani smo torej čakati, da se zakonitim potom vpelje. Predlaga sledečo resolucijo: »Visoka vlada se pozivlja, da sprejme v prihodnje zasedanju državnega zbora od društva predložen na6rt postave o nedeljskem počitku, ali ga sama izdela in državnemu zboru predloži v odobrenie.« Soglasno sprejeto. — Drugo to6ko >zavarovanie za starost« prevzel je tovariS pravn. g. Pegan v poročevanje. Iz njegovega ednournega, korenitega in razvidnega poročila posnamemo le, da je vlada na mnoga tirjanja in priganjanja se vendar odločila izdati na6rt nekake penzijske postave za privatne uradnike, ki pa nam obeta prav malo dobrote. To je kost, ki se vrže psu, ne pa sredstvo, s katerim naj bi bilo poraagano bedi nezavarovanih uradnikov. Poro6evalec je razložil celi na6rt točko za to6ko ter ga kritično obdelal. Zborovalci so mu z zanimanjem sledili, uverivši se, kako opravi6ene so uvodne značilne besede govornikove. Sklenila se je slednji6 resolucija obstoječa iz 11 točk, s katero se zahteva premenitev načrta postave v prid uradnikom. — Kone6no §e predsednik predlaga in želi, da bi se tovariši bolj pogosto shajali na pogovore o skupnih interesih in zaključi na to zborovanje. Sv. Pavel pri Preboldu. Igra >Pred nebeškimi vrati< se bo v nedeljo dne 29. septembra po večernicah ponavljala. Tstopnina 5 kr. Kat. izobr. društvo v Št. Pavlu.