241 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Zadar : Zavod za povijesne znanosti
HAZU, 2003. 467 strani. (Svezak ; 45)
Ta zvezek je posve~en spominu akademika Mate Sui}a, s kratkim zapisom (str. I–III). Snje‘ana Vasilj
objavlja ~lanek Nov~i} Fokide s Gradine u O{ani}ima kod Stoca (str. 1–5). Gre za bronasti kovanec
Fokide, ki je bil najden v omenjenem kraju 2000. Datira se v ~as od 371 do 357 pred Kr., v obdobje, ko
Daorsi ‘e vzdr‘ujejo trgovske zveze s helenskim svetom. Kovanec se nahaja v zasebni lasti.
Emil Hilje je prispeval kraj{o razpravo Utemeljenje franjeva~kih samostana na zadarskim otocima
(str. 7–19). Od konca 14. do srede 15. stoletja so na zadarskih otokih ustanovili {tiri fran~i{kanske
samostane: na koncu 14. stoletja so na posestvu zadarske plemi{ke dru‘ine Grisogono za fran~i{kane
pregnane iz Bosne, ustanovili samostan sv. Duje v Kraju na Pa{manu, v prvi polovici 15. stoletja samo-
stan sv. Pavla na oto~ku Galevcu pri Preku na Ugljanu, za katerega je sredstva oporo~no zapustil plemi~
Bartul iz Milana; v drugi ~etrtini 15. stoletja s sredstvi zadarskega plemi~a [imuna Begne samostan sv.
Jerolima v Ugljanu; samostan sv. Mihovila v Zaglavu je nastal na podoben na~in kot oni v Kraju na
Pa{manu.
Petar Runje objavlja razpravo Don Juraj Zubina, sve}enik hrvatske knjige (o. 1400–1480) (str. 21–38).
Na podlagi arhivskih virov je predstavljen zadarski glagolja{ (naveden kot de littera sclava) Jurij Zubi-
na iz dru‘ine, kjer je bilo zapored ve~ duhovnikov. Bil je vsestransko dejaven in materialno dobro
podprt duhovnik. Mesto Zadar se prek tega duhovnika ka‘e kot sredi{~e glagolja{tva.
Mislav Elvis Luk{i} je prispeval razpravo Prilog poznavanju mleta~ke pomorskotrgovinske politike
prema krbavskim knezovima sredinom XV. stolje}a (str. 39–69). Na podlagi listin iz obdobja 1434 in
1457, ki so bile objavljene v Ljubi~evih »Listinama o odno{ajih izmedju Ju‘noga Slavenstva i Mleta~ke
Republike« avtor raz~lenjuje pomorsko politiko Benetk do Krbavskih knezov Kurjakovi}ev. Ugotovil
je, da je bila ta politika izrazito protekcionisti~na, kar je Benetkam omogo~alo lepo gospodarsko pro-
speriteto, omenjenim knezom pa je zlasti za njihova dva podvelebitska trga Bag in Obrovac predstavlja-
lo zelo veliko te‘avo.
Miroslav Grani} objavlja razpravo »Norma nobilium generale consilii civitatis paghi« iz 1455.
godine (str. 71–96). V srednjem veku, ko so se na hrva{ki obali oblikovale mestne komune po evrop-
skem vzoru, je bilo plemstvo tista dru‘bena plast, ki je upravljala mesta. Med seboj povezano v razne
svete, je bilo razredno lo~eno od ljudstva. Tak privilegiran polo‘aj in materialna oskrbljenost mu je
omogo~ala, da je sledilo vsem kulturnim dogajanjem v ve~jih sredi{~ih na nasprotni strani Jadrana. Pag
ni pre{el v srednji vek kot mesto, ki je ohranilo kontinuiteto iz antike, temve~ je glavnemu naselju na
otoku z ‘ilavim bojem uspelo dose~i mestni status. Njegov Mestni svet se je oblikoval iz starih hrva{kih
dru‘in, naseljenih na otoku, kar je posebnost in samosvojost.
Od rajnega Davorja Frankulina Trava{a je objavljena razprava Prezimena stanovnika grada i otoka
Raba od XV. do XX. stolje}a (str. 97–127). V uvodnem delu prikazuje pisec rezultate pregleda o pri-
imkih na Rabu, ki jih je objavil Lucijan Mar~i~ v svoji {tudiji Antropogeografska ispitivanja po severo-
dalmatinskim ostrvima (Rab, Pag, Vir) v 38. knjigi Srpskega etnografskega zbornika leta 1926. Podatke
je ta avtor zbiral zlasti po mati~nih knjigah pode‘elskih ‘upnij za starej{e obdobje. Trava{ je pomanjklji-
vosti tega dela popravil in pregled priimkov dopolnil do 20. stoletja.
Marija Zaninovi} – Rumora je prispevala ~lanek Mjere dalmatinskih luka u priru~nicima XVI.
stolje}a (str.129–135). Prikazane so mere za nosilnost ladij v manualih 16. stoletja (B. Paxi, J. Mariani).
To so bile {e srednjeve{ke mere milijar in star. Pogostost omenjanja hrva{kih pristani{~ in njihovih mer
v primerjavi z Benetkami in drugimi sredozemskimi pristani{~i ka‘e njihov pomen in vklopljenost v
sredozemski svet.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo Prilog ‘ivotopisu rapskog biskupa Bla‘a Sidinea (1567–1583)
(str. 137–151). Bla‘ Sidineo, po rodu iz Zadra, doktor cerkvenega in civilnega prava ter zadarski kano-
nik je bil rabski {kof od 1567 do 1583. Ustanovil je rabski ‘enski benediktinski samostan sv. Justine za
dekleta iz neplemi{kih dru‘in. S shranjevanjem relikvij svetnikov in listin vezanih za rabsko zgodovino
se lahko {teje za utemeljitelja rabskih arhivov. V Dr‘avnem arhivu v Zadru so shranjeni zapisi o treh
inventurah njegovih premi~nin neposredno pred smrtjo in takoj po njej.
Milorad Pavi} je prispeval obse‘no razpravo Plovidbene rute srednjim i ju‘nim Jadranom u izolaru
Giuseppea Rosaccia (str. 153–199). Prikazane so plovne rute vzdol‘ obale v srednjem in ju‘nem Jadranu

242 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
na koncu 16. stoletja, kakor so opisane v treh delih Giuseppea Rosaccia v njegovem delu »Viaggio«.
Kljub konjunkturi v ladjarstvu in razvoju navigacijskih pripomo~kov v 15. in 16. stoletju je dolga
plovba na Jadranu {e naprej potekala vzdol‘ obale, predvsem zato, da so se izognili vremenskim te‘avam
na odprtem morju. Izbor pristani{~ na poti, kjer so se ladje ustavljale, je bil odvisen od kon~ne destina-
cije. Ladje so iz Benetk plule do Zadra in nadaljevale pot ob obali do [ibenika. Glede na bene{ko-
tur{ke odnose se je po potrebi plulo tudi do Skradina. Naslednji pomembnej{i postaji sta bili Trogir in
Split. Iz Splita je {la plovba ob obali ali bolj pogosto med dalmatinskimi otoki [olto, Bra~em in Visom
naprej do Kor~ule in Dubrovnika – za Benetkami v 16. stoletju najpomembnej{im pomorskim sredi{~em.
Milko Brkovi} objavlja razpravo Nekoliko polji~kih dokumenata pisanih u selu Tru{e (XVI.–XVIII. st.)
(str. 201–242). Gre za faksimile in prepise 16 listin, ki so bili doslej javnosti neznani in neobjavljeni. V
njihovi dataciji se navaja mesto izdaje, vas Tru{e v Polji~ki republiki, kar je bil kriterij za naslov razpra-
ve. Listine so obdelane s stali{~a pomo‘nih zgodovinskih ved. Pisane so v bosan~ici ali hrva{ki cirilici,
po vsebini pa so ve~inoma kupoprodajne pogodbe o zemlji{~ih in darovnice o njih. ^eprav gre za
listine od 16. do 18. stoletja je njihova struktura zelo podobna strukturi starohrva{ke listine in pobotni-
cam ter listinam srednjeve{ke humske in bosanske pisarne.
@eljko Holjevac je prispeval razpravo Problemi habsbur{ko-mleta~kog razgrani~enja u Podgorju i
Pozrmanju potkraj 17. i po~etkom 18. stolje}a (str. 243–269). Na podlagi arhivskih in objavljenih virov
ter literature je avtor prikazal habsbur{ko-bene{ko mejne spore in pretenzije na meji Like in Dalmacije
1699 (pred Karlova~kim [Sremski Karlovci] mirom, med njim in po njem) ter dolo~anje mej. Proti
habsbur{kim dose‘kom na obmo~ju vzhodnega Jadrana so si Bene~ani prizadevali zagotoviti in zavaro-
vati njihov absolutni dominium per mare, kar je vodilo k pogostim sporom, nerazumevanju, incidentom
in do neposrednih oboro‘enih spopadov (npr. blizu Zvonigrada), kar je naposled vodilo do vzpostavitve
novih mej.
Tado Or{oli} objavlja razpravo Teritorijalne snage za francuske uprave u Dalmaciji (1806–1809)
(str. 271–289). Prikazane so delovanje, preobrazba in funkcionalnost teritorialnih sil v Dalmaciji v
omenjenem obdobju francoske uprave. Njihova vloga pri ohranjanju reda in miru je bila zelo pomemb-
na in edinstvena. Generalni providur Dalmacije Dandolo je izvr{il njihov preustroj, s ~imer je ustvaril
zelo u~inkovite sile, ki so skrbele za mir, in so bile razporejene po vseh okro‘jih, okrajih, ob~inah in
vaseh, tako na celini kakor na otokih. Te sile so v obliki izvidnic in obhodov prepre~evale razna hudo-
delstva kakor so plenitve, uboji, krvna ma{~evanja ter so razbijale hajdu{ke skupine. To delovanje se
lahko oceni kot zelo pozitivno.
Ivan Pedrin objavlja razpravo Otpor francuskoj vlasti u Dalmaciji i ilirskim pokrajinama poslije
1806. (str. 291–308). Avtor je raziskal avstrijske vire o ozadju sporov med Avstrijo in Francijo v Dal-
maciji in Ilirskih pokrajinah. Iz virov je razvidno, da je francoska oblast uvedla v zasedene kraje {tevil-
ne sodobne pravne in oblastne in{titute, da pa je tudi Avstrija skrbela za posodabljanje. Francozi so
imeli vse do konca svoje zasedbe voja{ko premo~, ni pa Avstrije dosegala pri obve{~evalnih slu‘bah.
Ukrepi Francozov so bili nepremi{ljeni in politi~no zgre{eni, posebno ko so Dalmacijo pripojili k kraljevi-
ni Italiji in ko so pozneje od delov hrva{kega narodnega teritorija sku{ali skrpati nov narod. Francozi so
sicer imeli svoje privr‘ence, vendar so ~edalje bolj izzivali upor {ir{ega naroda, posebej zaradi splo{nega
nova~enja vojakov in visokih vojnih davkov. S tem so izzvali odpor naroda, zlasti kmetov. Pogosti so
bili oboro‘eni spopadi, plenitve in pokoli, kar je leta 1813 dovedlo do splo{ne narodne vstaje, ki jo je
Avstrija podpirala z oro‘jem.
Stanko Piplovi} objavlja zanimivo razpravo Prilog poznavanju dalmatinskih solana u XIX. stolje}u
(str. 309–326). Na podlagi katastrskih na~rtov iz prve polovice 19. stoletja, uradnih upravnih {ematiz-
mov in drugih poznej{ih vesti daje avtor novej{e podatke o videzu in spremembah, ki so nastale na
solinah v Dalmaciji v sto letih avstrijske uprave. Prilo‘eni, doslej neobjavljeni na~rti imajo posebno
dokumentarno vrednost, ker prikazujejo razpored in velikost posameznih kompleksov na za~etku obrav-
navanega obdobja. Besedilni dodatki k na~rtom niso v celoti ohranjeni, vendar pa tudi nepopolni
omogo~ajo dober vpogled v novo stanje, ki se je bistveno razlikovalo od onega v ~asu bene{ke uprave.
[ime Peri~i} razpravlja O broju Talijana/Talijana{a u Dalmaciji XIX. stolje}a (str. 327–355). Ta
razprava je izredno aktualna, ker je neke vrste odgovor na ponovne sicer prikrite te‘nje italijanskega
iredentizma po prisvajanju Dalmacije, posebej Zadra. Razlog za to pa naj bi bilo veliko {tevilo Italija-
nov v tej de‘eli, zlasti v 19. stoletju. Obse‘nih podatkov seveda ne moremo povzeti. Zainteresirani

243 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
bralci bodo morali prebrati razpravo v celoti. Izjemno zanimiva pa je ugotovitev, da so se po letu 1882
nekateri od renegatskih Srbov in Hrvatov vrnili k svojim koreninam, medtem ko so se pravi Italijani
izseljevali v Istro, Trst in Slovensko Primorje.
Tihomir Raj~i~ objavlja razpravo: Slika Hrvata u nacionalnoj ideologiji srpske stranke u Dalmaciji
80-ih godina XIX. stolje}a (Srpski list /glas/ o Hrvatima) (str. 357–374). Pisec analizira stali{~e »Srp-
skega lista (glasa)«, glasila Srpske stranke u austrijskoj Dalmaciji do hrvatske nacije. Avtor ugotavlja,
da ta ~asopis {teje Hrvate za »slabo« in »nenaravno« nacijo, ki ji odreka vsako mo‘nost samostojnega
obstoja. S tem se ujema, da ta ~asopis {teje Hrvate za »klerikalce« in »{oviniste«, ki z izrabljanjem
vere, {olstva in dr‘avnega prava ter s pomo~jo Vatikana in Avstro-Ogrske ‘elijo »uni~iti« Srbe. Srbska
stranka je videla re{itev hrva{ko srbskih nasprotij v priznanju posebnega kulturnega polo‘aja Srbov,
oziroma v etni~ni delitvi hrva{kih de‘el ali pa v srbizaciji Hrvatov.
Marjan Dikli} je prispeval razpravo: Dvije pobjede don Ive Prodana na izborima u carevinsko
vije}e u Be}u (str. 375–391). Don Ivo Prodan (1852–1933) je bil pomemben publicist in politik prava{ke
usmeritve in utemeljitelj ter raz{irjevalec dalmatinskega prava{tva v drugi polovici 19. stoletja. Opisa-
no je njegovo delovanje ter dvakratna izvolitev za poslanca v Dr‘avni zbor na Dunaju.
Ivan Balta objavlja razpravo: Iseljavanje iz Slavonije u Ameriku od 1905. do 1910. godine (str.
393–417). To delo temelji na virih Dr‘avnega arhiva v Osijeku, Hrvatskega dr‘avnega arhiva v Zagre-
bu, na raznih ~asopisih in revijah ter na historiografskih virih. Izseljevanje v Ameriko od za~etka 19.
stoletja je doseglo svoj vrh v letih 1905–1910. Vzroki za to so bili gospodarski in politi~ni: drobno-
posestni{ka zemlji{ka struktura, zemlje se skoraj ni spla~alo obdelovati, industrializacija, pove~anje
{tevila mezdnih delavcev, rapidno ve~anje {tevila prebivalcev, okrepljena mad‘arizacija Slavonije z
velikomad‘arskim programom »Julijanske akcije« prek ‘eleznice in {ol, strankarski spori, idejno-
politi~no razslojevanje slavonskega prebivalstva (narodnjaki, prava{i, avstrofili, mad‘arofili, koalicio-
nisti, ju‘ni Slovani, socialdemokrati). Izseljevanje v ZDA je prvotno bilo usmerjeno v rudarske revirje,
kmetijske pokrajine in v industrijska mesta, kakor so bila New York, Chicago, San Francisco in druga.
Mislav Elvis Luk{i} objavlja Bibliografijo dr. [ime Peri~i}a (od 1963. do 2002. g.) (str. 419–446)
ob 40-letnici znanstveno-raziskovalnega dela in ob odhodu v pokoj omenjenega slavljenca.
Objavljenih je {e {est prikazov raznih hrva{kih zgodovinskih knjig.
Jo‘e Ma~ek
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. 50. obljetnica Zavoda za povijesne zna-
nosti u Zadru. Zadar : Zavod za povijesne znanosti HAZU, 2004. 562 strani. (Svezak ; 46)
Omenjeni obletnici je namenjen zapis 50. godi{njica Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akade-
mije znanosti i umjetnosti u Zadru (1954–2004) (str. 1–29). V njem so s kratkimi biografijami in biblio-
grafijami predstavljeni vsi sodelavci tega zavoda, znanstveno-raziskovalna, strokovna ter izdajateljska
dejavnost.
V prvi razpravi obdeluje Zvjezdan Strika vpra{anje Kada i gdje se prvi put spominje zadarski
biskup? (str. 31–64). To vpra{anje je za dalmatinske cerkvene razmere zelo pomembno. Avtor se je
dokopal do sklepa, da je v Zadru ‘e v za~etku 4. stoletja bil mestni {kof, vsekakor {e pred milanskim
ediktom. Ta {kof je podpiral odloke Rimske sinode iz leta 341, nekoliko kasneje pa je sodeloval na
cerkvenem zboru v Sardici. Zdaj poznamo samo ime zadarskega {kofa Feliksa iz leta 381, ki je sodelo-
val na Oglejski in Milanski {kofijski sinodi. Po dodatnih virih pa je mogo~e sklepati, da je v Zadru ‘e
koncem 3. stoletja bila {kofija.
Gherardo Ortalli objavlja ~lanek: Petar II. Orseolo – dux veneticorum et dalmaticorum (str. 65–76).
Gre za prevod izvirnega ~lanka, ki je bil objavljen pod skoraj identi~nim naslovom v zborniku Venezia
e la Dalmazia. Anno Mille. Treviso 2002, 13–27, zato ga ne ka‘e podrobneje predstavljati.
[ime Peri~i} objavlja kraj{i zapis: Otok Maun u pro{losti (str.77–84). Otok Maun le‘i med otoko-
ma Pag in Olib in ga je kralj Petar Kre{imir ‘e aprila 1069 daroval zadarskemu samostanu sv. Kr{evana.
^eprav je bil v sestavu tega znamenitega samostana, je skoraj pozabljen. Pisec je poskusil na podlagi