Prirodopisno- natoroznansko polje.
jfc                              Glive ali gobe.
|*EJL\slive so rastline brez listja in brez cvetja, zatorej se zelo razločujejo od W|y vseh drugih rastlin. Easto po vlažnih, senčnatih krajih naše zemlje, »su^ a tudi pod zemljo, po drevji ia po drugih stvareh jih najdemo. Vselej 'V rasto le tam, kjer se razkrojijo in gnjijo bodi-si rastlinske ali živalske tvarine. Posebno rade rasto in se prikažejo v velikem številu koncem poletja in v jeseni po kakera deževnem vremenu. Skoraj vse glive imajo lepe, žive barve, ali nikoli ne onega lepega zelenila, katero vidimo pri vseh drugih rastlinah. Sploh so glive mesnate in nekoliko sočnate rastline, ki iraajo veči-noraa klobuček na deblu in jih navadno gobe imenujemo. Nekatere gobe so dobre za jed, a mnogo jih je kvarljivih in zelo strupenih; zatorej je treba glive dobro poznati, da kdo od njih ne dobode bolezni ali še celo smrti.
Vse strupene glive so največ nečedne in omamno smrdljive. Ako se potipljejo, polzke so ia vzprijemljive. A splošnega, zanesljivega znamenja vender še nimamo, po katerem bi mogli natanko razločevati strupene gobe od takih, katere so užitne. Sploh naj se pomae, da so vse gobe sumljive, katere 1. iraajo neprijeten duh in okus; 2. katere so sluzaste ali slinaste, ali pa vže nekoliko uagnjite; 3. katere hitro izpremene barvo, ako se prelomijo ali narežejo; 4. katere imajo mnogo rezkega soka v sebi, in 5. vse one gobe, katerc rasto po nečednih krajih. A mnogo gob je tudi takih, ki nimajo lii naštetib. lastnosti. pa so vender zelo strupene; zatorej je najboljše, da nabiramo in jemo samo one gobe, katere prav dobro poznamo in vemo, da niso člo-veškemu zdravju kvarljivo.                                                                                  M
Eudeča  mušnica  (rother Fliegonscbvvamin, Agaricus muscarius) je¦ goba platničarica,  ker ima  na  spodDJej strani  škrlatuo-rudečega,  z belimiH bradavieami posutega klobnka mnogo iistkov ali platnic.   Znotraj je ta goba« eisto bela.   Dokler je še mlada, zavita je od začetka v jajčasto belo odejo, ki se pozneje pretrga. Ostanki te odeje se vidijo kakor obročki na betu in kakor bradavice  na klobuku.    Gob pktničaric,  ki imajo  nežne listke na  spodnjej strani,  imamo mnogo vrst (nckatere so tudi užitue) in so razširjene po vsej zemlji.   Eudeča mušuica, ki iina rudeč, 5 do 15 cm Sirok in z belimi brada-vicami posut klobuček, je sploh znana in zelo strupena gliva, ki raste pogo-stoma po naših jclovih gozdih.   Ako se z nilekom zalije  iu muham uastavi, pocepajo  rauhe  po  njej,  odtod  njeuo  imo:   mušuiea.    Prebivalci severo-vzhodne Azije napravljajo iz nje neko omotno pijačo.                                       I
Strupeni gobajur (Gifttaubliug, Eussula einotica Persoou) je kakor kri rudeča goba, ki raste po uekaterih Jistnatib gozdih. Kadar je ta goba stara, dobi lijasto podobo in umazano-rudečo barvo.
I            Vzpomhidna platničarica (FriihJiugs-Uliitterpilz, Uift-Ohainpignon,
Amanita verna PcrsooJi) rasto v vzpomMdi  in jeseni po gozdih in travnikib, pa tudi pod drcvosi,  katerim  se po večkrat  gaoji.   Klobučkovi listki so na-¦ vadno beli.   Ta goba je tudi strnpena.
I           Divji kukmak (wilder Hirsebliag, Gift-Reizger, Agaricus torminosus
pSchaflfer) se pokažc koacem poletja iu vjeseni po senčnatih listnih in jelovib.
f. gozdih.   Največ teh strupenib. gob je videti ob koreninab brezovine.   Ker je
[" ta goba zelo podobna užitnitn sirovkam (Agaricus deliciosus Linne), zatorej
nam je treba previduiai biti, kadar nabiramo gobe za jcd.    Divji kukmak se
(.-pozna po kosmatem klobučku in pekoče ostrem, belem in rudečkastem soku,
ki ima jako zoprn duh in oster okus.
Mlečna lisičica (Pfetferschwamin,  scharfer  Milebblattorschvramm, |' Agarieus piperatus).   Ta goba raste od meseca avgnsta do oktobra po trav- ¦ nikih,  pašnikih in gozdih;  dokler je mlada, bela je kakor sneg, pozneje za-rumeni ter postane rujavo-rudeča.    Klobutek posfcane Jijast in ob robu nazaj |» upognjen.
P         Smrtno strupeni kuk-mak (giftigcr Hirsehling, Agarieus Necator J F Persoon) raste po onih krajih kakor divji kukmak.                                           ¦
|           Toliko o strupenib gobah, katere je treba dobro poznati in se jih čuvati,
da kdo ne izboli.