PoStntna pMsna t
Leto XXI.. št. 301
Ljubljana, torek 24* decembra 1940
Cena 2 Din
b^i<i>uiaivi/ i-juoijiLUa tvuaiijev* Q — Teieton Stev SI22, 3123, 5124,
S120 SUH
Inserat m jooeleK: L,juDijana Seien-Durgovb ui. — Iel 349i Ul 3392. Pou' Lizniut Manttor. trajala crg St i — Teieton i!455.
Pouružmca Oeije tiocenova ulica 2. Telefon St 190
RaCunj pn pošt ček. zavodih: LJubljana 17 749
Vsem narcčnlhsm in citate-
Ii/2m> fovserentem in sotrud• vzlh&m želi prav srečne
praznike
„JUTRO"
*
Današnja, božična številka »Jutra« Ima 32 stran i. Prihodnja redna številka bo izšla v petek zjutraj.
B 3:215 mm m svobode
Pred starodavnim simbolom božičnega drevesca in betlehemsk h jaslic, teh spominov na največjega Učenika miru in ljubezni, kar se jih je pojavilo na zemlji, se srečuje in križa na tisoče želj Samo malo prostora je še ostalo v tisu Evropi, ki se naslanja na krščanske tradicije. kjer bi letos v rrnru praznovali naj vetji praznk krščanskega leta. Ah so ozemlja neposredno izložena voini sli pa imajo za seboj vojno z njenim razvalinami, ki niso samo materialne marveč morda še hujše in še žalostnej-že v razdejanju idealne domovine, v zlemu sistemov in načina življenja ki je postav:! cele narode pred nova. njihovemu občutju mrzla dejstva in pred ogromne socialne, gospodarske in politične to/koče. V zatemnjenih mestih, ob premnogih neorilikah vsakdanjega življenja, ne bo letos ostalo mnogo razpoloženja za poezijo Božiča in z& njegove tradicionalne navade.
Pri nos bodo gorele luči po mestih in na kmetih; blagoslov miru se bo pokojno razlival po vsei naši širni domovini od Triglava do Kaimakčalana. od Jadrana do Dunava. 2e drugo leto praznujemo Božič v vojnem času Praznujemo ga v miru in v svobodi na trdnih tleh t:ste narodne države, ki je niso ustvarili konjunkturni s:stemi in min-li-ve pogodbe, marveč čvrsta volja ljudstva. njegovo vekovito trpljenje in njegova neugnana potreba svobodnega življenja v lastnem življenjskem nro-storu Že lani ob tem času smo označili za naivečio božično željo ki jo izrekajo milijoni ljudi svoji domovini: r ir v svobodi in časti! Letos, ko je nova evropska, že na druge kontinente prehajajoča vojna pokazala mnogo hujše posledice in daljnosežne rezultate — letos ne moremo storiti nič lepšega, nero ponoviti to željo.
Vsi pa čutimo, da je letošnji Božič tud' za našo domovino težji in temnejši, k k or je bil lanski. Medtem ko je z ene strani močno narasel moralni poten ?ial. s katerim varujemo svojo svobodo in smo znatno povečali organizacijske in druge pogoje naše splošne pripravljenosti in bodre čuiečnosti, so nas z dru?e strani zadele snlosne posledice evropske volne. Draginja je v zadnjih mescih skokoma naraščala in še ne verno ali je že na višku; pojavilo se je tudi pomanjkanje nekaterih surovin in potrebščin in problem prisilnega reguliranja in načrtnega racioniranja življenjskih potrebščin postaia tudi pri nas čedalje bolj pereč. Doživljamo z z vso hi a dno prepričevalnostjo dejstvo, da ie evropska usoda v svojih gospodarskih osnovah mnogo bolj povezana krkor hočejo verjeti pristaši samovšeč-nih narodnih egoirmov. Zato se moramo že sedaj zavedati, da bo današnia voina imela tudi za države, ki jim bo uspelo ohraniti nevtralnost, težke gospodarske posledice, da niti ne omenjamo političnih, moralnih in socialnih iz-prememb. ki utocrneio postati neizogibne za vse zapadno človeštvo.
Med tem ko je torej letošnji Božič tudi pri nas idilo nedavne sorazmerne neskrbnosti in božičnega veselja nadomestil z mnogimi skrbmi in negotovimi vprašanji, je vendar dejstvo miru in varnosti v svobodni domovini najdragocenejše božično darilo, ki si ga moremo želeti Ne le za celoto, tudi za vsakega posameznega med nami. Če si bomo letos vzajemno voščili vesele božične praznike, ne pozabimo, da dolgujemo hvalo za njihov, v tej zamračeni, izmučeni Evropi še vedno vedri in prijetni značai. s'rnieni sili vse Jugoslavije. nie modremu in previdnemu vodstvu in srečam oko1:ščlp.im na§e<?a položaja v sedanjem konfliktu interesov in ekspanzij.
Naše božično geslo je tudi letos mir. Toda kdor hoče miru. mora hoteti močno strnjeno, z enotno voljo prežeto Ju-gos^vro Države ie treba vedno znova izgrajevati: one n:so toge. zrolj mehanične tvorbe marveč življenjski tokovi ki zshtevaio n^pr^stane re??ulacije in usmeriania. V se^aniem našem položaju sta utrd:*ev državne skupnosti in sordnmesti nsšo družbe dva prevažna eks:stenčna pogoja našega narodnega obstoja natega m;ru in naše svobode
Zato s° ne smerno naveličati ponavljanja zahteve, da naj v teh izjemno usodn:h čas:h vse javno delo služi ustvarjanju čim večie duhovne povezanosti vsn<?a naroda v naši državi Vsi mo-^mci b;t; na sleherni točki jugoslovanske zemlje enako zainteresirani in vsi moramo enako odločno varovati naiVšie interese skupnosti Preoč;tni znaki kažejo, da še vedno nismo prišli
Izhaja nu dan rateo ponedeljka.
Naročnina znata mesečno 90 dtn.
Za Inozemstvo 90 dtn.
Uredoiltvo: ujublj&na. Knalljeva ulica 6. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126: Marioor, Grajski trg St i. teieton St 2455, Celje, Strossmayer]eva ulica Stev 1, telefon St 65
Rnkoptsl * ne vračajo
B
Grško prodiranje
Grško poveljstvo javlja zavzetje pristanišča Himara ob Jonskem morju — Pri Tepels* niju, Klisuri in Podgradcu se nadaljujejo srditi napadi in {protinapadi
Atene, 23 dec. j. (AH.) V svoji ofenzivi na albanski fronti so grške čete dosegle zopet zelo velik vojaški uspeh. Zasedle so važno obalno mesto Himaro na cesti proti Valoni. Po izredno ogorčenih borbah, v katerih so se včeraj ves dan menjavali grški napadi z italijanskimi protinapadi, je Grkom uspe'o osvojiti nekaj strateško tako važnih v:šinskih postojank okrog mesta, da je italijansko poveljstvo uvidelo ne-možnost nadaljnje obrambe Himare in je mesto izpra/rilo Danes so grške čete vkorakale v Himaro.
V Himarj so zasegle grške čete precejšen vojni p'en in ujele večje število italijanskega vojaštva Grške čete pa se niso zadovoljile s samo zasedbo mesta temveč neumorno prodiralo vzdolž jadranske obale, kjer se sovražnik naglo um-ka Tre-nntiio so grške četo morda le še kakih 3fi kilorv-etrov oddal:ene od Valone. f>ne tzmod žlvljenfsko važnih točk v italijanskem ob-rambnpm sistemu ne snmo na tem f~ent-nem odseku, marveč vobče v vsei nj hovi vopškj organizaciji v Albam.jl. Grško ne-hoto so v vel kj meri podpirale tudi grške !etnl?ke sile ki so včeraj neprestano bombardirale italijanske čete in zaledje itall-ianske borne črte Tud? TtalHani so v velik« meri vrgli v bol svo-ie letalstvo, kj je skušalo mot'ti grško napredovanip in transporte ter zbiranje čet v frontnem zal^dm.
Na fr->ntn->m Cs ku nrerl Tep->*pni !em so se včeraj prav tako hlle o«"r*ene bo-be. Navzlic temu. da leži tam erlobok sneer so STške ^ete neumorno naskakovale italijanske postanke ln neka.terp sVd-tjič tudi osvoiPe dasi za ceno velikih žrtev Pa'i-janska obramba je bila zel" ž''ava. toda po uničen'h lta'15an«klh tonn*š,-ih bateri j, ki so Grke nf»?*o!i ovirale v nnn°dJh. se !e tn-M pri Tpnfl"niin |>o?o?aj noro*n°m*i obrnil v trrško korist. Polo?ai mosta jp np-v*dr?en in jp v najkra;špm času treba ra^smati z n'e~ovim padepm.
Na severnem frontnem odseku je bilo prav tako včerai več gr?k'h nanadov na Italijanske postojanke, ki kontroPr*io prehod skozi dolino reke Skumbe Tudi Pali-jani so- izvršili več profnsp^dov Po'o^aj na tem frontnem odseku je ostal bistveno neiT-ppemen 1c,n.
Za seda-: je na+važneiša 7a nadalinii razplet položaja na albanski fronti usoda Te-pe'enlja ker kontrolira to mesto celinsko cesto proti Va.lon' "Ker prodirajo grfke čete po zavzetju Himare p^oti Valoni zdaj tud po obalni cesti, bi jim cestna zveza preko Tenelenija zelo ooveč°!a lzg'ad« za uspešno ofenzivo orot.I Valovi, ki ie v glavnem možna le vzdolž teh dveh cest.
Službena p^rtčilo
©
Atere. 23. dec. 1. (Atenska ag.) Votn'* ministrstvo ob^vlja clanes v posebnem službenem po-o*Pu, da so »n-^kp čete zasedle mesto Himara ob	obn'l. Mesto leži ob cps+I, ki vodi v Valono. Pri tej prilik? so grške čete ra'ple tncH cel 158. bataljon Ital^nske faSNfčne n»i«ce. šesto ječ Iz 30 častnikov ln 8^0 vojakov z vso voioško opremo. Zajet! bat-1 ion ?e'e 6. decembra prispel v Albanijo. V proslavo ve''k« <rrškp zm^ge botlo v vsej Gr-čiji za tri dni razobesene zastave.
Atene. 23. dec. j. (Ass. Press.) Uradni zastopnik grške vlade ie včeraj izjavil, da so grške čete silno utrdPe svoj po'ožai pri P5m.ari. Italijanske čete, ki se umikajo, so pustile na terenu mnogo vojnega materiala. Italijanski umih gre v glavnem vzdolž jadranske obale.
Glede vojaškega položala na centralnem frontnem odseku prj strateško važnih mestih Tepeleni in KUsura je vladni zastoo-nik naglasil, da je ItalHansko vojno poveljstvo uvrstilo tam v obrambo svo4e elitne čete. ki se neverjetno trdovratno branijo. Navzlic temu pa riti tem četam dostej ni uspelo zadržati Grkov v \jihovem napredovanju. Italijani so imeli na tem frontnem odseku hude Izgube ne samo v moštvu, marveč tudj v vojnem materialu Na severnem delu bojišča branijo italijanske postojanke čete alplnov Italijanski odpor je tudi tam silno močan, toda Grkom se -Je navzlic temu posrečilo nadalje napredovati in zasesti več zaselkov ln višinskih postojank.
Grška letala so se včeraj uspešno borila
z italijanskim letalstvom, ki so mu tidi na tleh prizadejala hude izgube s tem. da so njihova letališča obstreljevala s strojnicami. Končno je ugotovljeno, je naglasil zastopnik grške viade, da je bilo dodatno sestreljenih še 18 Italijanskih letal, verjetno pa je, da sta bili uničeni še dve nadaljnji letali.
Italijansko poročilo
Rim, 23. dec. br. (Štefani.) V svojem današnjem 199 službenem vojnem poročilu piavj vrhovno poveljstvo italijanske vojske o položaju na albansko-grški fronti.
Na giški fronti so bili napadi sovražnika odbiti z našimi protinapadi. Sovražniku so bile prizjulojane precejšnje Izgube.
Zaplenjeno je bilo nekaj avtomatičnega orožja. Naša lovska letala so se spopadla s formacijo 9 sovražnih letal tipa Blen-heim Tri sovražna letala so bila sestreljena.
Pri letalskem napadu na ozemlje Italije, ki je bil Izvršen v noči od 22. na 23 december, je bilo odvrženih nekaj bomb tudi
na Beneško plitvino. Pri tem ni bilo niti škode niti človežklh žrtev.
Tirana, 23. dec. j. (Štefani.) Danes je bila na grobu albanskega justičnega ministra Ahaferja Ypija ki je padel v izvrševanju svoje dolžnosti, svečana kome-moracija. Ob tej priliki so bili na njegov gTob položeni tudi venci italijanskega kralja in cesarja, duceja. zunanjega minisu-a grofa Ciana in podtajnika v zunanjem ministrstvu za Albanijo Benlnlja.
Letalska bitka nad Argirokastrom
Atene, 23 dec. a. (Keutei.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji Javlja:
V soboto ie skupina 9 angleških 'ov-skih letaj spopadla nad Argirokastrom s skupino sovražnih bombnikov. Kakšne izgube je pretrpel sovražnik, m bilo mo-gpče toi*no ugotoviti Pozneje je isto skupino angleških lovcev napadlo 50 italijanskih lovskih letal čeravno je bil sovražnik v petkratni premoči, se je posrečilo angleškim lovcem sestreliti 8 sovražnih aparatov trije pa so bili verjetno prav tako uničeni. Dve angleški letali iz te bitke pogrešajo
Včeraj so angleški bombnik! napadli
petrolejske vrelce v Srednji Albaniji. Vse bombe so padle med odrejene cilje. Italijanska lovska letala in protiletalsko topništvo so stopili v akcijo. Eno sovražno letalo je bilo menda sestreljeno.
Rim, 23. dec. AA. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z grško-al-banske meje, da je bilo v letalski bitki, ki je bila omenjena v včerajšnjem Italijanskem poroč lu sestreljenih 11 angleških letal tipa j-Gloucester«, ki ao jdh sestrelila italijanska lovska letala dopaldne nad Argirokastrom. Prva eskadrila letal tipa »Goucester« ki so jo preganjali trije ita^ lijanski bombniki ob povratku v svoja oporišča po izvršeni akciji je bila napadena od letal tipa Focon«. Poveljnik italijanskega oddelka je prvi začel streljati na enega izmed letal ter ga sestrelil, nato pa je sestrelil še drugega. Neko letalo tipa »Gl">ucester«, ki je napadlo letalo italijanskega poveljnika, je bilo tudi sestreljeno. Po 25 minutni borbi je bilo sestreljenih 11 sovražnikovih letal. 9 pa se je posrečilo pobeerniti štiri italijanska letala se nso vrnila Ranjoni povelinik je bil odlikovan s srebrno vojaško kolajno.
ANTH0NY EDEN
JLIFAX - POSLAN
¥ Al
Novi angleški vojni minister je postal David Margeson, državni p od-tajnik v justičnem ministrstvu - Pomen zelo važnih sprememb
v Churchillov! vladi
London. 23. dec. j. (Reuter) Predsedstvo
vlade sporoča v posebnem obvestilu, da je bil za noveea a^^eSkegra veleposlanika v VVashingtonu nfcenovan dosedanji zunanji minister lord Halifax. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji vojni minister Anthonv Eden, za novega vojnega ministra pa David Mar-geson, dosedaj državni podtajnik v ministrstvu pravde. Vlado ho v lordski zbornici zastopal baron Cramborn.
V angleških vladnih krogih pripominjajo k Edenovemu imenovanju za zunanjega ministra Velike Britanije, da je s tem vlada izrazila tudi svoje stremljenje po č'm boljših odnošajih med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo. Razen svoječas-nega ministrskega predsednika Lloyda Georgea. ki uživa v Moskvi simpatije, je Anthony Eden najmočnejša britanska politična osebnost, ki si je že mnogo prizadevala, da bi se dosegel sporazum med Veliko Britanijo in Sovjetsko" unijo, in uživa zaradi tega v Moskvi velik ugled.
Imenovanje lorda Halifaxa za britan-skeg poslanika v VVashingtonu odobrava brez izjeme vse današnie angleško časopisje. ne glede na politično smer. Tudi tiste skupine, ki so bile nasprotne njegovemu delovanju v resoru zunanjega ministrstva in ki so ga včasih ostro kritizirale, odobravajo njegovo izbiro za veleposlanika v VVashingtonu. V tej zvezi navajajo časopisi nieeovo naravnost rekordno obsežno in dolgotrajno službovanje v službi ang^škega imperija, zlasti še njegovo uspešno delovanje kot podkralja Indije.
»Times« piše, da delovaniu bivšega poslanika lorda Lothiana pač ni bilo mogoče izkazati večjega priznanja, kakor je to. da ie bil na nieeovo izpraznjeno mesto imenovan sam zunanji minister Hkrati pomeni to imenovanje n^ločitnejše nri-znanie dejstva, da so angleško-ameriškl odnosi trenutno mnogo važnejši kakor katera koli druga stvar v ansleškl zunanji politiki, ir to nič bolj za trenu+ne potrebe Apglije kakor za bodoče potrebe vsega sveta. Imenovanje Halifaxa za washing-tonskega poslan'ka je jamstvo, da se bo duh. ki ga je prinesel bivši poslanik lord Lothian v svoji važn' misiji v VVashingtonu. tudi v bodoče ohranil in nadaljeval.
»Daily Te'egraph« piše med drugim, da ie lord Lofhiap ponovno dokazal svoj«
izredne odlike v značaju in mišljenju, Javno mnenje v Ameriki bo nedvomno znalo oceniti globoko korektnost in široki liberalni duh novega angleškega veleposlanika.
»News Chronicle« ugotavlja med drugim: Anglija ima popolno zaupanje v lorda Ha-lifaxa kot svojega novega poslanika v Washingtonu. Po zadnjem govoru nemškega kancelarja Hitlerja se pač lahko reče. da nihče ni bolj poklican zastopati stvar svobde in demokracije, kakor lord Ha1ifax s svojimi širokimi sposobnostmi. Anglija lahko mirne vesti priporoči tega moža svojim ameriškim prijaleljem.
»Daily Herald« piše med drugim: Z odločitvijo, da imenuje lorda Hal:faxa za angleškega poslanika v VVashingtonu, je predsednik vlade Churchill zelo jasno označil, kako neizmerne važnosti je prijateljstvo Zedinienih držav za Veliko Britanijo. Osebno ima lord Halifax tudi v^e tiste odhke. s katerimi bo lahko postal kos izredni odgovornosti, ki mu je bila s tem imenovanjem naložena.
Veliko zadovoljstvo v ZedinjjGnlh državah
Wa»hington, 23. dec. J. (Ass. Press.) V tukajšnjih vladnih krogih izra?a'o svoje globoko zadovoljstvo nad tem, da je bil prav lord Halifax izbran za novega vele-pos'anika Velike Britanije pri wvladi Zedinjenih držav.
Tudi Izbera Anthonyja Edena za Hali-
faxovega naslednTta v zunanjem m'nistr-stvu je naletela pri tuko j njih vladnih osebnostih na popolno odobravanje.
Ajneriški listi že objavljajo prve komentarje k tem izprempmbam v angleški dl-p'omaciji ln zunanjem ministrstvu, v katerih odobravajo imenovanja vlade v Londonu. »Ne\vyork Times« posveča imenovan nju lorda Halifaxa za veleposlanika v Zedinjenih državah uvodnik, v katerem hvali visoke odlike miš!jenja, srca in zn~"a-'a, s katerimi se lahko ponaša novi ang! "ki poslanik. List pravi, da je vl3da Veike Britanije napravila Ameriki prav poseben poklon. ko ji pošMja za svojega pos'an!ka moža kvalitet, kakršne ima lord Hal:f?x. List sodi. da je lord Hallfax eden najčistejših zastopnikov demokrrtskaga sveta in kot tak v najostrejšem nasprotju z načeli nacizma.
...m v
Ottawa, 23. dec. j. Kanadski ministr?ki predsednik Mackcnzie Klng je izrazil svoje globoko veselje nad imenovanjem lorda Ha'ifsxa za nove??a ve epos^nika Velike Britanije v V/ash'ngtonu. Narlasil je, da bo novi poslanik na svojem službenem mestu pripomogel k temu, da bo pričela Amerika stvarno gledati na resnične potrebe, ki jih zahteva dana&nji usodni čas. Izredno bogate izkušnje, ki dičijo tega angleškega državnika, bodo nedvomno prlSle na
Nadaljevanje na 2. str.
ven iz bojev za interese posameznih delov Naj bi bile posebne zahteve teh delov še tako upravičene, moramo doseči v vsakem delu toliko državljanske morale in preudarnosti, da bo imel v vsem svojem dejanju in nehanju neugnano pred očmi ne samo svoj del, marveč tudi celoto, s katero njegov del stoji in pade.
Enaka potreba obstoji tudi v socialnem življenju. Sebičnost posameznikov je socialno škodljiva, tudi nobeden stan ne sme živeti na stroške drugega Ni treba oznanjati sentimentalnega socialnega slogaštva. če menimo, da je naši družbi nujno potrebna zavest medsebojne povezanosti in medsebojne odvisnosti vseh stanov V nemirnem valovanju gospodarskih prilik tn neprilik se utegnejo nekemu sloju odpirati ugodne koniunkturne možnosti, medtem ko se drugemu v istem hipu zmanjšajo življenjski jx>goii in povečuje gmotna stiska. Vse državne uredbe, ki skušajo urediti to socialno valovanje in prepre-
čiti socialno škodljive posledice, so nezadostne, če ni v državljanih samih zavesti socialne odgovornosti. Kritični časi nalagajo to odgovornost zlasti še onim. ki imajo možnost, da sedanje razmere izkoristijo za svoj blagor. Na taki sebičnosti ni mogoče zgraditi močne države in globoke narodne povezanosti. Poleg državljanske morale potrebujemo tudi socialno in državljanska morala skoraj ni mogoča brez socialne. Ravnovesje in sporazum med političnimi silami. ravnovesje in pravičnost med socialnimi sestavinami naroda — to so eksistenčni pogoji naše svobode in našega miru.
Vsak izmed nas mora k temu prispevati svoj delež. Kdor bo delal za srečo domovine bo utrjeval tudi pogoje svoje lastne eksistence in življenjskega zadovoljstva: to resnico spoznavamo prav danes zelo nazorno. Zamislimo se vanjo tudi v dneh božičnega miru in odmora, zakaj v tem ie sodobni klic »ljudem, ki so dobre volje«.
njegovem novem službenem mestu do polne veljave, ln sicer v korist obeh držav.
Tudi v kanadskih političnih krogih je naletelo imenovanje lorda Halifaxa za poslanika v VVashingtonu na odkrito odobravanje. Odločilne politične osebnosti izražajo prepričanje, da bo velika politična rutina lorda Halifaxa pripomogla k Se večji okrepitvi vezi, ki spajajo Zedinjene države z britanskim imperijem. Enako odobravajo v pristojnih kanadskih krogih tudi imenovanje Anthonyja Edena za zunanjega ministra.
Anthony Eden
že prevzel nove posle
London, 23. dec. s. (Reuter.) Novi angleški zunanji minister Eden je že danes dopoldne prevzel posle.
Bivši zunanji minister in novi veleposlanik v VVashingtonu lord Halifax je odpotoval v severno Anglijo, kjer bo ostal do svojega odhoda v VViashington. Smatrajo,
da bo Halifax nastopil mesto veleposlanika v VVashingtonu že v začetku januarja.
Churchillov govor Italijanom
London, 23. dec. s. (Ass. Press.) Ministrski predsednik Churchill je nocoj po radiu naslovil govor na italijanski narod, ki mu je hotel povedati, kakor je dejal, besede resnice in spoštovanja. Churchill je nato omenjal, da je Anglija v preteklem stoletju podpirala vse pokrete Italije za svobodo. Tudi po svetovni vojni se je sodelovanje nadaljevalo. Sedaj pa sta Anglija in Italija v vojni. Mussolini je sicer velika osebnost, vendar je njegova krivda, da sta se Anglija in Italija zapletli v vojno. Sankcije proti Italiii ne morejo biti zadosten razlos za sovraštvo, ki je nastalo med obema državama. Ravno na italijansko željo je bila Abesinija svoj čas sprejeta v Društvo narodov.
Ob koncu govora je Churchill čital pi-
smo, ki ga je 16. maja, malo pred italijansko vojno napovedjo Angliji in Franciji, pisal Mussoliniju in njegov odgovor. Churchill je v svojem pismu pošiljal Mussoliniju pozdrave ter izrazil upanje, da Se nI prepozno preprečiti, da bi prišlo med Anglijo Ln Italijo do prelivanja krvi. Obenem je opozoril, da bo šla Anglija v 'sa-kem primeru naprej do konca, če treba tudi sama in da bo gotovo Angliji pomagala tudi Amerika.
Ministrski predsednik Mussolini je v svojem odgovoru 18. m3ja izjavil da varni zgodovinski razlogi loči o Anglijo in P-a-lijo. Opozoril je na uvedbe sankcij leta 1935 proti Italiji ter dejal, da 'e sankcije povzročila Anglija, čeravn" si je Italiia hotela v Afriki pridobiti samo ozemlje, ki ni prizadevalo niti Anglije niti koga drugega Obenem je Mussoljfli v pismu spomnil na obveznosti nemško-Italijanske pogodbe.
Churchill je zaključil svoj <*ovor z ugotovitvijo, da je iz te?a razvidno, kdo je hotel mir in Kdo ne.
VM
TI
E ZAPLETE V V
Ameriški politični krogi o pravem ©zadjju patetične akcije blska
držav ml proti Zedinjsnim državam
Washington. 23. dec. j. (Ass. Press) V ameriških poiitičn.h krogih so mnenja, da :ni zgolj slučaj, da so si izjava japonskega zunanjega ministra Macuoke o nespremenljivosti japonske politike in sodelovanja z državama osi, dalje svarilo nemškega zunanjega ministrstva zaradi obljubljene ojačene ameriške pomoči Veliki Britaniji in slednjič Gaydov komentar o teh Vprašanjih sledili neposredno drug drugemu. V teh krogih naglaša jo, da se za to akcijo bJoka osi morda skriva poskus, izzvati Zedinjene države, da bi se spustile v vojno že zdaj. ko še niso popolnoma vojaško pripravljene. Od tega si države berlinskega bloka nadejajo olajšanje svojega na"ria o velikem koncentričnem napadu na Veliko Britanijo, ki bi morala — v primeru, da bi sc Amerika zapletla v vojno ■— baš v naj&.ritičnejšem trenutku ostati brez ameriške pomoči.
Diplomatski sotrudnik agencije Associated Press izraža razen tega prepričanje, da si bodo sLični poizkusi berlinskega bloka v naslednji dobi še večkrat sledili. Gre za enega izmed manevrov v oboroževalni tekmi demokratskega in diktatorskega tabora pred končnim obračunom med tema taboroma, med katerima ne more biti več nlkake sprave.
<3
Tokio. 23. dec. j. (DNB) Na današnji tiskovni konferenci je vodja informacijskega urada japonske vlade, poslanik Ito. odgovarjal na vprašanj apredstavnikov angleškega in ameriškega tiska o posledicah.
ki bi jih utegnila imeti Izjava zastopnika nemškega zunanjega ministrstva glede ameriške pomoči Angliji, na nadaljnje zadržanje Japonske k temu vprašanju. Poslanik Ito je na ta vprašanja odgovoril le to, da je po podpisu berlinskega pakta to vprašanje pač povsem jasno. Odklonil pa je vsaka pojasnila k raznim hipotetičnim vprašanjem in le opozoril samo na čl. 4 berlinskega pakta, ki določa za urejevanje takih vprašanj posebne tehnične komisije.
Predstavniki angleškega in ameriškega tiska so utemeljevali nujnost svojih vprašanj s tem. češ da je bilo svarilo zastopnika nemškega ministrstva zelo odločno in da je od njega morda odvisno bodoče vprašanje miru ali voine med Nemčijo in Ze-dinjenimi državami.
Tokio. 23. dec. AA. (DNB) Na povratku iz Rima v Tokio je dosedanji japonski rimski veleposlanik Amau izjavil v Singa-puru, da je sodelovanje med Nemčijo in ItaMjo popolno tako na voiaškem. kakor tudi na politično gospodarskem področju Na koncu ie deial da pričakujeta Nemčija in Italija velike uspehe od trojnega pakta in vsestransko p^n-oro .Tannn^k* pri ustvarjanju novega sistema v Vzhodni Aziji.
&2tserSlta bo aafttevaSa odpoklic več neonskih konzulov
New York. 23. dec. j. (AR) Kakor dozna-va agencija International Nsws Service iz VVashingtona. se je v vladi že razpravljala možnost, da bi Zedinjene države kot od-
Tako sNemc! kakor tudi Angleži Badaljujejo z nezmanjšan srditostjo napače na važna industrijska središča, pristanišča in vojaške objekte
London, 23. dec. j. (Ass. Press.) V noči cd nedelje na ponedeljek so bili napadi nemškega letalstva na Anglijo spet izredno velikega obsega. Glavni napad je nemško letalstvo izvršilo na veliko industrijsko mesto Manchester v severozapadni An-g .ji. Napad je bil eden najhujših, kar so jih doslej pretrpela važna angleška gospodarska središča. Takcj po prvem alarmu, ki je bil dan v Manchestru že v zgodnjih večernih urah, so se pojavile nad. mestom močne skupine nemških bombnikov, ki so po že preizkušeni meto:! vrgle najprej« svetlobne rakete, s katerimi so bili posamezni deli mesta razsvetljeni skoraj kakor pocinevi. Naslednje skupine nemških letal so nato pričele metati na mesto velikanske množine zažigal nih in končno še na stotine rušilnih bomb vseh kalibrov.
Po prveon napadu so v presledkih nekaj minut dol etevale nad mesto zmerom nove skupine nemškh bombnikov, ki so več ur zaporedoma sejale na mesto smrt in razdejanje. Nemška letala so v glavnem prihajala z južne strani- Navzlic silovitemu ognju protiletalskih baterij je nemškim letalom uspelo v veliki včaJni preleteti vse važne industrijske četrti. Ruši ne bombe so zanetile več požarov, med katerimi so bili nekateri tako velikega obsega, da se je njih odsvit videl milje in milje daleč po okolici. Gasilstvo ni bilo kes številnim požarom, ki so izbruhnili v industrijskih poslopjih na raznih mestnih delih in je zaradi tega uspelo nekatere posebno velike požare omejiti šele v današnjih dopoldanskih urah. Navzlic požrtvovalnosti gasilstva je škoda vseeno zelo velika. Razen na industrijskih poslopjih je bila povzročena občutna škoda tudi na raznih javnih zgradbah, na številnih trgovskih poslopjih, prav posebno pa še na stanovanjskih zgradbah, med katerimi jih je bilo mnogo popolnoma porušenih. Bati se je, da je pod razvalinami našlo smrt precejšnje število prebivalstva. število mrtvih in ranjenih še ni bilo ugotovljeno, bo pa najbrže precejšnje. Razdejanje je v nekaterih mestnih okrajih tolikšno, da je moral biti promet popolnoma ustavljen. Nad mestom tn daljno okolico še zmerom leži debela plast črnega dd-ma.
Precej hud je bil ponoči tudi napadi na Liverpool ter na razne posamezne industrijske objekte ob reki Mersey. Tudi tam je bilo porušenih več trgovskih in industrijskih zgradb. Večje število ljudi v Ll-verpoolu in predmestjih je bilo ubitih m ranjenih. V južni Angliji so bila več ali manj bombardirana vsa pristanišča, na katera to bili že v minuli tednih izvršenih posamezni veliki napadi. Med njmi so Bristol, Southampton ln Pcrtfmouth. škoda ki je bla povzročena tu. pa se vendar ne' more niti primerjati z razdejanjem v
Mene fcpstru.	, .
London so nemška letala v m muh noči večkrat preletela, vendar je bil zaporni
ogenj protiletalskega topništva tako učinkovit da nemška letala niso mogla izbirati važnih ciljev, marveč so odvrgla bombe na slepo srečo. Več trgovskih objektov in stanovanjskih hiš je bilo lažje poškodovanih. Napad je zahteval več žrtev tudi med civilnim prebivalstvom, na splošno pa ni dosegel jakosti prejšnjih velikih napadov. Nekaj nemških letal je bombardiralo tudi industrijske objekte v severni škotski, kjer pa ni bila povzročena večja škoda-
mv
Berlin. 23? dec br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Letalske sile so v splošnem omejile svoje delovanje na izvidniške akcije Neko izvidniško letalo je v pogumnem nizkem poletu kljub hudi obrambi protiletalskega topništva napadllo največjo tovarno aluminija v Angliji, Fort William. Zadete se bile najvažnejše naprave in so takoj nato nastale velike eksplozije. Tovarna je bila izredno hudo razdejana.
V noči na 23 december so močne skupine težkih bomnikov z vHikim usoehom napadle velike industrijske naprave v Manchestru. Nastali so ogromni požari v tovarniških objektih in skladiščih Razen tega so bili bombardirani važni vojaški objekti v Londonu, Brisitolu, Liverpoolu. Southamptonu, Portsmouthu ter drugih mestih. Miniranje angieških duk se je nadaljevalo.
Sovražna 'etala so v pretekli noči bombardirala le malo krajev v zapadnem obmejnem področju. Odvrženih ie biJo manjše število eksplozivnih in zažigalnih bomb. Človeških žrtev je bilo minimalno. Gmotna škoda, k' je bila povzročena po stanovanjskih hišah, je bffla neznatna
Lovska letala so sestrelila včeraj eno sovražno letalo. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoie oporišče.
Pri napadu na aluminijsko tovarno v Fort VVilliamu so * posebno izkazali člani posadke izvidniskega letaa poveljnik poročnik Fidorra letalski podporočnik Miindel, radiotelegrafist vodnik Bothe in letalski strelec podčastnik Lenberg.
četrti zaporedni napd na Mannheim
London, 23. dec. j. (Reuter.) Delovanje angleškega letalstva nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami je bilo tudi v minuti noči dokaj razsežno. Angleška letala so med drugim bombardirala razne važne vojaške objekte v zapadni Nemčiji. Močni oddelki britanskega letalstva so izvršili
govor na nemški ukrep v ameriškem poslaništvu v Parizu tudi s svoje strani zahtevala odpoklic nekaterih nemških konzulov v Zedinjenih državah.
Knosova poslanica
vojni tecmarici
VTashington, 23. dec. AA. (Reuter) Mor. nariški minister Knox je poslal za božične praznike poslanico brodovju USA in v tej poslanici pravi med drugim, da je ameriško brodovje najboljše poroštvo za varnost Amerike.
Hov japonski poslanik v Washingtonu
T°Kio, 23. dec. s. (Ass. Press.) Novoime-novani japonski veleposlanik v VVashingtonu odmiral Norauia bo odpotoval na svoje službeno mesto koncem januarja. Pred tem bo Nomura v študijske svrhe prepotoval še zasedeni del Kitajske in Mandžukuo
Razširjenje japonske blokade
Tokio. 23. dec. j. (Domej) Z namenom, da se generalu Cangkajšku v bodoče onemogoči dobavljanje orožja in vojnega materiala skozi pristanišča južne Kitajske, ie vrhovni poveljnik japonskih sil v kitajskem vodovju danes proglasil razširjenje japonske blokade na vsa pristanišča vzdolž jugozapadne obale province Kvantung Dostop v te luke bo onemogočen ne samo kitajskim ladjam, marveč tudi ladjam vsake druge države. Biota^a velja tudi za transporte soje.
t'.
tudi četrti zapore.im nap?d na Industrijo ter pristaniške naprave v Mannheimu in Ludwigshafenu kjer je bila ponovno povzročena občutna škoda.
V	manj ko tednu dni je bil napad na Mannheim v noči od nedelje na ponedeljek že četrti tn se tehko sklepa, da je bila industrijska sposobnost tega važnega nemškega industrijskega mesta v teh napadih znatno zmanjšana. Pristaniške naprave in doki ob Renu so bili ponovno hudo poškodovani Železniške naprave, številni tiri ln kretnice kakor tudi velika skladiščas ki se vlečejo v velke daljave vzdolž Ren% so bili na mnogih krajih razdejani. Industrijske zgradbe v Ludwigshafenu so deloma uničili požari, deloma pa eksplozije.
Za nemško industrijsko proizvodnjo je mesto Mannheim s svojo industrijo in rečnim pristaniščem, ki je za Duisburgom in Berlinom naivečja notranja luka v Nemčiji. prav posebnega pomena ln pomenijo napadi nanj hudo motnjo v sposobnosti te industrije.
Angleška letala so bombardirala tudi druge cilje v Potenju ter pristanišča Vlis-singen. Dunkerque in Calais. Napadenih je bilo ua dalje več letališč v sovražnem ozemlju.
Eno angleško letalo z vseh teh poletov pogrešajo.
Izgube angleške trgovske mtrrnarlce
L°ndon. 23. dec. j. (R"u*er.) V tednu, ki se ie končal ponoči med 15. in 16 t. m., so bile angleške izgube v trgovin?Kom brodovju globoko pod tcdmsklm povprečjem v sedanji vojni. Medtem ko navajajo nemški podatki, da so v tem tednu potopili za 82.450 ton angleškega trgovinskega brodovja. pa navaja službeno poro"ilo angleške fdmiralitete. da je AnglHa izgubila v tem tednu samo pet ladij s skupno to-nažo 30.8?0 ton. Razen tega sta bili zaradi sovražnikovih akcij potopljeni še dve zavezniški ladji s skupaj 10 616 tonami.
V	pristojnih londonskih krogih navzlic temu svare pred pretiranim optimizmom, češ da na podlagi zmanjšanih izgub Se nikakor ne kače delati zaključkov, da bi bila že odstrsnjena nevarnost s strani nemšk h podmornic, min. trgovskih krlžark in letal. oziroma da bi bila ta nevarnost vsaj manjša, kakor Je bila poprej, šele čez mesec ali dva si bo mogoče napraviti zanesljivo sodbo, ali se riziko v pomorski vojni dejanski zmanjšuje.
Povprečja tonaže potopljenega angleškega brodovja v minulih Šestih mescih dajejo naslednje številke: povprečne tedenske Izgube so znašale v juliju 81.000. v avgustu 80.000, v septembru 101 000, v oktobru 85.000. v novembru 86.000 ln v prvi polovici decembra 71 000 ton.
Angleška podmornica „Swordsish" potopljena
Landon 23 dec br (Reuter) Admira-1Heta je davi objaviia da se an^eška podmornica »Swordfish« že nekaj časa ni vrnil« na svoje opurišč'-, take da io je trs-ba smatrati za izgubljeno
Podmornica je bila ograjena 1 1533 Izpodrivala je na po-vršni mor .a 640. pod njo 935 ton vode. Po&adka je štela 40 mož.
Na BS2IČEVANJE vabi
Dom Ilirije v Planici
Na razpolago Je še več sob. telefon Rateče na Gorenjskem št. 1. — Smuka izvrstna,
10 cm pršiča na podlagi.	_
Preiskava na Stsšaku
Obe bombi iz neznanih letal sta povzročili škofi; približno 3 milijone dinarjev
Sušak, 23. dec. o. Kakor ie poročalo že ponedeijsko »Jutro«, so se v ne.eljo zjutraj okros 130 ooiavila rad S ša om tuja letala neznane narodnosti Spusti a so dve bombi, ki sta padli na središCe mesta. Na srečo niso bile nčpos.edno zadete stanovamske hiše marveč sta obe bombi Dadli na ulico. Zato ni bi!o smrtnih žrtev, pač oa 1e bilo sedem liud lažje ranjenih. Vsem rannnc^m so v bolnišnici nudili prvo pomoč in iih nato razen eneaa odpustili v domačo ne~o Dogodek je naravno Izzval med prebivalstvom preceišnie raz! urienje ki pa se je danes že docela po'e?lo
Danes ie oosebna komisija s»s*nvliena iz zastopnikov vojaških in civilnih oblasti ter zastoonikov mestne ob* in° o^e-glesS^la in ocf»nila ikodo ki so io oovrrr>-čile eksolo7iio bomb Po ugotnvttv-ih k --mi«He maia Škodo ok^«7 ^	di-
narlev Naihuiše le prizadeta hila ln*. Marinoviča Na sre*o ie bila grajena oo
načinu železobetonske skeletne zeradbe. Zato se ni vsa porušila Izgleda oa. da ;X> omagani terr.elii h.še kar bo U20'0vi! še le podrobnejši strokovni ogled Vojaški strokovnjaki pregledujejo sedaj drobce bomb da ueotove niih poreklo bomb. Razume se samo po sebi. da bo v ada zahtevala od dotične države vso odškodnino
Prebivalstvo Sušaka se je med napadom in 00 napadu vzorno vedlo Liudie so takoi prihiteli na pomoč ln nudili ra-niencem vso potrebno nego in oodr>>ro ter poskrbeli za takoišnii oreyo~ v b 1-nišnico Prebivalstvo se ie tudi sicc obnašalo zelo disciplinirano in ie točno sledilo navodilom oblasti Preb:valcem hiš. ki so porušene ali po?k->dovane so *akoi stavili na raT>nla?o s-"oia pt^novania
Suša ški ž'Pan le i^dil dires na pr bl-valstvo oro^la^ v kata~em daie tkx^">>-na navod:ia ra primer, da bi se n^čni do-eodek ponovil.
Namenfene so bile v prvi vrsti železniški progi CuTlh-Artstetter — Bombe so povzročile precej škode
Bern, 23. dec. j. (SDA.) Švicarsko ar-madno poveljstvo poroča:
V	noči od 22 na 23 decembra so tuja letala ponovno prekršila suverenost švicarskega ozemlja Priletela sc s severne strani ln prišla meO drugim tudi nad Curih. kjer so ob 22 45 metala zažigalne in rušilne bombe Bcmbe so zadele več poslopij in električni vod na neki progi švicarskih zveznih železnic Enajst oseb je bilo ranjenih.
V	nedeljo zvečer je bil razen v Curihu dan letalski alarm tudi še v Baselu in Bernu. V predmestju Hong v Curihu sc bombe povzročile posebne veliko razdejanje Ranjene so bile 4 osebe, ki so jih takoj odpremili v bolnišnico. Letala so metala bombe tudi ob železniški progi Curih -Artatetten Tudi ob tej progi je bilo več oseb ranjenih. Zafcgalne bombe »o v Curihu zanetile nekaj požarov, ki pa jih je uspelo kmalu pogasiti. Električne žice za napajanje vlakov na neki progi so bile pretrgane. Večje število delavcev je bilo ranjenih.
Danes opoldne je euriški policijski direktor S{.. ejel novinarje ln jim podal nekaj izjav o napaiu tujih letal na Curih. Tuja letala so nad Curihom spustila najprej več svetlobnih raket, pa takoj odvrgla mnogo zažigalnih tn nekaj eksplozivnih bomb na mesto. Od eksplozivnih bomb so 4 eksplodirale. Najhujše razdpejanie je povzročila bomba, ki je treščila na Alpstrasse ter hudo poškodovala neko stanovanjsko hišo. Druga bomba te treščila v bližino skladišča železniških strojev tretja v bližino tovorne postaje na Josefstrasse, četrta pa na železniški viadukt na progi prol: Oerliko-nu. Tam je skupina delavcev že popravljala pretrgane železniške električne vode, ko je bomba eksplodirala. Več ljudi je bilo ranjenih.
Zažigalne bombe so povzročile več požarov, tako zlasti v meharuški delava-ci
»Orion«. Vse požare je bilo mogoče takoj pogasiti.
Nadalje se Je ugotovilo, da so drugg. letala odvrgla nekaj bomb v bližino Schliere-na-
Danes je bilo objavljeno uradno poročilo, kj pravH da je preiskava ugotovila, da so bombe angleškega porekla. Radi tega je dobil švicarski poslanik v Londonu nalog da vloži pri angleški vladi najostrejši protest proti ponovni kršitvi švicarske nevtralnosti ter poleg popolne odškodnine za malerialno škodo, smrtne žrtve in ranjence zahteva tudi energične akrepe. da bi se preprečila ponovitev takih incidentov.
Pristanek 4 letalcev
na irsksm ozrmlla
Ne\v Yorli. 23. dec. br (Ass. Press.) Iz Dublina poročajo da so tamkajšnje c-blasti internirale 4 angleške letalce, k! so s« spustili oa trsko ozemlje. Prva dva sta se s nadali spustila iz gorečega letala in sre';no oristala na irskih tleh. Druga dva sti s svojim letalom zasi'no pristala na Irskem, ker se Jr pokvaril motor njunega aparata.
PETHOLEJA NI
pa vendar krasna in prijetna svetloba »LIliPUT« SVETII.K« Z
80 SVEČAMI 1 liter Špirita pori 22 or! Svetilka tehnične popolnosti ! Brez kompli«<«*n:h vi-»ako-. kot pri podobr£b svetilkah. Dokler traja zaloga ie cena din 2"5.— s kompletnim priborom. Varujte te zablodi Ni podjhnega fabikata ra to ceno in ? to jakostjo
Svetlobe. PETRO-I.UX K.. D., ZA-GRf B. FADTSINA 9-
Prospekti bre»->'ačno in franko! Tel. Iščemo fci'ne z^t-i^nike in preprodajalce!
H
Po angleškem poročilu je bilo v dosedanjem cfa angleške oSenzive ujetih 3&.ooo italijassldli vejc&ov
Kairo, 23. dec. s (Reuten Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes popoldne naslednje poročilo.
Egipt: Naše topništvo še nadalje vznemirja sovražnika v notranjosti obrambnega pasu v Bardii Pred Bardio med tem naša vojska nadaljuje svoje priprave.
Število italijanskih ujetnikov, ki so bili doslej prepeljani iz glavnega zbirališča pri Sidi Baraniju v zaledje, znaša sedaj 35.949. Med njimi je 1704 častnikov. Več tisoč italijanskih ujetnikov še čaka v taboriščih, ki so bližja bojišču, na prevoz.
Sudan: Zapadno od Galabata se nadaljuje aktivnost našega topništva.
Kenija: Ob severni kenijski meji se še nadalje udejstvujejo naše izvidnice.
London, 23 dec. s. (Reuter) K položaju pred Bardio pripominjajo danes v angleških merodajnih vojaških krogih, da Bar-dia nikakor ni samo utrjeno vojaško taborišče, kakršna so bila vsa druga doslej zavzeta italijanska oporišča v Zapadni puščavi, temveč je Bardia stara utrjena luka, ki je v italijanski posesti že odkar so Italijani prišli v Cirenajko. Ob obali pred Bardio so nameščene baterije italijanskega obalnega topništva, na vseh ostalih treh straneh pa obdaja mesto v širini 11 do 13 km trojni pas utrdb, ki obstoje deloma Iz betonskih postojank. Angleška vojska mora v tem sistemu uničevati točko za točko, in to proti izredno trdovratnemu italijanskemu odporu, ki ga podpira tudi cela vrsta obrambnih naprav proti modernemu motornemu orožju, proti tankom in oklop-nim avtomobilom. Angleško letalstvo je neprestano na delu in ruši italijanske utrjene točke ter strojniška gnezda in topniške postojanke To uničevanje se izvršuje po določenem načrtu, vendar pa je jasno, da ta način ofenzive lahko napreduje samo počasi. Zaradi tega še ni računati, da bi bili Italijani že neposredno prisiljeni predati Bardio. Pristanišče v Bardii je v nasprotju z nekaterimi inozemskimi poročili samo manjšega pomena. Voda v Luki je globoka samo nekaj nad 3 m in Je luka tako ozka, da lahko istočasno prista-neta samo po dve ladji. Razkladanje in nakladanje tovora se lahko vrši samo ob ugodnem vremenu in mirnem morju.
Sploh ni med Aleksandrijo in Tobrukom na razpolago nobene dobre luke. Celo v Marši Matruchu ne morejo pristajati več-i je ladje od rušilca. Iz Sidi Baranija so na i primer italijanske vojne ujetnike odpelja-
le angleške ladje tako, da so bili ujetniki | najprej na majhnih čolnih z obale prepe-j ljani na ladje, ki so se zasidrale na od-i prtem morju.
Italijansko poročilo
Rim, 23. dec. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo d^vi | naslednje 199. službeno vojno poročilo o dogodkih v Afriki:
Na obmejnem področju Cirenajke se položaj ni spremenil. Skupina naših letal je ponovno bombardirala neko sovražno oporišče v bližini fronte. Napadeni so bili sovražni oklopni oddelki. Neko torpedno letalo je potopilo neko angleško pomožno križarko. Sovražna letala so bombardirala nekaj krajev v Libiji En vojak je bil ubit, trije pa ranjeni.
V vzhodni Afriki so bile bombardirane skupine sovražnih avtomobilov in vojaške naprave v krajih Visokega Sudana.
Odlikovanja
Beograd. 23. dec. AA. Na predlog rred-sedn:ka vlade in zastopnika notran "23 ministra so bili odliko a"ii: z redom sv. Save 3. stopnie Franc Oooka. trg v:c in častni predsednik Kranjske slove is: e jednote v Cikasu: Ivan Germ. trg vec in predsednik iste organizacije iz Puebla; Josip Zalar. glavni tajnik is e organizacije iz JoMetta. in dr Aloizii Ju an ž i-pan mesta Maribora: z redom Ju venske krone 4 stonie Alck arder Uran-kar duhovnik iz Cikala, dr. Janko Bn-nedik. župan na Bl^du dr. St j m S?.u-bah. župan v Slov B strici: z redom sv. Save 4. stoonie Davorin Onič. ž ptt v Ribnici na Dolenjskem in Franc Kcšak, veleposestnik v Grorupliu.
Beosrrad. 23. dsc. p. Na predlog m'rsi-stra za orosveto sta odlikovana z redom sv. Save 3 stor«nie Fran Marolt. d i~e"it akademskega pevskega zbora v L ubl^a-ni. z redom Jugoslovanske krcr>e 4 nie Josip Gradiš-rane"š. član ("rame Narodnega gledališča v Lj'-ibl ani
Zemun^ka vremenska napoved: Po^o.p-
na z j asi it ev na skrajnem severozapadu in
na gornjem Jadrp.ru. Otfačno in megleno
v ostalih krajih Ponekod bo snežilo. TorVo-ta bo pr<Sa v severnih in zapa^n h krajih. Drugod pa bo ostala neizpremenjeoa.
(pred vstopom v ktaijevo Četo
Ko praznujemo letošnji božič, se na-ie misli mudijo pri mladem kralju, ki preživlja poslednje leto pred svojo polnoletnostjo Stopili bomo z njim na čelu v veliko in pomembno leto 1941., v katerem mladi kralj po dovršenih vseučiliških in vojaških študijah na svoj rojstni dan, 6. septembra, zasedel prestol Karadjordjevicev, V veliko veselje vsemu narodu je sredi današnjih zmedenih časov, da nam dozoreva pogumen krmar, ki se z idealno vnemo od zgodnje mladosti posveča zadanim nalogam, vse to pod plemenitim žarom materinske ljubezni Nj. Vel. kraljice Marije in pod preizkušenim vodstvom svo je o, a strica Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Kolikokrat doslej smo še imeli priliko spoznati, kako se je z njegovim č\'rstim telesnim razvojem razvijata tudi njegova duševna moč! Vemo, da bo v poslednjem šolskem letu zaključni uspeh krona njegove obširne izobrazbe.
V poslednjem letu svojega šolanja Izpopolnjuje naš kralj zlasti jezikovno znanje, študira zasebno pravo, na-
dalje ustavno in upravno pravo, teorijo narodnega gospodarstva in gospodarsko politiko, v vojaškem pogledu pa zlasti taktiko, fortifikacijo in vojno geografijo. Izpopolnjuje svoje znanje iz splošnega zdravstva. Vse to so obsežni in važni predmeti, za katere je treba obilo volje in truda čisto novi predmeti so: mednarodno Javno pravo, kazensko pravo, finančna znanost, strategija in zgodovina vojne spretnosti. Ker pa je mladi kralj deležen izrednih prirojenih sposobnosti, je študij pač v veliki meh olajšan z bi-strino njegovega talenta
Ob letošnjem odkritju spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani so tisoči imeli priliko od blizu videti mladega kralja. Vsi so se prepričali, da je čvrst in zdrav mladenič To je poleg prirojene čilosti posledica redne sokolske telovadbe in mnogih športnih panog, za katere je mladi kralj venomer navdušen in pridejo pri njegovem smotrnem sporedu vse lepo na vrsto. Tako: ježa, plavanje, veslanje, smučanje, avtomobilizem, planinarski izleti
in lov, za katerega se zlasti zadnji čas močno navdušuje Zaradi vsega tega je naš mladi kralj okreten, živahen, svobodno razgiban in mladostno pod jeten. Vedno je rad v družbi svojih tovarišev iz srednjih šol, kakor tudi v družbi gojencev vojne akademije.
S potovanji si Je naš mladi kralj zlasti v letošnjem letu močno razširil obzorje, saj je na lastne oči spoznal velike, krasne predele domovine. Vsakoletno letovanje v Sloveniji in na Jadranu ga je v teh pokrajinah popolnoma udomačilo. V septembru in oktobru pa je na uspelih izletih spoznal staroslavno pokrajino Raško, nadalje Niš in okolico, potem spet Slavonijo s svojimi krajevnimi m zgodovinskimi zanimivostmi. Sledil je izlet preko Ko-lubare, Pocerlne, Mačve in Posavine, kjer Je ogledal nekdanja stavna bojišča. Obiskal je nadalje samostan v Žici, ogledal si je Mataruško in Vrnjač-ko banjo kakor tudi letalski zavod v Kraljevu in vojno-tehnični zavod v Kragujevcu. To se vi, da Je mladi kralj vedno navdušen za potovanje in so mu že sami popotni načrti v posebno razvedrilo. Nikfer ni vnaprej napovedan njegov prihod, saj so to vendarle šolski izleti, toda novica o njegovem prihodu gre povsod po blisko-vo naokrog in narod hiti od vseh krajev, da pordra\d v svoji sredi mladega kralja. Ne dvomimo, da bo mladi kralj po frvoji popolnosti čim pogosteje izkoriščal prilike, da pride v stik s svojim narodom. Vtisi so povsod kar na j prijetnejši: mladi kralj vzbuja pozornost s svojo lepo po Javo, še prav posebno na s svo Hm ljubeznivim na-stojx>m. Koderkoli je vojska, io kralj obišče in je na\'dušeno pozdravljen. Saj ga zanima vsaka malenkost: kasarne, taboriščp. kuhinja, fe prav posebno pa vojaške ve/be Vsak vojak mu fe drva tovariš, nai bo oficir ali redov. Mhdi kralj prihaja med svo to vojsko vedno v primerni uniformi Zdaj Je že poročnik, njeffovn znanfe pa ga v polni meri vzposablja za naglo napredo-vnn fe.
Mladi kralj nam Je poroštvo našega edinstva in srečnega obstanka. Zato z njim radostni božiču jemo ter mu pošiljamo prisrčne božične pozdrave/
VIV
Hruzha sv. Cirila In Metoda fe obdarila 158 šol Ra severni mcji,v Prekunurju in na Kočevskem z darili v skupni vrednosti 380.000 din



""/A



Y "zM06
naj bi Jjil tudi zadnji!
\
/ /
/
A!l ste storffl vse, da obvarujete v bodoče Vašega otroka zobobola? Navadite ga pravočasno na redr ■o čiščenje zob. zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom.
Sargov Kalodont prizanesljivo potira zobno skienino in temeljito čisti zobe. Prepreči tvorbo zobne naslage, ki v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen.
SAR G«

Svobodni smo, svobodni hočem® ostat
Jasne in odločne bcsetfe v znanstvenem glasilu slovenske duhovščine
Letos je Družba sv. Cirila in Metoda razposlala darila za božičevanje šolam v 158 krajih. Obdarovane šole iežijo na mežiškem področju, na Kubanskem, na severnem vznožju Pohorja, v Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure. v Halozah, v vsem obmejnem pasu Prek-murja od Cankove do tromeje in nato na v^hod in jugovzhod do vznožja Lendavskih goric ter končno še na krševitem Kočevskem.
Navedenim okolišem posveča CMD stalno pozornost, njeno članstvo in sodelavci ter podporniki pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedno bolj uevršea ta razširja duh medsebojne povezanosti in vzajemnosti naših obmejnih in osamelih okolišev % našimi osrednjimi predelL
Letošnja družbhia božična darila so po količini dosti obilnejša v primeri z onimi H prejšnjih let. Razposlanega je bilo poleg manjših količin rokavic, nogavic, perila ln čepic še 120 žabic, 500 jopic in pulo-
verjev, nad 2300 metrov hlačevine, nad 10.000 metrov flanele in barhenta ter 550 parov čevljev. V denarju izraženo pa jc bila letos dosežena še več kot dvojna lanskoletna vsota, saj se je sedaj povzpela že preko din 380.000. Do tega res lepega zaključka je pripomogla predvsem deseto-novemberslia narodna zbirka, ld je vrgla din 232.039, dočim je ostale izdatke pokrila Družba iz svojih nadaljnjih dohodkov in sredstev.
Vsem, ki so kjerkoli in kakorkoli pripomogli do letošnjega lepega božičevanja naših malih graničarjev, se kar najiskrenejše zahvaljujemo za njih pomoč, v globokem prepričanja, da se bodo v novem letu njih vrste še bolj pomnožile z mnogimi novimi sodelavci za dosego nadaljnjih družblnih namer ter zlasti v korist spiošnosti in naše jugoslovenske domovine.
V LJubljani, 23. decembra 1940.
Vodstvo Družbe sv. Cirila ln Metoda
čarice 1970, Kočevje 5800, Kočevska reka 4870, Koprivnik 4520, Laze pri Uršnih se-lih 1980, Laze nad Kolpo 1160, Llvold 3710, Maverlen 2609. Mozelj 4870, Nemška Loka 1510, Onek 1020, Ovčjak 1020, Planina 2670, Podstenice 1740, Poljane 2440, Polom 1740, Rajhenav 810, Rečice 2320, Smuka 1970, Spodnji log 3250, Stara cerkev 5570. Stari breg 580, Stari log 2320, Svetli potok 1740, Skrilj 2900, Štalcerji 2200, štale 650, Trava 2320 in Verdreng 1390 dinarjev.
Skupna vsota znaša 880.330 din.
Obdarovane šale In vrednost daril, ki jih je božič razposlala CMD
Severna meja
V	dravograjskem in slovenjgraškem sre-
zu: Brezno ob Dravi 2440 din, Črneče 1520, Črna 3690, Dravograd 4280, Guštanj 2800, Koprivna 2140, Kapla 2980, Kotlje 1950, Libeliče 2490, Lokovica 1730, Marenberg 4410, Muta 4640, Mežica 3330, Ojstrica 1930, Pameče 700, Pernice 3010, Prevalje 5810, Remšnik 1660, Sv. Bolfenk na Pohorju 1620, Sv. Florijan v Doliču 500, Sv. Jernej nad Muto 980, Sv. Primož na Pohorju 1400, Sv. Trije Kralji 4900, Strojna 2440, Št. Danijel 1S70, Št. Ilj pod Turjakom 710, št. Janž pri Dravogradu 1730, št. Ožbolt ob Dravi 1540, šelenberg 1420, Tolsti vrh 1940, Trbonje 1910, Vrata 1360, Vulired 1940 in Vuzenica 2390 din.
V	obeh mariborskih srezih
Gra.diš£e 3480 din, Jarenina 2800, Kamnica 790, Krčevina 1160, Lehen 1150, Lokavec 6380, Maribor, pomožna šola 200, Marija Snežna 3500, Selnica 1150, Sladki vrh 3500, Spodnja Sv. Kungota 4640, Svečina 4460, Sv. Ana v Slov. goricah 4440, Sv. Duh na Ostrem vrhu 3860. Sv. Jakob v Slov. go-rica.h 3070. Sv. Juril ob Pesnici 3360, Sv. Jurij v Slov. gcricah 1400, Sv. Križ naa Mariborom 26,10. Sv. Lovrenc na Pohorju 222-0, Sv. Marjeta ob Pesnici 1940, Sv. Trojica v Slov. goricah 2790, Št. Ilj v Slov. goricah 5280 in Zgornja Sv. Kungota 4030 din.
V ljutomerskem srezn
Apače deška 3690 din, Apače, zasebna dekliška šola 2760, Gornja Radgona 4620, Kapela 3490, Slatina-Radenci 2250, Sto-govcl 3020 in ščavnica 2060 din,
V	ptujskem srezn
tn nekaterih nadaljnjih krajih južno od Drave: Breg pri Ptuju 650 din, Hajdina 500, Nova cerkev 900, Ptuj, rame šole 4250, Rogatec 1090, Sv. Andraž v Halozah 900, Sv. Barbara v Halozah 900, Sv. Duh v Halozah 900, Sv. Vid niže Ptuja 600, Vitanje 400 in Zavrč 900 din.
V Prekmurju
V	soboškem srezn
Andrejcl 670 din, Budincl 1540, Canko-va 4650, Dol. Slaveča 1140, Domanjševci 1900, Fikšinci 1060, Fokovci 1900, Gerlinci 2440, Gor. eLndava 4420, Gederovci 2110 Gor. Slaveča 1370, Hodoš 1370, Kramarovci 1190, Križevci 2600, Kančevci 1160, Kuzrna 3490, Markovci 2600, Moščanci 1560, Per-toča 4650, Prosenjakovci 1490, Serdica 3490, Sv. Jurij (Rogaševci) 3260, Šal ovci 1450, šulinci 930, Trdkova 1940, Vel. Dolenci 1550, Vidonci 780 ln ženavlje 2480 din.
V lendavskem srezn
Beltinci 4190 din, Benica 1960, Centlba 2410, Dobrovnik 4420. Dolina 2090, Dol. Lendava 4650, Dolga vas 2790, Gaberje 1740, Genterovci 930, Gor. Lakoš 2210, Ho-tiza 2210, Kapca 2080, Kobilje 2510, Mot« varjevci 1440, Petišovci 2490, Pince 1750, Radmožanci 1710, Velika Polana 2850 in Zamostje 2480 din.
Ka Kočevskem
Borovec 3940 din, Briga 2550, Ceplje 4410, Crmošnjice 3720, Dolenja Topla reber 1530, Draga 2320, Gotenica 1740, Gr-
25.000 din za bitoljske žrtve
Ta teden smo zaključili svojo zbirko za žrtve, ki so jih terjaile po usodni pomoti na Bitolj odvržene letalske bombe. Zbirka je vrgla 25.000 din Znesek sam po sebi sicer ni visok, a bo vendar vsaj malo doprinesel k olajšanju stisJce in je pri tem za naže razmere tudi časten. Pokazali smo z zbirko vzajemnost našega severa z našim jugom ter poudarili svojo zavest in svojo voljo, da je vsa država eno in da se v celoti odzove, ča pokliče katerikoli njen del. To je bil tudi glavni namen naše zbirke, seveda poleg enako važnega čisto človeškega in dobrodelnega: priskočiti na pomoč onim, ki so utrpeli škodo
Po zadnjem izkazu sprejetih prispevkov so prispevali še:
dr. Anton Hrvat, zdr. ▼ Ormožu 100.— dr. Juro Hrašovec, odv. ▼ Celju . 100.— dr. Rape v Ljubljani . . . , , 50.— Narodna čitalnica ▼ Sišfci . t , 100.— Pio Radomič v Ljubljani . , , 200.— Akad star. dr. »Jadran« . , , , 250.—
ga Joža Berce . ...... 10.—
dr. Bogd. Žužek odv. v Ljubljani 200.— Jadranska straža na Lescah . . . 100.— dr. Teodor Sbrizaj in ar. Ante
Gori čar, odvetn. v Konjicah . 100.— Fedor Spacapan v Ce'ju . . 20.— dr. Gašper Pekle v Ljubljani . 50.— Jože Zabkar, lokat na Jesenicah 100.— kavarna Zvezda v Ljubljani . . 200.— Neimenovan . .««•«,. 2.— Dosfiej izkazanih •■■*(. 23.418.—
Skupaj	25.000.—
Kakor »mo že takrat objavfli, smo 18.000 din že odposlali v Bitolj, sedaj sledi Se nadaljnih 7.000 din. Vsem darovalcem K toplo zahvaljujemo v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh onih, ki jtm bo v Bito lju prišel x prid zbrani denar.
Revija Leonove družbe »Cas«, ki velja za znanstveno glasilo slovenske duhovščine^ objavlja izpod peresa profesorja teologije dr. Janeza Janžekoviča uvodnik »Ob odločilni uri«. V njem prihaja pisatelj do naslednjih zaključkov:
»Stara pravda je izvojevana. Svobodni smo. Kraljuje nam kralj slovanskega jezika in krvi. Naše je vojaštvo od najnižjega do najvišjega. Naši so uradniki, naši učitelji, naša duhovščina. Tisočletni sen slovenskega naroda Je postal sladka resnica. Toda svetovne vojne, ki nam je prinesla svobodo, ni konec. Zopet smo v voj-nL Njene odločitve bodo še mnogo bolj važne, kakor so bile pred dvajsetimi leti. 2ivimo ob res odločilni uri. Danes je za šleve res hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam bi pobegnili, kako bi govorili, kam se usmerili, da bi bilo za vse primere prav. Vse jim pride na misel, vse nevarnosti naštevajo, vsa skrivališča poznajo, vse možnosti za beg so preudarili, na vsako hlapčevstvo so se pripravili. Vse jim pride na mi>r«*l, samo eno ne: kako bi se branili. Zajci!«
Nato razpravlja dr. Janžekovič o vlogi pravih mož v sedanjih težkih časih in pravi, »da mora biti danes za nas vse ena skrb nad vsemi drugimi skrbmi: da rodu, ki prihaja, ne zapravimo svobode, ki so nam jo predniki priborili s svojo krvjo. Prehitro smo se navadili svobode. V delu, skrbeh in prepirih med gradnjo naše države je izobraženi naš sloj skoraj čisto pozabil, da je bila njegova prva naloga slehernemu slovenskemu človeku pomagati, da se zave, kaj nam je svoboda in kaj nam je domovina. Tako doživlja marsikdo po dvajsetih letih samostojnega življenja sedanje odločilne dni manj pripravljen kakor ob prevratu. Res je še mnogo neurejenega pri nas. Odnos med tremi brati še vedno povzroča mala trenja. Tudi pri nas doma še ni vse v redu. Tarejo nas težave. Toda, kateri narod je brez njih? Resnica pa je samo ena. da vse te težave lahko premagamo edino mi sami, ako si ohranimo svobodo.
« da pri
nas še ni vse ▼ redu. Smo pač mlada država Vsak gospodar mora nekaj let garati, da postavi svoje posestvo na noge in niti v sanjah ne misli, da bi ga zato prepustil sosedu in postal hlapec. Cc si ohranimo svobodo, si bomo počasi vse drugo sami uredili. Gorje mu pa, kdor danes postane suženj.
Kdor misli, da bi mu kot Slovencu kje drugje lahko boljše šlo, kakor v lastni državi, zasluži, da bi mu s krampom puščali! Dokler obstoji močna Jugoslavija in imaš njen potni list, si močan in neodvisen.
Priroda slovenskega človeka je taka, da se mora upreti vsaki sužnjostL Slovenski kmet je potomec onih junakov, ki so branili slovensko zemljo pred turškimi vpadi, in onih puntarjev, ki so golih rok na-skakovali tuje grajščine. Ta slovenski kmet ne bo nikdar dopustil, da bi prišla njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pod tujce.
V odločilni url bodo kriknile možem in sinovom: Branite nas! Naši otroci ne smejo postati sužnji!
Ne, svoje svobode ne damo nikoli ve€, pa četudi bi jo morali braniti samo • zobmi in nohti. Tisočkrat ljubša smrt kot suženjstvo! Svojo zemljo hočemo braniti do konca. Svobodno naj jo prevzamejo naši otroci, samo ▼ svobodni zemlji bodo mirno počivale naše kosti. V borbi za svobodo ni razlike med pristaši strank, ni delavca in bogatina, ne izobraženca in preprostega človeka, marveč vsi smo samo eno«.
V zaključnem poglavju »Katoliški Slovenec« prihaja dr. Janžekovič do zaključka: »Včasih smo slišali o francoskih katoličanih očitek, češ ti ljudje so najprej Francozi, potem šele katoličani. Kaj če bl nas kdo vprašal, kaj smo prej, Slovenci
ali katoličani? Vprašanje n! jasno. Kaj pomeni tisti »prej«?
Ce pomeni »prej« časovno prednost, potem je odgovor lahek. Po času smo prej Slovenci, ker smo se kot Slovenci rodili, kristjani pa smo postali šele po Kristu.
Toda tako se vpra-Sanje ne stavi. Danes ima katoličan v Jugoslaviji tako svobodo, kakor menda nikjer drugje v Evropi. Ce bi se pa le kdaj v bodočnosti postavilo? Za ta primer pa dajemo na jasno vprašanje jasen krščanski odgovor: Mi katoliški Slovenci bi ostali v narodni državi in pretrpeli v njej, če bi bilo treba mučeništvo za svojo vero. Vse drugo je strahopetno, neznačaino in zato nekrščansko. Edino na ta način bi ohranili svojo narodnost in svoio vero, z narodnim odpadništvom bi izgubili oboje. Zakaj izdajstvo naroda je v očeh kristjana smrtni greh, kolikor ga ne izgovarjata nepoučenost in slaboumnost. Odpasti od naroda, da lahko ostanem katoličan, bi se torej reklo grešiti, da se zveličan. Nesmisel! Sicer pa, kako naj ostane narod katoliški, ako neha biti narod? Naša zgodovina nam je pri tem zgovorna učiteljica!«
Koroški dreMž
Lobnik pri Železni Kapli. Koncc no-vembra smo pri nas prav veselo svatovali. Poročil se je mlad posestn;k Jake j Sadol-šek, pd. Peruč v Lobniku. Nevesta mu je bila mlada in pridna Micka Slanovc, pd. Pcčnikova v Lepenu. Po poročnem obredu je g. dekan m'adi par prisrčno nagovoril in mu želel obilo blagoslova na novi življenjski poti.
V	Globasnici se je poročil Foltsj Sajn, pd. Rihkov v Podjuni. z Angelco Lodrant iz Večne vasi. Ženin je bil njega dni eden najboljših igralcev globaskega prometnega društva in strumen poveljnik gasilcev. Bil je tudi obč:ns.ki odbornik in se udcjstvoval z velikim veseljem kot načdnik domačega lovskega društva, -j- Nekaj dni za Folre-jem se je poročM tudi njegov brat Ancj z Nanco \Voelbl iz Podjune. Obilo sreče!
V	Celovcu bodo zgradifli velik moderen hotel, ki bo poseben okras glavnega mesta KoroJke.
Dobrla vas. Pokrajinski vodja Kutscho-ra je v Dobri i ve si otvorii otročki vrtce, ki je peta tovrstna nova zgradba na Koroškem.
V	Celovcu je bflc v novembru 22 prometnih nesreč, pri katerih so našle 3 osebe smrt. Policija bo v bodoče nastopala najstrožje proti krivcem.
Sneg na j&gu
Beograd, 23. dec. p. Po dveh dneh hude>-ga mraza je pričelo danes snežiti. Kakor poročajo, sneži skoraj po vsej državi t«-je zapadli sneg povzročil že precejšnje tež-koče v prometu. Vlaki prihajajo z znatnimi zamudami. Prav tako poročajo iz mnogih krajev o znatnih težkočah v avtobusnem prometu. V Beogradu Je od snoči zapadel debel sneg, ki znatno ovira tramvajski in avtobusni promet. Vzdrževanje avtobusnih zvez med Beogradom in okolico postaja čim dalje težje ter grozi nevarnost, da bodo prekinjene. Po vesteh iz južni krajev države snežni meteži ne povzročajo samo velikih težkoč v prometu, temveč so ga ponekod tudi že povsem onemogočili.
Dobrovnik, 23. dec. o. Letošnja muhasta zima tudi našemu sončnemu Primorju ni prizanesla. Davi se Je celo Dubrovnik pre-budil pod snežno odejo. Sneg je padal vso noč. Zjutraj je bilo vse belo. Na okoliških hribih Je zapadel precej debel sneg, temperatura pa je padla pod ničlo, kar se ▼ Dubrovniku zgodi le redko. Nepričakovana zima je za Dubrovčane tembolj nerodna, ker v nobeni hiši nI peči. Tolažijo se z upanjem, da bo toplo južno sonce nezaželeni sneg kmalu zopet pregnaJo,
se iti povs
Medtem ko se je kupna moč vojvodinskega. kmeta povečala za 50%, Je kupna moč
slovenskega ostala nespremenjena
Ko je letos spomladi Zveza kmetijskih zbornic na beograjskem zasedanju postavila zahtevo, da se z nikakršnimi ukrepi ne sme ovirati dvig cen kmetijskih proizvodov, smo v vrsti člankov ln tudi v polemiki s tajnikom Kmetijske zbornice v Ljubljani inž. Suhadolcem opozarjali na neopravičenost te zahteve in na veliko škodo, ki jo skupaj z ostalimi pasivnimi pokrajinami trpi Slovenija zaradi pretirano visokih žitnih cen, ker mora po teh visokih cenah kupovati znatne količine žita iz Vojvodine. Poudarjali smo, da naši kmetje niso interesirani na visoki ceni pšenice in koruze, saj je le malo taldh kmetov, ki lahko prodajo pšenico ali koruzo, interes ogromne večine slovenskih kmetov, ki morajo dokupovati žito pa je, da jc žito razmeroma poceni.
Slovenija mora na leto uvažati okrog 12.000 vagonov žita in predstavlja sedanja podražitev pšenice in koruze za preko 100 odst. za Slovenijo novo obremenitev za okrog četrt milijarde din. Podoben Je tudi položaj kmetov v pretežnem delu banovine Hrvatske in v ostalih pasivnih krajih.
Na zasedanju slovenske Kmetijske zbornice, ki je kmalu sledilo omenjeni beo-graski konferenci je tudi sama Kmetijska zbornica v Ljubljani v resoluciji poudarila, da se velik del kmečkega prebivalstva, zlasti v pasivnih krajih ne more strinjati z žitno politiko in s položajem na žitnem trgu, od katerega imajo korist le kmetje v žitorodnih krajih, med tem ko je prizadeta široka plast kmečkega prebivalstva, ki nc pridela dovolj žita; zato naj država posveča pravično skrb vsem panogam kmečke proizvodnje, tako da bodo cene za vse kmetijske pridelke rentabilne.
Od tedaj se je položaj še poostril in so se cene žitu še bolj dvignile, tako da se je povečalo nesorazmerje med žitnimi cenami in cenami drugih kmetijskih pridelkov. Položai kmeta v žitorodnih krajih se je bistveno zbolišal. ker so cene njegovim pridelkom mnogo bolj narasle, kakor cene blagu, ki ga kupuje, kar je razvidno tudi iz indeksnih številk Narodne banke o gibanju cen proizvodov, ki jih kmet prodaja.
obsega seznam dvajset posameznih vrst pridelkov. Prodaja žita pri slovenskem kmetu povprečno sploh ne zavzema bistvene vloge, saj odpade na prodajo žita komaj 0.35%. Največji del dohodkov kmetov od vnovčenja pridelkov izvira od živinoreje. Na proizvodnjo živinoreje odpade namreč 78.8% in sicer na prodajo rogate živine 32.5%, na prodajo mleka 15.9%, na prodajo drobnice 0.6%, na predajo svinj 12.8% ln na prodajo masla 5.3%. Gornje številke nam potrjujejo, da je gospodarski položaj slovenskega kmeta v preicžni meri odvisen od cen živine in živinskih proizvodov, ld predstavljajo v skupnem računu dohodkov od prodaje pridelkov več nego dve tretjini. Slovenski kmet je torej v prvi vrsti Interesiran, da so primerne cene živini in živinskih proizvodov Od ostalih pridelkov ln blaga, ki ga prodaja slovenski kmet, je omeniti okrogli les, čigar delež znaša 18% (9(7c odpade na mehki okrogli les). Nadaljnjih 8.1<7r odpade na krompir, po 2% na jajca in fižol, ter 2.3% na seno in slamo, medtem nc je delež ostalih pridelkov manj pomemben. Tako je upoštevana prodaja perutnine v skupnem računu le z deležem 0 05% ln prodaja orehov z deležem 0.10%. Gornji seznam se nam zdi toliko pomanjkljiv ker ne upošteva sadje (jabolk), vina. hmelja in konj, ki zavzemajo v celotnem računu dohodkov slovenskega kmeta vendar takšno mesto, da teh pridelkov ni mogoče zanemariti. Navzlic tej pomanjkljivosti ustreza določitev gornjih odstotkov važnosti posameznih proizvodov ki jih slovenski kmet prodaja, vendar dejanskemu stanju.
Kaj knpuje kmet
Bistvena razlika je prav tako v sestavi Izdatkov slovenskega in vojvodinskega kmeta. Od predmetov, ki jih kupuje slovenski kmet, upošteva indeks 36 vrst blaga. Tu zavzema poleg predmetuv za obleko in obutev najvažnejše mesto žito z tnlevskimi izdelki. V računu izdatkov slovenskega kmeta zavzema skupni delež 24.4 odstotkov (pšenične moke 11.3%, koruzne moke 6.8%, kruh 0.4% in makaroni 1.12%,
kmeta, kakor nam to nazorno kažejo indeksne številke o gibanju cen proizvodov, ki jih prodaja in kupuje slovenski kmet, ter indeksne številke o gibanju cen proizvodov, ki jih prodaja in kupuje vojvodinski kmet.
Tehtani Indeks prizvodov, i kl jih slovenski kmet l
Zato se je tudi dohodek od davka na poslovni promet poveCal od 7C milijonov v lanskem oktobru na lil milijonov v letošnjem oktobru, torej za 60 odstotkov.
Znatno so glede na povišanje tarif In večji promet narasli tudi dohodki državnih želc/nlc, ld so zna? .Ii v oktobru 400 milijonov (lani 225). Prrv tako ctčutno so sc povečali zaradi vlijdi pristojbin tudi dohodi:! poŠte, telegrafa ln teki-na; lr.nl v oktobru so znašali 49 5 milijona din, letos pa 71.1 milijona din. Dohoaki rečne plovbe so se dvignili od 5.S na 7 8 milijona din, dohodki rudnikov pa od 37.2 nn 13.8 milijona din. Nazadovali pa so dohodki od gozdov, ln sicer od lanskih 8 3 na 4.2 milijona din, kar je posledica zastoja v izvozu lesa.
V pr*. Ih sedmih mescih tekočega prora-
avgust 1939 okt 1940 razlika
avgust 1939 okt 1940
razlika
prodaja kupuje	i Nunskega leta (april - oktober) so znašali
111.9 105 0	vs* državni dohodki po cdbitku dohodkov, 172.7 __1611 + 53%
+53%
Tebtanl indeks proizvodov, ki Jih vojvodinski kmet
prodaja	kupuje
107.3	108.7
225.0	150.4
+ 110%
+ 41%
in proizvodov, ki jih kmet kupuje. Ce na- I koruza 4.7%). Tudi ta seznam je v toliko
pravimo primerjavo z lanskim avgustom, to je z zadnjim mesecem pred izbruhom vojne dobimo po teh indeksnih številkah naslednjo sliko (osnova teh indeksnih številk je leto 1937, za katero velja indeks 100):
Indeks cen proizvodov, ki jih kmet prodaja kupuje avg. 1939 112.3 103» okt. 1940	206.5_151.2
razlika	-j- 82%	-f- 45%
Blago, ki ga kmet prodaja se je torej podražilo za 82%, blago ki ga kmet kupuje pa le za 45%. Pri tem je treba še up« števati, da se davki niso dvignili v istem razmerju in da se tudi dolgovi niso povečali, tako da predstavljajo manjše breme.
Od posameznih delnih cen proizvodov, ki jih kmet prodaja, zaznamuje največji dvig indeks cen žita. Od lanskega avgusta do letošnjega oktobra so se cene žitu dvignile za 110 odst. Pri industrijskih rastlinah znaša povečanje skoraj sa 100%, pri povrt-nini in krmi 91%, pri živini in živinskih proizvodih pa samo 53%. Cene sadja in sadnih proizvodov zaznamujemo povišanje kar za 137 odst,, kar pa je v zvezi z okol-nostjo, da so bile iani glede na rekordno leto cene slivam, mezgi in slivovkam izredno nizke. Iz gornje primerjave je razvidno da so se najmanj dvignile cene ži- j vine in živinskih proizvodov, ki prihajajo i v Sloveniji v prvi vrsti v poštev, medlem i ko se je najbolj podražilo žito, ki ga mo- j ra pretežni del slovenskih kmetov doku- i povati.	i
Posamezne skupine proizvodov, ki jih | kmet kupuje, kažejo tudi različnost glede ] obsega podražitve. Največjo podražitev za- i znamuje skupina »obleka in obutev« nam- ' reč za preko 70%, Gradbeni material se je podražil za 44%, predmetom za prehrano, ki jih kupuje kmet so cene narasle za 28% kulturne in ostale potrebščine pa so se podražile za 23%.
2e sama sestava gornjih dveh Indeksov kaže, da veljajo le za razmere v Vojvodini odnosno v jugovzhodnem delu naše države. Razmere, kl veljajo za slovenskega kmeta so docela drugačne.
Zanimiva anketa Narodne banke
Da se ugotovi, kako je dvig cen vpliva; na spremembo materialnega položaja kmeta v žitorodnih krajih na eni strani in v pasivnih krajih na drugi strani, je študijski odde.ek Narodne oankc priredil anketo preko kmetijskih zbo nic za dunavsko oa-novino in za dravsko banovino. Rezultati te ankete so sedaj objavljeni v poročillu Narodne banke za tretje letošnje četrtletje. Narodna banka je preko kmetijskih zbornic predvsem ugotovila kakšno vlogo igrajo posamezni pridelki v skupnem računu dohodkov vojvodinskega odnosno slovenskega kmeta in kaj krpi je vojvodinski odnosno slovenski kmet. Na dobljeni osnovi je šlvoiiski oddelek Izračunal tehtne indekse proizvodov, ki jih kmet kupuje, in proizvodov, kl jih prodaja, pri čemer je vsak predmet upošteval v onem obsegu, v kakršnem je povprečno udeležen v skupnem znesku dohodkov kmeta od vnovčenja najvažnejših pridelkov, odnosno v kakršnem je povprečno udeležen v računu kmetovih Izdatkov. Cene, kl so tu upoštevane, je študijski odsek sam zbral, tako da so številke sestavljene po enotnih vidikih, ker Je le potem mogoča primerjava. Pri tem niso upoštevani predmeti, ki zavzemajo v skupnem računu le podrejeno vlogo.
Kaj prodaja vojvodinski kmet
Pri dohodkih vojvodinskega kmeta zavzema prvo mesto žito. Na žito odpade v vršačkem okolišu od celotnih dohodkov kmeta povprečno 65.8%, v novosadskem področju pa 34%. Na prodajo svinj odpade v novosadskem področju 26.2%, na živino in mleko pa 37.6%, na težke svinje 26.2% in na konopljo 22.7%- V vršačkem področju pa zavzema važno vlogo vino, na katero odpade 26.3%.
Kaj prodaja slovenski kmet
Docela drugačna je slika gospodarskega računa slovenskega kmeta. Glede dohodkov plovenskega kmeta od vnovčenja pridelkov
pomanjkljiv, ker ne upošteva pšenice, temveč samo pžonično moko. Lahko trdimo, da odpade od izdatkov slavenakega kmeta mnogo več nego ena četrtina na nakup žita in mlevskih izdelkov, torej blaga, kl se je od lanskega avgusta najbelj podaažilo in kl ga vojvodinski kmet ne kupuje. Zato pa so izdatki za obleko in obutev pri slovenskem kmetu manjši ln odnsde na to skupino 27.2% (v Vojvodini 31.9%). Manjši je tudi delež Izdatkov, ki odpade na razne predmete za prehrano ln za pijače.
Gospodarski položaj kmeta v Sloveniji in Vojvodini
Glede na velike razlike, ld obstojajo v seznamu blaga, ki ga prodaja odnosno kupuje vojvodinski in slovenski kmet, in glede na okolnost, da so se najbolj podražili
V gornji primerjavi je pri Indeksu cen proizvodov, ki jih prodaja vojvodinski kmet, upoštevan vršački okoliš. Za novo-sadski okoliš znaša indeks za avgust 1939 108.9, za oktober t L pa 207.8 in povečanje 00%.
Kaj nam povedo gornje Številke? Potrjujejo nam predvsem to, da se gospodarski položaj slovenskega kmeta od lanskega avgusta ni prav nič z b o I j š a i. kajti cene pridelkov, ki Jih kmet prodaja, so se dvignile t točno enakem obsegu kakor cene blaga, ki ga slovenski kmet kupuje.
Seveda je tu upoštevano povprečno stanje. Ponekod, zlasti v bližini večjih konzumnih središč, je morda položaj nekoliko boljši, drugod pa tudi slabši. Le v telilo občuti slovenski kmet olajšanje. da odpads sedaj glede na večji Izkupiček v denarju manjši del skupnega dohodka na obresti in odplačilo dolgov (če so ti ostali neizpremenjeni) ln na zemljarino. k' je ostala nespremenjena.
Vse drugače se je zboljSal položaj vojvodinskega kmeta, saj so se cene proizvodov, kl Jih prodaja vojvodinski kmet, dvignile povprečno za 90— 110%, medtem ko so cene blaga, ki ga kupuje vojvodinski kmet, narasle le za 41%, torej v manjšem obsegu, nego so narasle cene blaga, ki ga kupuje slovenski kmet, ki mora kupovati tudi drago žito in mlevske proizvode. Za izkupiček od prodanih pridelkov lahko danes vojvodinski kmet kupi za polovico več blaga, kl ga potrebuje, nego lani, medtem ko slovenski kmet za izkupiček svojih pridelkov lahko kupi le enako količino blaga, kakor pred vojno.
Gornja ugotovitev, ki izhaja lz indeksnih številk, izračunanih na podlagi ankete Narodne banke, seveda ne velja samo z? Slovenijo in Vojvodino, temveč bi slič-ne ankete v drugih krajih naše države brez dvoma pokazale, da se Je bistveno zboljšal le položaj kmeta v žitorodnih de-
vsi državni dohodki po cdbitku dohodkov, kl so odstopljeni banovini Hrvatski, 8.615 milijonov nasproti 6-9U" milijonom v istem razdobju lanskega leta. Povečanje znaša torej 1806 milijonov dinarjev; od tega pa odpade, kakor rečeno, samo na oktober 428 milijonov din. Od posameznih davčnih vrst zaznamuje največje povečanje v teh sedmih mescih dohodek od davka na poslovni promet, kl sc je dvigni! od lanskih 482 ns 775 milijonov, dohodki državnih železnic pa so letos v 7 mescih dosegli 2173 milijonov nasproti 145C milijonom v istem razdobju lanskega leta.
Težkoče pri oskrbi s kurivetn
Na ljubljanskem tovornem kolodvoru Bo že dolgo težave kl so postale občutne zlasti zdaj v dobi nujne skrbe s kurivom. Pn prevozu so nastale nepotrebne ovire, ko je bilo o.rejeno, da se smejo od 1. decembra prevažati drva samo s prevoznim dovoljenjem Centrale za kurivo v Beogradu O uvedbi dovoljenj so bili obveščeni proizvajalci m lesni trgovci. Ko so vsi hiteli, da bi Izkoristili ugodno suho zimsko vreme, pa ni bilo dovoljenj od nikeder. Dospela so šele potem, ko nam Je zapadel sneg, kar je povzročilo na eni strani škodo dobaviteljem, trgovcem ln konzumentom na drugi stran; pa tudi zastoj v prometu, ker je bilo treba odpremiti mnogo zaostalih prevozov di"\
Zdaj pa je nastal tudi velik zastoj pri
prevozu premoga. Vagoni odpremljeni 16. t m. iz Trbovelj so prispeli v Ljubljano šele 21. t. m., drugi odpremljeni 1z Trbovelj 18. t. m., so sicer prispeli v Zalog 20. t. m., a so še zdaj tam, ker je ljubljanski tovorni kolodvor prenatipan. Vagone premoga ki so prispeli v soboto, so naročniki z vso naglico razkladali ln na vso moč so se trudili, da bi svojim odjemalcem glede na ostro zimo pravočasno razpos ali naročeno kurivo. Vagoni ki so že tu ali pa šele na poti. bodo seveda zaostajali na tirih še preko praznikov, kar bo povzročalo trgovcem in odjemalcem nepotrebne stroške ln zaJrege. Ne smemo pozabiti, da so sedanja naročila premoga ln ostalega kuriva v največji meri nujna. Zdaj naroSajo kurivo predvsem oni. ki niso mogli izkoristiti zaradi pomanjkanja sredstev ugodnejših priložnosti prej, ln pa oni, ki so svoje zaloge Izčrpali. Kako ta zastoj pri prevozu kuriva upliva na pomanjkanje vagonev. je tudi razumljivo. Ko smo 11. t. m. poročali, o nepotrebnem zastoju pri prevozu drv, še ni bilo znano da nameravajo Centralo za kurivo v Beegradu razbremeniti z ustanovitvijo njene podružnice v Ljubljani za
proizvodi, ki Jih prodaja vojvodinski kmet lih države, medtem ko se položaj kmeta ^ ", ' ' „ TT Z. J „ _ . (žito), najmanj pa proizvodi, ki jih pred- v pasivnih krajih (lz enakih'razlogov ka- ;	»gf^ujeV da jTKaS2£!
vsem prodaja slovenski kmet (proizvodi živinoreje), medtem ko odpade na drugi strani znaten del izdatkov slovenskega kmeta za nakup žita in mlevskih proizvodov, ki so se najbolj podražili, je razumljivo, da je slika gospodarskega stanja slovenskega kmeta docela drugačna, kakor slika gospodarskega stanja vojvodinskega
vitev te podružnice c-bljub"Jena že v začet-
kor v Sloveniji) ni poboljšal.
To dejstvo, bi morali upoštevati vsi oni 1 *iiT^t-^-^« ' ». .. ,..Ji , x , , «. .. . . . i Ku mesca, a da se zdaj m iz/r.»ena. činitelji, ki odločajo o ukrepih dirigiranje	_J
tn maksimiranje cen, pri čemer naj imajo j
tudi pred očmi, da so kmetje v manj ro- ' SpOraZU-t33 O oUjtMejMSUS dovitnih in pasivnih krajih bolj potrebni pomoči nego kmetje v bogatih žitorodnih pokrajinah.
K mmez&v&mmm favlšasap nčkaterlh
Aau jt'.4
i*
V nedeljski številki smo že poročali c nameravanem povišanju posrednih davkov. Navedli smo, da je država glede na splošni dvig cen, kl ga ni bilo mogoče preprečiti, primorana povečati svoje izdatke in da morajo zaradi kritja teh povečanih izdatkov s 1. januarjem povečati nekatere neposredne davke. Predvsem bo povišan poslovni davek od 2.5 na 3% od vsakega prometa ln sorazmerno tudi skupni davek na poslovni promet; nadalje bodo povišane trošarinske stopnje, nekatere takse (zlasti prenosna taksa in taksa za vloge, ki se bo v bodoče računala po polah) ln končno carinski ažio od 14 na 15 din. že pred 14 dnevi pa smo poročali, da bo monopolska uprava glede na povišanje odkupne cene za tobak ponovno podražila tobačne izdelke.
K temu nameravanemu povišanju davkov prinaša sedaj »Jugoslovenski kurir* daljši komentar, kjer navaja med drugim naslednje: Finančni minister je letos v aprilu ln ponovno v juniju pcut'arll trdno namero, da ne poveča državnih izdatkov, da ne bi bil prlmorf>n izvesti poVišanja davkov. Draglnjski val, ki je nastopil deloma zaradi nepopolne kontrole cen v naši državi, je te račune prekrižal. Narasle ce ne so povzročile večje državne izdatke, predvsem materialne izdatke, na katere odpade 60% skupnih izdatkov državnega proračuna. Gospodarski krogi se morajo zavedati, če strogo in kritično gledajo na stvari in dogodke, da je treba prispevati za državo v današnjih časih mnogo večje žrtve. Za ohranitev naše nevtralnosti smo vložili maksimum naporov, kar pa je zahtevalo tudi znatna bremena. 2rtve v v-terialnem pogledu mora nositi vse naše gospodarstvo. Glede na to okolnost Ima država polno pravico zahtevati od gospodarstva maksimalne žrtve in dolžnost gospodarstva je, da te žrtve sprejme.
Seveda pa gospodarstvo tudi pričakuje, da bodo merodajni činitelji napravili vse potrebne ukrepe za končno ustalitev cen v naši državi, s čimer je tesno povezano tudi vprašanje stabilnosti dinarja. Država ima vrh tega polno pravico zahtevati od gospodarstva poleg novih davkov tudi nadaljnja sredstva v obliki posojila, ker se ne smejo sredstva za vzdrževanje nevtralnosti jemati od Narodne banke. Po mne nju »Jugoslovenskega kurirja« Je sedaj čas, da se merodajni činitelji izjasnijo tudi glede stanja dinarja in obtoka bankovcev. V današnjih razmerah ne moremo mi sliti na deflacijo odnesno kontrakcijo denarnega obtoka, ne smemo pa se tudi spuščati v inflacijo. Glede obtoka bankovcev moramo obdržati sedanje stanje, ker je obtok dosegel najvišjo dopustno mero. V ta namen je treba izredne izdatke, ki so posledica današnjih razmer/ kriti a posojilom,
ker je le ta pot zdrava. Na podlagi notranjega posojila se da izvršiti stabilizacija cen in našega denarja, kar je tudi edina garancija, da bodo državne potrebe krite ln zajamčene, kajti potem ne bo obstojala potreba kritja teh izdatkov pri Narodni banki, kar povzroča povečanje denarnega obtoka.
»Jugoslovenski kurir« na koncu še pristavlja, da je bila vest o povečanju državnih dajatev v javnosti mirno sprejeta. Napovedano povišanje davkov pa kaže. da bo pretežni del novega bremena padel na srednji stan in je kmetijstvo zopet izvzeto Naše kmetijstvo se obdavčuje še na osnovi čistega katastrskega dohodka lz leta 1926. Med tem pa se je že mnogo spremenilo in so danes ccne za okrog 100 odst. večje nego pred 15 leti. Zato je »Jugoslovenski kurir« mnenja, da je treba povišati stopnjo zemljarine na prvotno stopnjo, t. j. na 12% namesto dosedanjih 10%. Ker pa se je. kakor to prikazujemo na drugem mestu, zboljšal položaj kmetov le v žitorodnih pokrajinah bi bilo po našem mnenju bolj pravično, če bi re ob nespremenjeni dr.včui stopnji izvršile potrebne korekture pri katastrskem čistem dohodku, tako da bi večja bremena odpadla predvsem na one kmetovalce, katerih položaj sc jc v resnici bistveno zbolišal.
•
Znatno povedani d^žavzai doStsflkl v oktobru
Finančno mnistrstvo objavlja pravkar v »S.užbenih novinah« običajni mesečni pregled o gibanju državnih dohodkov in j izdatkov za mesec cktobar. V tem mesecu j so skupni državni dohodki po odbitku dohodkov, k; so odstopljeni banovini Hrvatski. dosegli 1423 milijonov din. medtem ko so lani v ektebru znašali skupai z dohodki. ki so prepuščeni banovin: Hrvatski, le 1005 milijonov. Dohodki so torej narasli za 42S milijonov din ali za skoro 43 odstotkov. Ce še upoštevamo dohodke, ki so bili odstopljeni banovini Hrvatski, je odstotek povečanja še večji.
Dohodki od neposrednih davkov so navzlic okolnosti, da pobira na Hrvatskem večino nepo<;rcdn:h davkov banovina, narasli na 326 milijonov din, to je za 97 milijonov več nego lani. Trosarlnski dohodki so narasli v primeri z lanrVm ol-rtobrom za 3 t r 84 m'lijonov, taksni dohodki za 38 na 1-1-3 milijonov in rarln?kl dohodki za
premetu z. ( renčijo
V petek so se končala pogajanja med jugoslovansko in nemško delegacijo o obmejnem prometu, včeraj opoldne pa so bili podpisani v zunanjem ministrstvu rporazumi, ki se nanašajo na obmejni promet med našo državo in Nemčijo, na veterinarsko poslovanje pri tem prometu in na medsebojno pomoč za preprečenje tihotapstva. Ko je prenehal veljati stari sporazum z Avstrijo o obmejnem prometu, je nastala potreba po novi ureditvi obmejnih odnošajev z Nemčijo, vendar pa se iz tehničnih razlogov pogajanja o tem vprašanju niso mogla znčsti prej. Za našo državo je sporazum podpisal naš zunanji minister Aleksander Cincar - Markovič, za Nemčijo pa nemški posl-.nik v. ITerren in šef remške delegacije dr. Tu-sar. naCelr.ik v remškem retranjem ministrstvu. Pri podpisu so bili navzoči delegati cboh delegacij. V naši de'egaciji so bili pomočnik zunanjega min;s*ra Pilja. no* ni k zunarvega ministrstva Lazarevič, n?čein;k Mnančnesa ministrstva dr. Pav-lič. načelnik kmetijskega ministrstva Gec, inšpektor notran^egi m'*iistrs1va Pahoru-kov višji sve*n''k finančnega ministrstva FeS'č in tajnik no'ranjega ministrstva Lenarčič.
t^-^r^Ve vesf.j
— v norr>a'n"h po«;~bno pa v sedanjih
Irrrdn li ;'a" l: je vsakemu poslovnemu človeku r.co^bno potrebno s*rokovno-gosno-darsko glasilo iT r g o v s k i list«. Na-
rrč;tr fz renudOTa nanj. Naslov Trgovski
lisi, Ljubljana, Trgovski dom.
Rcrre
23. decembra iii.\ IZt
Ljj.bLana. Oflciclni tečaji: Lonion 1.4.57 — 177.77. New Yo.!c 4423 — 4185. Curih 1028 Ci — 1033.0i. T-čaji na sv;b3dnem j tran: Lordan 2i5.90 — 219.10. New York i 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1231.10. ! Privatni kliring: Berlin 1772 — 17J2. j Curih: BeoF.rid 10 Pariz 8.n0. London i 16.4250 Ne\v York 431 Brureli 63.25, Mi-I lan 21.7250. Madrid 40. Amst-ir.am 279.50 ; Bsrlin 17250. Lizbona 17.2350. OjLo 98.50. j Kobenhavn 83 50. Sofija 437.50. Stock-! holm 102 7750. Budimpešla 85. Atene 330, i Carigrad 3.3750 B '^r šta 2.15. J	FIFRKTI
! Zagreb. Državne vrednote: Vojna šfco-
i da 455 d:-n.. 4% agrarna 57 den.. se-! verne ag:arne 53 den., 6°/» be:iuška 78.50 i den.. 6% dalm. agrarne 74 — 76. 8J/» šumske 72 — 75. 7°«o stabiliz. 95 den.. 7*/» n-■ vest. 101 den.. 4®/» Seli-man 104 den.. 7°/« Blair £8.50 den.. 8% Bla r 103.50 de.i.;
9 ns 80 milijonov, monopolrki dogodki p*	de niče: Narodna banka 7250 den. PAB
so se povečali za 49 na 231 milijonov. V	193 den. Sečarana Veliki Bcčkerek 800
zvezi z nsmernvanim povišanjem nekale-	den
rih posrednih davkov ie trrba pripomniti.	Eoograd. Volna Skoda 4?6 den.. 4% seda se dohodki od onih posredn h davkov,	, varne ag-ame 54 dan.. 6°/o begluž':« 8125 ki se pob;rajo odstotno od vrednosti bla-	j den.. 6V» dalm agrarne 77 den (71.50 — ga, dvigajo vzporedno z naraščanjem cen.	i 77). 8*/* fium&ke 76 den. (75.50). 7% sta-
bliiz. 96.50 den.. 7•/• invest. 100 den.. 1% Blair 93 den.. Narodna bmilca 6750 den. (6750 — 6800). PAB 197 den.
11 LE
„33ržavo betno branili!"
Podiični tednik »Napred«, glasilo beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Mi-hajia Iliča, ki je sodeloval pri končni sestavi sporazuma od 26. avgusta lanskega leta, objavlja uvodnik z naslovom »Državo je treba bran.iilc V uvodniku obračunava »Napred« z onimi redkimi maioduš-neži in tujimi plačanci, ki skrivaj poskušajo širiti med ljudstvom prepričanje, da bi bilo brez smisla iti v borbo za neodvisnost in svobodo države. Med drugim piše: »Tem sejalcem duha vdaje lahko rečemo, da so izdajalci ali pa velike seme. V naši zgodovini je več kakor dovolj primerov za to, da se majhna Srbija in še manjša Cma gora nista pomišljali spustiti se v borbo z neizmerno večjimi silami, kakor sta jih sami predstavljali. Sprejeli sta borbo in jo tudi zmagovito končali ter ze-dinili svoje prebivalstvo z ostalimi dotlej nesvebodnimi brati. Kaj bi dejali današnji zagovorniki kapitulacije šele k borbam za naše osvobojenje, ko so naši pradedje z lesenimi topovi streljali na armade turškega imperija? Po njihovem prepričanju bi morala ostati raja večna raja in služiti še danes tujim gospodarjem.
Naš narod je bil že marsikatero borbo, v kateri so bile nasprotnikove sile mnogo večje od njegovih. Sprejel jih je vedrega čela, ker se je zavedla, da se bo odločala v njih useda njegove svobode in neodvisnosti. Zal aj naj bi bil danes drugačen? Ce so postali drugi večji in močrjeiši, tudi mi nismo tisto, kar smo b:lj pred leti. Jugoslovani smo poznali doslej v naši vojni taktiki samo eno glavno načelo: odgovoriti na vsak napad z obrambo in čim preje s protinapadom. S to taktiko smo pisali najslavnejše strani naše zgodovine in si priborili spoštovanje, ki ga uživamo danes pri drugih naredili.
Jugoslavija se bo branHa! NI raz!r>ga, kl bi opravičeval kapitulantstvo in dezerterstvo! Mi ne bomo nikdar vpraševali, kako ie močen sovražnik, če bo napadel naše meje in odražal našo neodvisnost. Pili se bomo z njim, kakor so se bili naši očetje.«
Jugoslavija za vszho ceno!
Znani srbski književnik Dušan Nikolaje-vič je objavil v reviji sZajnah« članek, v katerem pravi med drugim:
»Jugoslovenska državna zajsdnlca mora ostati neokrnjena za vsako ceno tudi v bodočnosti. Brez Jugoslavije bi ne mogli razvijati svojih talentov niti Srbi, niti Hrvat!, niti S'ovenci. Jugoslavija je plod velike jugoslovenske mis!', katere pobomiki ln ideologi so bili knez Mihajio, Stroosma-yer in dr. Janez Ev. Krek. Pokojni kralj AIekS3n"«r jg bil veren meč jugoslovenske misli, ki jo danes čuva in neguje z modro državno politiko knez namestnik Pavle. Jugoslovenska državna skupnost moia ostati chranjena bedečim rodovom za vsako ceno. Brez nje bi bi"i n-„".i trije narodi v današni h usoirnih čafiii že davno izročeni pogubi-«
Kulturbtst&f v SlavcEifi
»Deutsche Nachrichtcr.«, v Zagrebu izhajajoče g!as;'o slovenskih Nemcev, objavlja pregled delovanja Kulturbunda v Scvcniji v 1. 194'). Iz lista zvemo, da je razdeljena »župa Slovemja« (»Gau Siove-nien«) v okrožja Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana in Kočevje V mariborskem okrožju imajo p<xlružn*ce Kulturbunda sledeči kraji: Maribor, Studenci, Pobrež-je Slovenska B;Dtrica. Sladki vrh. Sv. Lov-rcnc na Pohorju, Marenberg, Muta, Vuze-nica, Slovenj Gradec, Gu"tanj in Dravograd. Vložena so še pravila za podružnico v št. Ilju.
V	ptujskem olcroSju v> podružnice v Ptuju, Ormožu. Apačah, Zibercih, Konjl-šcu in FikSincih. Pripravlja se ustam/vitev podružnice v Gornji Radgoni.
V	ccljskem okrožju ima Kulturbund podružnice v Cc'ju, Rogatcu in Hrastniku. Vrle sc pri p: ve za ustanovitev pt/družnice v Konjicah.
V	ljubljanskem okrožju potuje zaenkrat samo podružnica v Ljubljani, končane pa so priprave za ustanovitev p</druž-nice v Tržiču.
V	kočevskem okrožju ima Kul+urbund postojanke v mestu Kočevju, v Dolgi vasi, Livoldu, Dolnji Tc-pH rebri, Gotenici, Do'nji brigi, Grčarici, Knežj- lipi. Kočevski reki, Koprivniku. Mozlju Kemiki loki, B »rovcu. Poljanah. Polomu, Stari cerkvi, Starem logu, Saiki vasi. Zajčjem polju in Blatniku.
»Deutsche Nachrichten« pravijo, da se jc izvajalo letošnje delo podružnic Kulturbunda v Sloveniji predvsem v znamenju zbiranja ncmltva v teh krajih. To delo je sedaj v glavnem končano. »Sprejeti pa — pripominja list — niso bili v Kulturbund vsi ki se prištevajo med Nemce. Prihodnje leto bodo podružnice pripravljale svoje članstvo predvsem za zgodovinske na'oge na svoji rodni zeni/!ji.«
Obenem poroča glasilo naših Nemcev, da se je udeležila delegaciji nemških dijakov, ki študirajo na ljubljanski univerzi, pro»'ave ob 15-letniri zveze nemških viso-kok>lcev na zagrebškem vseučiliiču.
CSIosp opreme v zeraunskem tsfeo?išču
Beograjska občina je odkupila od nemške države vse barake in instalacije, ki so bile nameščene v velikem taborišču za prehodno nastanitev besarabnkih Nemcev v Zemunu. Plaeala je za nje 1.600.000 dm, akoravno je stvarna vrednost dosti večja. Med drugimi napravami je dobila .šest velikih kuhinj z vso potrebno posodo. V teh kuhinjah je mogoče skrhat' naenkrat okoli 2200 kosil. Kuhinje bo uporabila beograjska občina pri svoji akciji za zimsko pomoč beograjskim siromakem.
Kones agencije Havas
Listi poročajo iz Vichyja, da je te dm prenehala delovati francoska uradna agencija Havas. Njena poslednja brzojavka je napovedala ustanovitev nove poročevalske agencije, kl se bo na kratko in-.enova!a »OFI«, kar pomeni: »Office Frangais d Information«, francoski poročevalski urad. S tem je izvedeno popolno podržavljenje francoske poročevalske službe, ker je age • clja »Havas« bila doslej zasebno podjet " čeprav se je seveda morala že več časa c -aledno ravnati po navodilih vlada.
{
Šubicevo ulico bodo podaljšali
Na levi Subičeva ulica ob muzejskem vrtu z visokim samostanskim zidom zadaj; poleg severni del Kongresnega trga, ld bo
dobil stik s podaljšano Subičevo ulico.
Ljubljana, 20. decembra
Vsem dosedanjim regulačnim načrtom mesta Ljubljane sta bili postavljeni veliki oviri. ki sta že vnaprej onemogočali vsakršno uspešnejšo ureditev mestnega središča: to sta bila oba velika samostanska vrtova pri nur.ah in frančiškanih. Deloma so f.ančižkar.i pred leti že sami nekaj storili za novo Ljubljano; v Frančiškanski idici so ped li stari samostanski zid Ln v novi rcgulo'"ni črti seziciali svoj kolegij in ob njem dolgo pritlično zgradbo za trgovske prostore. Tudi so v kolegiju zgradili preho- proti Prešernovi ulici, ki pa bo imel pomen šele tak;at, kadar bo možen dohod v to ulico. Sedaj še stoji v Prešernovi u ioi nizka stavba ob palači kreditne ga zavc:"a, ki jo bo treba podreti. Zakaj sc to doslej še ni zgodilo, ni povsem jasno, verjetno pa se mestna občina z lastnikom ni mogla pogoc-iti za odškodnino.
Nunoki vrt je bil doslej druga velika ovira smotrne regulacije. Končno so nune same uvidele, da zahteva napredek časa tudi z njihove plati gotovih žrtev, ki so se končno zanje izkazale za prav ugodne. Pokojninskemu zavo u so za dobro ceno odpoodale zapadni del samostanskega vrta, na severni strani pa so pričele zidati
poslopje za samostansko gimnazijo, čije pročelje bo stalo ob novi podaljšani Subl-čevi ulici. Ta uMca, ki se prične ob poslopju Mladike ln križa Bleiweisovo cesto pri policiji, končuje pri Muzejskem trgu ob visokem samostanskem zidu. V načrtu je podaljšanje ulice mimo bodoče samostanske gimnazije do Kongresnega trga. Zato bodo nune odstopile nekaj metrov širok pas bo severnem robu vrta, za stik s Se-lenburgovo ulico pa bodo morali podreti enonadstropno hišo nasproti kavarni »Zvezdi«. Ker pa bi kila cesta še preozka, bodo tudi desni del sedanje uršulinske dvonadstropne šole podrli v širini esem metrov. V ta namen so že pričeli graditi temelje za novo severno pročelje te šole.
Ljub jana bo s podaljšano šubičevo ulico mnogo pridobila. Ne le, da bo odi središča Bleiweirove ceste nastala najkrajša zveza z osrčjem mesta, bo ob podaljšani ulici nastalo stavbišče za nove zgradbe-Predvsem bo mogoče tudi na južni strani izgraditi poslopje fcanovinske hranilnice, v katerem je sedaj mnogo banovinskih uradov zelo na tesnem. Ko bo zazidan, ves stanovanjski blok Pokojninskega zavoda in banovinska hranilnica, bo tod nastal najmodernejši predel Ljubljane, kl bo do-
bil svoje prijetno obeležje z neposredno
bližino tivolskih nasadov in tivolskega gozda, hkrati pa bo odmaknjen od mestnega hrupa ln velikega prometa, prednosti, zaradi katerih bo bivanje tod prav prijetno. Verjetno, da nismo daleč od časa, ko bo ta regulačni in zazidani načrt dovršeni, nune so že pred tedni pričele z zidavo gimnazije.
»Angel i avtom« v ©peri
UspsSa premiera domače mladinske operete
Mladinska glasba je po svoji problema-tiki najvažnejša izmed vseh gasbenih. po starootnih dobah omejenih področij. Od skladatelja zahteva, da se povsem vživi v etro ko psiho, da jo doživi v njenih naj-rffb!jih finesah in da jo razume, čc jo hixi3 zajeti. Popolnoma isto velja za tekst, podložen kateri koli mladinski skladbi. In kor veljajo omenjena najosnovnejša načela za katero koli izmed glasbcno-m'adin-skih polj, veljajo enako tudi za mladinsko opereto. Torej veljajo tudi za mladinsko opereto »Angel z avtom«-, ki ji je na-p-'sa:i besedilo M. Simončič in uglasil L. Mav ter smo jo v nedeljo slišali kot krstno izvedbo v ljubljanski operi Oglejmo si jo nekoliko, v kolikor dopušča prostor.
*r
M „
rgš	- i"*:
. if>-.^-čžja-ižž Skladatelj Lujze Mav
Vsebinski prikazuje opereta sliko pred
nebe.sk.uni vrati z življenjem angelov; konča se z začetkom življenjske povesti malega Jožka, ki s>e na široko razvija v celotnem drugem dejanju in prehaja v tretja dejanje, po prostoru isto kot prvo. Prvo dejanje je v abstraknem, boljše metafizičnem, pa simbolično postvarjenem. drugo v stvarnem svetu; tretje odgovarja prvemu. Vsa tri dejanja so prepletena z življenjskim modrovanjem, vmes z dogmatič-nimi pojmi ter z moeno socialno noto; nedvomno je to otroku po njegovi duše vnos-ti tuje. Pri tem prehajam neke teze, ki nikjer nc najdejo sorazmerne utemeljitve (n. pr. Dobrota odtehta pravico! itd.) in po ku:ane dovtipe, ki razbijajo stilni okvir in enotnosti škodujejo. Vobče moram ugotoviti, da je vsebina operete za otroka razen v nekaterih redkih mestih pretežka m v njegovi dulevnosti nc more najti pravega miživa. Otrokov svet je nekaj svojske-g:i in težko je najti vanj pot. Simončiču sj to gotovo ni posrečile, kar je najboljše pokazala reakcija na atroukih poslušalcih, ki se skoraj niso smejali, ker so jim abstraktni pojmi in didaktični poudarki, čeprav imajo še tako plemenit namen, tuji in jih ne mikajo. Opereta je tudi preveč razvlečena in bi drugo dejanje moglo brez kode izpas>;i ter se nadomestiti v močo.; sik raj ani obliki bodisi v prvem, bodisi v drugem dejanju. Še boljše pa bi bilo seveda, če bi se vse dogajanje odigralo v konkretnem svetu, ki ie otroku najbližje in si ga otrok itak sam najpristnejše sim-bo .žira. Vsekako je s psihološkega vidika vsebinski navedena opereta zgrešena, kear je i>.a mimo najprcciznejših g.obin otrokove uulle.
Mavova g'asba je stilna mešanica valčkov, foxt,roto\, polk, kol, narodnih pesmi, opernih arij, kuplotov in operetnih domi-siekov. Spominjam le na nekakšno uverturo v prvem in tretjem dejanju, neokusne in stiino nerazumljive ilustracije k po-edinim dogodkom na odru itd lnstrumen-tacija je saba in dogajanju neodgovarja-jo-ča, na primer v prvem in tretjem dejanju bi bi a na mestu godala, ki jih &koraj ni čuti, pa st tem bolj ogla "a jo pihala, trobca in tolka'a. Poleg tega da o kvaliteti Mavove glasbe sikoraj ni mogoče govoriti, je še g'asba če sto v nasprotju z dogajanjem vs-clvno in mV.drnoko ps:holor>ki prav
binsko in glasbeno stran navedene operete moram prav posebno naglasiti, da se mora za izbiro mladinskih glasbenih del ubrati povsem drugačen, kvalitativen kriterij. Če izmed Slovenskih skladateljev doslej ni bilo še nikogar, k* b. uglasbil kakšno slovensko mladinsko igro na kvalitetni način, je pač treba poseči drugam, kjer je ta literatura na višji razvojni stopnji n. pr. k Čeho-ml), in od koder bi mogli dobiti psihološki povsem soglasne mladinske opore. Ne smemc namieč pozabiti, kakšen je nameri takšnih mladinskih prireditev: nuditi mladini njej primerne vsebine in kvalitativno glasbo Pr otroku se začne vzgoja h kvaliteti in če to pogrešimo, pokvarimo neizmerno in krenemo na krivo pot. Ne ie iz glasbenih temveč tudi iz vzgojnih vidikov, smatram zato opereto »Anglom z avtom« kot premalo kvalitativno in v ljubljanskem opernem programu kot neumestno.
Nasproti tej pomanjkljivi kvaliteti vsebine in glasbe je bila priprava in izvedba prav izvrstna Maša Slavčeva je poskrbela za odlične, pestre sccne in za živahen potok, koreograf Pilato je izob'ikova1 prav lepe plesne slike, zlasti v mladih, očivid-
Nizko poslopje nasproti kavarni »Zvezdi« in del uršulinske šole, kl ju bodo podrli zaradi podaljšanja ylice.
no nadarjenih dekletih (Žigica in Migica), Simotuti pa je vložil neizmerno tTuda, da je mogel tako vestno disciplinirati in naučiti male pevce, njihove partije tor jih spraviti v sklad s slabo zasedenim orkestrom, ki že od začetka kar ni mogel preiti v pravisilni odnos z dirigentom. Truda so imeli torej režiserka, dirigent in koreograf obilno, zlasti še. če pomislimo, da pri nas nc razpolagam^ z profesionalnim otroškim zborom, kakor v velikih mestih in pri tem resno dvomim, da bi ves ta ogromni trud biil potreben za to delo. Koliko po-zitivnejše ni bilo, če bi se uporabili za vprizoritev katere druge, četudi tuje mladinske opere ali operete. Kadar koli stvaritev ne doseže potrebne umetniške višine, namreč prednost domačih tvorcev nikakor ne more in ni treba priti v poštev. Izmed odraslih so uspe.no sodelovali Janko (Sv. Peter), Anžlovar (štrukelj), Pija-nccki (stražnik),, Jiarbičeva (Biserka) in drugi.
Želim, da bi zaradi vestnosti in vzorno
sti priprave ter uprizoritve sama omenjena opereta doseg'a uspeh vsaj po dobrem obisku občinstva. V bodoče pa priporočam v interesu kvalitete mladinske glasbe ter vzgajanja k dobremu estetskemu okusu višjih meril pri izbiri' —
cd. —
Iz 120 grl dom, vrvi v bzl&ni dan
Na razstavi kanarčkov vlada prava pomlad
Krilati pevski zbor. ki so ea naša marljivi za.čitruki ptičjega rodu namestili v pritučni dvorani učiteljske šole na Reslje-vi cesti, prepeva in gostoli. da vlada na z zelenjem in cvetjem okrašeni razstavi pravo pomladansko ra2.pjio2.enie. Ko vstojiš na razstavo med ta mali krilat, in prepo-vajoči zbor. trenotno pozabiš na strupeni mraz. na ivje in zimo. Človeku so zdi da smo s časom že daleč za sv. Greg.r jem. ptičjim patronom. ki v deželo prinese ključ od korenin in p ičl e oženi.
Kanarčki ne poznajo zime. kajti na Kanarskih otokih vroče Afrike, kjer j.m je pred davnimi časi tekla zibel. vlada večna pomlad. To so ohranili vse do danes v svoji krvi. V stoletnem ujetništvu so spremenili svojo barvo, pesem in hrano, le materi prirodi so ostali zvesti in i<j sla.ijo ter opevajo pri nas tudi v najhujši zimi Da. celo na višku svojega petia so v času. ko nam mraz in zima kujeta debelo ede-no skorjo. Zato prirejajo rejci kan rčkov po vseh večjih krajih Evrooe tekme in razstave v zimskem času Zlasti pr nas in v Nemčiji je reja kanarčkov zelo razširjena.
Ljudsko mnenje, da mora b't; pravi kanarček rumen, ie popo noma napačno, kajti v prirodi živeči kanarčki niso rumene. temveč zelenkasto riave barve Tudi na naši razstavi ie protež->a večina zelenih novcev. ki v petju zmaguieio. so ra tudi mnogo bolj odporni proti raznim
vremenskim in bolezenskim vplivom. S
tem pa ni rečeno, da so rumsm kanarčlc brez vseh dobrih lastnosti. Tudi ti so že mnogoki-at odnesli venec zmaje, v splošnem pa vendar v oetiu nekoliko z jo tajajo in tudi v zdravju niso lOiko odporni ko njih zeleni sovrstniki, la jih pred vsem
zlom le bolj šč.ti njihova prvmtna pri-rodna barva.
Obiskali smo g Kelneriča ter ga našli
v mali sobi na učiteljišču pri »izpra.e-vanju« krilatih kandidatov, ki so ob n.iši navzočnosti nemoteno prispevali in oo.a-gali svoje pevsko znanje. Ogledali smo si tudi ocenjevalne po*e. iz katerih je razvidno. na najboljši kanarček lahko ooie devet različnih napevov. ki mu dajpjo možnost, doseči vseh 90 razpoloj > ih točk. — Ko simo vprašali g. Kelneriča kako ie z letošnjimi pevci zado oljen.se J3 prav pohva no izrazil in omenil, dj Je doslei ccenienih šele ena t etjina oev e«r. a ie že precej skupin doseglo mnoeo preko 300 točk Ocenjevanje traja dan?s v torek še ves dan. zato ne morem > objaviti rezultatov. — Na razstavi bo lo prodajali tudi srečke, in komur J2 sreča naklonjena. bo lahko dobil ra:7'ahtoeiš-"a revca za 1 din Razstava b" dorta oba božična praznika in bod > obiskovalci ime i mnogo nedolžnega veselja z ma lmi pov-skimi umetn:ki. br»do oa s svojim cb:skom prinesli še svoi dol<?ž za prebrano lahnih in prezebaj očih ptic v prirodi
Da bo božič na Kočevskem prijetnejši
Številne božičnice po kočevskih krajih — širokopotezna akcija CMD — Prisrčna prireditev v zavodu za slepe
Kočevje. 22. decembra Vojna vihra divja na razniii kon_ih sveta, marsikateri vojak bo prebil boHi-čne praznike in novo leto v strelskem jarku. Sirom bojnih poljan so razlrošeai grobovi neznanih viakov ki trkajo na otopelo vest nekaterih. Mi smo ostali d j sedai še izven neoosredne udeležbe pri krvavih dogodkih, vendar pa smo na drug način prizadeti. Siromak; bod letos še bolj občutili svoie siromaš vo ker so shrambe prazne in peči mr lo. Zato je na mestu, da so poklicani vodili načune o tem.
Široko božično akcijo na Kočevskem je letos pripravila naša narodna cbramb-na CMD Od celotne vsote, namonjene podporam v narodno mošonih krajih. Je odredilo Kočevski skorai trotjino. in sicer 91.850 din v blagu, obleki, čevljih pleteninah, flaneli in drugem. Darove so delile pdružnice CMD za vse šo'e svojih podro*:j. Irier na podmžnic ni. so topri-
Ultu kot vsebina zgreieua. Ce združim vse- 1 jetno delo opaavili šolsdii upravitelji. V
vseh večjih krajih so se vršile ali se is bodo lop božčnice s petjem, otrojkimi igricami in podobnimi točkami. Na bo-žičnicah in pri delitvi darov ia bil povsod navzočen zastopnik CMD. ki je imel v teh dneh Dolne roke dela Prišlo ie tudi nekai akademikov iz Lj.b ane Božičnice so se vršile pretekli ln ta. teden v Koprivniku. Starem lom Oneku. Kočevski relci Borov. u. Stari cerkvi. Cepljah. Sp dnjem logu. Sta ar j i h. Mo'-lju. Livoldu, Grč rioah in drug "d Zad-nia ie bila v oonedoiiek v Kočevju samem Božičnice so bile pra i prazni a v skritih kočevskih krajih Ob 'arovanih Je bilo nad 400 revnih otrok, pok oro oa je dobil tudi kak stareiši Poznamo družine kjer otroci brez obutve in obleke n'»o mo?li iz hiš — ti so bili posebno veseli! CMD čestitamo na njeni uspeli akciii!
Podporno akcijo za Kočevsko ie organizirala tudi »Slovenska straža«. L"h!co bi bila obsežneiša z ori.rom na s e Vva. ki jih ima društvo na razpolago! Nagla-
dti moramo nadalje, da ie poslala darove na Kočevsko odsek učiteljic UJU. za kar mu ere vse priznate P:av ie. da ie v trti dneh podprla in obdarovala kočevske otroke brez ozira na narednost ban-ska uprava, ki ie v prvi vrsti poklicano za to. U palmo da se ne bodo o ip?t li več žalostni primeri kakor v preteklih letih. Nekateri otroci so namreč ostali brez darov, ker Jih niso dcb:U nti od slovenskih niti od nemške p xip>rne akcije. Otord so oriiokali dom©/ Lahko si mislimo, kako to vpliva na otroke' Ravno podpore iz iavnih sredstev to lahko oreorcčiio. O kuhinii »Kola iugosliven-skih sester« smo že poročali. Zr svoje otroke so oreanizirali široko akciio ko-čevrfci Nemci Mnogi imovi<eiši so p i-spevali lepe vsote. Tudi tisti, ki šibko plačujeio svoje uslužbence.
V petek poooldne ie priredila uprava banovinskega zavoda za s!e-x> deco prisrčne božičnice pred povabljnimi gosti. Posamezne točke sporedi bil skrbno pripravi iene in sloi oo jih brezhibno izvajali. Mešani zbor gojencev je z^P-1 voč narodn!h orkester obrtnih va eneov Je zaigral Dvorakovo »Humores':o« in »Sveto noč«. Do polne veljave sto zopet prišla javnosti že znana Curič in M^ze-tova. Posamezne točke so udeležencem približale božično razpoloženje K temu ie še pripomogla ole sno oprem'1em dvo-ranica z božičnim drevescem V bo^^če bi želeli, da bi se vršile prireditve slepih pred širšo iavnostio. Ob kon<~" <rx)-;da se ie upraviteliica zavoda D"bovšvova zahvalila vrem dobr^nkom slen<» dece Podporno društvo slenih. ustanorli"no pred petim leti ie prejelo z ra^ih strani večje aH maniše vsote den^ria No men društva Je podoirati revne slnr>^ go:°n-ce v učni dobi in iim pomagati po odpu-
stu iz zavoda. Mnogim Je ie nabavilo
j kompletno pletarsko orodie. da so lahko ■ pričeli s samostojno obrtjo. Dobrotniki ; na plan! — Na koncu so bile razdrliena slepim gojencem in gojenkam darila. Niso se mc-gli veseliti s noaladi nonie. Vaa prireditev bi delala čast učencem z z i*a^ vimi očmi Za letošnje božične prrznik« bo poslialo vsai nekai sončn h žarkov tudi v najrevnejše koče širom za nežene Kočevska
Čestitka Joži Marčanu
Brat Jože Marčan. upravitelj Šlajmerje vega sanutorija v Ljubljani. \e nedavno tega stopil pred Abrahama Ko se nag ba h koncu leto, ki je zasebnim nameščencem Slovenije prineslo krasno izpopolnitev modernega zdravilišča, se vsi številni prijatelji in zlasti ie bivši pacienti Slujmerjevega sanatorija toplo spominjamo moža. ki mu je poverjena uprava tega reprezentativne
vso s\'etovno vojno Bil je na ruski in iti lijanski fronti Zdrav se je vi nit, toda čakale so ga mnoge oviie v novem življenju. Služboval je pri kank> v Splitu, pri Mestni hranilnici v Mauboru, bil je v Celju in na Bledu. Prestati je mota! marsikatero trpkost, ali vse tegobe je premagJ ob zgledni opori svoje drage sopioge gospe Zinke, po rodu Savnikove iz Biežic sestre uglednih veletrgpvcev Savrnkrn' na Gorenir.kem. Ko piaznujeta 'etos 20letnico peroke. jt' ma doraščata dva krepka sint. sedmošo'ec in trgovski akademik Zakonca M- rčana sta od nc kdaj sokolsko zavedna Zadnjih 6 let, kar biva družina v Ljubijan:, marljivo sodeluje pri Ljubljanskem Sokoli, pr' ient~ petrski CMD in povsod, kjei ,e njena pomoč željena in potrebna Pienovltenemn Slujmerjevemu sanatoniu posveča upravitelj Jože Marčan vso skrb Nobena ura ma ni prezgodnja ne prepozna. Krepak, kakršen je, ne štedi truda, ds je v samitoriju ret vzoren red. Želimo zakoncema Marčanoma ie mnogo srečnih leti
ga doma. Jože Marčan ima ze teboj izkušenj polno življenje. Po rodu je iz Gorič pri Kranju. Ko se je izšolal m usposobil za bančno službo, je moral k vojakom in je služboval šest let nepretrgoma, vključno


V nredniStvu naSeg* najbolj zn*neM okultisU g. Petra B Petrov.ca, uredn.ki »OkulUstičIce b blio-teke« in » jodelovan,em najboljJih okult.stov inozemstva, ki »o odkr.u in vem. pristaš, ter ig^obok poznavalo okultizra«, katerih imena nava,amo: g. d/. Edv.n lavlor - U>ndon. g. dr. Frank Mac Murta, — Boston (USA), g. Charles Cornier - Nancj, g. Robert R.rtw,g — UipzifL. g. 1;u.g. Caldera« — Bari (Italija), g. Sidi Mnhmud bey Hashri - Jeruzalem, g. M. Koznu - Jugoslavija m lirama-dostno dokazu,e,o pomembno vredno« dela. ki je tiskano v latinici. ,c uilo iz tuka in se more dobitt tako), pod naiiovom »Okultistička enciklopedija«, ki vsebuje
vse talne vede
poslednje iisledke i* področja znanstveno-eksperimentalnega okuUizma Posebej opozarjamo »a to. da Okuliistitka enciklopedija ni obdelana leksikonsko. Mesto samohvalnih fraz objavi,»mu sumo "ebino. NASA PRVA BLS^UA — Splošni pregled o potrebi dela. ki bi onemogočilo iarlatanstvo m nevednost. NOVE PO'11 — O potrebi preroienia in oži-itve sil, ki neizkonsieno dremajo v nas. TAJNfc VEDE — Za kakšne |ih smatralo in kaj so v resnici. KAJ JE ČLOVEK — Okultistično tolmačenje človekove duše.
SEIOEMVi.SINA KONSTnUCIJA ČLOVEKA — Indijska psihična delitev človeka. OSEBNI MAONEliZEM — Moč kozmične sile v človeku. SUGESTIJA — Vsilievanie misli, ki se brepogoino izvaiajo.
A VIOSUGESTIJ A — Sufieriran.e samemu sebi.	,	, _	. .
ZDRAVLJENJE S SUGESTIJO IN A Vi OSUGESTI JO — Uporaba sugestije in avtosugestije pn la-
obrazbi in odvaianiu napak, pri duševnem in telesnem zdravljenju. . . .	______
HIPNOTIZEM — Izvajanje umetnega »panja pri osebah in živalih, med katerimi it mogoče neomejen« z njimi gospodariti.
TAJNE FAKIKJEV — Kazlagj tainost indiiskit čudodelmkov.	_ .. ..
JOG1JI — Vse škodljive nagone preobrazujejo in izkoriščajo zaradi oplemenitre in Izpopolnitve psuuCrub moči.
MAGIJI — Predstavnilti ogromne taiinsrven« vede magiie (pn nas »čarovništva«). MAGIJEVC1 — Umetniki, ki se z dovršenimi triki predstavljalo kot čododdci.
V CEM SE VSE OeiTUJE ČLOVEŠKI ZNAČAJ — Razlaga po čem se vse more prepoznati značaj. GKAFOLOG1JA — Citanje značaia iz rokopisa.	,
SODNO-KRIMINALIST1ČNA GRAIOLOOIJA — Ocenjevanje kriminalnih nagnjenj b rokopisa ia
ug> tavljanie falzilikatov.	...	. .
MEDICINSKA GRAFOLOGIJA — Ugotavljanje diagnoze psihičnih in fizičnih bolezni po rokopisu. E1ZIOGNOM1KA — Citanie značaja po črtah obraza.
MIMIKA — Presoli značaja po gibih pri sedenju, hoji. jedi, kaii, smehu itd. FRENOLOG1JA — Spoznavanje duševnih sposobnosti po obliki lobanje. HIROGNOM1JA — C;Un;e značaja in tempeiamenta po obliki roke. IllKOMAN'1 IJA — Prerokovanj usode po črtah dlani.
MEDICINSKA HIROMAN'1 IJA — Spoznavanie bolezni po nohtih, črtah In obliki roke. DAKTILOSKOPIJA — Ugotavlianie istovetnosti po prstnih odtisih. USODA ALI ČLOVEŠKA VOLJA — Raziaga o vplivu volje na usodo. ASlROLOGIJA — Citanie usode, temperamenta in značaia iz položaja zvezd. O KOZMIČN1H SILAH — Vpliv kozmičmh sil na n. š planet m ljudi na njem. ARI 1 MOMA.V1 IJA — Prorokovanje usode iz številk. NUMEROMAN1IJA — Izračunavar.ie časa važnih dogodkov v Življenju. ONOMANTIJA — Pierckovanie usode s pomočjo številk in črk imena in pritmVa. TAilO — Drugi sistem preiokovan,a usode s pomočjo štr\ilk in črk imena in priimki. VERA IN VEDE2EVANJE — Pogled na razne vrste vedeževanja skozi vero. PRAZNOVERJE — Obiasnitev in obrazložitev praznoverja. TALISMANI IN AMULETI — Obrazložitev vrednosti amuletov in talismanom. ZVEZDNO NIHALO — Način iskanja oseb, o katerih se nekaj »umi. I.EVITACIJA — Sposobnost ukinitve in spremembe lastne težine.
MISTERIJ ŠTEVILK — Taiinstvena vloga poedinih številk v razvoiu člove!tva In Ter.
UMETNO POMNJENJE — Zbirka olajšav, ure ena ▼ pravila in sostave. ki omogočajo VStkoiMf
naglo, lahko in traino pomnjenje. O PSUIOMETRIJI — Sposobnost oseb. da dajo točne podatke o nepoznan^ stvareh, osebah ia dogodkih. O AMBIDEKSTRIJI — O koristnosti istočasne uporabe vseh delov organizma. KAR VSAK NE VE — Majhen leksikon okultistiinih izrazov.
GA1ERIJA ODLIČNIH OKULT1STOV — Zivl.enje in delo zaslužnih ljudi na poljn okultizma. ČRNA IN BELA MAGIJA — Veda o izzivanju in preprečenju vplivov ta)instvenih sil (pri nas: »čarovništva«).
KABALA — Mističen nauk in mistična praksa » lidovstva.
O PRIVID'H — Kaj so deiansko prividi
SPIRITIZEM — Vera v duhove in njih klicanje.
TEI.EPATIJA — Čiunie tujih in prenašanje svojih misli.
TELEVIZIJA — Svoistvo izzivama pestrih predstav na daljavo.
TELEKINEZI1A — Premikanie predmeta brez dotikania in vidnegs vzroka.
TELEPI.ASTIKA ALI MATERIALIZACIJA — To ie izžarevanje psihičnih sH »* organizma. k> mote
dobiti za kraišo dobo vidno ali otipljivo obliko. SEN — Obiasnitev bistva sna. SANTE — Posti nek in tolmačenje sanj. UMETNE SANJE — Kako se po želji delajo umetne sanje.
MOC ČLOVEŠKEGA POGLEDA — Obiasnitev ogromnega duševnega vpliva s pogledom.
POT K MIRU — Dokazovanie potrebe izgraditve »jaza« notranjosti kot pogoj za uspeh zunanjega »jaza«.
SMRT — Kaj je smrt.
TAJNOST TUTANKAMENOVE GROBNICE — Vse osebe, ki so bile v kakršni koli zvezi * grobnica.
niso preživele leto dni. ATEIZEM IN TEIZEM — Kai je bog. kaj smo mi — odkod izhajamo in kam gremo. SPOZNAVANIE BOLEZNI PO OCEH — Di.ignoza začetka kakor tudi fe obstoiečih bolezni. 02ENIL SE JE V HIPNOZI — Primer nekega bogatega človeka, ki ga je mnogo starejša Ženska prisilila s hipnozo v zakon. MOC AVTOSUGFSTIJE — Opij dogodka, ki se vsak dan dogai«.
TAJNOST PAfCA — čudna odkritia zločincev in ugotavljanje nenormalnosti pri novorojencih po obliki in položaju palca.
MANCESTER POSTAVLJA SPOMENIK OČETU HIPNOTIZMA. MAGNETSKA SMRT — Duševna
smrt človeka, ki more ubiiati hudi. Cena k"iici je 100,.— din r mehki vezavi, a 120.— din v trdem platnu. Za *.-nanrej poslan denar pošljemo knjigo priporočeno na naše stroške, po povzetju zaračunamo 10.— din več. Z naročili je treba pohiteti, ker je ostalo le ie majhno število izvodov.
Okultistiika biblioteka
Cek. nič. 54.998 — BEOGRAD — Po5tni predal 876.
s polnilcem na bat, ki ne poceja Črnila.
STAEDTLER
I
„S£©venac 1 Hrvat"
Ljubljanski podžupan gosp. dr. Vladimir Ravnihar nam je poslal naslednje pismo: Gospod urednik! V »Jutru« omenjate jubilej, 70 letnico vseučiliškega profesorja tira. Dragotina Boraniča v Zagrebu, pri čemer opozarjate, da je kot visoko-Solec zložil pesem »Slovenac i Hrvat«. Morda bi Vas utegnili zanimati naslednji podatid.
Maturanti lz leta 1891. slovenskih ln hrvatskih srednjih Sol (gimnazij) smo si že med šolskim letom ustanovili svojo zve-io z namenom, da po maturi organiziramo sestanek v Ljubljani. Sestanek naj bi imel namen navezati in obdržati ožje stike med Slovenci in Hrvati. Poleg zborovanja je bil nameravan tudi slavnostni koncert, odnosno akademija. Akademijo naj bi otvo-rilo naše pčto geslo.
ljudni besedi vprašanja, nanašajoča se na protijetično gibanje. V tej številki je g dr. Tomaž Furlan dal duška svojemu veselju s člankom »Ob otvoritvi kliničnih semestrov na ljubljanski medicinski fakulteti«. Isti pisec je v članku »Slavnost na univerzi« podčrtal mrzloto in nenavduše-nje ceremonije, ki se je vrš-la 16. novembra na medicinski fakulteti. V daljšem članku obravnava urednik g. dr. T. Furlan temo »O pitju alkoholnih pijač«. Tone Co-kan v članku »Lepo je živeti« podaja pretresljiv odlomek iz svojega dnevnika, ko opisule izlet na motorju v Logarsko dolino. Dr. Ivo Klemenčič nadaljuje svoj članek »Viljem K. Rontgen in njegov izum«. Dr. M. Karlin podaja »Izpiske iz stare po-ljučno-zdravstvene literature«. Urednik je posvetil topel članek manom prof. dr. Janeza Plečnika. V listu s'ede še: važni sklepi Zveze, prvi tečaj za dispanzerske sestre
JjLEPA DAMLA • PAKFUMEmJA VEi\U&, Tyrševa c. T\
V ta namen smo naprosili tovariša Dra-gctina Boraniča, da nam spesni tako geslo, cdnasno našo himno. V najkrajšem času nam je predložil pesem z naslovom: »Slovenac i Hrvat«. Pesem smo poslali slovenskemu skladatelju F. S. Viiharju, ki je tedaj bival v Zagrebu, ter ga naprosili, da nam jo uglasi. Kade volje je ustregel naši prošnji. (Za honorar smo mu poklonili zlatnik.) Na naši akademiji je skladba doživela prvo izvedbo ter je silno užgala. Se danes je ena Izmed najpopularnejših skladb. Kasneje se je besedilo v toliko iz-premenilo, da se v refrenu glasi: «S!ove-nac, Srb, Hrvat», namesto »Slovenac i Hrvat«.
Naj še omenim, da je za to akademijo tovariš F. S. Finžgar napisal igro »Gospo-svetsko polje«, Id pa jo je policija prepovedala. Na akademiji se je izvajala tudi skladba, ki jo je za naš sestanek uglasil krt os^.erospev Anton Foerster. V Ljubljani smo takrat prvič čnli tamburaškl zbor, ki so ga sestavili naši hrvatski tovariši, ki so se sestanka v izredno velikem številu udeležili. Med njimi je bil tudi Stjepan Eadic, pa še pesnika "Vladimira Vidriča naj omenim.
Za smuča rj e lil
Smučarski dras i , hlače po najnovejšem
k r o j u , bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni
i z d e l s v i M a d n i salon
S0UVAN-C0 Mestni trg 24
*	Siužbeni list dravske banovine prinaša v 102 številki od 21. uecen.b a: ure 1-bo o pooblastitvi ministra za o omet. da dovoli Zvezi nabav.jalnih zadrug državnih uslužbencev posojilo iz gotovine pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav; pravilnik o uslužben ih Bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji: zn za je terminalnih brzojavnih taks v med b">i-nem rarm*riu med Jugoslavijo in Turč;-jg; odred o o minima'n h m zdah v fo-stinrk h podjetjih; raz?'as o P trcVtvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani in rame obiave iz »Službenih nevin«.
Ciltvm ženim se iznrarni črevesie no uporabi Frnnz-Josefove grenčlce neovirano in lahko. Reg. S. br. 154S5'35.
*	Nova grobova. Umrl ie trgovec v Babnem poliu g. Franjo Vilar. Pogreb bo danes ob z Zal. kapelice sv. Marije k Sv. Križu. — Svojce ie za vdno zap rtiia ga. Martina Ra:čeva, roj Frančič soo^o-ea profesoria Pogreb bo danes ob 15 43 z 2al. kaoelica sv. Andreia. k Sv K ižu — Pckoinima bla-r spomin, žaluiočim pa na*e iskreno sožalje.
*	Poro5i!a sta se v nedeljo v Sarajevu artilerijski poročnik g. Božidar Barle, sin poveljnika žanda merijskega polka v Ljubljani in gdč. Olga Arežina, hčerka šolskega upravitelja. Mladoporočencema želimo mnogo sreče!
*	Poroka. Danes se poročita v St'čnl na Dolenjskem g/ič. Marija K o s m i n a, zasebna' uradnica v Jaršah, in g. inž. Jože K r i s p e r, podravnatelj Bonačeve tovarne na količevem. Čestitamo!
*	Od kdaj praznujemo Božič ln N°vo leto? O t6m vprašanju razpravljajo v daljšem članku zagrebške »Novosti«, ki pravijo, da so se leta 354. prvič slavili v Rimu 25. december ket Kristusov rojstni dan. V Jeruzalemu so začeli Božič praznovat! šele leta 451. in odtlej lahko rečemo, da leto za letom praznujeta Vzhod in Za-ad svoj Božič. Novo leto pa se praznuje šele od 14. stoletja s 1. januarjem.
i »Ddo preti tuberkul«zl«, strokovno glasi1 o Proti tuberkulozne zveze v Ljubljani zaključuje svoj šesti'letnik Radi nadvse zanimive in poučne vsebine, priporočamo l'st vre j slovenski javnosti, ker je eEini slovenski list, ki obravnava v po-
na Golniku, uspeh dela protituberkulozne lige v Kamniku v letu 1939; zaključujejo ga vesti Krajevne protituberkulozne lige v Kranju.
Specialiteti ^NEPTUNA" za Vas:
skusi fileti — sardine brez kosti Gourmad — Touriste
proizvod največjih domačih tovarn sardin
„NEPTUNM d. d. — Split
•	Skrbimo v ostri zimi za uboge ptičice!
Kakor vse stvari tako trpe od mraza tudi uboge ptičice. človeške prijateljice in do-brolnice. Dobrosrčni ljudje po mestih radi poskrbe, da uboge ptičice ne trpe prehudo lakoto. Na deželi pa je le malo-kje videti krmilnice in vendar ima podeželski človek največ dobrot od sedaj stradaj očih ptic. Zato naj bi naši kmečki gospodarji poskrbeli, da ne bi uboge ptičice preveč stradale. S polaganjem hrane bodo sami sebi mnogo koristili, saj bodo ptičice spomladi in poleti s pokončavanjem škodljivega mrčesa naš trud in naše usmiljenje bogato poplačale.
Domasa zavarovalstlca
sprejme zavarovalne zastopnike za vse kraje dravske banovine. Le marljivi in vztrajni naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna eksistenca«.
•	Zlata nedelja v Zagrebu, v ponedelj-skem »Jutru« smo poročali, da letošnja zlata nedelja našim mestom ni prinesla bog-ve kolikšnega obilnega kupčevanja. Zagrebški listi pa pišejo, ca je bilo v Zagrebu obilo dela. Piav na zlato nedeljo se je marsikdo lahko prepričal, kako so od lani poskočile cene. Trgovci prodajajo samo še za gotovino in brez vsakega popusta. Zaradi nestalnih cen je prodaja na ebreke ali vobče na kredit popolnoma opuščena. Zagrebčani so poleg koristnih stvari kupovali letos tudri simbolične darove, okraane pie;imete iz porcelana, stekla in gline. Dolge procesije so bile pred trgovinami s špecerijo, saj je treba v Zagrebu venomer čakati na najpotrebnejše vrste živil, na moko. sladkor, riž, mast, olje in kavo, kar se v Zagrebu prodaja le v majhnih količinah, de kier po posameznih trgovinah vsega ne zmanjka.
asa^za^gg^sBiBEisa^^
fr- «4»
e2?J sa asi
V beograjskem sodno-rnedicin-ikem zavodu jc eno prosto mesto za asistenta pripravnika.
MHjjMafc.^ama*tn&iti
*	KinetioSko-gozdarska fakuiteta v Sarajevu se bo odprla do .etojaan bož čolh pravnikih. Za dejana ie bil iz. cl e inž. Stanoie Ne-el .kovic sedanj prodtk n fakultete v Zemunu. za orodeuanu Da dr. Josip Balen. redni pr-fesor iste fak Itete Novo fakulteto bo upravljal isti faku et-ni svet ki vodi faku.teto v Zemunu. Vsa potrebna oprava za poslopie nove f kui-tete v Sarajevu mora biti dovršena do S. januarja 1941
*	Edina mlekarska §ola v banovini Hrvatski bo zgraiena v Bjelovaru za 7 milijonov dinarjev. Bjeiovarska občina je odstopila zgradbo bi »še vojaške b.lnišni-ce z zemiiiščem naokrog in z mestno vrtnarijo. Tu bo postavi i eno novo dos ooje. v katerem bo mlekarski zavod z najmodernejšimi aparati in instrumenti. S la sama bo v stari zgradbi vojaške bol iš lice in bo v njei prostora za 30 do 40 gojencev.
*	Vpisovanje brezobrestnega posojila
mestne občine na sušaku je bilo v petek zaključeno. Predvidena je bila najvišja vsota 3 milijone dinarjev, vpisanih pa je bilo 2,200.000 din, kar se smatra za uspeh mestne občine, ki bo na ta način lahko čez zimo stalno zaposlila 400 delavcev pri najpotrebnejših javnih delih. Pravijo, da je uspeh tem večji ,ker je Sušak prvi v hrvatski banovini tako široko zasnoval skrb za brezposelne v zimski dobi. Za bo-žičnieo bo siromakom razdeljenih 200 zavojev živil v vrednosti 24.000 din, v gotovini pa bo razdeljenih 6000 din podpore.
*	Razvoj pristaniška v Siskn. Kakor smo nedavno poročali, se rečni promet po Savi bolj in bolj razvija in z njim narašča pristanišče v Sisku. Le zadnji čas je
grozil led omejiti promet Te dni je pn-
plul v Sisak parnik »S.ovenac«, ki je pri-tovoril kakih 60 vagonov razi.čnega tovora. Nadalje je pritovoril parnik »Bosna* 40 vagonov različnega blaga, med drugim 11 vagonov smole iz Rumunije in 30 vagonov fižola. Kapitani so javili, da je skoraj že vsa Sava pokrita s tankim ledom, ki ponekod že kar močno ovira plovbo.
* Dva zgodovinska topa so te dni spravili na staro trdnjavo Lovrijenac, »dubrovniški Gibraltar«. Doslej sta bila v zasebni lasti grofica Attemsove-Getaldije-ve. Vsak top tehta 1000 kg, in ga je moralo po 14 mož prenesti do trdnjave, ki stoji na veliki skali pred Dubrovnikom Tretji zgodovinski top, ki tehta 500 kg, je še v Gružu in ga bodo tudi prenesli na trdnjavo ter ga postavili na staro zgodovinsko lafeto.
. DABTvo,
O t O O t * I J A
• Literatura o proMletalski zaščiti. p0d
naslovom »Protiletalska zaščita« je kraljevska banska uprava spomladi izdala ln založila knj:go, ki vsebuje tolmačenje nekaterih pravnih predpisov, v glavnem pa pojasnila in navodila glede vseh panog aktivne in pasivne obrambe. Cena tej 200 strani obsegajoči knjigi (mala osmerka) s 30 slikami je za urade 20, za druge naročnike pa 25 din. Pod istim naslovom je pozneje izdala in zalcž;la tiskarna Merk.ir knjigo, ki obsega besedilo Uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13. aprila 1939 in enako imenovanih pravilnikov. (V zbirki je priobčep tudi članek pravne tn organizacijske vsebine. Cena tej zbirki (nad 300 strani, mala osmerka) je 40 din. V Mariboru izhaja kot priloga »Gasilca« Vestnik protiletalske zaščite, ki prinaša zakonite predpise in zlasti razne teoretične članke.
* Važna navodila za nagluSne. Da bi
naglušni spet mogli slišati, ie bilo P oJ leti še čudež Sedai lah^o to d^seže.e z najmanjšim aparatom na svelu — s srebrnim Vibrafonom. ki ie velik kakor lešnik. brez žice. brez ba.erij. b.ez toka, praktično neviden. Univerzit-toe klinike so jsreizkusile delovanje Vibrafona. o katerem so objavljene žešte.ilne znanstvene publikacije. Aparat se pred nakupom lahko dobi na preizkušnjo. Tvroka »Vi-brafon« (Dep. 12. R.). Za reb. Tordsla o.' trg 17. nudi našim čiteteijem edinstveno priliko, da se z naglušnos io. kakor tudi z Vibrafonom natančne!a seznaniio. ker Došlie vsakemu zanimancu brezplačno in popolnoma neobvezno »Zlato knilžiro sluha«. kakor tudi zdravniška spii"eva'a.
•	preiskava proti Gjuru \Vcis»u( čigar ženo Marijo so naš!i zadavljeno in obeJe-.no v Kcsirnikovi ulici v Zagrebu, se nadaljuje. Cjuro We!ss sedi v vojaškem preiskovalnem zaporu in oulcčno vztraja pri svojem zagovoru- O.bija vsnkišen sum, da bi bil kakorkoli udeležen pri zločinu. Kakor pa beležijo zagrebški listi, bo G.iu-ro Wc:s3 vendarle obtežen kot sokrivec in bo na podlagi dosedanjega gradiva sestavljena obtožnica pri dlvizijrkem sodišču.
•	S sIadkorno repo bodo krmili svinje. Zaradi ugodnih cen so kmetovalci po Sre-mu zlasti v preteklem letu posejali mnoge polja s sladkorno repo, ki pa ji je letos cena znatno padla. Zaradi ekrajno slabih poti nekateri kmetje niso mogli prepeljati svojih zaleg na ko odvor ln trko je v posameznih vaseh ostalo nvogo sladkorne repe, ki so jo kmetje namenili za živinsko krmo Kljub temu bo3o prihoinje leto spet posejali še večje površine s sladkorno repo, ker bodo odkunne cene povičane na 42 oin za stot plus 2 din za vs^k odstotek
Srečne božirne prodnike in nsvo leto želi vsem svojim ccnjcn.m oJicmrJcem VE-ETIlGO v iNA Z VINOM

ZEMUN
Zastopstvo za Slovenijo tvrdka M. Cesar Ljubljana 7, Gasilska c. 3, telefon 23-69
sladkorja Iznad ll°/o- Upravičeno se torej nam ni treba bati pomanjkanja sladkorja. Samo cenejši naj bi bil!
•	Avtobus na progi Ljubijana — Komenda, Cerk je, Senour — Kranj na dan 25. t. m. ne obratuje. (—)
♦	Spoštovane blbllofile (1.ubitelj.ee in ljubitelje krasotnih knjig) pro^l založba »Sila« v njihovem lastnem interesu, naj ji sporoče čimprej svoje naslove, da jih v primerih novih izdanj pravočasno opozori nanje tn jim tako omogoči prpvočajno naročbo teh kn ig, sicer utegnejo priti z naročilom prepozno. — Nas ov: Založba »Sila«, Ljubljana 7, Alešovčeva 38.
•	Doba, v kateri živimo, resnice ne prenese. Vendar se tu pa tam zablesti na mračnem nebu žaick. Posrečilo se mu je pronikniti skozi debel oklep oblakov. Človek ga uzre ter je srečen ob pogledu nanj. čuti, da še ni udušena zadnja iskrica svetlobe, temveč da tli dalje in dalje, da se utegne piej ali slej razgereti, se razviti v ogenj, ki bo razsvetljeval mrak in brez^na. Knjiga »Vaške podobe« novo delo Ignaca Koprivca, ki bo v kratkem izšla, je verna slika resničnega življenja maiega človeka na kmetih. Beda in trpljenje, ki razjedata vasi. sta prikazani v »Vaških podobah* naravno, brez olepšavanja, brez laži. Ilustracije mladega slikarja Ga brlela Kolbiča nazorno prikazujejo to. kar se z besedo ne da obravnavati. Iz knjige gleCa s svojimi vrta-jočimi očmi resnica preganjana, zasledovana sovražnica utvar in namišljene idile. Ljubitelji resnice, sezite po knjigi! Naroča »e pri Ignacu Koprivcu. Ljubljana, univerza in stane v subskripciji din 75.
*	Proti kaliju priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni ometi pc 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrečno prsne karamele domače tvornice R a v e. (—)
*	n. reprezentančni ples gradbenikov. Opozarjamo že se:aj vse prijatelje akademskih plesov, da bo n. reprezentančni ples gradbenikov v soboto 18. januarja na Taboru. (—)
uslužbenec, ki ie takoj oo odpustu iz službe ncz-nan^kam
* Tidovr-tea cbup-nec. v' vasi Brodar-cu pri V a. aždinu se .e že pred ted i i-o-tel usmrtiti 21-iet.ni km:-lsu: lan: Mat.ja Ccee.ia. Bil ie strašno nsr.čio zal ub-Ijen. Dekle ca ie ?apustiio. Pretekli teden se 1e snet hotel obesili pa so ea v poslednjem trenutku sneli z vrv: in ga Do dveh urah obudili k zavesti. Kem ii si je opomogel, ie sklenil da sret msWoi oot v večnost. Izpil ie veliko ko ičino ocetne kisline in izdihnil po treh urah strašnega trpljenja.
_u Negotovo vreme. 2e v nedeljo zvečer se je temperatura znatno dvignila, tako da so se topile ledene rože na okn:h. Ljudem je odleglo, vsak je svobodneje zadihal. Začel je "pihati skorai pravi jug, ld je kaj kmalu odstranil ledeno p'a-?t na tramvajskih tirnica!*, da so tramvaji bolj varno brzeli po Ljubljani. Toda mraz se ni dal kar tako ugnati. Kdor se je prezgodaj veselil, je bil že včeraj razočaran, že takoj po polnoči se je postavil ostri sever milejšemu jugu po robu in se borita še zdaj za oblast. Mraz pa je le nekaj stopinj popustil. Letos tako nenavadno vreme še vedno nadaljuje s svojimi muhami. Do formalnega začetka zime je vladal sibirski mraz. ki pa je 21. t. m. popustil. Zima se je preselila v jesen in bi smeli upravičeno pričakovati, da bo začela kar kmalu — pomlad.
u— Tramvaj na »veti večer. Občinstvo se opozarja, da bodo danes vsi vezavi mo-ščenske proge št. 2, dolenjske proge žt. 3 ln viške proge št. 4 od 15. do 21. vozili k Sv- Križu 3 6 minutnimi presledki, od 21. dalje pa samo vozovi proge št. 2 iz Most v 6 minutnem presledku.
u— Življenje na letošnjem božičnem sejmu na Kongresneig trgu se razvija v duhu časa. Kupci so bolj redki, zelo izbirajo tn
TRGOVSKO OPRAVO POCENI PRODA Parlumerlja Venus, TyrScva c. 9.
•	Združenje mesarjev in kl«baj»ičarjev obvešča cenj. občinstvo in člane, da bo v ponedeljek 30. t. m. brezmesni dan. na sveti dan in Štefanovo pa ao mesnice zaprte. (—)
•	Prva slovenska knjiga o letalstvu - vabilo na »ubskrij>cijo. Banovinska zalega šolskih knjig in učil v Ljubljani namerava izdati knjigo: Leials«vo, fizikalne osnOve, ki jo je spisal profesor L. Andree ter bo imela 16 pol in 243 slik. ZaLega vljudno vabi s tem vse prijatelje letalstva, naj se na knjigo naroče. V prednaročbi stane knjiga din 120. Izšla pa bo samo v primeru, ako se bo prijavilo dovolj naročnikov do konca mesca januarja 1941. Naročila sprejema samo založnica in so obvezna. (—)
• Nagli tempo našega časa zahteva od nas prekomerni duše,-ni in telesni napor. Zato moramo pariti zlasti na prehrano, ki naj bo lahko prebavljiva, pri tem pa krc-piina in zdrava. Zlesti važno je, da pazimo kaj zaužijemo zjutraj ln zvečer. Caša tcplega »Emona« čaja Vas n» bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdravi, cvetlični čaj, ki Vam nudi tudi z dodatkom mleka, citrone, ruma ali žganja prijetno pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Baho"oe v LuiMjani. Dobi se povsod. (—)
Najnovejši modeli z pncumatlko na zalogi.
•	V postelji je ustrelil lastno ženo. V
Dobanovcih pri Sremski Mitrovici se je 40-letni Mirko Prodanovič rad napil. Nedavno so mu tatovi ukradli konje, nakar se je gospodar v spremstvu nekega orožnika podal zasledovat zločince. Bil je tudi on oborožen s puško. Z orožnikom sta se spotoma pomudila v neki gostilni in se je Prodanovič precej napil. Ko je prišel domov, mu je žena očitala, da ne ravna resno in da nikoli več ne bo dobil konjev nazaj. Prepirala sta se pol ure. Ko sta že legla k počitku, je Prodanovič naenkrat piani! pokoncu. segel po puški in krikn.il: »Ne boš mi več brala levit!« Zena se je še nasmehnila: »Vendar me zaradi tega ne boš ubil?« Tedaj je že počila puška in je strel zadel nesrečno ženo v trebuh. Umrla je po kratkem, hudem trpljenju.
FŠiŠl!
Stafi bafeer, medenino, cink, aluminij
kupuje vsako množino po najvišjih cenah
EUPENA LUTZ, LJUBLJANA, ŠIŠKA, nasproti stare cerkve.
•	Obsodba dveh zagrebških trgovcev. Pred sodnikom pc;dincem v Zagrebu sta se morala zagova:jati zaradi verižništva in navijanja cen trgovca Aladar Flajš-man, lastnik tvrdke »Lord«, in Bela Blti-cher, lastnik tvrdke »Haritex«. Oba sta prodajala manufakturo. Prvi je bil obsojen na 20 dni zapora na 8000 din globe in na plačilo povprečnine 1000 din ter na stroške objave sodbe v »Službenih Novi-nah«. Tudi drugi trgovec se bo v zaporu pokoril 20 dni. plačal pa bo 5000 din globe, 500 din oovprečnine in stroške za objavo sodbe.
•	Drzna tatvina nsnja v Krškem. Ponoči ie obiskal veletrrovca g. Eogelsber-eeria Ruoerta tat ter mu iz zaVen^n^ga skladišča odnesel za okrog 16 tisoč d:n usnja. Tatvine ie osumMen neki bivš uslužbenec, krterega ie eesoodar že pretekli mesec zaktil ari tatvini ter gi na*o odpustil. Kma'u nato 1e g spoiarju zmanikalo v skladišou na Vidm i Dri do-staii okrog 80 Draznih vreč vrednih okrog 2500 din. Tudi te tatvine je osamljen isti
se pogajajo za vsak dinar. Srednje božično drevesce stane 30 do 40 dinarjev. Za prenašanje smrečic na topli doim kupca skrbi na trgu cela armada kratkohlačnikov, malih slabo oblečenih sestradancev, ki za par dinarjev radi prenesejo drevesce še tako daleč. Prodajalci in prodajalke smrekovih drevesc pravijo, da niso še nikdar prodajali v takem mrazu in tudi ne tako slabo. Da bi se malo pogreli, si na več mestih zakurijo gnnadice iz smrekovih ostankov. Po trgu se razširja prijeten vonj po smrekah in gost dim, pa tudi nekaj toplote. Bož čni sejem bo dar.es zaključen.
—u Sejem za šenklavžem, Tudi na prostoru med stolno cerkvijo in semeniščem je oživelo. Tam, kjer navadno kmetice prodajajo sadje, maslo in druge dobrote, je pred dnevi zrasla cela vrsta šotorov. Stojnice s platnenimi strehami se skromno stiskajo med starimi, močnimi zidovi. Kakor vs-"ko leto, prodajajo tu najbolj pisano blago. Od nogavic, rokavic, perila, manu-faktu.n^ga biaga pa do božičnih drevesc, jaslic m vsega, kar spada zraven. Branjevci vneto ponujajo, kupci pa izbirajo, povprašujejo zaskrbljenih obtazov po cenah in oklKvajo. Hudi časi se poznajo tudi tu. Razumljivo, da ni kupčija niti od daleč taka, kakršna je bila nekdaj. Vendar so branjevci na tem trgu veliki optLmLiti, tolažijo se, da bo naslednji dan boljše, še nekaj dni bodo stali šotori za cerkvijo sv. Nikolaja, potem pa bodo tu spet z°gospo-da.ili stari branjevci in branjevke z vsakdanjimi potrebščinami.
u— Bo žičnico je priredila krajevna orga-nizarija JNS za šentpet.ski okraj v gostilniških prostorih g. Poldeta Zupančiča in obdarovala potrebne družine z živili-
u— Božičisa obdaritev siromašne mladine ni Taboru. Seveda ie tudi letos priredilo pc-ž.tvovalno društvo »Skrb za mladino« leoo uspelo bož:čnico. na kateri 1e bilo obd rovanih 114 ot.-ok s toplo obleko, perilom, obutvijo in živili. Obširna leva dvorana Soko'skeaa domu na Taboru je bila nabito poina ob ar ~van-cev in tudi druge?a občinstva. Ob b ž č-nem' drevescu, na k .tarem so brlele s e-če ie v Drisrčnem bežičnera raz o o*eniu predsednik drutva g. U;bas pcwdea.il 7a-tot>nilce obiastev. t«reds*avniike d bro-delnih organizacij, zastopnika Sokola I. ln vsa navzoče, predvsem drag? oblaro-vance. Društvo ie toolo h v ležao p eme-nitlm dobrotnikom, ki so s tem. da. so v



tako obilni meri darovali za revno in p>-niw<ci p^jreuno r.Uaaino poiicuaji svoj bia-gi značaj in top^a človeška č.stva cio trpeče ue^ne miauine. ki je son^a in toploto še prav posebno poireb-ia. V sv^iem govwu ua ie govornic s prisrčni,ia besedami nalovil tudi na pr^otuo m ad.no txs£u.±a,- n.i.h,vih zaš-iunikov iz vrat društva. zagoiavijaioc jih. da je druotvo in njeta delo veuno la usmerjano v to. da popaaga svojim m.adim varovancem na n j Ji j. i te-žki poti v ž.vljen ,e. z..to naj sa veuno v zau^aii.u obrača i o do dr štva. Govornik se ie to^io zahvalii vsem blagim darovaicem. zla>t kr. ba.^sk. upra.i, meJlnemu pc-glava^jtvu. g. Franu Bo.ia-ču, veletigovcu v Ljubljani. ra\ n-ie j-tvu tekstilne tovarne »I.itex« v Kr.ja.Lu. dr. Mucka in osta.im. Po.eg ot ok so bili obdarovani še druž.nski po^ia^aiii s š e.il-no d.-uiino in sicer 32 po štai-ilu, ki so prej ali živila Pred obdarovanjem ie bila še vesala lutkovna pred: lava s spremljavo klavirja. Po obia.-o.a^ju se je vi-doio. lcako so otroci in cdrasli i bdaro.an-ci zcdovo.ino o^ledova i svoie zuvoio.se zahvaijevaii in veseL odili v svoio skromne domove, kamor so orinosli s seb -i žarek i skrene aa božilne;a veeelia. Dru:tvo »Skrb za mladino« vrši svoio nesocilno delo tiho in z ono po atvovalno*t1o. ki Io narekuie vestnemu človeku ljubezen do bližnjega, zlasti do mledih src. ki so b.ez svoje krivde postavljeni na Bvet rasp o-ti s:«vražni usodi, ki bi jih P ei a'i rlej spaljala na krivo pot. č? ne bi bilo nikogar. ki bi iim nudil z.aščito in pom :č.
u— K°ncert pevskega zbora »Bor«, ki Je bil v nedeljo 22. t m. ob 20- v dvorani Sokolskega doma na Viiu, je vsestransko uspel. Le žal, da je bila udeležba občinstva zelo pičla. VrU pew«i so pod vodstvom br. Jenka Gučka zapeli 27 narodnih in umetnih pesmi ln želi navdušeno pohvalo občinstva. Pevskemu zboru izreka občinstvo za prelepi večer bratsko zahvalo z željo, n-J bi bil prihodnji koncert prej p.iao dvorano.
AVTOBUS LJUBLJANA - BARJE - IG
vozi po novem voznem redu vsak dan:
odhod iz Ljubljane ob 6.00, 12.30, 18.30 odhod z Iga	ob 7.00, 13.30, 19.30
Postajališč« Ljubljana, Krekov trg.
Z Iga idealni smučarski izleti v okolico in na Kurešček.
J. KRALJIC — Ljubljana, Gosposvetska 1 (dvorišče »Figovec«) telefon 36-98
u— Boiičnica Sokola Ljubljana-Vič je v »edeljo ob 15. privabila v dvorano Sokolskega doma veliko število sokoiske mladine in staršev. Pester spored božičnice je izvedla mladina sama in bila deležna toplega priznanja gledalcev. Po končanem sporedu so angeli prižgali sredi dvorane božično drevesce, vsa mlada družina pa je zanosno zapela prelepo božično »Sveta noč«. Starosta br. Pavle Borštnik je nato v lepem govoru poudaril pomen letošnje božičnice, ko si je društvena uprava prizadevala, da bo tudi letcs obdarovala najpotrebnejše z obleko, perilom in drugimi potrebščinami. Trud, M so ga vložili bratje in sestre pri zbiranju daril, m izostal. Brat starosta se je vsem dobrotnikom zahvalil, zlasti pa požrtvovalni kumici sestri Bei^čanovl in s. Mili Permetovi. Sledila je obdaritev najrevnejše sokoiske de-ce, ki so ji lica žarela od zadovoljstva ln vese lja. Vsa mladina je bila nato pogoščena, od sestre kumice pa dobila še poseben zavitek z raznimi dobrotami. V zahvalo je bilo a. Benčanovi poklonjeno lepo darilo, sckol-ska deca ji je poklonila lep lonček s cikla-mo. Vsa mlad-na je potem zapela »Le naprej brez miru«, zaplesala narodna kola, za zaključek pa zapela sokolsko himno »Hej Slovani«, s čemer je bila uspela božičnica zaključena.
Javna za]
Vam olaj&a
nakup božičnih daril Far$um©rifa „Mada",
Ljubljana, Frančiškanska ulica 1.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od torka od 3. ure zvečer do ; četrtka do 8. ure ziutra; mestni zdravnik dr. Debelak Gvido. Tyršova cesta št. 62/1. telefon št. 27-29. — in od čet. tka j od 8 ure z.iut ai do petka do 8. ure zju- j traj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. U.i- j ca 29. oktobra št. 7/1 te'ef<:<n št. 41-52.
Slovenska simfon'čna glasba. Ponovno opozarjamo na ta koncert, ki je zgodovinske važnosti za nas Slovence. Izvajale se bodo v ponedeljek 30. t. m. v union-ski dvorani najzrelejše skladbe Osterca, Lajovica, Ttmea, Žebreta tn Bernarda. Vstopnice v Matični knjigarni! (—)
Za BOŽIČNO
E V E S C E
Čutimo dolžnost, zahvaliti se gospodu prim. »II. GUZELJU VLADIMIRJU za odlično uspeli težki želodčni operaciji, s katerima je nama s svojo znanostjo rešil življenje. Vsem, ki iščejo zdravniške pomoči, ga toplo priporočamo. — Hvaležni:
Gadnik Peter, Berginc Franc in svojci.
u— V šentjakobskena gledališču bodo uprizorili na praznik 25-. na Štefanovo 26. tn v nedeljo 29. t. m. vselej ob 16. Gclijevo mladinsko igro »Pastirček in princeska« z Dimlčevo in Kramarjevo v naslovnih vlogah ter v režiji E. Eyppra. Pri igri, ki je povsem na novo opremljena, sodeluje 40 oseb. Me:'vedje, zajčki, škratje, vile in drugI gozrini prebivalci bodo razveseljevali naše malčke. Starži, pripeljite svoje malčke in jim privoščite za praznike dve uri čistega veselja. V nedeljo 29. t. m. ob 20.15 pa bo premiera Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica« z Bučarjevo v naslovni vlogi. Grgurev-čeva, Dragarieva, Lavrič, Mesar, Plevelj, stari znanci iz »Uježa« sodelujejo pri tej izvrstni veseloigri. Kakor lani »Ujež«. tako bo letos »Gospa ministrica« zabavala obiskovalce Šentjakobskega gledališča. Pre skrbite si pravočasno vstopnice.
Obletnica smrti
Petra Žmitka
Ljubljana, 23. decembra
Na sveti večer pred petimi leti je po več mesečnem hiranju umrl v 61 letu slikar prof. Zmitek, eden naših najodličnejših impresionistov, ki so ob prevratu stoletja po-krenili slovensko moderno slikarstvo v novo smer. Pokojni je bil mehka slovanska duša, ki si je svoj značaj utrdil za časa študij v tedanji Meki vsega slovanstva v zlati Pragi. Kasneje pa še v Petrogradu, kjer je nadaljevali študije pri slovitem Rje-pinu. Že tam se je mne-go družil s Srbi in je tudi portretiral srbskega generala Grujiča, ki je bil 1. 1899 srbski poslanik na ruskem dvoru.
V domovini se Peter Zmitek ni nikdar silil v ospredje. V resnici m njegovih del takšno število, kakor nekatenb. ki so naš umetnostni trg dobesedno preplavili s svojimi deli. K'jub temu pa štejemo nekatera njegova dela med najlepša, kar so jih slovenski impresionisti ustvarili Mnogo njegovih deil se nahaja po galerijah aa Finskem. v Rusiji pa tudi v Ameriki v San Franciscu jih je nekaj.
Skoro 30 lot je poučeval na ljubljanski realki in je bil vzgojitelj mnogim generacijam tega za\oda Znan je bil tudi kot lovski in kinološki pisatelj ki se je prav vidno udejstvoval v obeh organizacijah. Pe-tru Zmitku. slovenskemu slikarju — mehki slovanski duši, ki ni v svojem življenju nikomur prizadejal kaj žailega — naj veljajo te skromne spominske vrstice.
nad 300 krasnih novih okraskov —- že od 50 para dalje!
Jaslice, hlevčke, pastirčke, ovce in nebroj drugih živalic Velika tzbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih Iger, železnic, vojakov, pušk, itd
Praktična božična in novoletna darila, kakor: manicure. šivalne garniture, razne kasete z milom, brivske garniture itd.
»MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—.
Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pri:
?oto Tourastn, Lojze Smuča
Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. poŠte.
u— Silvestrovanje v kavarni »Zvezdi«.
Kakor vsako leto bo tudi letos priredila kavarna »Zvezda« svoie že tradicionalno silvestrovanie. ki slovi do svoii prijetni in domači zabavi. Za kratek čas bo skrbela godba ki bo igrala vesele peskočni-ce za Dlesoči mlajši suet Liubitelii lene pesmi in dobre šale pridejo tudi na svoi račun Ooolnoči pripravlja »Zvezda«, kakor vselei. prijetno o^senečenie svojim gostom Ker ie letos zanimanje za silvestrovanie v kavarni »Zvezdi« zelo velika prosimo, da si cenjeni gostje že v naorej za?otove drostore.
SOKOL I
Program
TABOR
večer
Godba	Ples
u— Silvestrovanje Sokola L Tabor bo
tudi letos v vseh prostorih Sokolskega doma na Tabcru in bodite prepričani, da boste deležni zabave in razvedrila v toliki meri, da vam ne bo žal večera in boste v največjem veselju zapustili še dokaj dobro staro leto in prešli dobro razpoloženi z najboljšimi upi v leto 1941. Pričetek bo ob 20. uri ter je na sporedu koncert društvene godbe ter nastopi članov in članic v resnih in šaljivih točkah. Tudi kronika ne bo izostala, o polnoči pa bo krasna alegorija in nato se s plesom spustimo v novo leto. Pridite vsi. ne bo vam žal. cene bodo nizke in zabave na pretek. — Zdravo! (—) u— Navalu pri železni£kih blagajnah se prav lahko izognete. Kupite si vozno karto že naprej pri »Putniku« na Tyrševi cesti (poleg Figovca). Karte niso nič dražje kakor na kolovoru, dobite pa jih lahko ie za tri dni naprej. Pravočasna preskrba voznih kart je sedaj tem večjega pomena, ker vlaki ne čakajo več, da hI pri blagajnah prišli vsi na vrsto.
SALON »VERA«
ne dela do 2. januarja 1941. TEL. 24-63
n— V evangeijski cerkvi v Ljubljani bo
svečana služba božja v božičnih praznikih po naslednjem redu: 24. t m. ob 18, 25. t. m. ob 10., 31. t. m. ob 18. in 1. januarja ob 10. vedno v zakurjeni cerkvi.
a— Nova tehnična pisarna in posvetovalnica. Pooblaščeni gradbeni inženjer g. Josip Ot&hal, tehnični višji svetnik v p., je odprl v Ljubljani v Frančiškanski ulici 10 tehnično pisarno in posvetovalnico za projektiranje, pregled in presojo projektov, gradbenih pogodb in obračunov ter za cenitve, za gradbeno administracijo in za vse gracibeno-upravne posle, ki jih podrobno pozna iz svoje dolgoletne prakse. Glej oglas na 16. strani. (—)
ALEKSANDROV DOM na Trebeviču nad Sarajevom
IŠČE OSKRBNIKA
Informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana Aleksandrova c. 4/L
u— Ruščino poučuje miad gospod, začetnike in naprednejše do popolnega obvladanja. Honorar zmeren; pride tudi na dom. Naslov v dnevni redakciji »Jutra«.
n— Pevski zbor Glasbene Matice ima zaradi nujnega nastopa v radiu pevsko vajo vsega mešanega zbora v petek 27. L m. ob 20. uri. — Odbor (—)
n— Združenje pekov v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo pekovske prodajalne na sveti dan in Štefanovo ves dan za prte, zato naj si preskrbi potrebno pecivo in kruh že v torek. (—)
„G0RSKI VIJENAC"
črnogorskega vladike Petra II. Petroviča-Njegoša izide v kratkem v esperantskem prevodu Damjana Vahena. Predgovor je napisal Milan Rakočevič, avtor »Črnogorskega Prometeja«. — Cena v subskribciji din 60.—, po izidu din 90.—. — Naroča se pri D. Vahen-u, Ljubljana, šubičeva S/III.
o_ Tradicionalni XVIL obrtniški ples
bo 11. januarja v dverani Kazine. Priredi ga Obrtniško društvo v Ljubljani tn nanj že sedaj opozarja vse prijatelje in znance. (—)
u— »Andy Hardy detektiv« je nova prisrčna filmska pustolovščina popularnega Mickey Rooneja, ki bo za božične praznike zabaval staro in mlado v kinu Slogi. Priljubljenega filmskega junaka in njego-
vo slabost do lepih deklic poznate skoro že vsi iz njegovih številnih prejšnjih filmov. * Njegove ljubezenske aferi ce delajo preglavice celo njegovemu izkušenemu očetu in dobričini sodniku Hardyju. Kot »mož — možu« mu Andy potoži, kako begajo dekleta za njim. Samo malce, da je z njimi prijazen, pa se takoj zaljubijo vanj. Njegovo srčkano Pclly poznate gotovo vaL A imeti poieg nje še tri druge prijateljice isto časno, je tudi za Andyja težka zadeva. Pa vse bi še šlo, če bi ime! Andy denar. Nabaviti si mora nove avtogume, beli smoking in cvetje za svojo malo Polly, da jo r povede na svečani ognjemet. A denarja ni ... In .do denarja mora na vsak način priti. To ga privede v niz novih pustolovščin, kjer postopa Andy kot pravi detektiv... Andy se heče tudi ženiti. Svoji mali Polly pravi, da jo treba ženo, ki ne zna kuhati, pretepsti. In Polly se brž odloči, da se gre učiti kuhati. -. Andy pa hodi še vedno v šolo. To so njegove neprilike in afere v tem zabavnem filmu, pri katerih se boste od srca nasmejali. Kot matinejo pa predvaja kino Sloga oba božična dneva ob 10.30 dopoldne po znižanih ljudskih cenah prelepo in razkošno filmsko opereto »Tarantela« z Jeanette Mac Donald in Alla-nom Jonesom. Občinstvu priporočamo, da si za oba filma nabavi vstopnice že v predprodaji (—)
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški
priredi dne 31. decembra 1940
SILVESTROVANJE
S PLESOM
v vseh prostorih Sokolskega doma v SlškL Začetek ob 20. uri
iMMB	W JIH	■—J>
n— B°Hčne p'e»ne vaje Jenkove šole v Kazini bodo na »božič« ob 20. uri za torkov tečaj in na »Štefanov«« of, 20. uri za nadaljevalni-izpopolnjevalni tečaj z božičnico. V petek ob 20. zopet začetniško-na-daljevalnl tečaj. p°sebne plesne ure in ln- , formacije vsak dan od l L ure Oajje. Študenti popust. (-)
Silvestrovanie Sokola II v Trnovem!
u— Plesna vaja S°k°Ia II. bo na Štefanovo od pol 18. do pol 22. (—)
Krojaški salon JERNEJC MARJETA
Slomškova 4. Izdeluje vso damsko garderobo po zmerni ceni.
Lepa socialna ge^^a obrtnika. Mizarsko podjetje Franc Praprotnik, Ljubljana VII. Aleševčeva ulica 37 je med svoje uslužbenstvo razdelilo 1.500 din kot božično nagrado. Dobremu delodajalcu za obda/-ritev srčna hvala.
II. Reprezentančni ples gradbenikov
Tabor, 18. L 1941.
Vlomili sta hotela. Uslužbenec Zavoda za zaklepanje Josip 2itniK le pre- : teklo noč na svojem službenem obuodu v Cigaletovi ulici 1 opazU. da so vrata v hišo odprta, kar se mu je spr.čo pozne ure zazdelo takoi sumljivo. Stopil je s prižgano električno svetilko v vežo. da bi opozoril hišnika, ki stanuje na koncu hodnika. Nenadoma pa ie naletel na skrajnem koncu hodnika na dva moška, ki sta se v temi stiskala k zidu. Oči v; dno sta se mu hotela skriti. Žitnik je v duha prisotnosti skočil nazaj in zaklenil hišna vrata, nakar se je ustavil pred neznancema. ki sta mu na vprašanje odgovorila, da sta hotela v veži prenočiti. Govorila sta v hrvatskem jeziku. 2itnik je nato zbudil hišnika, ta čas pa sta neznan- j ca že pobegnila, najbrž skozi ptiitlič.io okno. Kakor se ie oozneie ugotovilo na mestu, sta neznanca nameravala vlomiti v pisarno trgovine Ignaca Voka. Vrata v ; pisarno sta že z vitrihom odprla v P sar-ni pa so našli na stolu vlomilska oroiie. ; zavito v številko zagrebških »Novosti«, j Oplašena zaradi 2itnikovega prihoda sta j v naglici pozabila sveženi vzeti s seboj, j Pobegla neznanca sta člana večia vlomilske družbe, ki zadnje čase pleni oo mestu in okolici in izhaja iz Hrvatske. amnnauumDDUUULJUDDDDCDcaiaa
Kroji, krojni tečaji in modni salon
ROZMAN PAVLINA
Pod Rožnikom, vila »Marja« Rožna dolina, c. X-1 — Telefon 46-24 v bližini restavracije » Katrca«
u— Vlomi in tatvine brez konca. Stanovanie Marije Turkove. vd jve po gozdarju. v Strossmayerievi ulici je obiskal tat med časom ko ie Turkova stopila na kratek obisk k sosednji sirank t*r Pestila vrata v stanovanje neza .le Je ia. Tat Je pobrskal po bredalih in odn sd čedno vsoto 6 000 din (2 bankovca P3 1.000 din. 30 bankovcev po 100 din in 1.000 din v kovanem drobižu). Policija je uvedla preiskavo. — Iz nekega stanovanja v Šiški je pa odnesel vlomilec več zlatnine, med drugim par zlatih uhanov z obeskom v obliki solze, poročni prstan, z biseri okrašen prstan in or.-tan z navadnim belim kamnom. — Zadnje čase so precej pogosti vlomi v izložbena okna. Preteklo noč ie nekdo spet vlom'1 v izložbeno okno Dober le tove tvrdke v Wol-fovi ulici in odnesel radioaparat. vreden 4.000 din. Ukradeni aparat so pozneje našli v Ključavničarski ulici na nasprotni strani Ljubljanice, kjer ga ie spravil tat v temnem kotu z namenom da bi ga zju-trai odnesel v boHSs skrivališče Tatu 1e nato policija napravila zaredo toda najbrž ie zavohal nevarnost in ni oriše! oo aparat, ki ie bil vrnjen la tniku. — Perici I Grumovi z Bizovika le ukradel tat z vozička ki ea ie za čas ous*ila t>-ed Ncvakovo gostilno v S^epanii va-i po-steMnlpo »n opHia v vredno«?*« 2 000 din. ................*...........t......
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi tvrdka
KRESAL PAVEL d« z o. z.
pleskarstvo, slikarstvo ln črkoelikarstvo LJUBLJANA	Tržaška cesta 88
Končano je in se more takoi dobiti
GRANDIOZNO DELO. tiskane v latinici o* strogo snaostveni omari, obdelano po Indijski metodi izpod peresa našega slovitega okultista io urednika Okuitističke biblioteke g. Petra B. Petrovima, ki omogoča vsakomur < svojo praktičnosti*, d« »c nauči, ilvežba io okoristi vse prednosti indijskega hipnocizma T specialne »vrbe kot tudi v vsakdanjem živlienju in s tem vzdigne sebe nad okolico, do-naiaioč tako korist sebi io drugim. Ne glede na »pol, starost io poklic se boste mogli tudi vi naučiti io izkoristiti ogromno moč, ki si jo boste pridobili i »aniem indijskega hipnotizma, ki je razložen kot velika zakladnica dolgoletnega Izkustva m praktičnih preizkusov v deveti ilustrirani (s fotografskimi posnetki originalnih poskusov) dvojo« povečani izdaji dela: »Kako črn m oiučiii da hipnotiziram«, ki na svoiih 320 straneh nudi popolni
praktiini teiai HIPNOTIZMA
Da bi se prepričali, da se boste mogli hitro ia lahko naučiti hipnotiziranja oe bomo iznalal« *unu-bvalnib fraz. temveč samo vsebino:
Predgovor. — Uvod. — Kako se budi osebni magnetizem. — Poglejmo naiprei kaj slabi voljo. — Kaj krepi io povišuje volio. — Dihanje. — Nala koia. — Hrana. — Telesno gibanic. — Dria t?lesa in boja. — Kako se razvija osebni magnrtizem. — Raziskovanie svoiega »iaza« (meditacua in psihoanaliza). — Krepitev organizma s smotrom doseči osebni magnetizem. — Krepitev iivtcv. — Hrana in njena vloga. — Magnetski fluid »od«. — Vežbe »transmutauje«. — Razvoj levega dtia telesa »ambi-dekstnja« — Magnetični pogled .— Magnetičm glas. — Vežba dihanja. — Individualno dihar.ie. — Ritmično dihanie. — Zadriavanie diha. — »Solsrpieksus« dihama. — Dihanje skozi kosti. — Zehanje.
—	O drli in obnaianiu. — Sugestivni vpliv na passnte na ulici. — Da z voljo prisiliš neko osebo, da se obrne. — Sugestivni vpliv na voljo drugega. — Razni praktični eksperimenti. — Magnetični vpliv s pismi. — Namagacteoi predmeti. — Magnetičm učinek na daljavo brez dotika. — Zapovedi, ki se mora ju izpolniti v določenem kasnejšem časa. — Uporaba osebnega magnetizma v praktičnem itrljMijsi.
—	Kai ie hipnoza. — S'opn« hipnotičnega spanis. — Ka*o se postane hipnotizer. — Kako se buai iz hipnotičnega spanis. — Kako »e hipnotizira. — Hipnotiziranje v čtsu spanja. — Katere osebe se najlažje tip: otiziraio. — Kako se naide primeren medij. — Kako boš osvobodil osebo od obstoječega vpliva. — Simuliranje in mega spoznavanje. — Kako se upira hipnotičnemu učinku. — Avtohipnoza (hipnotiziramo samega sebe). — Kako se budi iz avtohipr.otičnega spanis. — Kako boi hipnotiziral samega sebe. — Kakšen ie smoter avtohipnoze. — Kako se dajejo zapovedi, ki lih naj hipnotizirana oseba kasneie čez dal) časa izvrši v budnem stanj« (posthipnotične sugestije). Zdravljeme s hipnozo. — Diagnoza. — Zdravijente bolezni. — Anaesthesia. — Pomanjkanje tfka. — Astma. — Krvavenje. — Porod » hipnotičnem spanju. — Vnetja. — Epilepsija (božjast). — Odvajanje raznih napak s hipnozo.
—	Pijančevan-e. — Kajenj«. — Onaniranje — Jecljanje. — Hipnoza kot sredstvo vzgoie. — Hipnotizira-oje na daljavo. — Hipnotiziranje proti volji. — Sugestija in hipnoza množic. — Bistvo hipnoze in sugestije množice. — Hipnoza v kriminalistiki. — Hipnotiziranje živali. — Primeri hipnotične moči. — Moči indijskeea falriria. — Nevarni doživljaji v Indiji. — Kriminalne »ucestiie (hipnoza najnevarnejše orožie). — Pozitivne in negativne halucinacije. — Anestezija (neobčutljivost). — Hiperstezija (preobčutljivost). — Jasnovidnost v hipnozi. — Fotografski posnetki hipnotičnih eksperimentov.
Cena temu koristnemu in praktičnemu delo je samo 150.— dinarjev v mehki vezavi, a 180.— dinarjev » trdi platneni vezavi. Delo je tiskano v roa-hnem itevilu izvodov, zaradi tega ie treba pohiteti z naročili, da ne bo prej razprodano. — Za vnaprei poslan denar pošljemo knjigo priporočeno na naše stroške, po povzetju vračunamo še 10 dinarjev vrč.
OKtJLTISnCKA BIBLIOTEKA — BEOGRAD — Ček. rač. 1499*. Pofcni predal 876.
d_ Skrivališče ukradenega bV
Cemetovi ulici štev. 31 je odkrila policija celo zalogo ukradenega blaga( ki je bilo skrbno spravljeno v treh velikih kovčegih. Do vrha so bili napolnjeni z raznim manu-fakturaim blagom. perilom, oblekami, čevlji, pa še z razno posodo ln vsakovrstnimi drobnarijami, V omenjeni hiši je že delj časa stanoval neki Ivan Purkart, čedno oblečen mlad moški, za katerega pa nihče ni prav za prav vedel, kdo in kaj je. Tega človeka so 13. t. m. na ulici aretirali in pri zasliševanju se je izkazalo, da ni aretirani Purkart nihče drugi ko že dolgo zasledovani tet in vlc.nUec, 23 let stari France Velkavrh, po poklicu Scfer iz okolice Horjula, ki se je že delj časa preživljal na nepošten način, vlamljal v stanovanja in skladiiča ter kradel vse, kar mu Je prišlo pod oke. Aretiranec ni hotel izdati svojega stanovanja, kjer se je skrival pod tujim imenom. Toda policija je kljub temu njegovo stanovanje izsledila ter zaplenila zalogo blaga ki je brez vsakega dvorna bilo ukradeno.'Tako so dognali, da je nekaj kosov zaplenjenih oblek iz sivega lodna, popolnoma sličnega kvaliteti ln barvi blaga, ki je bilo pred časom ukradeno iz Teokarovičeve trgovine v Wolfovi ulici, kamor je bil nekega zgo njega jutra izvršen drzen vlom. Zanimivo je tudi, da je Se po Velkavrhovi aretaciji nekdo zanj plačal stanovanje v Cemetovi ulici, lz česar se da sklepati, da ima aretirani Velkavrh pomočnika, s katerim sta skupaj kradla po mestu in okolici.
o_ Aretiran tat kole«. Zadnje dni ima
policija kaj srečno roko, saj se skoraj vsak dan zaplete v mrežo ta ali oni član vlomilske družbe, ki napravlja toliko preglavic oblastem. Na Ježici je bil aretiran znani vlomilec in kolesarski tat, Vinko Zevnik iz Mavčič. UjeM so ga, ko se je peljal z ukradenim kolesom iz Ježice v mesto. Pri zasliševanju je Zevnik priznal celo vrsto vlo mov in tatvin koles, saj je pa tudi policija na njegovem domu zaplenila več ukradenih koles, od katerih sta dve ostali brez gume. Lastniki ukradenih koles naj se zglase na soiišču pri preiskovalnem sodniku v sobi štev. 95, kjer bodo morda našli svojo lastnino.
Iz Celia
o— Boilčna služba božja. Na sveti vo-čer se prično ob 23.30 v opatijski cerkvi vigilije, nato bo slovesna polnočnica, na božič pa bo ob 10. slovesna ma>a. V kapucinski cerkvi bo polnočnica ob eni, v cerkvi sv. Jožefa pa ob 24. V starokatoii-ški kapeli bo na sveti večer pomočnica, med mašo pa skupna spoved in obhajilo. Na božič bo prva maša ob 9.45, takoj nato pa druga slovesna. Na Štefanovo bo služba božja ob 9., ravno tako v nedeljo po božiču, na Novo leto pa izjemno ob 10.
RESTAVRACIJA '
Celje
želi svojim cenj. gostom vesele božične praznike in srečno novo leto ter priporoča svoja priznano dobra dalmatinska in domača vina: dingač, opolo. vugava in kuč belo. Izborna kuhinja nudi veliko izbiro morskih rib in specialitet, pripravljenih na razne načine, po zmernih cenah!
ZVONIMIR BLAŽEVIC
Drž. dvorazredna trgovska IrAa v Celju. Po zadevnem razpisu kr. banske uprave odpade pouk v soboto 11. januarja. Po božičnih počitnicah bo torej prvi dan rednega pouka v ponedeljek 13. januarja. — Ravnateljstva
OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje ln najhitreje kupite, prodate ali
zamenjate v trgovini JOSIP URSIC — CELJE, NARODNI DOM.
e— Sir kova slikarska razstava v dvorani Mestne hranilnice bo odprta še do vštetega petka 27. t. m. Ta umetniška razstava vzbuja veliko zanimanje.
e— Namestitev. Absolvirani filozof g. Boris Mišja iz Celja je nameščen kot honorarni učitelj na drž. meščanski šoii v Gornji Radgoni
f\
e— Usoden' karambol avtomobila in voza. V soboto okrog 17 30 sta te peljala g, Kompoš in njegova žena z Dobrne s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral upokojeni kapetan g Kordcn iz Celja, skozi Škof-jo vas na Dobrno. Ko » pribpeii po državni cesti do Medvedove gostilne v Skof-ji vasi, je privozil nasproti dvovprežni voz. Avto je za vozil v voz med konja, tako da so se potrgale verige (.-jc p« s<, je zarilo skozi sprednjo šipo avtomobil v karoserijo tik nad glavo ge Kompošove. K sreči ni bil pri karambolu nihč<* ramen, pač pa je avto močno pašk^d^van
e— lz sodne d\-orane Okrožne sodišče ▼ Celju je obsodile pekovskega mojstra Andreja Mavrma 'Z Šmarja pri Jelšah po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne ispekulacije na 10 dni zapira .a 2200 din denarne kazni, pekovskega moji ra Viktorja Grebina iz Grlič pr Podpletu pa na 10 dni zapora in 1200 din denarrn Hzni Sre-sko sodišče v Šmarju (e obsodilo Heleno Skorjakovo iz Predence pr Sinfju na 10 dni zapora, ker jo je spoznalo Z3 krivo, da je vzela Mariji Čuježevi z m;\e koruzni »tirok. Škorjakova je vložila priziv. Okrožno sodišče v Celju je sodb razveljavilo itn Skorjakovo oprosti io ker ('"uježeva ni mogla dokazati, da je vide? Skunakovo, ko je lomila koruzni štrr.k S-Vd <rvki mojster Viktor Mihelak v Konjicah je videl 4. avgusta okrog 22 na nebu si; Bil je prepričan, da gre za požar in je obvestili ga-(rilce. Gasilci so se takoj odpeljali v označeno smer, požara pa ni bilo. Sresko sodišče v Konjicah je obsodijo M helaka zaradi tega na 900 din globe Mihelak je vloži 1 priziv na okrožno sodišče v Celju, ki je Mihelaka oprostilo, ker so priče izp<>-vedale, da so omenjenega večera tudi videle sij za konjiškimi gorami
PrOm°clja Mariborčana. Na zagreb-jf\i univerzi je bil promovlrao za doktorja vsega zdravilstva g. Herbert Klemsnčič, »in trgovca s• V. KlemenčLča v Mariboru. Iskreno čestitamo!
a_ B°žičnl kr»t Dob^vlškov-ega »Habakuka«. V mariborskih gledaliških krogih, pa tudi pri ostalem prebivalstvu je zelo živahno zan^anje za najnovejšo dr. Dobo-viškovo burko s petjem »Habakuk«, ki jo je uglasbil g. Radovan Gobec, znan že po svoji »Hmeljaki princesi« in »Treme: skem dukntu«. Krstna pre. stava te burke, pri kateri igra naslovno vlogo naš odlični komik g- Danilo Gorinšek. bo razvedril občinstvo z lastnimi in časovno zelo aktualnimi kr.pleti, bo jutri prvi božični praznik zvečer v mariborskem gledališču. Cuje se, da bodo prisostvovali tej krstni predstavi v lepem številu tudi Celjani. Navzočna bosta tudi oba avtorja.
a— V nabito polnem gledališču so uprizorile učenke prve dekliške meščanske šole v neddljo popoldan v vzorni režiji ge. A. F a b j a n o v e priljubljeno mladinsko igro i »Peterčkove poslednje sanje« v prid zavo-1 dovi šo'ski kuhinji. Petrčka je sijajno po-S da'a učenka tretjega razreda Lotka V e-senjakova. Občinstvo je bilo zelo navdušeno m ni štedilo s priznanjem lepi igri in požrtvovalnim sodelujočim.
a— Pomanjkanje -sau!u>rja se čuti zadnje dni v Mariboru. Pravijo, da bo:1 o v kratkem prispele naročene ko!iči*e.
a_ Otrok — živa baklu. V Zlatoličju na Dravskem polju se je ti'letni delavčev sinček Francek Petrc/vič približal štedilniku. Vnela se mu je obleka in jt ubugi otrok v groznih opeklinah umrl.
a— Mariborske trgovine bodo danes odprte d.o 17. ure, delikatesne trgovine pa do 19. ure. Opoldanskega odmora ne bo.
«*
RUDOLF KRESAL:
španskega
99
Novele 300 strani
Ilustriral NIKOLAJ PIRNAT
Izvlečki iz dosedanjih kritik:
Glede motivov Je Kresalova izbrana proza prav pestra Pisatelj Vejice španskega bezga Je v naši pripovedni književnosti eden najkremenltejših izpo-vedovalcev tistega pokolenja, ki mu padajo deška leta v vojno ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresal z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok in mladostnikov- - Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločtn; rad opisuje nesrečne rodbine in mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah in ječah, tam, kjer je človek uajbednejši. najbolj brez meči. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se daia izraziti s tisto vejico španskega bezga, ki Jo prinese paznik v jetniško celico. Je t«i situbol lepote, ki prihaja v svet trpljenja ln obupa iz nekega drugega, lepšega ln svobodnejšega sveta. — Iz Kresalove knjige govori pisatelj naših dni in njegova govorica je težka kakor naš čas.
(»Jutro« —o.)
... Kresal Je svoju knjigu novela »Grančica jorgovana« podelio na četiri dela U pivom delu »Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenošču i hormo-ničnošču isliče se pripovetka »Asja« . Drugi deo Je nazvan »Dom«, najbolji deo u ovoj knjiži i zadahnut je socialnim uživljavanjem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Meksikajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnem tragikom blistaju »Devojka lz tovarniške uiice«, »Otrok« i »Vrata«, ko je ae z »Matijom Buleom« iz trečeg dela pod imenom »Rat« mogu ubrojati niedju najbolje priloge savremene slove-aačke književnosti. — JoS jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen t izgradjen jezik, a i zadivljavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer.
(beog »Pravda« M. Rakočevlč)
Knjiga v krasni izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta škodlarja se dobi v vseh knjigarnah in pri Založbi »Slovensko delo«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, v polusnje vezani din 120.—.
Ivan Verdnik uiEsrS
Maribor, 23. decembra.
Včeraj ob 9. je na Meljski cesti 56 v svojem stanovanju po daljši bolezni v visoki starosti 82 let umrl posestnik ln tovarnar Ivan Verdnik, od svoje mladosti vsikdar neupogljiv, značajen nacionalni delavec in borec. Šele lansko jesen Be je iz svojega rojstnega kraja v Otiškem vrhu pri Dravogradu preselil v Maribor, kjer je skupno s svojim zetom g. Fr. škofom Še pred leti ustanovil tovarno pletenin. Kot zaveden Slovenec je bil po vsem slo-venjegraškem okraju in daleč preko na Koroškem široko poznan ln spoštovan. Njegovo delo sega daleč nazaj v predvojno dobo. Ponovno je bil župan svoje domače občine Otiškl vrh. Ob ustanovitvi Narodne stranke leta 1906 je bil med prvimi, ki je šel pod njene zastave. Že v prvem volilnem boju leta 1907 je s svojim spretnim govornišim darom mnogo pripomogel k izvolitvi kandidata Narodne stranke g. Je-žovnika Vinka lz Velenja v avstrijski državni zbor. Pri deželno?! orskih volitvah leta 1909 je nastopil kot kandidat stranke v okrajih Slovenjgradec—Šoštanj—Maren-berg, leta 1910 pa zopet po smrti državne. pr, poslauca Ježovnika pri nadomestnimi volitvah, obakrat z zelo lepim uspehom. Med vojno so ga Imeli kot »srboflla« skupno z dr. Roslno in drugimi zaprtega v Gradcu, najprej ▼ avgustu 1914 za 21 dni, o božiču Istega leta pa zopet 28 dni Po prevratu je kot predsednik Narodnega sveta v Dravogradu in dve leti kot gerent te dotlej narodno nasprotne občine ustvaril pogoje za nacionalni ln gospodarski razvoj Dravograda in njegove široke okolice. Sodeloval je pri ustanovitvi Sokola in drugih narodnih organizacij. Ko so maja 1919 Volksvvehrovci prodrli do Dravograda, se je — ker je dobil grozilna pisma — začasno urraknil v Dovže pri MisliniL Tolpe so mu izropale in zažgale poslopja, njegovo veliko sliko, ki jo je Imel v hiši. pa so odnesle do Drave ln jo vrgle v reko. Ko je naša voiska Dravograd očistila, se je vrnil in s podvojenimi močmi sodeloval pri gospodarski in nacionalni obnovi.
• t . ■ i. nij	Za svoje požrtvovalno
in nesebično delo je bil leta 1931 odlikovan z redom sv. Save V. stopnje.
Z Verdnikom je odšel v večnost tipični predstavnik stare narodne generacije, ki ji je dala svoj pečat taborska doba.
Naj mu bo ohranjen med zavednimi Slovenci svetal spomin!
pri; bei
Delavstvo tvrdke »Jugosi«ven®ka-Metro« na Teznu se zahvaljuje svojemu šefu za izplačanih 40 delovnih ur za božičnico.
a— 1000 dinarjev za zimska pomoč je /ispevala Nabavljalna zadruga drž usluž-encev v počastitev spomina pok. dr. A.
Korošca.
a— Plemenito srce studenške trgovke Studinške ofcčinske reveže je obiskala v hiši na Obrežni cesti studenška trgovka ga. Vida Rantaša Za božičnico je vsakemu od njih poklonila lepe pakete z moko, zdrobom, sladkorjem, čajem in vinom.
a_ Iz sta1 okatoliške c^rKve. Jutri prvi
božični praznik bosta od osmih naprej dve tihi sv. maši, nato ob devetih slovesna služba božja s pridigo. Za Štefanovo ne bo v Mariboru službe božje, ker bo v Ptuju.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD tn njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dne 24. t. m. od 12. ure dalje in na božični praznik v sredo 25. t. m. g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12. na praznik sv. Štefana v četrtek dne 26. t. m. pa g. dr. Hoi-vat Martin, Maribor. Tržaška cesta št. 13 Javna bolnišnica.
a— Ženo in njenega ljubčka je hotel ustreliti 38-letni Ivan G. iz Studencev. Orožniki so preprečili njegovo namero in so ga aretirali, nato pa oddali sodišču.
.ienfa fleleli
RADEČE. OsteT mraz je nekoliko popustil in rahla odjuga je zmehčala zmrznjene ceste. Težki bloki so prinesli novega snega, ki bo delali revežem še večje skrbi. Zato je dolžnost vseh tistih, ki jim je sreča bila v življenju naklonjena, da se spominjajo pred prazniki tudi vseh onih, ki žive zapuščeni v pomanjkanju in bedi. Pred kratkim je gospa Podvinčeva poklonila 2.000 din mestnim revežem v Radečah. Tudi usmiljenke iz Marijinega dvora pri Radečah so podarite namesto cvetja na grob pokojnemu dr Antonu Korošcu 500 din za rade.ške občinske reveže. Presenečenje čaka za božične praznike nekatere Šoloobvezne otroke iz bližnje in daljnje okolice. Radeški trgovci so sklenili da ile-tos ne bodo kakor običajno obdarili svojih stalnih odjemaficev Namesto tega so podarili 3700 din za socialno podporo revni deci. V ta namen je dobila osnovna šola v Radečah 3.000 din. šoda na Svibnem pa 700 din. — Nujna je potreba, da se tudi na na§i Soli osnuje primerra šolska kuhinja, ki bi otrokom, iz oddaljenih krajev, ko pridejo v šolo utruieni iu premraženi, delila v zimskem času topel zajtrk. —
I
KINO SLOGA
TEL. 27-30
Priporočamo nakup vstopnic že v predprodaji!
Na oba božična dneva matineja ob 10.30 url:
Najlepši in najveselejši božični filmski program najdete v novem, zabavnem METRO-filmu
ANOY WIAIRBY - DETEKT-V
kjer Vam nudi j« nove neprellke ANDY HARDY-Ja (Mickey Rooney-a) ln njegove srčkane pustolovščine!
s tremi ljubkimi deklicami 2 url neprestanega smeha! Predstave na Boži« ln na praznik ob 15., 17-, 19. In 21. urL
V&nftMVrt A razkošna in zabavna filmska opereta z JEANETTE I AnAN 1 UL A MAC DONALDOVO ln ALLAN JONESOM.
Uprav« tovarne papirja n* Njivicah pri Radečah ni pozabila na otroke svojih uslužbencev. Božiček bo pnnesel mnogo lepih božičnih daril ra jih razdelil med
mladino.
GROSUPLJE. Tudi letos je šola priredilo božičnico, h kateri so prispevali kralj, ban-ska uprava, upravna občina, tovarna Motvoz ln platno, Katol. prosvetno društvo. Posebno pa se je Izkazala domača tvrdka pletenin Ogorevc-Kunc. ki je bogato založila a pleteninami sto revnih otrok. Vsem ki so pomagali omiliti bedo naših učencev in učenk, se šolsko upraviteljstvo iskreno zahvaljuje.
Iz Kranja
KINO MATICA,
tet 22-41
M Predstave ob 15., 17., 19. tn 21. urL
NA BOŽIČ in na ŠTEFANOVO matineje ob pol 11. uri dop.
Naš kvaliteten spored za
praznike: Božansko petje
B E žtfJAMINA G I G LIJ A
v glasbenem velefilmu iz umetniškega življenja
KLOBUKE ZtUMKE
DOBIJO SE SAMO V KRANJU POLEG FARNE CEftKVE ! ]
MELODIJE
nfxincinonnnoaDnuLijmuDmnannnL
□
□ □
BRESTAVRACIJA
JELEN
SE PRIPOROČA ZA OBISK V. S T. L 1 K O Z A R
Iz Kamnika
ka— Med dijaki kanuu&ue i.ieščanske 6o-jih je približno četrtina, ki nimajo zimske obleke, plašča in čevljev. Nekateri morajo v tenki letni obleki prehoditi v tem mrazu po 1 m pol do 2 m pol ure dolgo pot v šolo. Zato se obiača Podmiadei; Rdečega križa na vsa dobra srca, ki ni hotela pomagati tem dijakom. Morda imate doma kakšne stare plašče in obnošeno obutev — prosimo najlepše, da nam jih darujete! Prosimo, da oddate darove — hvaležni bomo za vsako še tako obnošeno stvar — dopoldne v ravnateljstvu meščanske šole v Kamniku, ali pa nam sporočite, da pošljemo koga k vam na dom! Usmilite s« revnih dijakov!
Iz Litije
i— Skrb za našo mUdin«. Zadnji dan
pred nastopom božičnih počitnic je priredil učiteljski zbor naše šole vce' §Ov ki mladini orisrčno božičnico. Po pouku so se zbrali otroci v sobi kier le oder Tam se ie blestela leoo okrašena smreka, vsi v lučkah Pod smrečico so bile jaslice, poleg pa ooln kup bogatih daril: per la. obleke in obutve. Iz vsega razreda, ki jih je na šoli s Daralelkami deset, ie bilo oj-darovanih oo deset otrok Mladina ie izvajala orisrčen soored nastal ie tudi šolski oevski zbor. mladi solisti pa tudi doklamatorji. Šolski upravitelj se ie zahvalil predsedniku k ajevnega šolskega odbora Vsa mladina le bila prijetno presenečena zaradi lepega sporeda Štev lna darila na so orinesla v mnoge hiše košček sreče.
i— Nesreča savinjskih splavarjev. V poslednjem času prevažaio les oo Savi savinjski splavarli. Za tule vozače ie naša Sava na nekaterih krajih trd oreh Včerai opoldne so privo?ili triie sp av ir-ji do litijskega mostu, na iih le zasekal tok pred mostnicami in so se ujeli v jo-he kar tx> čez. Sunek jim ie sp av razrahljal in so se možje pogrezniU v deročo vodo. Z največjim trudom so reševali splav, nekai brun oa iim ie tok od esel z raztrganega šolava dalie
Iz Zagorja
Z— Sokolsko gledališče bo na splošno vodjo ponovilo dr. Kreftovo dramo »Celjski grofje« na Štefanovo ob 16. uri. Kostume bo spet posodilo Narodno gledališče v Mariboru. Ze pri premieri dne 7. decembra so bili gledalci navdušeni nad odličnim podajanjem , ko so igralci naravnost mojstrsko rešili svoje vloge Posebnost pri »Celjskih grofih« je popolnoma prenovljeni oder in gre za to zahvala v veliki meri g. Valu Bratini iz Ljubljane. Po njegovih osnutkih je br. Korbar Branko z vsem razumevanjem oskrbeli scenenjo, ki ie do vseh potankosti dosegla svoi namen. Za razsvetljavo je bilo ob tej priliki prvič uporabljano večje število reflektorjev, ki so predstavo v mnogočem izpopolnili. V Zagorju že dolgo ni bilo take vsestr.Kisko uspele predstave kakor ravno »Celjski grofje.« Zato je vodstvo Sokolskega gledali-ča ustreglo splošni želji prebivalstva in bo »Celjske grofe« ponovno dalo na repertoar na Štefanovo. Sokolsko druJtvo v Zagorju se nadalje pridno pripravka za veselo silvestrovanje, kjer bodo sodelovali naši najboljši komiki in kot gost nedavno premeščeni učitelj br. Vinko Košmerl
NA ŠTEFANOVO 26. t. m. ob 4. uri popoldne bodo zopet igrali v Sokolskem
doma
• v
CELJSKE GROFE
Blagajna bo odprta že ob 3. urL
• l
Iz Hrastnika
h— Božična obdaritev. Tudi letos so bili obdarjeni šolarji Krajevnega šolskega odbora s čevlji. Na žalost ni zadostovala vsota iz odberovega proračuna za toliko parov čevljev ko druga leta, ker so čevlji letos za 100 odst. dražji. Da bi dobili prav vsi ubožni otroci obuvala za zimo, je vpeljana sedaj nabiralna akcija med tukajšnjim prebivalstvom. — Občinski reveži,
Igrajo: MARTA HARELL — A. SCHONHALS — BENIAMiNO GIGLI Prekrasne arije iz oper LA BOHEME in »ODISEJA! Novi, najmodernejši šlagerjil
AJJVO M OST I
Na oba praznika predvajamo izbrane filme češke in ameriške produkcije ob pol 11. (matineja) ob pol 15.. pol 18. in pol 21. in v petek ob 20.:
TARZAN V HAHSMU
Gleen Moriš, najboljši ameriški plavač v vlogi kralja džungle ter ljubke Eleonore H. Vitovo tn A Novotnym	Holm, kot ujetnice divjega poglavarja.
VESELO SIROMAŠTVO
Češka opereta z J. Kširovo,
vdove in sirote dobe danes izplačano svojo običajno podporo za december, ki pa bo za praznike zvišana za 50 ali za 100 odst.
h— Narodna čitalnica, ki jo je ustanovil pred več ko 30 leti učitelj g. Miloš Roš in je imela v svoji knjižnici lepo število knjig, je na zadnjefn občnem zboru likvidirala. Knjižnica in vse premoženje sta prišla p<^ soglasnem sklepu občnega zbora v last Sokolskega društva. Zdaj je knjižnica na novo urejena in je začela že poslovati. Knjige se izposojujejo vsak petek od 17. do 19 ure v Sokolskem domu.
h— Jubilej dela. Letos je minilo 30 let, odkar je prišel z Goriškega v steklarno pletač steklenic-pletenk g. Franc Delpin. Ustanovil je takrat z g. Gambljem pletar-no za steklenice v naši steklarni. Ves čas je ta oddelek g. Delpin zvesto in v redu vodil. Podjetje se ga je spomnilo ob jubileju z lepim darilom. Tudi mi čestitamo!
h— Na naslov i>oštne direkcije. Marsikaj primanjkuje pri nas. Te dni je pa začelo primanjkovati ceio znamk ln poštnih dopisnic. Naša pošta dobiva omenjeno blago od peštne direkcije v Ljubljani. Je pa količina dopisnic ln znamk tako majhna, da ne zadostuje za velik industrijski kraj V decembru, zlasti pred prazniki in pred novim letom, je pošta dobila izredno malo omenjenega blaga. Ce ne bi bili naši trafikanti tako fjostrežljivi ln uslužni in ne bi iskali znamk in donisnic na drugih poštah (seveda brez provizije), bi bili Hrast-ničani pred prazniki brez teh poštnih potrebščin. Naj naredi poštna direkcija red in naj pošlje tolikšno količino znamk in dopisnic v naš industrijski kraj, da bo zadostovalo za ves mesec.
Za božične praznike pa so dobili starši 40 najbolj revnih otrok, ki redno posečajo telovadbo, predvsem življenjske potrebščine, Tudi Kclo jugoslovanskih sester je priredilo božičnico za revno deco ter je obdarovalo okrog 80 otrok z obleko, perilom in sličnimi nujnimi predmeti. Pomladek Rdečega križa na ljudski šoli je obdaroval z obleko, moko in raznimi živili 45 učencev. Vsem darovalcem prisrčna hvala.
Iz Srežis
br— F.olilco smo pridelali ln česa nam
manjka? Proti koncu leta smo vajeni, da sestavljamo različne statistike, ki naj bi pokazrde uspešno ali neuspešno delo na kakršnemkoli polju. Letos so najbolj aktualna vprašanja o moki, koruzi, o hranllih sploh. Zadnje že-tve niso prinesle življenjskih dobrin v taki meri ko prejšnje čase. Koruza, lri je v teh slabih časih siro;i;UŠ-ejšim najbolj zaželena, je vnašem okraju še dokaj dobro obrodila, saj je je na jk> vršini 3100 ha zraslo nič manj ko 43.273 metrskih stotov. S površine 36.5 ha pa smo dobili 340.5 stotov prosa. Krompirja, ki je rasel na površini okrog 2100 ha, je bilo 83.750 stotov. Z okroglo 1200 ha zemlje pa je zraslo približno 25.000 stotov ajde, fižola, zelja, repe itd. Z ostale površine smo dobili"že hmelj (29 stotov), lan (145), grah, korenje, bob, ciklo, detelje Itd. Kljub temu, da sta koruza in krompir dobro obrodila, ne pride niti 1 in pol kg koruze ali nejšim najbolj zaželena, je v našem okraju za vse zimske, lahko rečemo, lačne mesece. Naši peki se vedno pritožujejo, da nimajo moke ln morajo v časih pomanjkanja enol-
t»e boste lahko in naglo naučili doma po dopisovanju s pomočjo nove originalne metode (po zakonu zaščitene), ki je zasnovana na mnemoUhnibi (umetnosti pomnjenja) ln psihodinainiki, ki jo je izdelal g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tečaj umetnosti porunjenja« in urednik Okultistične biblioteke. Tečaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo znaša 30 din. Vsakomur pošljemo brezplačno poskusno lekcijo. Okultistična biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998. Poštni predal 876.
Iz Trbovelj
t— Podmladek Rdečega križa v Trbovljah uprieori na Štefanovo ob 15. v Društvenem domu Gclijevo božično Igro »Pe-tičkove poslednje sanje«. Cisti dobiček je namenje« šolski kuhinji. Pridite vsi, ki čutite z našo rrdadigo! (—)
Iz Krškega
k— Občni zbor muzejskega društva. V
nedeljo dopoldne je Imelo tukajšnje muzejsko društvo za politične okraje»Krško in Brežice svoj prvi redni občni zbor, katerega pa se je udeležilo le majhno število članstva. Po pozdravni besedi predsednika dr. Tomšiča, ki je orisal delovanje društva od ustanovitve preko otvoritve muzeja v novembru do danes, je povzel besedo tajnik Puc, ki je naglašal, da je vse premajhno zanimanje med prebivalstvom za to kulturno ustanovo. V obeh srezih, kr-Skem in brežiškem, ki štejeta več ko 90.000 prebivalcev, je komaj 205 članov društva, čeprav znaša članarina komaj 15 din letno. V zahvalo za trud in uspešno delo sta dobila priznanje predsednik dr. Tomšič ln Oton Auman. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je društvena blagajna pasivna zaradi velikih del, ki rjih je moralo društvo takoj v prvem letu nemudno napravit Odbor, ki se voli vsake tri leta. je bil izpopolnjen z veletrgovcem g. Engelsber-gerjem in gospo Stiplovškovo; v nadzorni odbor pa so bili Izvoljeni gg. Bajt Josip. Tutkovič in Stoviček Vlado. Oton Auman bo pri muzeju stalno uslužben.
k— Miklavževanje ln božičnica. Krško aokolsko društvo je tudi letos priredilo za svoje najmlajše miklavževanje ter je bilo brez razlike obdarovanih okrog 150 otrok.
ne moke peči koruzni kruh, katerega kaj hitro pokupimo. Mnogokrat se zgodi, da peki ne morejo postreči ljudem niti s koruznim kruhom, kaj šele z belim, če se ne bodo razgibali tisti, M so poklicani, da skrbe za prehrano prebivalstva, je pričakovati posledic, ki bodo zahtevale nešteto upravičenih razburjenj, posebno v delavskih revirjih.
br— Predrzen tat. Na Vidmu ob Savi Je
te dni ponujal v nakup večjo množino vreč raznim tamkajšnjim trgovcem neki 20 letni Stepan lz Zaprešiča pri Zagrebu. Pozneje, ko jo je Stepan že odkuril neznano-kam, je orožnikom naznanil trgovec En-gelsberger iz Krškega, da mu je nekdo v noči od 13. na 14. t. m. iz zaklenjenega skladišča v bližini kolodvora na Vidmu ukradel okrog 80 praznih vreč. Dognano je, da so Stepanove vreče bile lastnina trgovca Engelsbergerja, ki je oškodovan za okroglo 2.500 din.
br— Požar v Ceniku. Ko je gospodar Janez Cireoiski Iz Cirnika odšel zadnjič po svojih opravkih v so3cdno banovino, se je vnela šupa blizu njegove hHc. Ogenj je zajel tudi poleg šupe stoječ pod, ki pa k sreči ni zgorel. Zgorelo je p: eg šupe tudi nekaj žita ln vsa slama. Domači to ogenj takoj opazili in pravočainno piaprečili. ča ni plamen zajel še drugih zraven stoječih stavb. Domnevajo, da je ogenj nastal vslod tega, ker je domači, 41etni sinček Tonček vtaknil gorečo vžigalico v kup slame. Prestrašeni Tonček je objokan od daleč opazoval, kako besne plameni Od strahu malček več dni ni jedel. Cirncnski trpi več tisočakov škode, a zavarovalnine bo prejel najbr polovico manj.
JNAD JUGOSLAVIJA
SPORED
2 0. JUBILEJNI
SLOVANSKI VEČER
ADAMIČ—BROADWAY
11. JANUARJA TABOR
BLFFET •	BAR
•frda •JSte.g-rl: (D mite v c iSczicu
In rekla je mati: Pustite mu vrata priprta le, da se ne zmoti. Pustili so vrata priprta: on vstopi po večnosti poti.
Po poti sneženi in blatni vodnik mu je zvezda bila. ki zapali na nebu takrat se. ko v hlevu rodi se spet Jezušček mali.
Približa se pragu molčeč in molčeč plašč ob zidu obesi na klin
(Bil ves od šrapnelov preluknjan je, cunjast. ko plašč, ki ga nosi capin.)
Da ne bi mu videli čela. urno na oči si nasloni čelado.
in v krogu družine molčeče se vsede, kot prej že imel je navado
»O, mati, zakaj le. obleke, kot včasi. ne nosite pisanosinje?« »Oblečem jo jutri, moj sinko, na dnu je še skrinje, na dnu je še skrin ie.«
»Zakaj tako skl jučen, moj oče, zakaj vse zbrazdano vam lice je milo?« »Sem star že in truden, a če se dotakneš samo me, vse to bo minilo «
V
»Sestrica, ti z lahkim korakom, zakaj pa v laseh tvojih črn! so traki?* »Se motiš, moj dragi, saj v barvi so morju in nebu enaki.«
Tedaj od zvonov, ki so k maši polnočni zvonili ko zvezdice bele, miru in ljubezni so lilije v noči tej sveti vzcvetele.
In glej, zdaj ob »Gloriji« dvignila se je vojaka koščena postava, čelado ie snel in pobožno se mu priklonila je glava
Odkrita zdaj sredi je čela gorela velika mu rana,
kot krona posvečenih kraljev, luč sveta za veke prižganu.
A pod diademom krvavim on sklonil je glavo in šel, kot tisti, ki dal ni ničesar, kot tisti, ki ne bo ničesar imel.
(Iz pravkar izišle knjige. »Italijanska lirika«, Ljubliana 1940. Umetniška propaganda).	Prevel Alojzij Gradnik
*Hlllililillillllll!illli!llilM

rod neznanimi sivimi tisočletji. Takrat, v tako zvanem srednjem pleistoeenu, odnosno v I niustijerski dobi se je že borilo za obstoj, za življenje, za bo-
dočnost svojega rodu najčudovitejše bitje v vsej prirodi — človek. Danes ga imenujemo: pračh k. Njegove ostanke so našii v raznih krajih, tudi bliža slovenske zemlje — v ini. Učenjaki imenujejo tega človeka Homo Neanderthaiensis. Najdena okostja so zložili v okostnjak in po oblikah okostja so skušali naslikati njegovo verjetno podobo, če primerjamo to sliko s sliko o raščenega in inteligentnega sodobnega človeka, bomo težko verjeli, da imata rar.ogo vrč skupnega, kakor človek in opica.
Toda za to ne gre.
»Krapinski« pračlovek je bil človek. Po-anal je ogenj, ime! je primitivno orodje, bavil se je z lovom. Risbe, ki so jih odkrili v :	nc:jI, kažejo, da je včasi ob-
čutil tudi nekaj takega, kar imenujemo pcrrebo umetnostnega oblikovanja.
Njegovo življenje je bilo strašno. Bil Je v neprestanem boju. Z mrazom in z drugimi vre nskimi neprilikami. S pomanj kanjem hrane. Bil je v boju z živalmi, ki so ga ogražale in z drugimi ljudmi, ki so mu stregli po življenju.
Ta človek je živel v jamah. Zatekal se J<e v naravne votline, v prostore pod pečinami. v globoke vdolbine v kamenju. Tu Je živel; tu so se mu rodili potomci, tu je umiral.
Jamski človek je bil — kakor kažejo mned znrki — Iiudožer. Požiral je svojega bližnjega. Ali iz gladu, ali iz hudobnosti — kdo bi vedel?
Mnoga tisočletja so minila od tega časa. Jamski človek je bil še zdavnaj pozabljen. šele v novejšem času so učenjaki odkrili njegove sledove: kosti, selišča, orodje.
In kulturno človeštvo se je zgrozilo pred podobo in življenjem tega svojega prednika, ki morda niti ni njegov neposredni prednik.
Pozabilo je, da ima pračleveka v svoji krvi. In da lahko vsak hip zopet vstane, zarjove od mržnie do bližnjih in jih ugo-nablja z vsem strahotnim orožjem, ki ga Je Izumil genialni človeški duh. Pozabilo je, da se ta pračlovek — divji stvor narave — lahko v raznih, na videz kulturnih oblikah pojavi sredi največjega procvita človeške omike. In da se hoče napiti krvi: človeške krvi. Čeprav nekoliko drugače, kakor Homo Neanderthaiensis.
V naših dneh.
Vojna. V čem se razločuje boj, ki ga v orli sodoben človek, od boja, s katerim je napadal neandertalski pračlovek tuja selišča ali branil svoja?
Razlika v tehničnih sredstvih je ogromna. Tam kamenje — tu najmodernejše strojnice, topovi, puške: eel arzenal moril-n>°*ra orožja S podmornicami napada ladje, posredovalke zvez mc.l celinami in nosilke civilizacije, z letali ruš! človeška selišča. Tisoči kilogramov bomb in drugili pogubnih sredstev dežujejo s pošastnih letal. ki so zakrila nebo.
Razlika v duhu je majhna.
Nekje pod strašnim dežjem morilnih sredstev skriti v podzemska zavetišča, tiče ljudje. Ljudje, ki so v telesnem in duševnem razvoj;« že zdavnaj premagali zaostalost pračleveka. Ljudje, izmed katerih je ta ali oni poklicni oznanievalec božjega poslanstva na zemlji, častilec ITčenika ljubezni. Zopet drugi je občudoval veličino človeka v Platonova dialogih, v Fldijevi plastiki, v lepoti gotskih katedral, v Mi-ehelangelovih freskah v Slkstinski kapeli, v Mozartovi radostni muziki in v Beethovnovih mogočnih simfonijah, v stvaritvah neštetih velikih pesnikov In filozofov, ki so potomce pračloveka sproščali njihove duševne tf'me, odkrivali neizmerljivo lepoto življenja in učili mis~iti po zakonih kritičnega uma. !n zopet drug človek, ki tiči v tej sodobni jami — ne da bi vedel, ali mu ni krkgna" bomha porušila dom? in ali ne bo katera dru^a jutri, pojutrišnjem nosilno končala nicovega življenja __ta človek pozna veličastno zirradbo sodobne znanosti. Pozra na strogih matematičnih konstrukcijah zgrajene mehanične zakone, ki so notmnli tehniko tako daleč. da bi lahko bila vir ogromnega gmotnega napredka. Pozna čudeže kemije in
emu človeku..
ve, da bi moglo človeštvo z umno uporabo njenih sredstev prehraniti mnogo več ljudi kakor dve milijardi ust, ki se vsak dan odpirajo, da sprejemajo vase plodove zemlje in dela Pozna omamljiva odkritja biologije in čudovito mehaniko vesoljstva Kolikokrat je pred znanostjo dvajsetega stoletja zapel visoko hvalnico človeškemu umu in napredku!
Vsi ki tiče v teh čudnih jamah, poznajo poezijo prometnega letala, vse je navdušil čudež radia, ki jim omogoča najširšo duhovno vez s svetom; vsi vedo. kaj pomenita sodobna higiena in medicina.
In medtem ko tiče ti ljudje v svojih jamah, ko se stikajo drug k drugemu v svoji trigloditski skupnosti, se utegnejo spomniti pračloveka in njegovih jam.
In takrat vidijo, da so kljub vsej visoki civilizaciji še večji ubožci od njega.
V takih trenutkih spoznajo, da je huje, če imaš zoper sebe modernega človeka — sovražnika, kakor pa mamuta in druge zverine, s katerimi se je Homo Neanderthaiensis boril za košček življenjskega prostora, za skromno merico hrane, ki je bila na primer za razliko z mamutom potrebna človeku.
In ta človek, M umeje vesoljstvo zblti v nekaj zanesljivih matematičnih formul, ki za celo stoletje odkrivajo gibanje planetov in kometov, ta človek, ki ume tehtati atome, spoznava v tej jami, nad katero se ruši civilizacija, vso tragiko svo-fega položaja.
Pred leti sem videl v Parizu film, ki
so ga priredili po nekem utopičnem romanu H. G. VVellsa.
Utopija nove svetovne vojne.
Takrat, ko smo gledali film. Je bila jesen L 1987. V filmu se Je razmatran* nova vojna I. 1940.
Stvarnost je za eno leto prehitela utopijo.
Zavzeto smo gledali podoDe stranomu morij in razdejanj z modernimi sredstvi Vojna se ni mogla končati. Bilo je te • 1950 in še ji ni Irilo konca. Vsa velika mesta so postala kupi kamenja, toda met tem kamenjem so se odpirali masklran' vhodi v podzemlje.
Tisoči dvigal so ljudi neugnano prenašali v zemljo, pod težke zemeljske plasti kjer si je iznajdljivi človek zgradil nova mesta, izkoriščajoč vse slepilne možnosti skokoma napredujoče tehnike.
Pračlovek je bil triglodit.
Moderen človek je postal krt. ZarU se je v zemljo in ustvarjal novo civilizacijo podzemskega značaja.
Včasi so se pojavili med razvalinami razcapani ljudje. Berači? Ne, mogočni vplivni ljudje oblegane dežele, Id Ji Je že zdavnaj zmanjkalo surovin za obleko.
To je bilo kajpak v utopiji.
S trpkimi čustvi sem takrat stopil tz kinematografa v bleščeče pariško življe nje. Mislil sem, koliko je treba, da človek ugonobi človeka. In da je prav toliko treba da ga povzdigne bi osreči. Zakaj ljudje (•e i/kor ščajo svojih sil z« take namene)
Tedaj se mi Je živo zazdelo, da v njih ne more umreti tisti pošastni, grdi, Mval-sko bedni Homo Neanderthaiensis. Ali kateri drugi. Zakaj Homo sapiens Je resničnost ln vendar še vedno daljni cilj.—o.
Zemlja a morje ■ civilizacija
tar kakor zemlja je, pravimo o stari korenini, ki se ponaša s kakimi osmimi križi, dasi o starosti zemlje še nismo mor-
- da nikdar razmišljali. In res
Je stara naša zemlja če ji merimo starost po našem pojmovanju Skušajmo torej ugotoviti njeno približno starost.
žal je nihče ni videl v otroških letih, le duh človeški je s primerjavo drugih še dandanes v vsemirju se porajajočih svetov ugotovil verjeten potek dogajanj pri razvoju vsega našega sončnega sistema, namreč iz spiralne megle Ugotovil je, da je zemlja neke vrste begunec in da ji je pri begu od glavne gmote od sonca pomagala sredobežna sila. vendar jj je oče Helios še pravočasno postavil nevidno zanko z gravitacijo ki ureja na podlagi medsebojne privlačnosti mehanizem vsemirja
Tedaj je bila zemlja žareča zvezda, polagoma se je pa ohladila, zaterrmela, dobila je trdo skorjo Obenem so se pa zgo-ščevale tudi vodne pare. ki so povzročile pravcati vesoljni potop Nastalo je pra-morje. mlačno, neslano in se nalik neskončni puččavi raznrostlralo okoli zemlje. Polagoma in pod vplivom notranji nikdar mirujočih sil so se pa oprostili mokrega objema manjši otoki, deviške zemlje so zagledale beli dan. A vedno boli so se mogočni podzemeljski gorostasi unirali z mogočnimi pleči ob zemeljsko skorjo ln dvignile so se mogočne plošče — pra-celine iz svetovnega morja. To ie bilo prvo delanje v razvoju naše zemlje Traianla te dobe pa ne moremo niti približno določiti Pravimo ji pravek. Vsekakor je bila ta doba neštetokrat daljša kakor vse naslednje. to je paleozojska mezozoiska in keno-zojska doba ali stari, srednji in novi zemeljski vek.
Odkar so nastale kopnine. ki so jih vode izpirale in v drobcih odnašale v mori a ter jih nagromadile tam ponekod do višine 10 km. ie bila dana možnost vsai zo približno določitev časa. V teh mosročnih plasteh namreč, ki dh je notranje ritmično valovanje zemlje zopet dvismilo nad morsko gladino, so razni skladi, v niih na tud; okameneli ostanki raznih živali ki opisujejo določevanje vrstnega reda niihovpera nastanka. Razna pota so hodili strokovnjaki. da bi določil starost teh skladov in prav zanimive podatke o tem razodeva dr. A Lotze.
V premogovnikih naleti rudar na taniše in debelejše sloje premoga postlanih med plastmi gline in peščenca Takih sioiev je v nekaterih premogovnikih nad 30'). Nekateri so le 10 do 20 cm debeli, nekateri pa
tudi do dva metra. Kakor v skladišču leže pod zemljo drug nad drugim Ce pomislimo, da bi gozd stoletnih bukev dal samo 16mlUmetrski sloj premoga! nam postane šele jasno, koliko časa je bilo potrebno za nastanek mnogoštevilnih slojev, da ne govorimo o plasteh gline in peščenca med temi sloji, ki so potrebovali, sodeč po debelosti. tudi pravcate večnosti za njihov nastanek Po vzporednih sloiih sklepamo, da so se morala v času premogovne tvorbe morja često umikati s celin, zatem jih pa zopet poplavljati.
Tudi naraščajoča slanost morja daie podatke starosti zemlje Po računih je morje potrebovalo da je doseglo današnjo stopnjo slanosti 90 do 9000 miltjonov let Drugi računi zopet so osnovani na debelost: usedlin, ki so se sesedale na morsko dno v času zemeljske zgodovine številke med 30 in 600 milijoni *et nam pa tudi ne vlivajo zaupanja, čim bliže sedanjosti, tem laže je dobiti točnejših podatkov Po teh je trajala evropska ledena doba pol do enega milijona let, tercijar pa okoli 30 milijonov let. Za pečetek k^mbrija. ki je nr"q tvorba stareera zei el^skf<ra veka. so dobili številke med 285 do 480 milijonov let.
Iz vseh teh številk je razvidno, da naleti človek v svojem prizadevanju, ugotoviti starost zemlje, na velike težave, sicer b' ne bile razlike tako velike Vendar mu je bila po odkritju radija pot v mnogem uglajena Kakor znano, se spreminia rad'j v teki časa zaradi izgube atomov najnrej v emanat zatem v radij A—F in na koncu v radrski svinec ali uranski svinec, kajti p>~aded radiia je prvina uran. Ker je točno izračunan in ugotovljen potek sprememb urana in vseh niegovih vmesnih produktov do čistega svinca, k?kor časovno tako tudi po atomski teži. ram ie z množino svinca v uranski rudnini dana mera za njeno starost. Na podlagi tesra so izračunali da je starost uramnita iz izvest-nih karbonskih skiadov 320 mi'ijonov let. cirk^na iz srednjedevonck:h sVadov 340 nrlronov !et. urSniritn spodnjega sihira 400 mil;-ionov let. urani^tp Jz srednje pre-kamhriiskih skladov 13^0 milijonov let cirkcna iz najstarejših gnijzu podebnih skladov granita pa 1500 milijonov let.
Po vsem gori navedenem vid mo. da je duh č'ovrk-1 prodrl z?s*or davne pret' k'o-sti in dognal marsikaj in še več bo dognal, kaiti um se mu naglo, da skokoma b;stri Zanimivo in vznemirlj'vo obenem je le dei-st"Ot da pri vsem trm duhovnem napredku srčna omika čimdalje bolj zaostaja.
Ali bi bil dober Robtiron?
N
n eki psihiater je dejal, da bi moral biti človek omeien. če si ne bi znal pomagati na samotnem ' otoku Drug učenjak mu je na > to odgovoril da se najbrž tudi ta psihiater ne bi preveč dobro obnesel na samotnem otoku Ta malenkostni spor iveh učenjakov osvetljuje zelo dobro vprašanje robinzonstva Človek se le s težavo prebije sam brez tuje pomoči, in m potrebno da bi bil omejen, če si ne ve v vsakem primeru pomagati Jasno pa je, da si bo človek, ki ima dovolj iznajdljivosti ln daru za prilagoditev kot Robinzon bolje obnesel. kakor tisti, ki teh darov nima.
Leta 1709. Je zbudil škotski mornar Aleksander Selkirk dosti pozornosti, ker je vzdržal več let na samotnem otoku v Tihem oceanu Postal je prapodoba Robinzona Crusoeja, junaka slavne Defoe-jeve knjige Aleksander se je leta 1704 udeležil tihotapskega potovanja po morju. Spri se Je s svojim kapitanom in ta ga je izpostavil na majhnem otoku, otočju Juana Fernandeza. dobro založenega z živili in raznim orodjem Ko so ga štiri leta pozneje s tega otoka pobrali, je bil prav srečen, da je lahko zapustil svoje prisilno bivališče.
Otočje Juan Fernandez ima podtropsko oceansko podnebje in leži nasproti čilen-ske obale Selkirku je rešilo življenje to, da je bil otok kjer so ga izpostavili, dobrih sto let pred njegovim prihodom zavetišče morskih razboinikov Ti poštenjaki so pripeljali na otok koze. da so imeli ob vsaki Priložnosti meso. Morski razbojniki so že davno izginili, toda koze so se močno razmnožile in so podivjale Brez njih takrat Robinzon ne bi bil mogel na otoku ostati.
To bo takoj razumljivo, če pomislimo, kako je s preživljanjem na neobljudenih otokih. Vsa naša rastlinska hrana sestoji iz rastlin, ki jih je človek v teku tisočletij poplemenitil in so šele s tem postale užitne Kulturnih rastlin pa na samotnem otoku ni, in zaradi tega Je bila vsaj v tem oziru Robinzonova miza prav slabo obložena Od iagod in koreninic žive ljudie samo v pravljicah Selkirk ie moral pokazati dosti iznajdljivosti, potrpežljivosti in samopremagovanja, da je ostal živ.
AH bi se ti, dragi bralec, dobro obnesel namestu njega?
Tu boš imel priložnost, da to sam odločiš in pokažeš Ne moremo preizkusiti, koliko volje in odločnosti imaš. toda preizkusimo lahko vsaj tvojo iznajdljivost, s tem. da ti damo rešiti nekaj nalog. Po svojih pravilnih ali nepravilnih odgovorih lahko potem sam sklepaš, kakšne uspehe bi lahko pričakoval v svojem robinzonskem življenju. Zal naš sotrudnik. ki je tp vprašanja sestavil, tudi sam nima praktičnih izkušenj o življenju na samotnem otoku Zato so naša vprašania. kakor moramo priznati, samo plod domišljije, so pa sama vprašanja, pred katera je bil pos+p.viien tudi Robinzon.
Torej, poslušaj zdaj: Nekega dne do-živiš brodolom ob vzhodni obali Južne Amerike, nekie v bližini otočia Juana Fernandeza in voda te zažene brez vseh pripomočkov na obalo otoka. Ko si premagal običajno nezavest in trenutke obupa. greš s trdnim skleoom. da hočeš živeti še dalie. na delo. Tu pa se ti zastavijo prva vnrašania, ki gospodovalno zahtevajo rešitev. Od živali najdeš na tem pet kvadratnih kilometrov velikem otoku samo klasične koze in neužitno manjšo divjačino. Poleg tega imaš še zaklade morja — ribe — katerih lov pa tudi ni preveč lahek. Zveri ali celo strupenih kač se ti ni treba bati. Podnebje na otoku je zdravo, deževna doba pa traja seveda šest mescev Zato potrebuješ suho stanovanje. V začetku, dragi Robinzon, ti bo še zlasti hudo, ker nimaš ničesar drugega, kakor svojo zapestno uro, lahko poletno obleko, vsebino svoje denarnice in morda še enega li dva robca. Potem pa pride, kakor boš videl iz naših vprašanj nekega dne vel'ka sreča. Najprej vrže morje na tvoj otok čoln, ki se je očitno nekje utrgal, ker je obložen z vrtnim orodjem, majhnim sodom, škropilnico in dolgo, močno vrvjo. Drugič najdeš zaboj s korist-
nimi predmeti — z debel1'mi vrvmi in velikimi zvitki vrvice in še nekaj drugih . reči Po začetnih udarcih ti zdaj postaja j usoda bolj naklonjena. Kako se bo robin-zonada nazadnje končala, tega ne moremo odločiti mi. Vse je odvisno od tega, ali si boš znal pomagati iz mnogih težav. In zdaj ti želimo »dosti domišljije za teoretično reševanje robinzonade«.
Tu zastavljamo 18 vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Najboljše odgovore bomo nagradili z nekaj lepimi knjigami in jih prinesli ob tednu. Odgovore je treba poslati na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke, najpozneje do 29. decembra t. 1.
1.	Ogenj spada k rečem, ki jih najbolj potrebuješ. Kako si ga napraviš s pripomočki. ki jih imaš že prvi dan pri roki?
2.	Izdelal bi si rad kamenito sekiro, na-j šel si močno ravno vejo in velik kamen. ! Kako boš ta kamen razklal?
3.	V majhnem zalivu kar mrgoli rih. Napravil si si leseno kopje in se dolgo vadil, preden si šel na lov. Čeprav pa imaš dobro roko, se ti ne posreči nobene ribe zadeti. Kaj je temu vzrok?
4.	Tvoja nra se je ustavila. Nekega dne najdeš na obali steklenico. Kako si napraviš iz steklenice uro, ki gre dalje časa?
5.	Koledar si napraviš na ta način, da zarezuješ v dolg drog črte. Kako se cb-varuješ. da veš ali nisi v bolezni kakšne-
j ga dne prespal ali izpustil?
6.	Imel si nepričakovano srečo. Pri viharju se približa obrežju velik zaboj, ki se zaradi udarca ob skalo zdrobi. Na obalo pa pade puška s strelivom, sekira in dve škatli konzerv. Naslednji val bo ta dragoceni plen spet odnesel v morje. Kaj boš najprej rešil?
7.	Rad bi me! dobro, čisto sol. Kako si jo boš napravil?
8.	Želodec si si pokvaril. Morda si kaj strupenega pojedel. Kaj boš storil?
9.	Pogosto odkrivaš sledove nog, ki te vznemirjajo. Ali ni morda kakšen tujec na otoku? Ce greš po sledovih, seveda ugotoviš, da so tvoji lastni. Kaj pa moraš napraviti, da boš takoj spoznal stopinje za
i svoje?
| 10. Zgradil si boš leseno kočo. Pri nas bi okna napravil proti jugu. Ali bi bilo tudi tu pravilno?
11. Tvoja koča je pet metrov dolga in tri široka. Zanjo potrebuješ debla, ki imajo primerno dolžino, ki so torej dolga ] dvajset ali pa šestnajst metrov. Kako določiš višino dreves, ne da bi ti bilo treba na vsako posebej plezati? I 12. Ponoči je včasih zelo hladno. V koči te zebe in slabo spiš. Ognja pa v koči ne zakuriš, ker se bojiš, da ti ne bi zgorela. Kako si pomagaš?
13. Včasih plavaš v morje k neki skali in nekega dne pri plimi zagledaš na dnu morja zaboj. Zaboj leži le nekaj metrov globoko. Morda so v njem dragoceni predmeti. Pri potapljanju pa z obžalovanjem ugotoviš, da ima zaboj sicer dobre ročaje, pa je pretežak, da bi ga dvignil. Pod vodo ga seveda nočeš odpreti. Kako si pomagaš? I 14. Ranil si si žilo na roki. Močno krvaviš. Kako si pomagaš?
15.	Rad bi si narravil zaloco suhega me" sa in tih^r Kako sušiš oboje?
16.	Tvoja sekira je padla v morje. Vidiš jo kakšnih deset metrov globoko. Tam v bližini pa je morski pes, ki bi te bil nekoč že skoraj požrl. Kako boš sekiro vzlic morskemu psu spravil na kopno? Lovenje s palicami in podobnimi predmeti ne pride v poštev.
17.	Na ravnem griču sredi otoka si si napravil vrt. Nekega dne tam zalival rastline. Iznenada pa zagledaš kakšna dva kilometra daleč ladjo, ki plove m'mo. Ljudje na njej bi te ne mogli slišati, če bi kričal, in tudi če bi mahal z rohci, bi te ne opazili. Tedaj pa se spomniš nečesa, kar ti obljublja več uspeha, da te bodo na ladji slišali. Samo z vrtnarskim orodjem, ki si ga prinesel s seboj, se ti posreči zelo okrepiti klice na pomoč. Kaj storiš?
18.	Vsak teden dvakrat leti ponoči poUno letelo v vel:ki višini nad otokom. Kako opozoriš posadko z daleč vidnimi znaki nrse?
Zdaj pa vse dobro premisli in nam do navedenega roka pošlji odgovor!
VLADIMIR LEVSTIK:
Lorenzo Pescecani
(1916/17)
riSel je v taborišče poleti, ko je bilo toplo. Takrat je mogel hraber človek še pogoltniti, kar so nam kuhali. Na bregu med barakami je še rasel grm. sestoječ iz mnogih štrcljev in poldrugi meter dolge šibe, na kateri ze zelenelo tucat listov. Septembra meseca je signor Nicolettl to šibo odlomil ter si napravil iz nje paličico, ki jo je še isti dan v svojo zabavo zrezal na koščke.
Tisti čas je nekega vročega dne obstal pred vhodom v tabor črnovojnik s kosmatim obrazom in sabljastim bajonetom na puški. Zraven vojaka je ravnodušno stal suh možiček. Brki in šiljata bradica so bili sivi, lica rjava, bodeče oči so mu izpod košatih obrvi hladno zrle na radovedneže, ki so pritiskali k vratom Na rami je imel oprtnik s svoj lastnino in na oprtniku mu je sedela kavka Nekaj časa nas je opazovala, nato je grozeče plahut-nila s perotnicami in zavreščala: »Krrr'... Kav! Krrr!...« Teda; se je možiček zganil. Okrenil le glavo proti kavki, jo z vozlato roko pritisnil k sebi in zamrmral:
»Non sta gridar, Checco^... sei buono... sei mio...«
Kavka je utihnila, kakor da ga razume.
Ta človek je bil Lorenzo Pescecani
Njegova zgodba se je kmalu razvedela. Lorenzo je bil mornar. Ko se je pri Og-n;eni zemlji tepel z viharjem, mu je sarto-re.ica, ki jo je kanil povišati v signoro Pescecani, nastavila rožičke. Lorenzo se je vrnil, zvedel kako in kaj, jo kar s pomola ubral k nasledniku ter mu s predpisanimi bcgokletstvi razložil, da to ne gre. V podkrepilo mu je zasadil šest palcev noža med rebra. Naslednik tega ni prenesel in sarforelica je ostala sama, kajti Lorenzo je dobil osem let. Zaradi umora, z olajševalnimi okoliščinami.
Potem je šel znova na morje. Leta in leta mu niso imeli kaj očitati. Nato pa, lepega dne, ko je bil spet v Trstu, mu je neki Marco, nemaren jezik, v prepiru omenil dogodivščino s sartorelo. Lorenzo se je zahvalil z nožem. Dobil je tri leta, zaradi uboja. Takrat mu je bilo štirideset let
Potem je bil spet precej časa pošten mornar. Svoje delo je opravljal, za naslednika in Marca se je bil spokoril, bogoklet-stev mu pa v nebesih niso zapisovali, ker jim je manjkalo dovolj astronomskih številk. Komaj pa se je po daljšem času spet zasidral v Trstu, ga je neki Giuseppe med izmenjavo mornarskih prijaznosti spomnil zadeve z Marcom. Lorenzo je hotel neute-gcma poravnati račun, toda Giuseppe je ušel. Teden dni se je skrival po Trstu, teden dni ga je Lorenzo iskal. Ko sta se srečala, je obležal Giuseppe kakor zaklano živinče, kar je tudi bil, Lorenzo pa je vklenjen odkorakal v zapor. To pot je dobil mnogo več, kajti umor je bil premišljen. Ko so ga izpustili, je bil starec.
Ob izbruhu vojne z Italijo so bili porchi austriaci polovili v Trstu vse. kar se jim je zdelo sumljivo: urednike »Piccola«, advokate, verižnike, rodbine dezerterjev, kurtizane, anarhiste in predkazncvane zločince, ter jih razposlali v internacijska taborišča. Stari Lorenzo Pescecani in njegov Checco sta prišla k nam.
Lorenzo je dobil posteljo v kotu naše barake, dva prostora naprej od mene. Njegov sosed sem bil tako rekoč, vendar ne vem, ali sem pregovoril z njim vsega sto besed. Bil je molčečen starec; nikogar ne pomnim, da bi se mi bil zdel tako sam kakor on. Življenje je bilo zanj prebrana knjiga. Nikomur ni ponujal tovarišije. Snažen in tih je sedel na svoji postelji, kakor b: premišljeval o nerazrešenem vprašanju, ki so mu ga bili zadali tam, za železnimi vrati...
Kadar koli sem imel opravka s Pešca ca-, nijem, sem presunljzivo čutil v njem človeka, ne da bi bil mogel določno reči, po čem. Lorenzo je bil dober mož. eden najboljših, kar sem jih spoznal v taborišču. Rajši bi mu še enkrat segel v roko kakor nekateremu olikanemu signorju. ki je v kantini kramljal z menoj po francosko. In ko bi me danes vprašali, kdo izmed njih je bil po mojem občutku resničen gentle-man — tedaj bi izkazal ubogemu starcu pravico ter odgovoril: mornar in morilec Lorenzo Pescecani!
Edino bitje, s katerim je zaupno občeval, je bil kavkec Checco. »Checco« so rekali Italijani tudi Francu Jožefu. Ali se je Lorenzo norčeval iz schonbrunnske mumije? Sodim, da ni mislil nanjo. kajti Checca je ljubil, kakor ljubimo milega, razvajenega psička. Vsi dobri grižljaji so bili zanj. Checco je kraljeval po vsej polici nad Lorenzovim ležiščem. Checco je posedal Lorenzu na ramenu, se mu dobri-kal kakor mače, mu vtikal kljun med zobe ter prebavljal po vranji navadi; Lorenzo si je potrpežljivo čistil suknjič in odejo, ne da bi godrnjal zaradi tega.
Kavkec je bil gospodarju ganljivo zvest. Kamor je šel Lorenzo. je letel Checco nad njim. Checco ni trpel, da bi se tuje roke dotikale Lorenzovega imet.ka Nekoč je starec prodal svoj oprtnik Italijanu, ki so ga odDravljali v tri ure odd^eni tabor Weyerburg. Z oprtnikom vred je tudi
Sila 200 milijonov
I /SOVJETSKA RUSIJA
MERILO 1:80000000 • soo joooUrn
0 politiki Sovjetske zveze govore
uvodničarji in člankarji svetovnih listov kot o veliki neznanki in o činitelju, ki mu nihče ne ve ---postaviti prave vrednosti v mednarodnih računih, čisto matematično govorjeno, predstavlja sodobna Rusija silo 200 milijonov prebivalcev z vsemi izrednimi bogastvi, ki jih hrani ruska zemlja, razprostirajoča se preko dobre polovice Evrope in dobre tretjine Azije. Nemanka in zagonetka je ta sila le v toliko, ker do zadnjega časa nihče ni vedel, kakšen predznak naj da temu važnemu računskemu faktorju
Prva faza ruske politike v začetku sedanje vojne in v letih, ko je razvoj dozoreval v sedanjo vojno, se mora označiti kot potrpežljivo čakanje razvoja dogodkov. ki morajo priti z neizogibno gotovostjo. Zdi se, kakor da so se politiki v Krem-lju ravnali po orientalski modrosti, ki pravi: »Ce imaš sovražnika, sedi na prag in potrpežljivo čakaj. Nekega dne ga bodo prav gotovo prinesli mimo.« Rusi so čakali, niso pa držali križam rok; pripravljali so se v vsakem pogledu, le njihova politika je sedela na pragu in čakala, kdaj »prineso« koga mimo Dogodki v Evropi so dosegli svoj vrhunec v zapletu splošne krize, ki se ni dala razplesti drugače kakor z vojno. Nastal je vihar, ki je metal na ruski breg lepo po vrsti: Vzhodno Poljsko, baltske države, del Finske, Besarabijo in severno Bukovino, same pokrajine, v katerih Rusi niso tujci, do katerih imajo iz-vestne pravice in kojih pridobitve jim nihče ne more s pridom osporavati.
Ruski politiki so potrpežljivo sedeli na pragu in čakali. Mimo so drugo za drugo prinesli vse one pogodbe, ki so nekdanjo Rusijo cklestile na zapadu, jo potisnile z bregov Baltskega morja in od Pruta ter jI vzele velik del pridobitev preteklega časa. Rusija je zopet pridobila toliko ozemlja. kolikor bi si ga bila težko pridobila v dveh ali treh zmagovitih vojnah. Ne samo to. Mimo so prinesli tudi nekaj silnih nasprotnikov Rusije, _ ...
odločiti zadeva nenapadalnega pakta med Moskvo in Toki jem, pogodba, ki so jo v Kremlju nekolikokrat predlagali, o kateri pa Japonci v prejšnjih letih niso hoteli niti slišati. Zdaj se je položaj toliko spremenil, da si v Tokiju žele take pogodbe, kajti štiri leta vojne na Kitajskem niso samo malo izčrpale japonske sile, dočim Rusi zadeve ne smatrajo za nujne prav iz Istega razloga. Dobro poučeni krogi so tudi trdili, da je Molotov pokazal v Berlinu laskave angleške ponudbe za sporazum z Rusijo in dejal sobesednikom: »Kaj imate rajši ? Naj se bližamo z Japonci in z Angleži ali pa naj ostane vse pri starem?« Odgovor je na dlani dasi ni prišel v javnost, če ae v dejstvu, da Rusija ni zaključila niti sporazuma z Anglijo niti nenapadalne pogodbe z Japonsko.
Kmalu potem je prišlo Se do jasnejših besedi. Japonska pogodba z Vangčingve-jem vsebuje za obe strani obvezo pobijanja komunizma, kar so označili mednarodni krogi za silno nerodno napako japonske režije. V Tokiju so takoj po zaključku pogodbe hiteli naglašati, da ta točka ni naperjena proti Rusiji in da nikakor ne bo vplivala na japonske želje urediti odprta vprašanja z Rusijo. V Moskvi so na to japonsko izmotavanje odgovorili z moj-sterskim demantijem. ki hodi po ostrini med resnostjo In bridko Ironijo. Dejali so, da Jemljejo na znanje japonsko pojasnilo, da pakt ne more imeti vpliva na japonske želje urediti odnošaje z Rusijo, zato pa tudi nimajo nikakršnega razloga izpremeniti svojo politiko napram Kitajski. To se pra-
proti
vi: Ml bomo Cangkajška podpirali vam, kolikor se bo le dalo.
Be pred tem demantijem pa Je Moskva pokazala izredno delavnost na jugovzhodu Evrope. Prav v zvezi z dogodki je po po-setu Molotova izmenjala svojega pos ar.ika v Berlinu Skvarceva ter na njegovo mesto poslala Vladimirja Dekanozova, namestnika komisarja za zunanje zadeve ln strokovnjaka za zadeve jugovzhodne Evrope Tako so v Moskvi pokazali, da si v tem delu Evrope žele drugačnega razvoja dogodkov. Pred tem je kazalo, da bo za Rumunijo in Madžarsko tudi Bolgarija pristopila k politiki osi in nekateri so trdili, da bo Sovjetska zveza pritrdila temu razvoju. Zgodilo pa se je ravno obratno. Najprej je moskovska uradna agencija jasno zavrnila nemško trditev, da bi bil madžarski pristop k osi sklenjen z vednostjo in sporazumom z Rusijo. Ta deman-tl 1e bil odločen migljaj Bolgariji,, naj ne vstopa v zvezo velesil osi. Podkrepil ga je poset Soboljeva. generalnega tajnika v sovjetskem komisarijatu za zunanje zadeve, prj bolgarskem kralju Borisu S tem Je bilo poudarjeno, da smatra Sovjetska zveza ta de) Balkana za svoje politično področje, s katerega se Rusi ne nameravajo umakniti. Obenem se je pokazalo, da meje glede Balkana med Nemčijo ln Rusijo niso ostro začrtane, marveč da se obe državi v tem pogledu sporazumevata od slučaja do slučaja. To je tem razumljlvej-Se. ako vzamemo v poštev, kako silno se je razširilo območje Nemčije v severni ln zapadni Evropi. S posegom na Balkan so v Moskvi naznačlll da gre tu za njihovo interesno področje Ruska akcija je bila nagla, odločna ln uspešna na vsej črti
V tej zvezi je nedvomno zanimiva Izjava nekega drugega sovjetskega diplomata na Balkanu: »čas je sedaj tak. da moramo biti pripravljeni na paradoksalne dogodke. Mi smo pripravljeni in s puško ob nogi mirno pričakujemo nadaljniega razvoja Za svoje koristi se bomo vedno znali postaviti.« Ta izjava je prišla kak teden dni po posetu Soboljeva tn meče značilno luč na ruske namere na Balkanu.
Ruski postopek na Balkanu ocenjujejo mednarodni krogi kot dobrohoten, toda odločen odpor proti razširjenju vpliva velesil osi na Balkan. Rusija si želi ravnovesja, ki je prorušeno s presenetljivimi uspehi nemške vojske v drugih delih nase celine. Spričo danega položaja ji velesili osi tega odpora ne moreta vzeti za zlo. Jasno je, da si mora Rusija zavarovati dostop do morskih ožin. V svojem lastnem interesu ne more dovoliti, da bi se Bosporu in ob Dardanelah zasidrala kaka velesila. Balkan je prlrodno zaledje izhoda iz črnega morja, zato tvori nesporno rusko politično področje. To je zadnja moskovska akcija na Balkanu dokazala nad vse jasno ln odločno.	F. S.
lahko bi ga opravljal kar v nedeljski ob* leki, toda hrup velikanskih kladiv, ki ga čujemo iz drugih oddelkov, nas pouči o nasprotnem. Prvo poslopje neprestano samo požira material, ki ga dovažajo z vseh strani. Tu tudi pr^izku&rjo material »glede kakovosti, trdnosti in prožnosti. To delo je zelo važno, kajti najmanjša napaka ▼ materialu ima za posledico, da izdelano letalo ni kos svoji nalogi. Nemška vojaška letala so zgrajena po 8'/« iz jekla ostalih 92 • • pa tvorijo lahke kovine, predvsem dural, kakor tu skrajšano Imenujejo dur-aluminij pa tudi elektron in druge lahke snovi. Pokazali so nam izdelavo delov iz elektrona, kl je neka bela iskreča se zlitina ln se zlasti uporablja pri motorjih.
V neki drugi delavnici smo opazovali izdelavo kril za nova Messerschmittova letala modela M. E. 110. Prisostvovali smo celemu procesu nastajanja kril do njih pritrditve na ogrodja. Luknjice za vi ake in žreblje vrtajo žene v sosednjem objektu. Zelo so izvežbane v tem delu, kajti treba je pri tem velike preciznosti. Človek se ne more načuditl, kako naglo gre vse izpod rok. Jedva si se nekoliko ustavil, že ti pod pogledom raste krilo, ogrodje se obleče in že porinejo na pol izgotovljenega orjaka v naslednji oddelek. Očarljiva je ta igra dela, presenetljiva je točnost, s katero vsak
- ituoiRiutouaaiiiiBiiiuamaaui-
Zdaj pa se vendar kažejo raz'očni znaki,
da je prva faza. faza čakanja zaključena in da Moskva polagoma toda z železno doslednostjo posega v tok dogodkov, uravnavajoč njih pravec tako. da njih razvoj ne postane škodljiv ruskim interesom. Ves svet je pred meseci prisluhnil, ko je bil najavljen poset Molotova v BerPnu. V vseh mogočih inačicah se je v svetovnem časopisju ponavljala fraza o ruski sfingi, kai-tl zapadni svet je bil v prošl h deset7etih vajen, da se iz Petrograda ni vodila ruska politika, marveč politika zapadnih interesov. Ko se ie tedaj pokazalo, da novi gospodarji nameravajo voditi politiko samo z vidika ruskih interesov, ni sprva nihče mogel razumeti te globoke izprememne. Vendar je polagoma le prodrlo spoznanje, da je poset Molotova v Berlinu prvenstveno veljal zcščiti ruskih koristi vkljub vzdrževanju dobrososedskih odnošajev med Rusijo in Nemčijo. Nevtralni listi so pri tem naglsšali, da bi se bila morala v Berlinu
(Masi uničevanja
ilovito uničevanje, kl so ga nemška letala otvoril a nad Londonom, Blrminghamom, Coventryjem in drugimi an-g^kimi središča, postavlja v ospredje zanimanja svetovne javnosti vprašanje, kje se neki izdelujejo gorostasi. kj jim je poverjena naloga tega strašnega pustošenja. Ob koncu minulega meseca je Demška vlada povabila predstavnike inozemskega tiska in organizirala ogled tovarn, v katerih se izdeluje to str hovito sredstvo modernega bojevanja. Dolga kolona avtomobilov in avtobusov se je določeni dan začela pomikati iz Berlina proti jugu po gladki in široki avtomobilski cesti. Krotka, nekoliko enolična bran;borska ravan je bila kmalu za nami, poroča eden izmed udeležencev izleta, in z vel ko brzino smo se bližali mestu Lipskemu. Razen naših voz ni bilo na cesti nikakega vozila. Promet je očividno ustavljen iz raznih razlogov. Velika arterija, ki bi morala posredovati promet med prestolnico in jugom, je popolnoma opustela. Kamor koli pogledaš, se do obzorja razprostira ravnina, katere enoličnost sem pa tja prekinja kak mlin na veter. Na poljih ob cesti se nekaj giblje. To so skup:n3 vojnih ujetnikov, ki de1 a jo po njivah. Njih riava obleka
se skoraj ne loči od zemlje. To je edini znak, da je država v vojni.
Nedaleč od Llpskega se nam v ravnini pokažejo ogromna poslopja, razmeščena v nekem Izvestnem redu po velikem prostranstvu. To je Erla. kjer se v obširnih delavnicah izdelujejo samo letala. Tovarniški objekti so ograjeni z visokim debelim zidom. Težka vrata se škripaie odpro in naša kolona švigne v notranjost, ki je sicer običajnim smrtnikom strogo prepovedana. Glavno poslopje tovarne je zidano v obliki letala kar smo kasneje še raz-ločneje videli na načrtu. OkoM glavnega dela je razvrščenih vse polno stransk h poslopij, hangarjev, sklad šč z materialom in bivališč za nameščence, delavce in stražno osebje. Med poslopU se razpro°t'rajo obsežni zeleni travniki, tu je tudi veliko igrišče, tu pa tam opazimo tudi skrbno obdelane gredice in cele vrtove. Poseben prostor je določen za vsakdanji zbor delavcev za njih poimensko klicanje.
Podjetje samo je v svoji celoti šolski primer sodobne industrijske racionalizacije. Tovarna je urejena za sestavljanje letal, motorji in druga oprema prihaja od drugod tn se tu montira v ogrodje. Po-etnik ima vtis, da je to delo lepo in snažno.
Dva »Messersclimitta« med poletom
delavec opravi samo svoje delo, za vse ostalo pa ga ni skrb ln vendar je vse opravljeno.
Ko je montiranje aparatov končano, se v drugem oddelku že začenjajo preizkušnje vijakov, vzvodov, žic in žrebljev in človek se še ni dobro ogledal, že stoji pred njim gotovo letalo. Specialisti prihajajo, si ga ogledujejo, zavrte tu pa tam kek vzvod in motorji zabuče. Pilot seda v letalo, drugi sedejo za strojnicp aii za top, ki je montiran v letalu, ]'i»v:ar se novorojeni orjak dvigne v smeli v.iugi ter po:zkuša vse načine letenja od ioopingov do strmoglavih padcev. Kq se že zanimamo za poskusno letenje, vidimo, da je na preizkusni razen letala, katerega nastanek smo onazov^li, še nekoliko drugih, ki so bili med tem iz-gotovljeni v drugih objektih. Zračni gorostasi letajo nad našimi glavami, spuščajo se tako n;zko nad zemljo, s takim strahotnim truščem, da imamo priTčno lep po~em o strahotah zračnih napadov. V bledem opisu ne moremo podati vsega, kar smo videli v teh urah poseta, o vzorni racionalizaciji. o brzem teku vseh del in o izredni izurjenosti delavcev.
H koncu je treba reči še nekoliko besedi o delavcih. Zanje je dobro preskrbi eno, kajti uprava se zaveda, da morajo ljudje pri tako važnem poslu biti zadovoljni s svojim položajem. Po delu se napolnijo športna igrišča, da si delavec, ki je ure in ure Izvrševal samo nekoliko gibov, ropet pretegne ude. V velikem hangarju je nameščena kantina, kjer se za 10 pfer.igov dobi dobra juha. za 35 pfenigov pa pnpoln predjužnik. sestojrč iz praženega krompirja, špinače in kosa klobase. Obroki so veliko večji, knkor smo jih vajeni v berlinskih gostinah. Med delavci je kakih 450 vajencev, ki jim je določena triinpolletna učna doba, preden jih proglase za izučane specialiste. Ti mladeniči začenjajo z učenjem jadralnega, leta in se posvečajo vsak dan po dve uri temu športu. Vsakemu izmed njih je tudi dodeljen košček zemlje, ki ga mora v prostih urah obdelovati. Tovarna ima za svoje delavce pripravkenih preko 2000 ležišč za one, ki ne morejo iz tovarne ln za one, ki drugje niso dobili stanovanja. Večina ima s seboj svoje rodbine in množice otrok se igra-o na posebnih otroških igriščih. V splošnem vzeto, tovarna, ki irdeluje letala, to grozno sredstvo modeme vojne, napravlja prej idiličen kakor grozen vtis, in dojem, kl ga odnaša posetnik. je zelo prijeten. Človek se pa seveda ne sme domisliti, kakšen končni smoter ima vse to lepo delo...
Checco izginil. Lorenzo je taval okoli kakor obsojenec. Toda čez nekaj dni je sedel kavkec spet na polici, iz Weyerbur-ga pa je prišel glas, da je Checco vso pot krožil nad kupcem oprtnika, se zaganjal vanj, ga spremil prav do taborišča in še tam dolgo razsajal po strehi barake in z glasnim krikom terjal gospodarjevo last
Časih sem opazoval Lorenza. ko se je potihoma razgovarjal s Checcom. Nemara mu je pripovedoval stvari, ki bi jih bil zaupal ljubljeni duši, da jo je imel. Nekoč sem ga slišal, kako mu je mrmral:
»Checco . solo, unico amico mio!...«
Prijatelja je prav za prav imel. Eno-nog, rdečeličen in požrešen mesar iz Fur-lanije, Lorenzov najbližji sosed, se je bil kakor klop obesil nanj. Starcu ni bilo nič do njega, a vendar sem videl, kako se je sčasoma privadil njegovi robati druščini. Kadar sta govorila, je bilo največ slišati mesarja, ki se mu je venomer bledlo o jedi Večkrat se je zgodilo, da je Lorenzo med takim pomenkom zadremal.
Jed je dobivala v taborišču vsak dan usodnejši pomen Glad je prevzemal oblast nad minutami našega življenja. Zjutraj neosladkana brozga, opoldne juha iz gnile bravine s pokvarjenim zeljem za prikuho: kar si pogoltnil, si izkozlal; zvečer spet brozga in tako dalje iz dneva v dan. Časih smo za izpremembo dobili ne-zabeljen ješprenj, kdor je našel v svojem obroku miš, jo je mirno vrgel pod mizo in jedel dalje. Živeti je bilo treba! Ze si je upal le sadist vpričo drugih ponesti boljši grižljaj v usta; že je dobil za polno menažko zvrhan bokal ljubezni, komur je bilo do nje Signorina Lucia, izobražena Trentinka. je mahoma izginila iz naše srede; potem je bilo slišati, da ie šla v drug tabor, živet s tamkajšnjim kroiačem ker so ji bili za to obljubili vojaško hrano. Povera Lucia!
Lakoti se je pridružil mraz t'ste zime: tri in dvajset stopinj v barakah. Jetniki
i'/

JŽŽ !<*>
i


V1X-
so spali oblečeni, stare časnike in umazane rutice so pogrnjali nase, in še so jim šklepetali zobje. Vrane, ki so optimistično prežale na odpadke, so zmrzle cepale s taboriščnega plotu. Revnejši so čakali nanje; v trenutku je bila vsaka pobrana, v pol ure pojedena.
Toda zima je pritisnila še huje in kmalu ni bilo niti vran. Obroki hrane so se krčili. Zdaj je bilo treba ovčjo mrhovino pogoltniti in obdržati v sebi. Malokdo je to znal. Lorenzo Pescecani je z votlimi lici lazil okrog in stradal Ješči mesar je trpel kakor volk; človečino bi bil žrl, da so mu jo dali. Brez miru je šepal po barakah, prisedal celo k neznamm jetnikom in z zmešanimi očmi vročično klatil o vsem, kar je bil kdaj pojedel.
Videli smo, kako je č^s>h tiščal v Lorenza ter mu prigovarjal. Lačni starec si je mašil ušesa; obraz je imel kakor perga-
men, zrkla steklena, izpod brkov so mu štrleli rumeni zobje. Nazadnje je jel poslušati. Zdaj ta, zdaj oni je vrgel oči po Chsccu. ki se je obiral na polici.
»Perche no?« sem slišal mesarja neki dan. »Sara eccelenle...«
Drugo jutro se kavkec ni oglasil. Mraz škripal. Salom Lilienduft, ki Checca n; mogel trpeli, se je prismukal k meni in vesno zašepetal:
»Ni ga več! Pravkar sta ga zaklala.« »Koga?« sem se zdrznil. »Checca.. Mesar ga bo prekuhal v golaž.«
Glad. V menažkah pomije. Ko se mi je devetič vzdignilo, sem žlico odložil. Legel sem na posteljo in jel v avtosugestiji za-uživati francoski menu:
Huitres, sauce vinaigrette... ChSteau-briant, sauce bearnaise ... Fromage de Camembert... Chablis, Chateau Margaux, cafč moka...
Mesarja ni bilo videti. Lorenzo Pescecani je sedel na postelji in buljil v tla. Roka, v kateri je držal cigareto, mu je po-drhtevala.
Pravkar sem bil srebnil poslednjo ostrigo in si v tretje nalil chablijca, ko je pri-hlamudral v sobo mesar z menažko v rokah. Postavil jo je na mizo ter pripravil posodo, pribor in kruh zase in za starca, i Vonj po ostri začimbi nam je udaril v j nosove.
Pustil sem nedojedeni chžteaubriant ter se približal. V rdeči godlji je plavalo nekaj koščkov mesa, ki so bili snoči še Checco. Niti toliko ga ni bilo. kolikor ostane priia*ei;stva, ko ga zatajiš, zvestobe, ko jo prelomiš...
Mesar je delil. Najprej Je hotel dati vsakemu pol, potem je navrgel sebi škofijo. Oči so mu visele iz jam. slina mu je silila na ustn!.ce. Ko si je bil poklonil vse razen eneea bedrca in vratu, se je obrzdal.
»Ecco. Lorenzo,« Je zaklicaL »Venga mangiar!«
Starec je prišel menda le zato, da bi še enkrat videl svojega Checca. Zgruznil se je na klop in si podprl sence. V vratu mu je butalo kakor skrčena pest, čudno je sopel skozi nosnice. Niti pokusil ni. Cez nekaj časa je vstal, porinil svoj krožnik mesarju, se vrnil na posteljo in obrnil glavo proti steni.
To je bil njegov četrti umor...
»Eccelente,« je mlaskal mesar. »Magni-fico!«
Požrl je Lorenzov delež, si ogledal ko-ščice in pohrustal mehkejše dele. Kar je ostalo, je z dvema prstoma vrgel v smeti.
In spet smo stradali. Lorenzo je od tistega dne vidno propadal. Časih se je zmešano ozrl na polico ali segel na ramo, toda Checca ni bilo več. Iz navade si je vsak dan ščetkal odejo in suknj;č; stari madeži so polagoma izginili in nazadnje je bilo oboje spet kakor novo.
Ko je sneg skopnel, so izpustili vse jetnike razen anarhistov in nevarnih zločincev. Lorenzo je torej ostal.
Zdaj mora biti zdavnaj mrtev. Kadar vidim pozimi vrane, se ga spomnim. Lahka ti bodi zemlja, kjer koli ležiš, ubogi Lorenzo Pescecani!
i
Nepoznana Amerika
adar govorimo o Ameriki, mislimo prav za prav samo na Zedinjene države s svojimi nebotičniki, ostanki Indijancev neštetimi avtomobili, filmskimi di-vami in barnumsko reklamo. Amerika, ki jo imamo v mislih, je vsekakor čuden, samsvoj svet Vendar pa je mnogo majhnih podrobnosti, ki so nam čisto neznane
Ce kdo v Ameriki govori o svoji stari domovini, jo vedno imenuje samo Evropo. Ameriški priseljenec ali tudi Američan sam ne govori rad o posameznih evropskih državah, tudi ne reče, da je bil v Angliji. Franciji ali Nemčiji. Samo kratko v Evropi. Danes imajo seveda tudi Američani jasnejše pojme o evropskih državah. vendar pa jim v splošnem lebdi pred očmi le enotna zemljepisna podoba Evrope.
K.kjer ne srečaš tako malo eksotičnih postav kakor v New Yorku. Pravo nasprotje Londonu ali Parizu. Nikjer ni no-šnja tako enotna kakor v New Yorku. Največje nasprotje v ameriškem človeku je čeprav je človeški rod v Ameriki nakopičen z vseh koncev sveta, na najrazličnejših kulturnih stopnjah in z raznoliko preteklostjo, se vendar mora vsa ta zmes naenkrat podrediti strogo določenemu toku mehaničnega, enakomernega dela in mora v močno podobnih stanovanjih živeli enotno, točno predpisano življenje.
Nikjer na svetu ni toliko gugalnib stolov kakor v Ameriki. Vsaka boljša soba ima vsaj enega Gugalnice najdete p^ stoma na verandah. Zvečer ko žarijo industrije, se guga cela kolonija.
Mladenka, ki je stanovala v priporočljivem hotelu krščanske zajednice mladih deklet, pripoveduje: prijateljice so obvestile mlado sostanovalko da jo njen »boy friend« (prijatelj, oboževalec) čaka spodaj v salonu. In kaj je storilo dekle? Zlezlo je pod posteljo in reklo, da ga ne mara videti. Mar je tako grozen? Ne, to ne, je rekla, kar všeč bi ji bil. Toda nikoli je ne povabi v »show« .. Show je gledališče ali kino, kjer pri predstavi nastopijo tudi varietejski umetniki. V tistem majhnem mestecu pa je bil vobče en sam show, en sam kino. In dekle je potožilo; »fant pride. se vsede v salon in samo govori, govori ... Mar misli, da kradem svoj čas?«
Flappers se imenujejo ameriška dekleta, ki rada ljubimkujejo. Kadar pripovedujejo o svojih zmagah, nikoli ne pozabijo omeniti koliko denarja je kavalir izdal ta večer za gledališče, za avto, za večerja Cim več je kavalirjev okrog dekleta, čim več povabil, tem bolj »popularna« je taka lepotica. Kavalirji to vedo in pri povabilu pravijo: »Ne bojte se, gospodična, ne bom umazan!«
Inozemka je vprašala Američanke, ki so
govorile o avtomobilih, če ljubimkujejo z različnimi takimi kavalirji. Dekleta so bila kar presenečena. To se razume! V Ameriki vendar ne more nihče ničesar pričakovati zastonj. V Ameriki vendar dekle ni rado samo enkrat, marveč večkrat povabljeno od oboževalcev na izlet in na večerjo.
Američani žive pri odprtih vratih. Ku-
h nia ie v neposredni soseščini jedilnice :n se vrata nikoli ne zapro. Ce bi služkinja to poizkušala, bi postala sumljiva Samo takrat, kadar streže in mora iz kuhinje venomer ven in notri, takrat pri finih druž:nah zapro vrata v kuhinjo. Tudi spalnice so vedno odprte. Po hotelih je treba opozoriti defelane, naj zaklenejo vrata, kadar se oblačijo.
Samozavestna Američanka ne sede z moškim na isto klop. To ga ne bi nič stalo.
O športu sodimo, da je v Ameriki doma kakor nikjer na svetu. V resnici uganja s-port le višji sloj. Premožni meščan igra golf in je član uglednega kluba. Igrš morda tudi njegova žena. toda to že redkeje. Tenis sploh ni prehudo razširjen. Po velikih mestih in industrijskih središčih so delavska igrišča le tam, kjer je še dosti prostora na razpolago, da se lahko športna mladina svobodneje razmahne. V New Yorku je pa vsakdanji dovolj naporni šport povprečnega človeka — vstopanje in izstopanje na podzemski železnici.
Ce gre mlada tujka v Ameriki v hotel in želi mirno sobico, jo odvedejo v skupno spalno dvorano, kjer v kotu kaka zanesena pripadnica reševalne armade glasno in zanosno prepeva verske pesmi, kjer si po dve in dve prijateljici izpovedujeta svoje pustolovščine — in tako dalje. Tujka je osupla in gre vprašat vratarja, mar ni mogoče dobiti sobice z eno samo posteljo. Ne. Takih sobic v ameriških hotelih ni dosti. Američani hočejo biti vedno v družbi, zato samske sobice niso priljubljene
Kdor hoče videti slabo oblečene Američanke, naj gre h kosilu v najdražjo restavracijo ali v hotel. To, kar si more ameriška žena v najvišji meri privoščiti, je: pokazati, da ne potrebuje ne službe, ne ugleda, ne kredita. To je višek elegance.
Shop se imenuje majhna prodajalnica,
kjer izdelujejo in prodajajo umetno cvetje. Neka uslužbenka je prišla malce prepozno v službo. Boss (šef) ji reče: »Cujte. če že prepozno pridete, bi se bil pač lahko na-šminkali. Tako bledi kakor sir mi ne prihajajte v službo!«
V Ameriki je nič koliko Dajdamov, avtomatskih restavracij. Naval. Pristopi mladenka, tujka. »Želim špinače.« — »In ... česa še?« vpraša counterman (mož. ki izdaja jedila). — »Spinače, nič drugega.« — »Kako?« Nič drugega?« — »Ne. hvala!« — Kljub temu priloži k špinači na krožnik še pečenega krompirja in lep zrezek »Deset centov,« reče nato ostro in odločno, porine krožnik pred tujko. »Naslednji!«
Tujka obišče tako imenovani »dimeki-no«, kjer so vstopnice naiceneiše. po deset centov. Tujka se vsede na svoje mesto Mož, ki dodeljuje sedeže, pristopi nekoliko pozno in vpraša, če je moški, ki seči. poleg nje. njen znanec, mož ali prijatelj Moški ni storil nič sumljivega, še zganil se ni, kje neki, da bi bil tujko nagovoril. Vendar je moral takoj na drug sedež. Ker je bil kino precej zaseden in ker sta dva sedeža ob tujki ostala prazna, je nakazovalec sedežev imel kar dovolj opravka, da je preprečil, da se ni kako moško bitje vsedlo poleg nepoznane j ženske.	j
Ceneni hotel' v Ameriki so vsi le moški ali ženski. V New Yorku imate nekatere izključno moške in ženske ulice Znana peta avenija je na primer ženska Šesta pa je moška. S tem seveda ni rečeno, da po peti aveniji ne bi hodili moški in po i
šesti nobene ženske Toda značaj teh dveh ulic je tak Je mnogo restavracij, kjer jedo samo ženske, m je mnogo takih kjer so samo moški med seboj. Pred nekaterimi restavracijami je napis »Dame dobrodošle.« Toda prav tod boste le redko videli žensko v moški družbi. V marsikateri čajnici na Broadwayu vzbudi pojav moškega pravcato senzacijo. V čajnici kakega elegantnega hotela pa moški brez damskega spremstva sploh nima pristopa.
Pač pa lahko z avtom iščeš ženske družbe. Koder v New Yorku ulice niso preveč obljudene, se pelje avtomobilist tik ob pločniku in nagovori zdaj to. zdaj ono dekle »Ali se ne bi peljala nekaj časa skupaj?«
Delavci si pripovedujejo, da je dobil mlad tovariš dedščino izplačano. In kaj j<- storil? Kupil si je avto. Delavci se raz-govarjajo o tem, kako je dandanes pač res treba imeti avto, in zagotavljajo da je tisti avto, ki si ga je kupil srečni dedič, pač res vreden 600 dolarjev, kolikor je dal zanj Tujca zanima kakšno je razmerje med delavčevim premoženjem in avtom Zato vpraša, koliko je fant dedoval. Pa povedo tovariši- »600 dolarjev«.
Brez avta si ljubavnega življenja v Ameriki skoraj ne morete predstavljati. Ford je spravil na trg svoje zaprte avtomobile, enako so storili drugi izdelovalci avtomobilov, ker so pač zaprti vozovi naj bolj zaželeni.
Vprašnje zamorcev postaja prav zato resno, ker je v Ameriki že zelo mnogo zamorcev, ki jih ne moreta brez nadaljnjega spoznati za pripadnike črnega plemena. Ameriška gospodinja, ki ima majhno trgovinico, se bo takole začudila na-
sproti Evropejki: »Pravite, da v Evropi ni zamorcev in priseljencev? Za božjo voljo, odkod pa potem dobivate gospodinjske pomočnice?«
V Charlestonu je pred staro, rjavo trdnjavo veliko igrišče obkroženo od palm. Tu se smejo igrati samo beli otroci, noben zamorček. Toda bele ženske ne vidiš. same zamorke. Vsi beli otroci so zaupani zamorskim dojiljam.
Beli ženi ne pristoja, da se pokaže med zamorsko služinčadjo Bela žena, ki količkaj dš na svojo družabno veljavo, v južnih pokrajinah Zedinjenih držav je varuje svojega otroka. Ze za dva dolarja tedenske plače dobi mlado zamorko za varuško. Izučena zamorska kuharica prejme na teden po 6 dolarjev, mora pa znati nekaj več kakor v New Yorku. Zlasti mora znati pripravljati najrazličnejše obložene kruhke Za zajtrk mora skoraj sleherno jutro pripraviti najrazličnejše toplo pecivo. Perutnino je treba živo prinesti v kuhinjo Kuharica mora znati pripravljati najfinejše paštete in drobno pecivo. V južnih pokrajinah Zedinjenih držav je kuhinja boljša kakor v Parizu. v Ne\v Yorku pa slabša kakor v Berlinu — (v mirni dobi, seveda).
Obeduješ v ameriški restavraciji in pozabiš plačati. V Ameriki plačaš vedno pri blagajni, ki je tik pri izhodu kjer ie pač najbolj mogoče nadzorovati goste Ko si že zunaj in se hočeš odpeljati s podzemsko železnico, opaziš, da računa nisi poravnal Vrneš se in vprašaš blagai^-a zakaj te ni opozoril, ko si zapustil restavracijo. Odvrne: »Mislil sem. da ste svoj denar doma pozabili.« — »In če se ne bi bil vrnil?« — »Potem b1 nas prav t^ko veselilo, da ste bili naš gost.«	R1. S
Md, Gi ved:
usode •TVemčJje
Jean Heer, berlinski dopisnik »Journala de Geneve« je nedavno napisal za Svoj list naslednji zanimivi opis osebnosti Adolfa Hitlerja:
Ena izmed najpresenetljivejiih posledic političnega razvoja v Nemčiji je ta, da je Adolf Hitler, preprosti vojak iz prve svetovne vojne, post j vrhovni pove'jmk nemške vojaške sile Marsikdo je bit iznenaden, ko je čul, kdo fe prav ?a prav oče vseh načrtov za zmagovite operacije v sedanji vojni. Ves nemški tisk je kakor v er glas govoril o Hitlerjevem vojaškem geniju, dočim so v inozemstvu ragiašati sijajno organizacijo nemške vojske in njeno tehnično dovršenost ter temu dejstvu pripisovali velike nemške uspehe. Treba pa je omeniti še en razlog zanje m to je duh tovarištva, ki vlada v nemški vojski
Ta duh je značilen za vso voieško hierarhijo od najnižjega do najvišjega. V višjih vojaških krogih duh tovarištva tesno spaja vojake s politiki, saj j/ sam Hitler politični vodja in najvišji vojaški poveljnik. V njegovi osebi ie združeno vodstvo vojne, zunanje in notranje politike in vodja se bavi tako z diplomacijo, kakor s strategijo Njegovi podrejeni poslušajo samo njega, zato še nikoli ni prišlo do kakega spora med generali in politiki To je dejstvo. ki ga je treba podčrtati ker je dandanes skoro povsod silno redko.
Hitler prevzema nase odgovornost za vse važne odločitve. Vsako vojaško operacijo je proučil sam s svojimi sodelavci, ako že ni sam izdelal načrta zanjo Odnošaji, ki vežejo Hitlerja z njegovimi gene. alt, so često popolnoma zasebnega značaja Vodja pozna vse višje poveljnike osebno in v mnogih primerih jih je ravno or povzdignil do visokega položaja general b ah admirala. Maršal Goring je njegov osebni prijatelj. Često so te osebnosti povabljene h kance-larju na obed ali na čaj ter na iskren prijateljski pomenek Hitler tudi pozna rodbine svojih sodelavcev osebno ter poseča svoje generale, ne da bi jih poprej obvestil. Tako spozna značaj, vrline :n hibe oseb, ki jih ie poklical na najvišia mesta v vojski, mornarici in letalstvu Vodii m mogoče nikogar vsiliti, on se obdaja z osebami, ki mu njih značaj ugaja in bol; ko je njih značaj podoben njegovemu, b»!j jih ceni Njegovi sodelavci pravi io da te naravnost nemogoče delati z vodio človeku, ki ne razume takoj in neposredno, kaj hoče vodja izraziti s svojo znano miselno naglico.
Iz vojaških krogov se izve. da so bili celo med veliko ofenzivo na zapadu poveljniki klicani v generalni štab, kajti vodja se drži iste metode v politiki in v diplomaciji, da je namreč v neprestanih tesnih stikih z načelniki operacij Često se je zgodilo, da so se generali komaj vrnili s poseta pri vodji, pa je njihov generalni štub moral izpremeniti vse načrte v smislu, kakor je želel vodja, in običajno je zadoščalo samo par besed po telefonu, da je generalisimus izdal popolnoma nove ukaze in navodila, kajti vojaški položaj se je bil med tem že temeljito izpremenil Te bliskovite spremembe nikoli niso bile brez globokega smisla in generalf so bili sami često presenečeni nad uspehom, ki je sledil tem poveljem.
Hitler podrobno pozna vse orožje navadnega vojaka. Redno si da predva,sti nove modele strojnic, metalcev mir. tn topov; njegovo zanimanje pa velja v enaki men letalstvu in mornarici, kakoi kopni vojski Da navedemo samo en primer: strmoglavec Stuka, nemški bombwk, ki gt jt Junkerso va tovarna zgradila v Dessau je oo svojega postanka do danes doživel že kakih 2000 sprememb, dodatkov >n izpopolnitev Sko ro vse te spremembe so bile plod razgovo ra vodje s konstrukterji in z vojaškimi
strokovnjaki. Vodja namreč kaže ogromno smisla za vse kar jt novo in je vsak čas pripravljen v temelju sj>remeniti ukt ko ali tehniko svoje vojske Zdi se, da noče napraviti napake Napoleona, k. se m hotel zanimati za ful tonov modei parobroda. Mladi izumitelji, inženjerji ah uč*. n i ski. katerih načrti se zde stanm strokovnjakom fantastični in pretirani nahajajo v vodji naibolj vnetega pobornika On rm vliva noguma. ko se večkrat v osebnem stiku zanima za potek njihovega del h V tem pogledu je nedvomno zelo značilen doživljaj nadatjenega mladega inžerje; ja, ki mu dolguje Nemčija neko zelo važno iznajdbo. Omogočil jo fe sam Hitler, ki je postal pozoren na ndadega izumitelja gp hrabril in nodpiral v njegovem prizadevanju Nekoč <o mu izročil• poziv da hoče kantelar ta-boj govoriti 2 njim Mož /e kar v delavni obleki skočil na vlak. se pripeljat v Berlin ter imel v Wilhelmst, asse veliko križev in težav, preder. /e dopovedat v palači da je on izumitev dotične važne novosti in da prav njega kliče vodja na pomenek Poset-nik je bil namreč iztedne mlad človek v ponošeni oblek, in neko^ko zanemarjen, ker skoro šest tednev ni btl zapustil delavnice, v kateri /e delai na svojem izumu. Ne glede na te zunarjosti je b<l takoj sprejet pn fiihretjb in ostal z njim v pomen-ku dlje nego marsikak odličn.k
Hitler da mnogo r,a neposredne stike s preprostim vojalom. lanski božič je prebil med njimi v Sie0'iedovi črti često se sam povabi k temu a/> 01 emu polku nenapovedan V njegovi prisotnosti se lahko pijejo krepke pijače, dasi je sam popom abstinent, lahko se je meso. dasi te sam vegetarijanec, le kaditi ne sme nihče v njegov, dnžbi Tega ne prenese in to je skoro ed>n.i omejitev, ki jo zahteva od svoje okolice.
Londonske
zabave
Ni".....
Stari marlai Francije
Francoska javnost, ki je sprva z globokim nerazumevanjem sprejela vlado in režim maršala Petaina ter s pikro ironijo omalovaževala njegovo gesto, s katero se je
postavil na čelo države, začenja polagoma spoznavati neprecenljivo zaslugo, ki io je stari vojak izkazal svoji domovini v temnih dneh popolnega razkola in strahovitega poraza. Zdaj priznavajo tudi njegovi nasprotniki, da je rešil enotnost države, ki je bila v omh časih močno ogrožena. V iz-vestnih krogih je vladalo prepričanje, da bi bil moral maršal prenesti svojo vlado v neverno Afriko in od t um poskusiti vse p<r trebno za nadaljevanje vojne To je bita zelo preprosta misel, ožariena z videzom junaškega podviga, ki je močno privlnč:'a duhove. razburjene m vržene s tira ob Cgron ni narodni nesreči Maršal Petain pa je znal piavilno in trezno preceniti poio žaj m je spoznal, da bi toka odločitev le še p i • ečala m razširila strahoto poraza.
Nedostatek zadostnih oboroženih čet ter induAi: i je, ki bi vojaški sili v Afriki dooav-Ijala dovolj potrebnih sredstev, sta bila glavna razloga zoper nadaljevanje vojne na afriških tleh Maršal Petain je v takih okoliščinah spoznal, da bi povzroč'J popoln moralni m pobVčni tazkroj domovine, ako bi se udal prvemu nagibu V prestolnici bi se bila gotovo sestavili diuga vlada kakor pa so stvari stale takrat se je bilo bati, da bo takih vlad še več. Marša je mislil v prvi vrsti na to da reši francosko čast, kajti bil je prepričan, da se narod, ki je izgubil čast, ne more več dvign ti Za ceno težkih pogojev premirje je rešil francosko brodovje, ter je s ten■ storil skoro več, kakor se je dalo storiti v prvih trenutkih po strašnem polomu.
Francoski narod je imel v danem trenutku edino maršala Petaina, ki je užival neomejeno zaupanje, mat šal pa je v težavah pokazal izredno moškost da je pievzei vso velikansko odgovornost za usodo h ranči je ter je s to svojo odločnostjo rešil več kakor bi se komu drugemu posrečilo rešiti v daleko ugodnejših razmerah Vgted in splošno spoštovanje je temelj, na katerem stoji njegova vlada, maršalova osebnost je osnova, ki predstavlja danes Francijo.
Usodna napaka tretje republike je bila med drugimi tudi ta. da m dala narodu nikoli moža, ki bi ga ljudstvo lahko spoštovalo in ljubilo Saj nihče ni pnšel do oblasti po drugačnem potu, kakor po zakulisnih spletkah ter po nečednem mešeiarstvu, ki je postalo glavna politična umetnost francoskih strank Vladalo je splošno prepričanje, da francoske prilike ne dovoljujejo poštenim in vrlim možem, da bi se povzpeli do odločilnih položajev. Z malimi izjemami se je moral vsakdo lotiti spletkarjenja, ako je hotel imeti količkaj izgledov, da pride do oblasti.
Maršal Petain ima pred vnemi drugimi osebami to prednost, du v ničemer ni odgovoren za vse hibe, ki so privedle do poloma. Res je sodeloval v vladi Doumer-guea, ki je imel dobre namene, pa jih ni mogel uresničiti, ker se ni znal otresti usodnega vpliva poklicnih politikantov. Maršal se je umaknil po neuspelem poskusu, dal pa se je takoj na razpolago vladi, ko je bilo treba poprarviti napake, storjene v politiki nasproti Španiji. Položaja tudi tam ni mogel zbolišeti. ker se prilike v Parizu niso v ničemer spremenile. Tako je vse dozorevalo do dneva, ko .ve je pokazalo, da ga med Francozi ni moža, ki bi se mu lahko zaupala usoda države. Edini mož čistih rok je bil maršal, ki ima poleg vsega tudi ta dar, da nikoli ne govori nepotrebnih besed in da njegove besede enako močno vplivajo na čustvo in na pamet najširših ljudskih slojev.
Nepoplačljivo
Terai, vprašan od kralja, kakšne se mu zdijo dvorne slavnostj v Versaillesu, je brez strahu odgovoril: »Ah, sire, nepoplačljive!«
eusmiljena vojna ki poganja Londončane ponoči pod zemljo, je napravila njihove zabave bolj preproste, mnogo manj raznovrstne in pred vsem tudi dražje. Božični večer bodo morali letos praznovati doma namesto v kakšni kavarni ali s kakšno hrupno »partijo«, kakor so bili prej navajeni. Celo na Silvestrovo bodo morali z vso pozornostjo opazovati nebo.
V Londonu pa je navzlic vsemu še vedno mogoče privoščiti si kakšen vesel večer. Do poznih nočnih ur lahko plešeš v plesni dvorani kakšnega hotela, kjer plačaš poleg ostalega zapitka še pet šilingov, če hočeš ostanek noči prebiti na licu mesta v zložljivi postelji.
Tudi drugače se Je program londonskih zabav omejil. Vendar pa se vrši vsak dan lepo število klasičnih koncertov, a v gledaliških programih, v listih najdemo neki angleško-poljski balet in neki varietš. ki daje svoje predstave brez odmorov. Kinematografi se otvarjajo ob desetih pred-poldne in se zapirajo ob devetih zvečer, zadnje predstave v gledališčih pa se začenjajo ob poltreh popoldne.
Da prekinjajo kinematografske predsta-j ve tu pa tam letalski napadi, je umevno samo po sebi. Poročevalec agencije Unted Press poroča, da ie vsako predstavo, ki se je ie udeležil v zadnjih dveh mesecih, vsaj enkrat usta.vila vzbuna. Nikoli pa ni videl da bi ljudje vstali s svojih sedežev in odhiteli v zak^nišča. Večerne predstave v kinematografih niso dobro obiskane, kajti ljudje silijo tedaj čim prej domov. Doma so se ljudje polagoma navadili zabavati se po starih načinih, s kartami in družabnimi igrami. Med knjigami, ki jih Londončani najbolj berejo, so Monksova »Squadrons up«, ki opisuje boje angleških letal z nemškimi letali v Flandriji, dalje To!ischusovo »Hoteli so vojno«, »Nasilstvo ni d N'zo-zemsko<\ ki jo je napisal van Kleffens, in Mauroisova -Francoska bitka«. Priljubljene so tudi detektivske zgodbe.
Tradicionalna božična pojedina s purani bo letos draga in si jo bodo privoščile le redke druž'ne. Za raco pa bo v vsakem primeru še dovolj denarja, in dovolj bo tudi oranž, banan ter orehov za božično mizo.
Trgovine se na vso moč pripravljajo za božične praznike. Računajo z velikim obratom, čeprav bo seveda zaostaja! za drugimi leti. V trgovinah z igračami ima vojaški element vodilno vlogo. Od navadnega topničarja protiletalske obrambe do popolne balonske zapore je dobiti za otroke vse. Darila za odrasle bodo bolj praktičnega značaja, kakor je sklepati iz izložb. Tako je med drugim dobiti »sirensko obleko«. športni površnik na zadrgo, v katerega lahko v trenutku zlezeš. ko se oglasijo svarilne sirene.
Laerimae C h r i s t i
V veseli družbi so vprašali Heineja. kako pride vrsta vina. ki so ga ravno pili, do imena: 5Laerimae Christi« (Kristove solze). ^Kristus joče, ako pijejo bogati judje takšno vino!« je odgovoril židovski pesnik.
Kajn
Slavni glasbenik Abel se je neki večer sprehajal po parku, kjer so ravno nad vse slabo igrali neko njegovo simfonijo. Razburjen zaradi slabega izvajanja je pričel skladatelj glasno psovati, posebno dirigenta. Nekdo, ki je to slišal, vpraša: »AH veste, kako se dirigent imenuje?« »Kajn mu je ime!« vpije Abel. »Ali ne .slišite, kako me mori?«

s sodobnimi TUNGSRAM KRTPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
TUNGSRAM
^ ttrmtcn s
Spomini na Igralca Verovška
M
Bele J, ko se približuje Božič, imam v mislih prvi Božič v svetovni vojni, ko sem kot vojak v Gorici izvedel, da ni več — Antona Verovška. Umrl je na nedeljo zjutraj 20 decembra 1914, star šele 48 let. Lani o Božiču je minilo 25 let od takrat. Kolikor vem, je šla ta obletnica ne-ep.*žena mimo nas.
Kaj je bil in kaj je pomenil za slovensko gledališče, so pisali časopisi ob njegovi smrti. Moj namen je opisati osebne stike z njim, ki se mi (vrstijo) v spominu kot kratke bežne slike.
L. 1892, v prvi sezoni, kl je začela v novem deželnem gledal šču v Ljubljani (današnja opera), sem se kot desetleten deček nenadoma znašel na deskah. Poslala je pome moja pokojna sestra, ki je bila članica gledališča. Na hodniku pred odrom Je že čakalo več otrok na nastop. Jaz sem moral baje »vskočiti«. Navodila sem dobi! že kar na hodn ku. Otroci — sedem po številu, med njimi dvoje ali troje deklic — smo se po velikosti držrli drug drugega za suknjiče. Oder je predstavljal ograjen prostor pred kovačnico.
Prihiteli smo na oder in najprej pozdravili prvega kovača: sdober večer, boter!« Bil je pokojni Borštnik. Ljubeznjivo se nam je smehljal ter dejal: »O, to ste pa res pridni otroci!« Nato smo se z is.im pozdravom obrnili k drugemu kovačo. Ta se je pa zadri na nas: »Dajte mi mir!« Bil je Verovšek in to je bilo moje prvo srečanje z njim. Vsega drugega, kar se je še godilo, več ne vem. Vendar mi je ostalo v spominu dosti trkratnh igralcev. Predvajali so ljubko igro »Naša kri«, (ne F.nž-garjevo).
Ker sem čil torei že zavohal šminke, naftalin in plin, me je vleklo spet in spet v gledališče. Drugič sem bi' za kulisami, ko je bila prvič vprizorjena Weberjeva opera »Čarostrelec« v slovenskem g^allšču. Verovšek je igral »Samiela«. Vid m ga. kako prihaja iz garderobe v prvem nadstropju, kjer je sedaj soba ravnatelja opere. Hoteč me prestrašiti, zarenči nad menoj. Kot »Samiel« je bil imnozpntpn. vendar se ga nisem ustrašil, kajti slutil sem. da ie \ tem človeku kaj malo mef slofel: kega. Njegova prirojena dobrodušnost je izbila takoj na dan, ko se mi je začel smejati.
L. 1900 me je moj profesor na Glasbeni matici, tedanji lntendant s^venskega gledališča v Ljubljani Matej Hu'->ad. angažiral za zbor ln male vloge. Tako sem prišel v neposredno bližino Verovška. Pri pre-mljeri Anzengruberjeve lju 'ske igre »Četrta božja zapoved« me je Verovšek vprašal za mišljenje o svoji maski, za kar sem se čutil, čeprav malo v zadregi, zelo počaščenega.
Pred svojimi nastopi je bil Verovšek včasih malo nemiren, hodil je za odrom sem in tja, vendar, kadar je bila vloga posebno prikladna zanj, tega nem ra nisem opazil. Takrat se ie celo rad šalil, ker je bil gotov uspeha. Nekoč, bilo je pri Ro-kovnjačih«, me nenadno vpraša: »Kaj pravite, ali bo ap^vz, ko pridem na oder?« Moj odgovor ni mogel biti negativen, kajti sprejeli so ga vedno s p'oskanjem. Njegov pojav kot Blaž Mozol. obleka, za širokim klobukom šopek lz roženkravta in nageljnov, njegovo Igranje, njegova priljubljenost, vse to je delovalo bolj od vsake naročene manifestacije. Danes p-> 40 letih se še vedno rad spominjam teh večerov, polnih idealnega narodnega navdušenja. Tudi vse poznejše Govekarieve dramatizacije in ljudske igre so bile pisane prav za Verovška.
Verovšek je bil velik Sa'j'vec rad je bil dobre volje in znal se je smejat' Tmel j" navado da ie, če je prihajal. za"el že od daleč kaj pripovedovati, ali p i i sr d ne povesti. Včasih nisem razumel o čem pri-povedu-e. poslušal sem ga pa le. Seveda je pri tem marsikoga, če ni bil dovo'i -p e-zen _ potegnil. Pa smo se smejali! Ce je bil pa slabe volje, se je rad rar^-ril, malo rentačil, vendar brez hudih pes1 d c.
V	Igralski loži ga nikoli nisem vid 1 p~č pa je bil njegov stalni prostor — če je predstavo gledal — na dijaškem stojišču levo zadaj pod ložami. Tam je stal s r>rp-križanimi rokami, kakor je tudi na el:k h Rad je nosil — po takratnem običa:u — salonsko suknjo ali žaket in š rok črn klobuk. Imel je navado, da je na poseben način stegnil roko in si pogiadil laee, včasih tudi z obema rokama.
V	letih pred svetovno vojno, ko j" H'n-ko Nučič prirejal turneje skoro z vsem ansamblom slovenskega gledališča, ie prišel leta 1911 tudi Verovšek na enodnevno gostovanje v Gorico. Tisti večer smo igrali Kristanovo dramo »Samosvoj«, ki je bila, lahko trdim, tudi pisana za Verovška.
21vo ga vidim, kako se po prihodu v Gorico zadovoljen in nasmejan sprehaja po terasi hotela »pri zlatem Jelenu«, kjer smo stanovali.
Dobro se soomlnjam tud! njegove 2^-iet-nice leta 1912 Igral Je v ta namen Orosla-va Bučka v veseloigri »Pri belem konjičku«.
Mnogo njegovih vlog sem tudi sam igral. Vsake sem se lotil z velikim spoštovanjem, ker sem se zavedal, da je isto vlogo igral nekoč Verovšek.
Z veliko ljubeznijo hranim že skoro 30 let nekaj njegovih gramofonskih plošč. Tako mi je mogoče, da še danes slišim Verovška, kako modruje kot Blaž Mozol s Francetom (našim Danilom) o temi: »Kako si more mislit* svet' raj brez vina. ali pa vsaj brez ta grankega!« In na drugi plošči: kako se Boštjan Jež v Govekar'ev;h »Legijo-oarjih« radi svoje žene Barbke, (gospa Av- ,
gusta Danilova), kl mu nI dala Strukljev jesti, odpravi tja na Laško.
Zadnjič sem ga videl leta 1913 v Krn ljevlcl Bil sem na počitnicah v Bakru, pa sem se pripeljal v Kraljevico na obisk k Juliju Betettu, ki je pred svetovno vo.no rad prihajal tja z Dunaja Ko se je parnik bližal Kraljeviči, sem nenadoma zog elal na obali — Verovška; vendar v prvih tre-notkih nisem bil gotov, ali je on. ali ni. Bil je ves spremnjen. Stopim na obalo ln res Verovšek me je tudi zagledal ter mi prišel naproti. Njegove prve besede so bile: »AH me vidiš, kakšen sem? Bolan sem!« Takoj sem se znašel in ga prepričeval, da Je takšen, kakor zmerom. »Ne. ne.« mi je ugovarjal, »res sem bolan « Vendar se je, čeprav bolan še vedno rad šalil. Po pot: je nagovarjal neke domače dečke v svoji »madžarščni«.
Ko sva š'a z Betettom na kopanje, naju je spremljal tudi Verovšek. Bil Je dobre volje ln nam je pripovedoval dovtipe. Tudi Jaz sem nekaj šaljivega povedal ln to mu je tako ugajalo, da je rekel: »Tole pošljem pa takoj v Ljubljano« ln si Je res zapisal. Med potjo nas je pri hotelu »Zagreb« zapustil in krenil na ievo po takrat še mladem gozdičku. Kašljal je. V šali sem ga
\-prašal če gre igrat' »starega Cmeta« (Mlinar in njegova hči). Bil je skoro malo užaljen. Dejal mi je: »Ti hudič, se boš zmene norca delal r! Bilo mi je neprijetno in žal Ko smo d uglč napravili isto pot ln se je spet od nas pos'ovil, je pa že sam rekel, da gre »Crneta igrat'.«
Nekoč smo napravili izlet v Crikvenlco. Mod vožnjo nam je Verovšek govoril o svoji bolezni in povedal da se je prehladi!, ko je igral Falstaffa v Shakespearjevlh »Veselih ženah vvindsorskih«. Govoril je o tem. Kako je Igralec Izpostavljen prehla-jenju, ko se mora po končani predstavi hitro preobleči ln še vroč in poten zapustiti gledališče, kajti vratar žekomaj čaka, da zapre.
Bližal se Je konec počitnic ln moral sem nazaj v Zagreb, kjer sem bil tedaj angažiran pa sem se šel pos'ovlt tudi v Kraljevico. Pri slovesu z Verovškom sem imel pred očmi najino prvo srečanje v življenju .....
.....2e se Je naš parnik obrača] za
»vilo Nlrvano« (sedanji dom Franje Tavčarjeve) v Bakarski zaliv.....a z Verovškom sva si še vedno mahala .... mahala . , . . in nisem ga videl nikoli več...
Pavel Rasberger
- miiiiittiiimmiuf ■
I Z , rak, svetloba, nekoliko, toplote, voda, rastlinska ln živalska hrana ter tla, to je Sest č.mteljev, ki zavtsi od njih človeško blv\-
-nje na zemlji. Nobeden Izmed njih
ne sme manjkati
Tudi naš človek okoli Triglava je ob izbiri stalnega bival šča povprašal zlas.i po treh stvareh. Prvič, da bodo tla dovolj rodovitna ln da mu bodo nHve, glavni element. ki si na njem prideluje hrano. kolikor mogoče blizu. Drugič, da mu bo prebivanje č'm topleje, ln tretjič, da bo bivališče dovolj prisojno. S teh vidikov so prišle v poštev zgolj naniže lež:če proge zemlj'šč ob glavnih triglavskih rekah, ob obeh Savah na eni, a ob Soči na drugi strani velikega razvodja. A tudi po t h dolinah se je človek ustanovil z">pet samo tam kod°r so bili nekdanji l"dniki dolinske strani strrro izpodrezaii ln izgrebli široke, prisojne kotanje.
Bohinjska Soteska
Kar se tče sončne lege. je triglavskemu človeku d loma zadosti, da ima sonca le v dobi vegetacije to je spomlad', po'eti ;n v jeseni Cerkev v Soči je n. pr. brez sonca od vseh svot'h do Svečn'ce. a na B^h:nj-ski Beli so poz rni na soncu najvišje hiše le okoli štiri ure na dan. Temu nas^oti "e soteska Save Pohinike od Obrn (d e kmetiji) do Nošenja tud! spomladi in v ie«<"ni toliko osojna, da je še danes prav slabo naseljena.
Od skrajnih nor^enjsklh nMv se razprostirajo po njenem dnu do Mokrega lo^a sami rovti z desetimi seniki. Se dalje pr~tl Bledu pa je dno t*ko tesno ln osojno da d-v'e prrs'ora le prometu ln lesni indust i-il. FtTa.	opuščena tovorna pot »V
št^nsr^h« je b'la izsekana skozi stene visoko nad pri^omlm lovim bregom zlasti zaradi tega. da io je sonee držalo poz:ml čim d^e prehodno Sedania esta kakor že'e?Tica držita po dolinskem dnu in prečkata reko vs^ka no dvakrat. V s^edi Soteske ^toji najpamotne-'§3. prP'aia flovnsk:h železnic. s°.1 so gamsi vsakdanji cofe njene okolice. Lesna Industrija re Izživlja ni vel ki vodni ža?i ln treh žičnih napravah, po katerih smi^ča^o zlesM nozimi Ifoie z visokih skalnih robov Jelovice, oziroma Pokljuke.
RoMni, Blerl, T) o v i e in Trenta: 15.000 ljudi na 660 k v a d r. km
Soteska l"či naseljeno dvoinato kopanio Bohinja in kraljevega B^da. ki sp ?iri m°d obema Savama in v vznožju Pokliuke in Me?ak1e. Jesenl5kesra. dela Gorpni°ke Done k Triglavu ne moremo računati, ker iu ostro drži vsaksebi razcapana Mežakla. Zadaj ležeča gornja Radovina je zo^et redko naseljena, dela pa dru?o dorn°ko zvezo B'eda do Mojstrane ln Dovjesra, d ••oh vasi, ki čepita pred vhodom v triglavska Vra^a. a gospodarita tudi delu južnega pobočia Karavank.
Izliv Zadnjice v Sočo in us+ie Triglavske Bistrice v Savo sta si narazen skoraj za 20 km zračne razdalje, a na vs-m tem pro~tom ne na-°deš niti ene kme*k® h"'še. SeV ob šumni Soči se tenk^tn vasi Trenta in S~ča v trdem bolu s prirodo.
Ljudje. ki se t^u^ro tod v vsakd^nl^m delu nred-tavl^ajo po svodih t^esmh in dn-ševnih svoistvih poseben rod. Tria^av^ki človek je po naštetih šti-ih dflib tri^av-sk°ga znožja razpostavil okoli 2~00 hiš v 13 boli ali mani stmjemh va°^h in 105 vaških delih. Sam^s+ojne kmetije so na prav redke, največ jih je ob Soči, v divji Trenti. raztresene v n?.dmorsk'h v!?inoh 600 do 1100 m po štirih dolinah na tri ure hoda.
Lludstva vsesra skupal no teh vaceh ni več ko 15 000 duš. Ta pe.5čiea nnm postane še celo ma;'hna. če pomi^rmo. da. merMo n-'eni prostori, ki se po nrh nlbUp, ceVh 680 kv km. Med 25 okraji Slovenije jih je le devet, kl so tolikšni, orisoma večit ko ta prostor. Po njih živi tn dp'a po 32 tisoč (okrai Dravograd) do 140 000 (ljubljanska oblica 7 mes+om vre^) po triglavskih PT>r~k1b M^h pa orospodarl in dela koma*	M"d1 kolikor jih šte^e mestna
Občilo rr»'-i-l<a
Po *t'rih rfoM-ah 1e«Jo njive t»-avn'k'. po^n In vasi <r>rio drugo po^or dni"-^ v n^h^vem okviru pa se dvlca t^k-^ m"1" rarčlen^^n, visok gorski svet. da sp *rf} skupal na ogromne prostore, ki jih ni mogoče deVti Tn ti prostori so vsi brez skalno na*-ei'enega človeka tako na Široko kakor nikjer dmerod med Slovenci.
Doktor niso bPe rizpostavPene turis^ov-ske postojanke, rfz^n nekaterih lovk!h hiS, p^an*avslrih a+nnov ln gornlšklh ko'1h Se nedavno ni bilo s^edu človeškega bivanja. Tam je razprostrta debela pl^nSar-stva, gozdarstva in lova ter se v njej ro-
ka človekova komaj opazi. Se nedavno si mogel tod hoditi po ves dan, ne da bi srečal živo dušo.
Trigl&vsko svetišče
Pašne ln gozdne planjave, zgnetene v eno samo visoko ln široko gorsko gmoto, vladajo za Bohinjem in Bledom. Tam da-
(<Ht»rf'
lje na severu, med Mojstrano ln Trento, pa:
Triglava blišče se vrhovi!
Razpletene so na strme, težko dostopne grebene siv.h, opoklih hribin, na njihovem levem krilu pa štrli v nebo veličastna piramida Triglava.
Liki triglavskih vrhov so tako mnogovrstni, a ploskve planot v njihovem ospredju tako pisane, da bi zastala vsaka roka. kl bi jih hotela podrobno in dostojno opisati Da jih doumemo vsaj približno, zamenja jmo jih v duševni predstavi z liki in pl i'k. ami enostavnejših oblik, spremenimo trup gorovja v Idealno obliko, kl se b~ resnici najbolj približala. Ves ta gorski svet se nam zardi kakor streha ogromnega svetišča, streha, kl je na severu najvišja, a nagnjena proti jugu. Severnozahod-nega vogala svetišča pa se tišči visok gotski sU^p Najvišjega med visokimi, podprt z nekoliko nižjim, vendar prav tako daleč vidnim stebrovjem strogo gotskega s'oga.
Vi ina strehe ln ogromne mere svetišča ti bodo stopile pred oči posebno živo, če se zamisliš v bivališče triglavskega ljudstva. Te vasi so v primeri s Triglavom kakor piifikavi narod p.avljčne dežele Lili ruta narod, ki mrgoli in gom~zi okoli orj-ka Gul lverja. Sam vrh Trierlava stoji nad njimi tako visoko in od nj'h tako daleč — vrhu tega je prav malokje priUka, da bi ga opazovali neovirano iz srede vasi — da so bile te razdalje nekda-; naravnost neskončne. Saj ti je tr^ba še danes, ko so razpelj-ne do njega številne udobne po*! najmanj š"st, a največ dvanajst ur trde hoje, da prideš na njegovo visoko teme.
K r a 1 jest vo Zlatorogovo
Dolgo vrsto sto'etij srednjega veka je bilo ljudstvo maloštevilno ter ni ime'o po travnih planotah še nikakšnih gospodarskih opravkov. Kar se t:če samih golih, skalnih vrhov, je pa treba najrlasiti to'e. Naši predniki romantičnih čustev, ki bi jih vlek'a na vrh gora, nso ncznall. p"č pa se jih je doimPa nj:hova p-'šfcbna stran ki ne nudi nobenih neposrednih gospodarskih koristi.
PrirOvia. kl se v doMni smpie fedi tam zgoraj v odvratni mo*čečnesti. Do višjega po?ndv?nja gorske orirode ter n'en"h 7.\-ko^ov in si! se ljudstvo ni mrg*o povzpstl, zato je žive1 o n^l^g nnh v otroško naivnem, hre kritičnem razmerju k.ak-^ n-ček ob kolenih vel kana. V tej skrivnosti polni temi se je lotilo naš;h prednikov občutje maoričnega strahu. Posl .d ca, ne pa vr*rok kakor misli E. Reclus. pa je bila, da je da.l Č'ovek vsem po avem in ce'o svo:tm strastem ob ike nadprirodn^ga. Car nedosežnost! gorskih velikanov se je v du-hoT.niem življenju spremenil v kraljestvo nadnaravnih b;tij. demonov, dobrih in zMh, sfonnieval se je torej kar v nedot~kljivcst vsoke gorske prirode. J. Kugy piše: »Cez ves gorski svet, ki ga pri^o-^a č'0- eku vedno ln povsnd zastira'a. je legala temačnost nezna^e^a in sk i,r-os^nega, kl ie dala povoda tollkeremu strahu in praznoverju.«
Temačnost, kl je vladala prvotno Se za robmi gorskih planot, se je umlka'a navzgor sporedno, kakor so prod rale gospodarske potrebe človeka, končno se je skrčila skoraj samo na trl^lav^k' vrh rejšl podatki o vražah v zvezi z njim, zapisani pri Valvasorju, nam kaže o, kako gosta je bila mreža praznoverja, ki je bilo vanjo zapleteno jn\-no mnenje 17. stoletja s samim p'sateljem vred. Da. v prvi polovici preteklega sto'e^ja so šteli Bohinjci vsak dvig v triglavske 'Išine za bogokletno skufianle ali predr no posedanje v domeno duhov. Nesrečni divji lovec
lz Trente ld Je po pripovedki prestopil I meje kraljestva Zlatoiogovega, spada med prve žrtve člo eške predrznosti. Zadnji ki je po mnenju tedmjegra Bohinja okus 1 ke-
lih slič.nega mašče-. a-.ja, je bil Tone j Ko: o-šcc s Koprivnika, ko ga je 6. junija 1822 vrh Triglava ubila strela.
Sedež boga Triglava
Do konca 18. stoletja je bil kult naSe gore zgolj stvar preprostega triglavskega l judstva Veda i pa 'e doLi a c:ore:ij~ka stran visoke izobražence, kakor 2ioisa. Linharta ln Vudnika, ki so si izbrali Triglav za predmet nadaljnjega raziskovanja ln razmišljanja.
Vse dotlej se je naše Ime pisalo v dija-lektlčni obliki Terglou ali Terglau z naglasom na drugem zlogu, šele či n« Zoisovega krožka so spoznali, da ga je treba po pravilih etimološkega pravop sa pisati za Triglav, zopet z naglasom na drugem zlogu. A prav to jih Je speljalo naprej v nepričakovano smer, ki jim je bila silne dobro došla.
Pri Valvasorju so nagli poročilo o bogu Triglavu, ki da so ga častili severni Slovani v danes nemlkem mestu Stetinu. Iz enakosti imen, tamkaj boga, pri nas pa gore, in iz razlage imena Bohinj, ces ^ui . tu nekdaj častili »velikega bo^a Je rodila v njihovih glavah domneva 1:1 Je ni mogoče dokazati, a jo drži marsikateri Slovenec Se danes za sveto resnico: da so si stari Slovenci, ko so bili Se pogani, predstavljali na naši gori sedež boga Triglava ln da je od tega dobila tudi gora svoje dično ime.
Ta veličastna gloriola. ki je z^atila »sne-žnikov kranjskih sivga poglavarja«, je sicer že obledela ln tudi po zlatem zakladu Bogatina si ne dela nihče več skomin. Ali našim narodnim preporodlteljem ter pesnikom in pisateljem je vendarle treba šteti v nesmrtno zaslugo, da je ta zak'ad danes razdrobljen po vsem Slovenskem. S'e-herni izmed nas hrani v svoji duši po njegov drobec ter ga po svoje neguje in goji•
Duhovni kult Triglava se Je naposled razživel Se v njegovo tvarno n°g^v~n"'e. Leto za letom raste Število tistih, kl delajo, da postaja njegov vrh naša narodna božja pot. Car nedotakljivosti se ne drži več niti njegovih prepadnlh sten. Naši mladci so jih vse preplezali. Vendar teh drznih ple~alcev ne gre devatl v l^to vrsto z divjim lovcem, k| se je prlp'ari.1 potuhnjeno tam iz Trente, da bi ugonobil Zlato-roga ln se polastil od njega čuvanlh zakladov. S'eti jih moramo k bodri družini Zlatorogovi ki še danes bdi ob triglavskih zakladih ln jih straži. Dr. Jože Rus
Ob luščenju bučnic
- ničkah, kjer leži otrok, tudi na-
; moči koščice, Trezika!« je zapovedovala Košenjakovca služ-I kinji. »Prvi začenjamo v vasi . ' z luščenjem. pa se bo natepla c hram po vsej priliki vsa vas. In obrni se malo! — V tvojih letih mora biti žensk i okreira ko maček.«
Trezika je dvignila vekajočega otroka ter ga p<\ožila na posteljo, kjer ga je za-gradila ut.rog in okrog s podglavn;ki, da bi ne padel na tla. Položila pa je kraj njega tudi cunje, ki jih je potegnila iz n čk.	duh po človeški vodi jo je
rezal v nos. Prvi h'p je hotela cunje kje zunaj prezračiti, a godrnjavi glas gospodinje jo je opomnil, da je v hramu polno važnejšega dela. Obrisala je ničke s predpasnikom, nato pa je streha vanje buč-nice, ki so se suš'le na peči. Dvoje ničke so jih bile že polne. Porinila jih je bila pod posteljo. Ko je pometla s peči po-sleinjo koščieo, je šla s krnico po vodo. Poškropila je z njo koščice. jih pomešala z rokami, ko so se ji pa zdele dovolj vla?ne, ie potisnila posodo pod klop ob peči in odila ven.
Toliko dela je imela ta dan, kakor da bi se pripravljali na gostijo. Z gospodinjo sta pekli kvasenice, in ker ni bilo doma ne gospodarja ne hlapca, je morala hoditi še po pijačo v vrh. Jaboičnico so imeli s:eer doma, a za povečerko je treba dati luščarjem tudi krožico vina, že zato, ker luščijo prvi. Iz šopjaka je prinesla v hišo gostuvanjske mize, jih postavila ob stenah, namestila ob njih dolge klopi; svete podobe, ki so visele na nekaj krajih n žje, pa je snela s sten. Po nerodnosti bi lahko vrgel kak fantin Devico Marijo na tla, ali bi pa polomil steklo na Srcu Jezusovem.
Otrok se je ves dan drl. Odkar (?a je bila vzela iz ničk, se ni pomiril. Kakor da bi mu ležanje v postelji ne prijalo. Očividno s>e mu je tožilo po u^pavaječem i
guganju, ki si ga je lahko privoščil ▼
ničkah. VzLc povoju, s katerim so mu zvezali roke in noge, se je toliko premikal, da so se ničke zibale in to je imel
po vsej pril.ki rad. V postelji pa mu še tako močni zamahi z nogami niso mogli pričarati užitka guganja. Ko se je drl ie nekoliko preveč, je prišla v sobo gospo-d.nja. Foiskala je med mokrimi cunjami oglodan cucelj, ga oslinila ter ga potisnila otroku v usta. Vedela je, da je moker in bi ga bilo treba previti, a tako malo ča.^a ji je zmerom ostajalo za deco. Sicer pa je bila mnenja, da otroku ne Škoduje, če živi v vLagi. Tudi n lado drevje je lepše uspevali če mu J® g. spo-dar zalival in gnojiL Več jih j» že shodilo v n.ienem hramu, ki so bili deležni prav takšne nege kakor ta. »Cim bolj otroka carkljaš, ga snaž š in umivaš, tem prej ti bo umrl,« je povedala včasih ženski, ki se je obrnila nanjo zavoljo kakšnega nasveta. »Takle pamž ti raste ko glista. Poglej kakšno viničarko. Zjutraj gre na delo, zvečer se vrne. Otrok je ves dan v gnoju in vodi, pa ti izcimi ko žaba, prej ko nas eden.«
Ko se je vrnil gospodar s hlapcem in drvarji iz gozdov, so povečerjali. Delavci pa ta dan niso odšli po večerji domov, kakor druge dni. Obsedeli so za mizo in Trezika je nasula pred nje kup bučnic. Lotili so se jih. Bile so prožne. Lupinje se jim je primerno ovlažilo, a tudi jedrca so jim postala voljna. Niso se trla. marveč so se upogibala. da so nohti lahko omeznili z njih lupino.
Ko se je mrak zgostil v noč. so začeli prihajati v hram luščarji. Po dva in po trije so prifinili starejši ljudje. Smehljaje so pozdravljali gospodinjo, in kakšna ženska je stopila k postelji, kjer je prezal mali kričač. Poščegetala ga je pod vratom in zadrdrala: »Duc-buc-buc-buc!«
Otroci so se ustavljali v prikietu. Režali so se, suvali in ščinali, in zdaj pa zdaj se je kak šolar iznebil klobuka. Potegnili so mu ga z glave ter mu ga skrili.
Dekleta so prihajala v sobo posamič, skrivnostno in z velikimi očmi.
Fantje so se vsuli v hram naenkrat. Prezirljivo so jih gledala dekleta. Bili so domači. Niso bili bogve kako možati, pa so se jih domača dekleta otepala. Negotovo so obstali za kakšno m nuto pri vratih, od koder so opazovali luščarje, nato so se pa spravili za mizo. Nekateri so se zrinili med dekleta, tisti, ki so bili plaš-ljivi pa so se vsedli skupaj.
Za mizo pri peči so sedeli starejši možje, povečini gospodarji. Koženjak je bil med njimi. Govorili so o gospodarstvu, o volitvah in o slabi letini, pa tudi o tem, kako gre kmetu iz leta v lelo slabše. Ko pa je prišel v sobo s skupino fantov Lep-šečjak, godec, ki igra harmoniko, je ekrog miz pritajeno završalo. Dekleta so se suvala s komolci ter kazala nanj z vzgibi glave. Nasmehnili so se tudi re^ni gospodarji. »Se pravi, da bo nocoj tu sila,« je zinil proti Košenjaku sosed. »Koder se prikaže tale,« pokazal je Lepšečjaka, »tam delaio janke veter.«
»Ničesar ne vem.« se je Izmotaval Ko-šenjak. »To je Julikina stvar.«
Cez čas so bile zasedene vse mize. Koščice so se lomile prasketaje, lupinje je padalo na tla šumotaje, na mizah pu so se nabirali kupi jedrc. Trezika j:h .^e od časa do časa pobrala ter stresla na peč. Ničke so se polagoma praznile, in ko je vzela prvo krnico iz zadnjih, so zapeli pred hramom Hvaletinci. V sobi je nastalo čudno vzdušje. Dekleta so se razvnela, ostali luščarji pa niso kazali za Hvale' >nce bogs;gavedi kasne naklor-.e-nosti. Dolevka jabolčnice, ki je potovala za mizami, je navdušenje pri dekletih še stopnjevala in tudi one so zapele. Fan\ie so jim pomagali in glasov od zunaj ni bilo več čuti. Pevci so se zrinili skozi vrata. V sobi je zavladala za hipec tišina, nato so pa zapeli skupno.
Po povečerki so fantje po sobi naglo pospravili. Mize so zložili v uto, lulčinje pa so vrgli v pr klet. Lenšečjok je privlekel od nekod harmoniko, se usedel na okensko polico v sprednji steni ter raztegnil meh. Sprva je samo preizkušal glasove. »Se ti je napela?« ga je vprašal nekdo. Odkimal je in urezal poskočen ceorli. Mladina £e je zavriela, tla so za-ječala.
Starejše žene so se odhajaje ustavljale pri vratih. Niso se mogle odreči pogiedu na plešoče. Otroci so sedeli okrog peči. Včasih je udarec širokih plesalkinih jank vrgel katerega s klopi, l.epšečjak je pritiskal in pritiskal, zmerom hitreje, zmerom glasneje. Okovani podplati so strgali po podu, plesalci so sopli; suknje so frfotale okr )g fantov, janke plesalk pa so vihrale po zraku, da je petrolejka pod stropom plašno utripala.
Domači fantje so gledali Hvalefinee po-s*r?ni. Med njimi sicer ni prišlo do hudih besed, a oboji so vedeli, da je ozračje napeto. Med plesom, ko je Lepšečjak divje udr.rjal neko polko, je plesalec iz Hvaletinc sunil s komolcem 2močevega Žepa tako, da sta se zveznila s plesalko po tleh. Ta se je dvignil ter treščil Hva-letinca za uho in pričel se je pretep. Harmonika je ut:hnila, po luči je nekdo udaril s stolom. Ženske so se med vikom in krikom poskrile v štibelj, otroci so popihali ven, po sobi pa je divjala bitka, dokler ni prišel gospodar z lučjo. V roki je držal puško, hlapec pa je stal kraj njega z ročico.
Fantje so se umirili. Pod klopmi so si iskali suknje in klobuke, nato so se pa razšli. Plesa je bilo konec, pravi obračun med fanti pa se je pričel zunaj.
L Koprivee.
Slovanska pradomovina
Je je ležala ln kod se je razprostirala skupna domovina Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bolgarov. Cehov, Polahcev, Lužiških Sr--J bov, Poljakov in Rusov? Kje naj iščemo slovansko pradomovino? Odgovor na to vprašanje ni lahak, ker Slovani nismo imeli sreče, kakor naši zapadni sosedje Nemci, o katerih je leta 98. po Kr. napisal rimski zgodovinar Tacit, kar celo monografijo »Germanijo«. Naši pradedje, na žalost, niso imeli svojega Tacita, ki bi bil opisal meje slovanske pradomovine, njih pokolenje in delitev naroda na
Dr. Nlko Zupanlč
plemena, njihove šege in navade. Ali z »modernimi etnološkimi metodami se da na podlagi raznovrstnih kratkih zgodovinskih poročil, morfoloških in leksikograf-gkih izsledkov jezika in prazgodovinskih Izkopanin ustvariti tudi slika slovanske skupne pradomovine. Sestavljena je iz raznobarvnih koščkov, kakor pester mozaik rane bizantinske dobe.
Viri za določitev slovanske pradomovine so domači in tuji; nekateri so po svoji kakovosti in vrednosti dobri in trdni, drugi pa bolj ali manj legendarne prirode.
Slovence lahko zasledujemo nazaj v protohistorično dobo le do 6. stoletja po Kr., t. j. do leta 595, ko so bili že stalno naseljeni v vzhodnih Alpah, v dolinah rek Mure in Drave. Pavel Diakon s .orača v svoji zgodovini Langobardov, da je šel tedaj bavarski vojvoda Tasilo I. z vojsko v pokrajino Slovencev in jasno je, da so se takrat Slovenci razširili do bavarske meje, ki jo moramo iskati ob razvodju reke Drave in Mure na eni, Rience ln Sa-liee na drugi strani. Ker se ob tej priliki imenujejo bivališča Slovencev — Sclavo-rum provincia, to pač dokazuje že precejšnjo stalnost na novi zemlji, ki je po-tioia njihova last in posest. Globlje nazaj Fk-v;>ncev kot zgodovinsko ali plemensko irdiviuualnost časovno ni mogoče zasledovati. Pri Slovencih ni nikakega sporočila o slovanski pradomovini, pač pa se ponašajo naši najbližji bratje in po krvi Jn jeziku, z izročilom o skupni domovini na jugu, na zunanjem loku Karpatov, iz katere naj bi bili izšli tudi drugi slovanski narodi, posebno Cehi, Poljaki in Rusi.
To je pripovedka o Cehu, Lehu in Mehu (Rusu), ki je vezana na mestece Krapino v hrvatskem Zagorju. Po Gajevi redakciji iz leta 1851. se omenjajo v Krapini trije griči po imenu Krapina, Psar in šabac z istoimenimi gradovi na njih. V teh treh gradovih so nekdaj gospodovali in vladali trije bratje po Imenu Ceh, Leh in Meh, ki so bili s svojo sestro Vilino kraljevske krvi domačega naroda. Takrat so nad našo zemljo gospodovali Rimljani in narod je mnogo trpel pod njihovo nasilno upravo Zato so se bratje dogovarjali, kako bi se osvobodili Izpod težkega rimskega jarma. Ko le bila vstaja že dogovorjena in Izdelan program njene izvedbe, je Vilina izdala nakano svojih bratov rimskemu častniku. svojemu ljubimcu. Ko so zarotniki ubili častnika, so Rimljani začeli zbirati vojsko, da bi osvetili ubitega in pokorili uporni narod. Rimska vojska se je bližala Zagorju, kjer je bila utaborjena trojica bratov s svojim ljudstvom. Ti so spoznali, da bi podlegli kljub največji hrabrosti, pa so se rajši izselili iz rimske države skupno z narodnimi starešinami, župani in odličnimi pristaši. Vedoč, da je narod našega ježka razširjen daleč čez Dunav, so bratje prekoračili reko. se razšli na tri strani in ustanovili tri slovanske države. Ceh je postavil svojo prestolnico v svoji zemlji Bo-hemiji. Leh na Poljskem, a Moskoviti (Rusi) so potomci Meha. Po tej pripovedki naj bi bil pravi izvor vsega našega slovarskega naroda v Krapini in nje okolici.
Ta lepa pripovedka ima več inačic. Vsebinsko skoro isto je sporočil poznanjskl škof Boguhval (umrl 1253) z besedami: »V prastarih knjigah stoji zapisano, da je Panonija mati in zibel vseh slovanskih narodov . . . V teh Panoniiah torej so se rodili trije bratje, sinovi kneza Panoncev, od katerih se je prvorojeni imenoval Leh, drugi Rus in tretji Ceh. In ti trije bratje, ko se i? pomnožil njihov rod, so imeli tri kraljestva (države): Lieško (Poljsko), Ru-tensko (Rusko) in Češko, ki jih še danes držijo«. Na drugi strani vedo zopet povedati stari češki letopise!, kakor Dalimi-lova kronika v rimah napisana med 1282 in 1314. kakor tudi Pukavlna kronika iz leta 1374, da se je Ceh, praotec češkega naroda in ustanovitelj češke države, doselil z juga iz dežele Hrvatov. Kakor je bil v srednjem veku običaj, dovodi tudi Dali-mil narode iz Azije v Evropo in Slovani, pri Dalimilu imenovani Srbov' (Srbi), so se prvotno naselili na Balkanskem polotoku. odkoder so se razširili tja do Rima.
Hrvatski zgodovinarji, posebno F. šišič, mislijo, da je Lj. Gaj v svoji poslednji redakciji krapinske pripovedke o Cehu, Lehu in Mehu združil vsaj dve različni bajki in sicer eno, ki jo je leta 1745. zabeležil češki književnik Jordan kot nepretrgano izročilo in drugo, ki je očividno narodna pripovedk" o Vilini iz okolice Krapine. £i-šič piše, da v variantah pripovedke o Cehu, Lehu in Mehu, ki je bila poznana že v srednjem veku na Poljskem in na češkem, ne tiči niti trohe zgodovinske istine ln da predstavlja prazno izmišljotino. Dru-
gačnega mnenja pa Je moderni hrvatski jezuit o. Stjepan Krlztn Sakač. ki izhaja iz Hauptmanove zgodovinske šole ln primerja (1.1940.) krapinsko pripovedko z rusko, nanašajočo se na ustanovitev mesta Kijeva in zabeleženo v 11. stoletju v Nestorjev! kroniki. Tudi na Dnjepru namreč ustanovi trojica bratov na treh gričih mesto Kijev, pri čemer se omenja tudi njihova sestra Lubedj (Labodica). K temu dodaja S. Krizin Sakač še armensko legendo iz 5.-7. stoletja po Kr. o treh bratih, ki so stanovali ločeni vsak v svojih naselbinah, pa so potem ustanovili skupno svetišče. Primerjava ruske legende z armensko pojasnjuje tudi krapinsko pripovedko, tr<ii S. Krizin Sakač, in po nji etnično sestavljenost in kulturno-religiozno življenje Hrvatov v 7. stoletju našega štet-ia_
Najznamenitejše slovanskemu poročilu o slovanski skupni domovini je Nestorjeva kronika, končana leta 1116. Ta slavna »povest vremennyh let« je pisana v enostavnem meniškem slogu in v strahu božjem, toda razodeva žarko ljubezen do ruske domovine v zavesti nje veličastja in njene bodočnosti. Suhoparne stavke kroničarske prirode prepletajo pobožni citati iz sv pisma ali pa opisi prigod, ki ne zaostajajo po svoji prlrodnosti in svežini za ruskim realizmom 19. veka. Nestorjeva kronika piše o skupni domovini Slovanov približno takole: »Po mnogih letih so se Sloveni (Slovani) naselili ob Dunavu. kjer se danes nahaja zemlja Ogrov in Bolgarov. Od tod so se razširili po zemlji in si dali imena po krajih, kjer so se naselili. Tako so prišli in se ustavili na reki Moravi in si -'ali Ime Moravci; drugI pa Cehi in Beli Hrvati ter Srbi in Korotanci so tudi Sloveni (Slo vani). Ko so namreč Vlahi napadli podu-navske Slovene in med njimi ostali ter jih preganjali, so se Sloveni vzdignili in sc naselili ob Visli ter se imenovali Ljahi; nekateri teh Ljahov so se Imenovali Poljani diugi Ljahi so Ljutiči, Mazovšani in zopet
so tudi v stari Rusiji pred 500 leti mislili, da se je nekdaj skupna slovanska domovine nahajala v srednjem ji 'dclnj^m Po-dunavju, kjer naj bi Imeli svoj Izvor ne samo južni Sloveni ampak tudi Cehi, Poljaki ln Rusi, ki so se odselili z juga na sever. Slava Nestorjeve krcnike je dala njenemu poročilu o slovanski pradomovini važnost za stotine let, ker so ga sprejele skoro vse ostale slovanske kronike, bilo v tej ali oni obliki, še pred kratkim so mnogi lajiki, zgodovinarji in etnografi smatrali Podunavje za zibel slovanskih rodov.
S stališča znanstvene kritike krapinska pripovedka o Cehu, Lehu in Mehu ne more imeti zgodovinskega zrna v pogledu slovanske pradomovine, ker je posneta iz čeških kronik in prenešena na jug. Poljske in češke kronike pa so črpale svoje podatke iz ponosnega ruskega vira, »povesti vremennyh let«. Pod Vlahi Nestorjeve kronike pač ne smemo razumeti Keltov, ampak kvečjemu Rimljane, ki naj bi bili Poljake, Ruse in Cehe pregnali iz Panonije in Dacije v Zakarpatje Saj so v teh deželab stanovali bojeviti Dačani, ki so se hrabro borili proti cesarju Trajanu (107 po Kr.) in ki niso bili slovenskega rodu, ali temu po jeziku vsekakor bližji nego Neirtcem ali Keltom. Morda ni Izključeno, da se je izvesten del Tračanov umaknil pred napadi Rimljanov v Zakarpatje in se tam poslo-vanil. Kaj takega bi bilo morda dalo povod za poznejšo pripovedko o selitvi Slovanov iz Podunavja na sever.
Tako smo se v glavnem spoznali s slovanskimi viri o naši stari skupni domovini, ki nam kot pripovedke brez zgodovinskega jedra ne morejo posvetiti v mrak naše pro-tohistorije, ko smo še nedeljeni bivali na nekem velikem ozemlju. Pač pa se more skupno z zgodovinarjem šlšičem z radostjo pribiti, da je bila pri Slovanih skozi vsa stoletja živa zavest skupnosti pokolenja. sorodnosti krvi ln jezika. Ta vseslovenska zavest ni umrla nikdar, ampak je na eni strani vlivala potlačenim slovanskim naro-
Motiv Iz Kijeva
drugi Pomorjanl.« Za tem letopis našteva Slovene ob Dnjepru, Pripetu, Dvinl, Desni in okoli Iljmenskega jezera -ter mesta Novgoroda, namreč Poljane, Drevljane, Dregoviča, Poločane ln Severjane, rekoč »tako se je razšel slovenski narod«. Torej
dom nado na osvoboditev, na drugi strani pa svobodne Slovane podžigala in moralno silila, da prinesejo pomoč tlačenim ali zasužnjenim bratom.
Univ. prof. dr. Niko Zupanlč
Pred dnevi je ugasnilo dragoceno življenje največjega češkega virtuoza na gosli tn enega največjih reproduktivnih umetnikov današnjega svefa. svetovno znanega Jana Kubelika Smrt, ki je zadela slavnega gosteča v starosti nekaj nad šestdeset let in po težki bolezni, je tudi v sedanjem zamrače-nem svetu vzbudila številne odmeve Občinstvo vseh velikih mest sveta, zlasti še vseh kulturnih središč Evrope, je ohranilo v neizbrisnem spominu glasbo tega virtuoza, ki so ga imenovali čarovnika gosli in ga primerjali z najslavnejšim goslačem vseh časov, pred sto leti umrlim Italijanom Paganinijem
Jan Kubelik je imel za seboj bogato človeško in umetniško življenje V koncertnih dvoranah je začel nastopati že kot de setletni deček Postal je učenec slovečega češkega glasbenega pedagoga Ševčika, h kateremu so nekoč prihajali učenci z vseh strani Evrope in celo iz Amerike Jan Kubelik je po dovršenih glasbenih študijah zaslovel kot koncertni virtuoz tudi izven meja svoje ljubljene češke domovine Kakor mnogi drugi njeni sinovi nadarjeni in zavedni češki muziki. je Jan Kubelik ponesel daleč v svef slavo češkega imena S svojimi koncert- v Evropi in v Ameriki je prispeval znaten delež k razširjenju češke glasbe, zlasti Smetane, Dvoreka in drugih velikih skladateljev, ki so črpali iz bogate glasbene tradicije češkega naroda, enega najmuzikalnejših in kulturno — sorazmerno svojemu številu — najpomembnejših narodov Evrope. V teku svoje bleščeče skoraj petdesetletne umetniške kariere je priredil Jan Kubelik ogromno število koncertov, ki mu niso prinesli samo sla\>e. marveč tudi materialno imetje. Zaradi finančne krize pa je to imetje v zadnjih letih skoraj izgubil, zato je preživel konec svojega življenja ne le v skrbeh zaradi svojega ljub Ijenega naroda, marveč tudi v gmatnih skrbeh, ki so mu skrhale zdravje Imel je pet sinov in dve hčeri Izmed otrok je sm Ra-lael postal dostojen nosilec njegcvega ime-sia, saj se je kljub svoji mladosti povzpel med prve češke dirigente Sedaj je ravnatelj češke opere v Brnu
Jan Kubelik je spisal spomine na svoje razgibano življenje, ki ga je vodilo po širokem svetu in mu je dalo občutiti toliko sijaja, lepote in elegance. Za temi spomini na prekrasne koncetine dvorane v velikih mestih na razkošno oblečeno občinstvo, kt je z ogromnim navdušenjem sprejemalo njegovo muziko. na ves vsaj zunanji sijaj življenja slavnega virtuoza, pa se skriva tudi mnogo zanimivih m značiln:h človeških doživljajev Take je s svojim denarjem in svojim vplivom pripomogel mar sikaieremu nadarjenemu, a siromašnemu mlademu človeku do umetfiške kariere V svojih spominih omenja med drugimi svetovno znano umetnico Matijo Hali.
o f o
»Čeprav je minilo več kakot 30 let od tega časa,« pripoveduje Jan Kubelik, »se še živo spominjam tistega deževnega jutra v Bristolu« (mestu v Angliji, ki je v sedanji vojni skoraj docela porušeno Op. ur.) »Naslonil sem se na hotelsko okno in
sem gledal na otožno ulico. Bilo je to moje prvo potovanje v angleško provinco. Motila me je tamošnja klima, saj sem bil pravkar prispel iz sončne Italije lz tega razmišljanja me je vzbudilo igranje na violino. Sklonil sem se čez okno in opazil, da igra kakšnih petnajst let staio dekletce, po videzu zelo slabotno in bledo. Bila je oblečena skoraj v cunjusto obleko, ki jo je le malo ščitila od slabega vremena. Na mah je pristopil k dekletu neki bolehen človek Videti je bilo. dp zbira med ljudmi denar, ker je nekaj vsipal iz čepice v žep, preden je prijel za druge gosli Tedaj sem videl, da teh dvoje goslačev skupaj igra m berači na ulici Mož pa tega dne ni dolgo igral ker je kmalu stopil v bližnjo gostilno in pusti-' dekletce samo. Igrala je Schubertovo »Ave Matijo«■ m takoj sem lahko presodil, da je nadarjena. Iz radovednosti sem stopil na ulico in jt dal pel šilingov. Dekle ie zaraslo videti je bilo, da ni vajena sprejemati denarja od tujcev.
»Vi ste to zaslužili«, sem dejal — »ker dobro igrale«. —
Dekle se je nasmeh 'o. Spraševal sem jo o njenem življenju Najprej je bila nezaupljiva, nato pa mi je povedi h zgodbo svojega življenja. Njen oče je bil profesor za violino, zaradi pijanstva pa je izgubil službo in upropastil sebe in njo. Tako sta prišla na beraško palico Dejala mi je, da bi hotela postati velika umetnica, vendar pa nima sredstev, da bi se b'la iz*o1a'a. Povedal sem ji svoje ime in naročil, da pride jutri z očetom k meni.
Kubelik pripoveduje, kakšna je bila nadaljnja usoda tega dekleta Poslal Jo je na svoje stroške v Pragu k svojemu znamenitemu učitelju ševčiku, ki je takoj spoznal v nji velik gfasbeni talent Pri njem se je izučila gosi an j a in je postala ena najslavnejših violinskih virtuozinj v Evropi.
Značilne so besede, ki jih je Jan Kubelik spisal v- svojih spominih o življenju med svetovno vojno Tu pravi med drugim: Kakor ostali Čehi. sem tudi jaz prejel poziv v vojno, vendar se vojne nisem udeležil Po mojem mnenju je bila vojna vsekdar madež človeške civilizacije, madež, ki nam kaže. da je človeštvo kljub vsem odkritjem, s katerimi se hvah, premalo duho\'no napredovalo Kar se mene tiče. me niso vprašali, ah se bom boril za svojo domovino, marveč so hoteli, da se borim za tiste, ki so stoletja zatirali moj narod V Pragi so stotine ljudi kt se niso hoteli vojskovati za Avstrijo \tpii v ječe. Tisoči Čehov so stopili v angleško, franco sko in rusko vojno Dejal sem st, da me nobena zemeljska silr ne mote prisiliti, da bi se boril za zatirelce lastnega nai oda. pa naj me stane, kar hoče Uspelo mi je, da sem se iznebil te prisiljene dolžnosti na dokaj cenen način Triki at sem bil pred vojaško komisijo e vednt \o me spoznali za nesposobnega Napcitlec *r odredili da moram s svojimi koncett> zbitrti prispevke za Rdeči križ kai sen. storit, kei je Rdeči križ človekoljubna ustanove
Zanimivi so tudi spomini ki jih Jan Kubelik obuja m Rusi>o V ruskih velikih mestih je koncentriral pied tevctuctjo in tudi za časa sovjetskega režime ko je leta 1927 na vabilo sovjetske vlaoe priredil koncertno turne to po Sov/et.kt zvezi Kubelik primerja občinstvo k. ga ye poslušalo v koncertnih dvotrnah I eningrada in Moskve za časa carskeea in za česa sovjetskega režima »Kekšn^ razlilo nea moškimi m ženskami, ki so 'tirpari od dela in ki imajo otožnost v očeh ter med nekdanjimi poslušalci: damami v razkošnih tt,i 'etuh tn dragocenih krzmh ter možm. v b'cščečih krojih! Vendar sem rajši jgtal v teh siro mašnih dvoranah, pred delavci -n v šale zavitimi ženskami, nego takrat, ko so me obdajali princi in veliki knezi v sijajnih dvoranah in ko so me lepe dame obsipa vale z cvetjem in darovi V stari Rusiji sem igral, ker je bila glasba i sem izvor sre če m veselja V novi Rusiji tem igral, ker sem čutil, da je to za te. od dtla izčrpane ljudi neka vrsta skoraj fizične potrebe.« Kubelik sklepu ta del svojih spominov z naslednjimi besedami:
»V Rusiji se lahko dogajajo veliki pre obrati lahko carstva propadajo in se obnavljajo, toda neka stva» bo ondi ostala večna: ljubezen dt glasbe kt je stara kakor svet in globoko zakoreninjena v ruski duši. tako da se zdi kakor da izvita iz same zemlje Pričakujem, da bo Rusija še zelo mnogo storila za bodočo glasbo Prepričan sem, da nam bo po eni ah dveh generacijah dala glasbo, kt bo ustvarjena iz njenih bolesti in njenih bojev
Grški ogenj
o je hotel ruski car Igor 1. 941 z brodovjem preko tisoč ladij izsiliti prehod v Mramorno morje, mu je bizantinski cesar Konstantin VIL postavil nasproti samo nekoliko manjših ladij. Po izročilu jih je bilo šestnajst. S tem smešnim šte-vilkom pa je dosegel naravnost uničujoče zmago nad ruskim brodovjem. Rusi so morali pobegniti in so izgubili skoraj vse ladje.
To izročilo je seveda pretirano. Ima pa nekaj stvarnega jedra. Ni bil poseben pogum z bizantinske strani, ki je Rusom pripravil poraz, temveč posebno orožje, s katerim so tedaj razpolagali Bizantinci, namreč »giški ogenj«.
Dolgo časa si je znanost belila glavo, kalcšnia je bilo prav za prav to orožje. Po poročilih zgodovinarja Teofana ga je izumil bizantinski vojni inženir Kalinikos iz Heliopolisa okrog 1. 670 Po navedbah, ki so se ohranile v izrečilu. je bil grški ogenj sestavljen iz žvepla, soli. smole, petroleja in žganega apna. Recept za njegovo sestavo pa so tako skrivali, da niso sodobnika razen o njegovih uničujočih učinkih vedeli o njem ničesar.
Ti učinki so bili za tedanji čas res strašni. Z brizgalkami so brizgali zmes na sovražnika in od nje se je v2galo vse. Istočasno so se razvijale pare ln plini, ki so bili v zvezi z zrakom silno eksplozivni. Celo v vodi se je zmes vžigala in je gorela še močneje nego na zraku. Vsi poskusi, da bi ta ogenj pogasili, so bili zaman. le s suhim podkom ga je bilo mogoče omejiti.
Za trajno Bizanttncem seveda ni uspelo, da bi sestavo svoje uničevalne zmesi prikrili. V 12. stoletju so grški ogenj izdelovali že po ostali celinski Evropi. Uporabili so ga n. pr. 1149. v bitki pri Montreoiil-Bel-layu, 1. 1193. pa ao z njim uničili angleške ladje pred Dieppom. Tudi Arabci so poznali grški ogenj in so ga uporabljali pri osvajanju Pirenejskega polotoka-
Cim bolj se je skrivnost grškega ognja razgrinjala, tem manj strahu je povzrečal. Ko so Turki zadnjič oblegali Bizanc, mu grški ogenj ni mogel več pomagati. Izginil je z bizantinskim cesarstvom vred. Ljudje so imeli tedaj že mnogo opravka s smodnik-m, ki se je Evropa z njim seznanila 150 let prej. Na grški ogenj so nekaj časa popolnoma pozabili. Ko so pozneje skušali dognati njegovo sestavo, so recepte zaman iskali. Dolgo časa so se trud:1! s to sestavo. Celo v naših časih je bilo mno?o takšnih poslcus-v. Neki nemški inženir Fiedler ie trd'l, da je sestavo grškega oenja odkiil in 1. 1908. si je ^aJ nemški cesar predvajati odkritje. Toda na/3 a. da bi mogli grški ogenj v naših ča-rih uporabljati kot uničujoče orožje, se je izjalovila Novodobno orožje, strupeni plini, razstreliva. termitne bombe in podobno, je bilo odločno učinkovitejše nego srednjeveška zmes.
Ministrove predpriprave
Ako je Walpole hotel v zbornici s kakim predlogom prodreti, je navadno poprej gospode poslance, ki o njih ni bil gotov, da bodo za njega, glasovali, povabil na pojedino Vpra?an zakaj svojim gostom tako močno zaliva grlo je odgovoril. »To delam. da j'h laže upogibam. Tudi pleten čar namoči zvečer vrbo ve šibice, da so drugI dan bolj upogljive.«
Togal tableta ne ublažujejo magaio izločevati sečno ki seženi odlični rezultati tud več kot 6000 zdravnikov, proiesoriev, predpisuie To z zaupamem kupovati to pomople tudi Va m kot so llive so ogal tablete za ž ne, če st uživaio v predpis svotega zdrivnika' Dobivaj novič in Pik, Beograd.
TABLETE
ugodno učinkujejo zoper:
revmatizem, liri po,
bolezni prehlada, protin,
živčna obolenja,
lumbago,
ičijas ln glavobol.
simo bolečine, temveč po-elino. Zaradi tega so do-
i v zastarelih primerih. Ko mea Katerimi je tudi mnogo il tab'ete, morete tudi Vi •draviio ogal tablete bodo tisočim drugih. Neškod-odec, srce in ostale organih količinah. Vprašaite o se v lekarnah. Dr. Ste-
Reg S. br. 2082/3S
Odkod naša jugo vi na?
oročila z bojišča v severni Afriki omenjajo često neki meteorološki pojav, ki ovira vojaška j operacije in ki ga dom ..ni
-' imenujejo »gibi;« To ie o ^e.i
puščavski veter iz notranjosti k: i;aa temperaturo do 30 siopini in ni.prav.ja življenje za nevajenega č ov.ka na.avnoit neznosno. V tak h primerih preb vale evropskih hiš skrbno zo dela i o vse odpr na. zastreio okna in zapro vrata, da si ta o napravijo nckao umetno t. mo in h ai, ki spričo silne vročine na u ioi le n koliko spominja na prijetno poltemo in hlad v kleti.
Veter buči po ulicah, stresa okna in vrata in ie tako čudno vroč k„ko da prihaja naravnat iz pekovske peči Ozračje je eolno prahu, finega peska .n c a-rice. Gosti ob.aki ovirajo odhoi vro. na v višje le^e. morje pa dobi nekaka mot o svičeno barvo. Sonce sije motn^. če . r pravijo Italijani »falsa luce« Z vsem. previdnostnimi ukreni se lj den pose da znižajo v.<cč:no v s\o;ih bivaiiš ih na k:h 22 stopinj, odiože vsa noc t. b 3 oblačila in čakajo, da mina v ha Zrak sam ie tako suh. da v trenut cu p s"ši vsak pot in dihanje p:s'ane nekako ahko in prijetno. Zato pravijo Arabci, da daie »gibli« novo moč in proganja tru "n t. Polja postanejo topla in rodovitna človeško telo si op more. bolczn. telesa in tegobe duše izginejo.
Tako blagodojen ie »gibli« seveda samo tik ob cbrežju. dočim ie v notranjo ti ce-žele strahoten ociav. Njegova stroja ia široka po nekoliko kilomatrov te. s.ga orav visoko v ozračja. Brzina vetra do e-ga do 60 km na uro. Z noizr.čno iil-> trga veter cele kose puščavskih peš enih t L jih dviga v zrak in odnaša dalie. N bo žari v cinobrasto rdoči barvi, d čim so skale apnenca nadahnjene z nekako čudno modrino. Ljudje in živali so k m j držijo pokonci. Mase peska in drob e a kamenja dežujeio nanie. peščena aan sa jim zajeda skozi oblako do kože. osobi o muko pa povzroča prah na očeh. Dom j-čini poležejo po tleh in se zav ia o v svoie težke volnene odeje ter brezna č ao čakajo, dokler se vihar ne p leže. Lahko si predstavljamo, kakšen porazen vp iv ima ta viha'- na evropske č t1 o~k te z jeklenimi šlemi. oblečene v lahko obleko. skozi katero prodira vro"i pe-ek. Se boli uničujoče deluie na m torie tovorn h voz in letal, ki j ih ni mogoče tak a tesno zaviti, da bi pesek ne prodrl da najf nei-ših priprav ter jih ne onesp sobil za delovanje.
V klimatičnem pogledu Da ie »gib'i« silno d:amatična epizoda v večni borbi med peščenim morjem Sahare in v d enim morjem Sredozemlja. V klimatolo kem pogledu so ti viharji siloviti napadi Afrike proti južni Evropi. Kadar je meteorološki pritisk v Sahari in v severnem Sudanu dovoli močan, pritisk na Sredozemskem moriu in v južni Evropi oa temu primerno šibak, se viharju posreči prodor na vsei črti. Toda njegova zmaga traja le kratek čas. Ko prodira preko moria. izgublja polagoma svoi pravi značaj. Iz popolnoma suhega vetra p stane veter poln moče. Ko pride v mrzlejše pokra-morja. Tudi izgubi popolnoma svoi o kre-pilno moč in nie?ova vroča sopara voliva izredno moreče na človekove živce. Prijetni »gibli« ie postal jugovina. široko, koln moče. Ko pride v mrzlejše pokrajine. začne oddajati svoio vlaga. Kar si ie pridobil na poti preko moria. m~a oddati v podobi dežja. Padavine po*om izhlapevaio ter ohlajajo ozračje. S tem udari »gibliju« zadnja ura Evrona prnde s svojim hladom v protinapad 2a v Ane-ninih se rodi prvi naso-rtnik. ki so mu Rimljani delali aquilo. nj:h pozni potomci pa sa imenu ieio »tramontana«. Ta neusmiljeno briječi veter se vrže na ju-Sovino ter io zaoodi nazai preko moria v Afriko. Tu odda nekdanji vihar svje zadnje zalo?e vlage ter omo?*ča b i no ras+l,v"7tvo vsai na obrežju Sredo"pmlia. Epizoda borbe ie dovršena 'n se v k oeo-teku vedno in ved^o znmr* po^av' 'a To ie ^ika prizadevanj, ki iih že veko ve crvpr^mo v večnem boiu ne samo m~d afriško in evropsko prir^d"» marve* tMdi v boiu med afriškim in evropskim prebiva ^'stvom.
Včasih pa »gibli« ne izguibi vse svoje vroče sile Dri prehodu čez morje. L. 1935. ie Drihrul nad Italijo s tako vro.ino. da je opalil vse rastlinstvo S tem ie prebivalcem Apeninskeea polotoka o kazaL do kam bi se razširila paščena oblast Sahare, ako bi ne bilo Sredozemskega morja, ki ukroti divji puščavski veter in ga spremeni v vlaso nosečega. Brez vodne oovrš're Sredozemlja, bi »gib i« zagospodoval noter do Alp doč m sedaj irgo-vina prinaša potrebno močo po iem Ita"iie ter debavlia tudi afriškemu izhod'• ša nekoliko tega b'ago lova. ki oo izj vi Arabcev »napravlia polja rodovitna preganja morečo trudnost in daie človeku novih sil«	Dr. P. H.
Življenjske osnove našega naroda
B
eseda antropologija je premnogim našim ljudem povsem tuja. Znanost o človeku, kakor bi po naše prevedli to besedo, je nekaterim znana zgolj po tem, da njeni zastopniki merijo lobanje živim in mrtvim. Globlji smisel te znanosti je pri nas slabo znan celo v krogih izobražencev, medtem ko se drugod goji na široko in vneto popularizira v knjigah in listih.
Vzlic temu se razvijajo tudi pri nas antropološka raziskavanja in proučevanja, ki se bavijo z našim človeškim materialom in se potemtakem tičejo problemov našega naroda. Na polju slovenskih sodobno antropoloških vprašanj in metod orje ledino priv. docent za antropologijo na Aleksandrovi univerzi g. dr. Božo Skerlj, znan tudi kot znanstveni pro-učevalec in popularizator evgeničnih problemov in idej.
Njemu je veljal naš predbožični obisk.
V prostorih Poliklinike
V novem poslopju Poliklinike ima naš znanstvenik majhno in snažno sobo, v kateri izvršuje znaten del svojih antropoloških raziskavanj. Predava na univerzi vendar tu zaradi neurejenega položaja antropologije nima posebnih prostorov. Tako ima svojo strokovno knjižnico — edino antropološko knjižnico v Jugoslaviji — v zasebnem stanovanju in jo izpopolnjuje z zasebnimi sredstvi in z zamenjavo svojih razprav. Pravkar se tiska v Rimu že osemdeseti njegov znanstveni opus. Največji del tega dela je pri nas neznan, a citiranje njegovih izsledkov v tujih znanstvenih spisih pričuje, da so v strokovnih krogih opaženi in priznani.
Raziskavanja bioloških osnov Slovencev
—	Ce me vprašujete o namenu in pomenu sodobne antropologije za naš narod — je dejal g. dr. B. Skerlj, ta menda edini zastopnik človeške biologije v slovenskem znanstvenem svetu, — bi njene cilje in pota na kratko označil takole: Kakor za vsak narod, ima antropologija tudi za našega pomen v tem, da raziskuje rasne in druge splošne telesne biološke pojave. V novejši dobi pridružuje telesnim raziskavanjem tudi proučevanje normalnih duševnih pojavov pri zdravem človeku, v kolikor so v zvezi z raso in s telesno konstitucijo. Vprašanje bioloških osnov je važno za vsak narod, ki hoče živeti; ono je podlaga za socialno medicino in za higijeno, za populacijsko politiko itd. Do mojega nastopa so se bavili z antropološkim raziskavanjem Slovencev tujerodni znanstveniki stu-e šole, med njimi avstrijski zdravnik Weiss-bacher, ki je izmeril okrog 3000 Slovencev in Dunajčan Lebzelter. Za ta raziskavanja je značilno to, da so bili njih predmet samo moški in sicer največ ob priliki rekrutacij. Posamezniki so v antropološke namene merili tudi kakšne stare lobanje. Z antropološkimi preiskavami živih ljudi obeh spolov in otrok sem pričel šele 1. 1929. na domačem človeškem materialu. Izvedel sem sistematične preiskave po sodobnih merilnih in raziskovalnih metodah in si razširil delokrog na športnike in telovadce. Zadnji dve leti z ljubeznivo podporo šefa Golnika in banske uprave smotrno opravljam to delo v našem največjem zdravilišču za tuberkulozne, kjer imam material iz vse Jugoslavije.
Dinarska rasa
—	Vprašanje rasnega značaja našega prebivalstva je pomenljivo glede na presojanje nekaterih njegovih bioloških in psiholoških lastnosti, ki imaj svoj pomen za populacijsko politiko. Vzemimo samo tole: Naš rojak dr. Fedor M i kič je izdal v Beogradu tako zvani biološki indeks za Jugoslavijo. Ce primerjamo le-tega z rasno karto naše države, vidimo, da je plodnost največja tam, kjer je dinarska rasa najmočnejša. Drug pomen je zanimiv z dušeslovnega zrelišča: Vsi tuji avtorji priznavajo dinarski rasi posebne junaške lastnosti, talent za epiko in za glasbo. Tako vidite, da nastaja vprašanje, koliko ustvarja rasa zgodovino naroda in vpliva na njegov značaj? Problem, kje je meja rase in kje začetek naroda, seveda še ni rešen, oba činitelja: rasni in narodni, učinkujeta vzajemno, pri čemer je rasa biološki poiem, narod pa produkt zgodovinskega razvoja neke zajednice, ki obsega več rasnih tipov.
Usedlina prastarih
prebivalcev med Slovenci
G. dr. Skerlj je omenil svoje delo za sestavo rasne karte Slovenije, ki bo izšla v »Atlantu Slovenije«. Ko sem se v razgovoru spomnil na tako zvano superpo-zično teorijo, po kateri ima vsak narod v sebi usedlino starejšega prebivalstva na njegovih tleh, je naš antropolog omenil, da imamo tudi Slovenci v nekaterih, zlasti zaprtih alpskih krajih, kakor so v zgornji Savinjski dolini (okraj Gornji grad) še stare rasne usedline iz cromag-nonske dobe. Vsekako je značilno, da je prav tu znamenita Potočka zijalka. v kateri je prof. B r o d a r odkril artefakte cromagnonskega človeka. Ves teritorij z dosedanjimi najdbami sega nekako do Krapine in ne gre znatno preko Save in Alp.
Zveza med raso in boleznimi?
G. dr. Skerlj je v razgovoru omenil, da se poleg njega samo še neki zavod v Ameriki bavi z vprašanjem morebitnega odnosa med raso in tuberkulozo Na splošno pa sodobni antropologi raziskujejo vprašanja rasne patologije, se pravi, ali in v koliko je katera rasa bolj, druga manj dovzetna za določene bolezni. Vprašanje, kako daleč vpliva rasna pripadnost na neke nagibe v človeku, se v luči modernih proučevanj počasi jasni Docent dr. Skerlj bo v kratkem objavil razpravo o zvezi med rasno pripadnostjo in poklicnimi želiami med diiaštvom. Pokazalo se je. da kažejo severne rase vefjo IrfcUracijo k tehnHri in or'rrdn»m vedam, južnejše, temno pigmentirane rase pa k pravu in teologiji. Seveda ie vse to še v nastajanju, vendar pa pričuje o življenjski smeri antropologije
—	Kakor vidite — je dejal g. dr Božo , Skerlj — ne merimo samo kosti, marveč *
hočemo imeti živo vedo praktičnega pomena
Nato je dejal:
— V drugih, zlasti v severnih državah so v tem pogledu še mnogo dalje Imajo posebne antropološke raziskovalne institute; tak vzor plava tudi meni pred očmi, vendar se bojim, da je do ostvari-tve še daleč Pn nas je antropološko delo za sedaj osredotočeno okrog Higienskih zavodov. V omenjenem institutu bi mogli osredotočiti vse raziskavanje našega človeka kot človeka, t j. kot psihofizične enote, ki pa podlega različnim rasnim,
Dr. Božo Skerlj
klimatičnim. geografskim in drugim vplivom. Slovenci smo preveč usmerjeni du-hovnovedno. zato take reči pri nas le počasi prodirajo. Antropologija bi morala bolj vstopiti v ospredje, se uveljaviti na naši univerzi, kjer naj bi postala za pri-rodosiovce obvezen izpitni predmet, kakor je v Nemčiji, na Češkem »n drugod in naj bi se poučevala na gimnazijah vsaj v šestem razredu v zvezi s somatologijo.
Nove raziskoval ne metode
Naš znanstvenik je pripovedoval, da si stara in nova generacija antropologov nista edini glede delovnih metod Novi antropologi, ki jim pripada g. dr Skerlj, pojmujejo antropologijo širje in zahtevajo večjo eksaktnost. Poslužujejo se an-tropometričnih. opisnih in delno tudi psiholoških metod, streme po tako zvani
biotipologiji, ki jo je vzorno utemeljil rimski antropolog Nicolč Pende, upoštevajo poleg rase tudi konstitucijo in razne druge, socialne tipe (poklicne itd.). G. dr. Skerlj tolmači razliko med obema stru-jama s tem. da se starejša bolj naslanja na intuicijo, mlajša pa bolj na matematiko: s številkami (statistiko itd.) hoče priti do konkretnejše in eksaktnejše razlage.
—	Tako sem nekoč naštel kakih petdeset definicij rase- vsaka je imela kak nedoločen pojem Moje posebno prizadevanje gre za tem, da raso čim bolj konkretiziram in ji dam eksaktno definicijo, ki bo splošno sprejemljiva.
Naio antropologijo (tka le m n o go dela
Doc. dr. Skerlj obdeluje sedaj gradivo obsežne preiskave o pubertetnem razvoju naše mladine med U. tn 19. letom Za vsako razvojne leto bo postavil neke norme. ki bodo pri nas postavljene prvič. Njegovi izsledki o menarhi (začetku spolne zrelosti), zlasti o vplivu rase. podnebja in zemljepisnih činiteljev na menarho, so vtbudili pozrrm>st v tujini ln so bili potrjeni tudi drjgod.
—	Nečesa ne smemo pozabiti: da so vse stvari močno povezane biološki činitelji sodelujejo s socialnimi Poelejmo sa-*io tole: Tam. kjer se otroci bolj hranijo z beljakovinsko (meseno) hrano, je začetek spolne zrelosti zgodnejši nego na kmetih. Proučevanje menarhe je pokazalo, da je življenjski standard naših poduradnikov danes približno enak stan* dardu obrtnikov Take se biologija srečuje s sociologijo Pri nas so v tem pogledu danes še velike možnosti raziskavanja. Čaka nas še mnogo dela
Splošen izsledek antropologije
V razgovoru o soiošnih smotrih te vede je povedal g dr Skerlj nekako tele sklepne besede:
—	Vprašan ie socialnega standarda ima biološko podlago. Antropologi prihaiamo k istemu spoznanju, kakor so prišli duše-slovci: vsak posameznik razen enojajčnih dvojčkov, je enkratna psihofizična enota. Kolektivno izenačenje ie nenaravno. V kolektivu ki bi nudil vsakemu enake razvojne možnosti bi tisti, ki imajo večje urojene sposobnosti nuino dosegli višii živlienjski standard nego ljudje z manjšimi sposobnostmi Družba mora upoštevati naravo človeka.
— o.
Resnično je pomagalo.
Najprej se je bolnik razsrdil In razburil. Kaj takega! Torej, da ga ima nesram-nei že namočenega? In pije na njegovo kožo? Čakaj, boter vražji: na medvedovo kožo plješ. Zdaj pa nalašč na Golnik!
Joh, kakšni mojstri so na Golniku! Malo požagajo v rebreslh. malo stisnejo meh ga napihnejo v prsnem košu, pa se začn človek rediti kakor pitan puran!
Milan Lipovec:
Božič 1040
Nocoj, pred davnim vekom, je Bog odprl nebo:
preklal je zvezdno noč in na zemljo
vsul trume svojih varovancev,
da vsem pastirjem bo in kraljem dana
resnična blagovest In snežnobele
so legije nebes poslancev
v napevu rajskem zazvenele:
Hosana .. / Hosana .. I
Sin Božji, Krist je rojen, greh je strt!
Nocoj, ko v mrak neskončni stoletja so zašla,
so v novo zarjo veka sužnji zla,
sinovi teme, sil peklenih,
ki jim bolest človeštva je neznana —
z oblaki vešč krilatih prihrumeli
nad narode. Iz grl jeklenih
kovinsko pesem zabrneli:
Morana--Morana--
Sovraštvo seje — človek1 Zanje — smrt!
Josip Novak:
Zafrcu nkelj
Mizar je bil. Kadar se je pa v Globačah zagrenjena duša naveličala tegob doline solz, tako da je ušla iz betežnega telesa, je imel Matevžek dolžnost in pravico, d je pogledal mrliča in mu sp :s i lav co go rečega pečatnega voska na roko. '"e °e i kaj zganilo, potem mrlič še ni bil popol noma mrtev, in je bilo treba malo ooC kati, preden je s »colštokom« izmeril dolžino za krsto.
Ako ima človek pri kaki stvari kar dvojni zaslužek, potem je jasno da buino zi na vse tisto, kar je s stvarjo v zvezi. Kadar je obiskal kakega bolnika, je s pr-prtim očesom opazoval njegove gibe. z napetim ušesom poslušal njegov dih. Potem je pa krenil v krčmo, naročil »pištolco« in dejal:
»Zakaj bi ne pil, ko pa Imam bogatina namočenega ?«
Tekom let si je pri dobrem delu: rb'sko-vanja bolnikov tako izbistril oči. da so njegova »namakanja« začela zbuj t' gozo. Nikdar se ni zmotil s svoj'mi izjavami Kogar je Skleda rjev Matevžek »namočil je bil zapisan smrti.
»Z vragom je v botrniji!« so rek'i vrSČ"1-nje, »pa ga ie naučil, kako se zafreuk-ne.t
»Jasnovidec je,« je popravil besedo uče-
ni občinaki tajnik. Vsi so se zagrohotali.
»Kadar je lepo vreme, smo vsi Jasnovidci, zafreunkelj je pa samo eden!«
V Globačah najbogatejšega posestnika sin Pepek je obolel na pljučih.
»Golnik!« je vzkliknil zdravnik.
»Figo!« je zakašljal Pepek Košt-un. »Kaj pa mislite, da bom samo doma puščal ženo? Da mi še kakšno neumnost napravi !«
Zaman so bile prošnje, zaman so tekle solze.
Uboga ženica!
»Ubogaj zdravnika, ki ti dobro žeH. Na Golniku te čaka zdravje, je rekla, doma te čaka prerani grob «
»P ške imajo repke! Nisem tako hudo bolan kakor se laže zdravnik. Seveda sa zdaj drži ko angel, kadar bo pa prinesel račun, se bo držal ko vrag'«
Kje je človek, ki bi trmoglavcu zbrlhtal pamet ?
»Frcunkelj!«
Kakor razodetje se je utrnila ?rava, rešilna misel.
že hiti proti mizarjevemu rmprovju.
»Matevžek, kakor križanera bo^a te prosim: namoči mojega starega; pa tako razglasi da čim prej pride -ro ica do njegovih ušes. Ustrašil se bo, pa bo pomaga-
Po šestih mesecih zdravljenja se Je Pepek vrnil v domače gore. Skoraj ga niso spoznali. Ta debeli, rdečelični možak, da je Koštrunov Pepek? Nemogoče! Na znajo na Golniku tako popravljati ljudi, kdo b si bil mislil? Kakšne stroje neki imajo?
Nekaj čaaa jc ozdravijenec še živel po novem redu. Kmalu pa je zamrzel okrut-<a zdravniška navodila. Nič alkohola, nič nikotina, nič ljubezni — moj bog, vse kar dela življenje prijetno in nam krajša čas — vse Je dal Golnik pod zaporo! S pobe-šeno glavo, zagrenjen ln pust kakor jesenska megla je racal po vasi in se pripravljal, da sname okove, ki si jih je bii v zdravilišču prostovoljno dal nataknit
In tako je Pepek Koštrun počasi zleze! nazaj v svoje stare grehe: že je pil ko goba ln kadil ko tovarniški dlmn k.
Spet je razočarana žena morala poiskati mizarja
»Enkrat m že pomagal, Matevžek, pomagaj še vdrugič!«
»Kako? Namočiti ga ne morem; preveč je še zdrav.c
»Vprašanje je, koliko časa bo zdra-' Saj že spet pokašljuje. Ti si zvit ln zasukan kot kozji rog — ne pravijo zastonj da si zafreunkelj. Vsaj to naredi da b ponoči ostajal doma! Dobro ti bom plača la!«
Matevžek je malo pomislil, potem pa je dejal:
»Dobro! Ozdravil ga bom. Ampak are nije bodo salamensko grenke. ...«
Ura gre že na polnoč, pri peči dremlje dobrodušna krčmarica, toda zapozne'a gosta tam v kotu se še nič ne zmenita za njeno opominjajoče zehanje. To'iko si im ta povedati, kakor da se že desetletja nista videla. Da besede gladkeje teko, si pridno natakata in zalivata grlo.
»Veš,« modruje vinjeni Pepek, »ko bi se ne bil pri meni tako grdo zmotil, bi pa nemara res verjel, da se znaš zafreukniti. Pa še nekaj je, kar me moti: pravi zafreunkelj ti bere bodočnost tudi z dlani.«
»Kdo pa pravi, da ne znam? Primaruha, ne samo z dlani, še lz kavine usedline ti preberem, če hočeš!«
Pogledal je proti krčmarici. Glava jI je bila klonila na mizo.
»škoda, da spi! Skuhala bi nama kavo... Pa daj šapo!«
Pepek pomoli Matevžku desnico, ki Ima na dlani tako nesrečne črte, da je treba zresniti obraz in zmajati z glavo.
»Slabo kaže, Pepek. kaj bi tajil! Sovražnike imaš, ki ti strežejo po življenju. Poglej to rdečo gubo pod palcem! ... Veš. kaj pomeni ? ... Da boš še danes tepen, tako da boš krvav nos domov prinesel ... In brco boš dobil v zaledje, ka se bo kar pokadilo.«
ln posluša, kako kolne Pepek na cesti »Pomagaj, Matevžek!« začne prositi, ko vse kletvice nič ne zaležejo.
»Zafreunkelj« si pa misli: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagaL« In že zasliši cvilenje starega vodnjaka: Pepek si Izpira krvavi nos.
Ko se vrne v sobo, potegne mizarja za nogo.
»Ne zameri da te budim ... ampak moram ti nekaj povedati... Zdaj verjamem ... in prisežem, če je treba, da si rea — zafreunkelj ...«
Čudne strahove zdaj gleda Pepek Koštrun. Take. da ga zvečer, ko se stemni, ni mogoče spraviti iz hiše. Občutek in fiksno idejo ima, da ga za prvim oglom čaka nekak vampir, ki ga bo kresnil po nosu in brznil v zaledje. Drugače je pa zdrav. In »odprte glave« — kadar se mu zazdeha...
p/ffNAT
»Kaj?« je vzrojil Pepek. Prijazna napoved ga Je vrgla kvišku.
»Mene bo kdo tepel in brcal? Poglej, kaj lz rokava gleda; potioaj te miš'ce!«
»Vem, da si hud in močan, ampak proti usodi ki je na dlani zap's?na, se ne boš mogel boriti. Ce si hočeš dobro, ne potikaj se ponoči Izven doma!«
V vaškem zvoniku je udarilo kladivo dvanajstkrat na bron. V globokem snu smrči utrujena krčmarica pri peči. Ni ga človeka, da bi napravil red: nagnal ponočnjaka lz krčme in prlvtl luč.
Kar si domisli Pepek:
»Otavo imamo pri nas v kopicah. Kakšno bo danes vreme?«
Vstane. Kakor otrok, ki pri prvi hoji lovi ravnotežje, se zažene proti durim. Te "k' koraki se iz veže preneso na cesto.
Prišel je trenutek, ki ga je že ves večer tako nestrpno pričakoval potuhnjeni Matevžek. Zdaj bo bolnik dobil »areni-"e«!
Urno sleče suknio, smukne kot pod1asi-va pri zadnjih vratih na dvorišče. š'ne na cesto, si potihne klobuk na oči, pridirja kakor splašen žrebec do široko razkoračene-ga Pepka in ga kresne po nosu. da je kar omahnil. Da bo slika napovedanega privida popolna, seveda ne pozabi na krepko brco; potem pa zdrvi s hitrostjo preganjanega zajca dalje po oesti, jo zavije na ovinku na sosedov vrt in nazaj na krčmarjevo dvo rišče.
Hvala Bogu. bolje bi ne bil mogel opraviti svoje dobrodelne misije!
Zleknjen na klopi se zadovoljno smehlja
Kovačen e
v Ameriki
- ajtežja naloga Rooseve'tove vla<te
je nedvomno ta, kako predočitl ln obrazložiti narodu potrebo splošne vojaške dolžnosti ter z -1 njo zvezanega nabora vseh državljanov. Za Ameriko predstavlja ta zakon izredno novost, ki globoko posega v državljanske svoboščine, nalaga državljanom izredna bremena ter jim v vsakem pogledu znatno prikrajša dosedanjo neomejeno svobodo. Takega zakona doslej še nikoli ni bilo v Ameriki in so se vse države kakor en mož branile pred porkusi. ki so hoteli uvesti samo dolžnost krajevne vojaške službe v sklepu ljudske mfice. Najpopularnejšima predsednikoma Washingtonu in Jefferscnu je zbornica ponovno odklona namero te vrste. V svetovni vojni je zbornica sprejela zakon o obvezni vo'a'ki službi, dokler traja vojna, nakar je bila ameriška vojska zopet razpuščena in vseh dvajset let Amerika ni imela niti tol'ke armade, da bi iz nje stalrža v času ponovne potrebe lahko sestavila kadre, ki naj služijo kot ogrodje novi vojsk'. Razmere na svetu so se medtem iz temelja izpre-menile, zato je tudi Amerika morala poseči po obrambnem sredstvu splošne vojaške dolžnosti.
Novi zakon predvideva splošno vojaško dolžnost za* vse telesno sposobne mofke od 21. do 36 leta Začenši z oktobrom letošnjega leta se bo moralo poslej vs^ko leto do 1. 19 !5 javiti k nab-ru 1.100 000 ameriških državljanov omenjenih letnikov. Letos se je Izvršila sestava sp:?kov, ki ji bo sledilanaj prej razpredelba, nato pa pravi nabor, ki bo izučil nesposobne. Vs^k vpisani nabornik je prejel osem strani do!?o vprašalno polo. k'er je moral padati najnatančnejše podrobnosti o svo'ih družin, skih razmerah, o svojem poklicu, o posebnih zmožnostih itd. Pri razpredolbl vojaških obvezaneev so se ustvarile štiri skupine. V prvo spadajo oni, ki iz kak!h verskih razlogov ali razlogov vesti odklanjajo vojaško službo z orožjem. Ti bodo pri deljeni saniteti, če pa imajo tudi zoper to pomisleke, bodo vporabljeni v c'v'lni s^ižbl državne obrambe. V drugo in tretjo skupino spadajo oni obvezanci. ki se iim aktivna služba v vojski začasno odloži ker opravljajo važne pasle v industriji ali unra-vi ter so nekako nenadomestljivi ln oni, ki morajo skrbeti za svoje družine.
Vsi ožpn^enci spadajo v tretjo skupino, razen teh pa tudi oni, ki morajo skrhati za svoje starše ali brate in sestre tor so slednji v pretežnem dehi odvisni od njihovega zaslužka. Kdor živi v divjem zakonu. ki je v nekaterih drža-.-2h Amerike priznan kot pravnomočna zakonska z* eza, je v teh državah prost vojrške. s^žbe, v državi New York pa mora s'užiti. kaiti zakonodaja te države ne no^na pravnomočnosti divjega zakona. Vendar ima v tem primeru pravico, da za svojo ženo in svoje otroke zahteva zrkomto vojaško podporo. Kdor je ožen^en, pa hoče kljub temu služiti v vo<'ski, lahko pro~i za sprejem v aktivno s'u-"bovanje, vendar se n'egova prošnia odbije, ako žena n' sporazumna s tem. da bi mož služ'l v vo'.rki.
O razpredelbi odločajo krajevna poveljstva. ki natanko po-najo prilike vsakega posameznega obveznika in ki ima tudi nadzor nad zdravniškimi izvidi. Kogar so spoznali za sposobnega in ga proglasili za dolžnega, da takoj nastopi vojaško s'užbo-van^e, dobi pismeni na^g, kdaj se mora javiti vo aškemu oblastvu. Ti nalogi so sestavljeni v zelo vljudem tonu; končujejo se s pozdravom in s priporočilom, kaj mora novinec vse prinesti s seboj, kadar nastopi vojaško službo. Nalog priporoča, naj se s seboj vzame le najpotrebnejše v malem kovčegu in med to najpotrebnejše spada v Ameriki: 1 par močnih čevljev, ne več kakor 4 garniture perila, ne več ko 6 parov nogavic. 4 brisače za umivanje in 2 brisači za kopanje, glavnik, ščetko za ob^ko. za zobe, zobni prašek, pripravo za britje in milo za britje. Po možnosti naj prinese novinec tudi dobro temno volneno odejo, ki nai jo zvito in z jermenom povezano nosi preko leve rame. Za vse drugo skrb' poslej država. Dok>č:la pa posebej naglašajo, da je hrana v vojaški službi izvrstna.
Novinec se pri vstopu v vojašnico podvrže posebnemu inte^gončnemu izpitu. Vprfšajo ga po n-'e®ovih posebnih zmožnostih da-li zna k^k tuj je~'k z^sti francoski in španski, ali ima drrž~bne talente, pH je pevec, glasbenik ali igrrlec. ali ie že kdaj npčrioval oodrejemm ljudem kot šef in za kak šport se posebno zanima. V shribi se ne bo izobražaval samo v vojaških stvareh, marveč bo tirM izno'nieval svoje znanje v teku službenega leta. Cast-nJk s'cer ne bo mogel po?t"t\ pač pa bo lahko n*če'o*al manjšim skuni-am a'i na mu bo poverjen posri, ki ustreza njegovim posebnim sposobnostim.
Zabu®antstvo je v Ameriki m"čno ot-žko-čeno. Imena nabornih obveznikov so javno nabita, razpisane pa so tudi nagrade po 50 dolariev za vs-k^ar ki ra-n-^i k^k^ga zabuš^nta. Pravila službe pravi-o da morajo mladi Američan; prit' v s'užbo iz vseh slolev naroda, da s? nauče prsve^a tovarištva, strpnosti ln medsebojnega razumevanja. Poudarjajo na tudi. da 'e v^da storila vre notrebno. da bodo nabori čim manj ovirali norma'no živ!-'en'"e naroda in posameznika vo'aški obvezanci pa, da so dolžni storiti vse potrebno, da bo ameriška vojska najbolje izvežbana armada sveta. Vojaške dolžnosti so končno oproščeni: podpredsednik Zedinjen:h d žav. guvernerji posameznih zveznih držav, vsi poslanci, poklicni sodniki, duhovniki, inozemci ter vsi oni, ki so bili spoznani za nesposobne.
NIko Bartulovič
Hrvatski književniki v Beogradu
Spoštovanj gospod urednik!
Pišete mi, da želite posvetiti letošnjo božično številko spoznavanju svojih čitateljev s srbskim Ln hrvatskim kulturnim življenjem. Hočete, da tudi jaz kaj prispevam. Čeprav sem jugoslovanstvo vedno smatral za potenciranje svojega hrvatsva, bi vam bil pred desetimi, dvajsetimi leti brez slehernega pojasnjevanja poslal kakšno povest ali književni esej, prepričan, da tudi Vi (prav kakor takrat vsa naša javnost) menite, da Hrvat, ki živi že več kakor deset let v Beogradu, prav tako predstavlja srbsko kakor hrvatsko kulturno življenje; takisto Srb v Zagrebu. Danes smo se v teh rečeh obrnili nazaj, in če bi se moje ime pojavilo v okviru neke podobe srbskega kulturnega življenja, bi se utegnili oglasiti ugovori s te in z one strani, morda celo tudi kake zlohotne razlage. Zaradi tegk, vsevdilj zvest svojemu staremu stališču, ki je veljalo pred dvajsetimi leti in ki bo nekoč zopet obveljalo, pošiljam članek o tem, kako se mi Hrvati, ki živimo več ko deset let v Beogradu, počutimo v tem okolju; v kakšnem odnosu so tovariši, književniki, nasproti nam in v kakšnem mi nasproti njim. Slednjič še o tem, kakšno je
današnje književno življenje pri Srbih. ★
V Beogradu nas je več Hrvatov književnikov. ki tu stalno živimo: Milan Marjan o v i č, Gustav K r k 1 e c. Nikola šop, Josip K u 1 u n d ž i č, Gvido T a r t a 1 j a, R. A. B o g 1 i č, jaz itd. Mimo nas je še vrsta ostalih umetnikov, kakor so: T. Ro-sandič, P. Palavičini. Jerolim M i -še. VI. F i 1 a k o v a c, Marin S t u d i n glasbenik Gjuro T k a 1 č i č. gospe M a r -kovač in Katalinič, pevec P i h 1 e r itd. Večina nas živi tu deset do dvajset let in smatramo, da smo v Beogradu stalno nastanjeni; nekateri so že formalno dobili beosfrajsko občinsko pravico. Mnogi so zaposleni v državnih ali v drugih javnih služb?h: na Umetnostni akademiji službujejo Rosandič, Miše in Filakovac, ostali pa delajo zasebno ali se bavijo s publicistiko in s č:sto književnostjo.
Ne samo kterarno. tudi družabno si delijo s srbskimi tovariši iste prilike in ne-priiike. Smo člani istih književnih in kulturnih združenj sode'uiemo v istih časopisi in izdajamo svoje knjige pri istih založbah
»Srpski književni glasnik« Je slej ko
prei vodilni časopis pri Srbih in v njem sorVujemo skoraj vsi beograjski Hrvati. Pr: tem f^oo docela enakovredni: ni niti mo'o razlike v tretiraniu; lahko bi celo ro1!!, da posvečajo nam še posebno pozor-nost. Piše vsak tako. kakor hoče: ijekav-sko aH ekavsko. imenuje svoj iezik srbsko-hr'-"tski ah' ssrao hrvatski, zajema motive, od koder hoče: tudi najbolj hrvatske ali n^iboii katoliške. Nikdar se še ni bilo zgo-c1:'o da bi nam zbrisali čeprav tudi naj-ozn°čbo ali hrvatsko specifičnost, od*1'.«?" o nos v čemer kol; motili.
M?dt°m ko se Kulundžič v zadniem času lc t,-j,v malo oglaša, kar čutimo kot nrnus v rk-omskem rep°rtoarju, je pri Krk'ecu na fno: po pet:h šestih letih mo'ka je 7." =r>e* oba vi ti pesmi, in sicer uspešno n-ido Tartalia je svoji dobri mladinski lit ro turi pridružil prav zanimive lirične do-e^ke boli »odraslega« značaja, a Nikoli šop se siblje v krogu nekega kato-1'ške^a franči5kanstva. ki je prav posebno zamikalo ljubitelje lirike na srbski strani. Mfan Marianovič je agilen publicistično, ko'ikor mu dopuščajo razmere, a posebej še -»vis rnoior«; to velia na publ:cističnem področju Midi zame. S;cer pa me, v kolikor utegnem, še vedno mika pripovedna p"^" jfed mlai"imi književniki ie tudi nekaj Hrvatov ki sodelujejo v ostalih revijah.
Domače pisatelje izdajata v Beogradu v plodom vSrpsj^T književna zndrmra« in kni'garna Gore Kona. »Srpska kniiževna zadni-ra« ima že tradicijo, da l?da v »kolu« rednih kniig in v »Savremeniku« vsaj po eno hrvstsko knjigo na leto; tega ni opustila niti v lefih najbolj zagrizenih plemenski bojev Celo tedaj ne. ko »Matica Hrvatska/- ni hotela niti omeniti imena kakšnega srbskega pisatelja. Sicer se je kdaj pa kdai slišal posamezen glas. češ da je treba odgovoriti z enako ozkosrčnosrio, vendar je pamet vel'ke večine prevladala. Toko je »Srppka književna zadruga« iz-daia v zadnjem času vrsto hrvatskih pisateljev. kakor so: Kraničevič, šenoa. Nazor, šimunov^č. Ujevič, Krleža. Domjanič. Alfi-revid. Nikola šop, Verde, škurla Hijič. Bartulovič i. dr. Tudi tu tiskajo v ijekavšči-ni prav kakor v ekavščini.
Knjigama Gece Kona izdaia domače pisatelje več''del v zbirki »N^ša knjiga«; v nji ie izšlo tudi nekaj hrvatskih pisateljev. Izven te zbirke je izdal Geca Kon vrsto hrvatskih književnikov, med njimi Sibu MiPčiča, Kuhindžiča, Krkleca. Begoviča, Bartuloviča. Nedavmo je jel izdajati Zbrane enise Tva Vomoviča (dosiej dve kniigi). Tud: Državna tiskarna je objavila nedavno »Antoloelio hrvatskih pripovedača« v redakciji dr. K Georgijeviča. Hrvata, ki živi v Novem Sadu; pred tem je izdala Kranj-čeviča.
*
Ne bi rr>o°di reči. da ie kniiževno živ-
ljene v Beogradu danes kaj prida razgibano: s;cer pa ni nikjer na svetu. Vzroki so boli a'i mani i?ti: snl^šna nervoza, nestanovitnost. novi pojavi, ki so še polni ne:?ofnvnsti omejitve v svobodi izražanja, ^rv^re dru^e nevšečne skrbi književnikov draginia ti=ka in papiria itd A tudi ne o^eie na vse to le beogratiko kniiževno živl-e^ip na mo? siabo or^amzirano in javni činiteb'1 nrav nič ne skrbe z^nj. Ne ob-stoii ne državna ne hanovinska nagrada, tud' od drugod ne prihaia nič izpodbude k d»!u. O domovih za književnike klubih itd ni n;ti besede Prenuščeni so docela s°mim sebi. a osebni stiki so se že zbog vse večje ra.zmeta.nostj mesta povsem zrahljali »Udruženie književnika«, kl je bilo ustanovljeno pred nekaj leti zaradi profpso;r>alnih namenov, se več ne sesta ja, a PEN khib prireja razen večerij pri »Srp-skem kralju« vsak prvi torek v mesecu le prav redke kniže^ne man'festacije. Jav-nera čitanja ali književnih konferenc ni več: tudi »Udruženie nezavisnlh knj'žev-clka-' se več ne sestaia Manjše število književnikov se včas' zbere v uredništvu »Srpskega književnega glasnika« ali »S. K. Zadr uge«, in to je vse.
Samo dame nam Se včasi pripravijo kako književno prireditev. Združenje prijateljic umetnosti »Cvijeta Zuzorič« priredi kdaj pa kdaj literarni večer, posvečen znamenite jšim umrlim pisateljem; takisto »Kolo srpskih sestara«. »Kol ar če v Narodni univerzdtet« sprejema v svoj redni program tudi pogosta predavanja o književnosti, prav kakor uprava beograjske radijske postaje.
★
Osebni stik med književniki je torej zaradi vse večje razmetanosti Beograda prepuščen naključju. Medtem ko je bil Beograd poprej na glasu zaradi svojih bohem-skih kavarn in krčem, v katerih so se od jutra do večera zbirali književniki in drugi umetniki — take so bile n. pr. »Moskva«, »Dardaneli«. »Tri šešira«. »Dva jelena« itd. —, je danes ni kavarne, ki bi imela vsaj približno pravico do takega slovesa. To kajpak ne pomeni da bi beograjski literatje postali puščavniki. marveč je tako: vsak gre na svojo stran, kamor mo-re in s kom utegne ...
Produkcija je, kakor se zdi. takisto nazadovala. nemara ne toliko po kvaliteti kolikor po količini. Vsaj po tem, kar se objavlja. Mladih talentov odnosno kandidatov za talente je več kakor prej, vendar zaradi vsakovrstnih težav in ovir prihajajo teže do besede. Izmed že znanih imen se mnoga oglašajo poredkoma. Nekoč zelo plodovitni prozni pisatelji so ah popolnoma utihnili, kakor Crnjanski Rastko Petrovič. M. Ka-šanin itd., ali pa se oglašajo zgolj spora-dično, kakor n. pr. Veljko Petrovič. Dragi-ša Vasič in drugI. Izmed znanih lirikov se včasi oglasi Sima Pandurovič. pogosteje pa Desanka Maksimovič Božidar Kovače-vlč, ž. Miličevič. V. 21vo«lnovlč in Jela Savič Spiridonovič. Izmed proznih pisateljev so agilni Glteorije Božovič, Stevan Jakovljevič. Petar S Petrovič in Milivoje Ristič, med mlajšimi liriki J. Tufegdžič, Radovan Zogovič. Gjuro Gavela, Desimir B'agojevič itd.. Kot dramat-ki se pojavljata največ znani »duo« R. plaovič-Gjokovič poleg Velm ara-Jankoviča. Dušana Nikola-jeviča in Mite Dimitrijeviča. Izmed kritikov in eseiistov so asrllnl: Izidora Sekulič. Branko Lazarevič. Miloš Savkovič. Momir
Desanka Maksimovič
Narod
I brača i nebrača, i zvani i nezvanl
pokazuju prstom na četu
gadova i izroda,
i vele da našom zemljam
samo lopov i odljud hoda,
i mnogi naši svetli spomenici i dani
stoje iz pljuvam.
Ali ni je sasvim onako kako se zbori;
naš narod nisu te čete
lopova i ulizica,
ni oni št o imajo po deset -
ordena i po dva lica;
naš dobri narod stidom
zbog grabeža i nepravdi gori.
Nisu naš narod ni oni
po prestoničkim kavanama belišant,
nalickani do guše,
sto skupočena pjuckaju vina
i razne opiiume puH
narod je u selu pogla-lan i d>on
ali sav suv t snažan kao drenom
Ne zovite narodom ni one što traže da im se zbori hvala uz doboše i huke; ni poslednja maika ni je za to sina domovini dala: narodu je dosta što zna sve što imamo od čije skovali smo mišice i muke
Ni je on ni po raznim gdarskim prestol jima,
odakle se povazdan
o bratstvu i pravdi vrče;
a zaboravljaju se lepe
narodne mudrosti i priče
šti su nikle na našim pol jima.
Ivan Goran Kovačtc
Vino
Pred zidanico sšm stojim vuz trte: Ko grode se so moje sreče stite; Si lepi časi pali so ko lišče, Nad kem se veti joče: leto išče; Si ko/ci, pod ke mi smo bili skriti,
Veljkovlč, Marico Ristič, M. M. Pe«č in
Nikola Mirkovič, medtem ko ae Milan Bog-danovič v zadnjem času ne oglaša Poseben uspeh zaznamuje v zadnjem letu knjiga Izdore Sekulič »Kronika palanačkog groblja«, živo zanimanje pa je vzbudil tudi roman Matiča in Vuča »Gluho doba«, ki opisuje Srbijo in Beograd v dobi Aleksandra Obrenoviča.
★
Nadaljnji razvoj je kajpak odvisen od splošnih razmer v svetu in pri nas. A tudi današnje razmere so poleg mnogih senčnih strani pokazale vsaj to dobro stran, da je med književniki — hrvatskimi prav kakor srbskimi — marsikatera »zverka pokazala svoj trag«. kakor mi pravimo — sled ki je močno reakcionarna in povsem izven čustvovanja svoiega naroda. Srbijanska javnost pa je tolikanj pravilno usmerjena, da se taki pojavi duše v svoii lastni mizerno-sti. To je vzrok, da javnost pričakuje od književnosti bolj odkrito besedo, vzlic vsem oviram, kl ji stoje na poti. To pa tembolj, ker so v prejšnjih časih srbski, hrvatski in slovenski književniki stali vedno v prvih vrstah. Načelo, da je književnost Izven politike. kajpak ne pomeni, da bi bila književnost izven bojev za pravico in lepoto, za resnico in svobodo, marveč narobe! Prava književnost je bila vsekdar na čelu teh boiev in književniki so bili vedno njihovi bardi.
Mi Hrvati v Beogradu, ki smo tudi dobri Jugoslovani bomo seveda delili vse dobre in slabe strani razvoja srbske kulture in ga skušali podpirati. Prepričani smo, da nas naši tovariši Srbi tudi v bodoče ne bodo pri tem ovirali, kakor nas niso dosihmal. V književnih društvih prt natečajih in podobnem nismo doslej opazili. da bi bila kakršna koli razlika med Srbi in Hrvati, čeprav so se v zadnjem času slišale aluzije o vračanju z Isto mero.« Toda velika večina je še vedno daleč od vsake histerije in upamo, da bo tako tudi ostala
Nemara se bodo našli Hrvatje, ki imajo na drugih področiih drugačne izkušnje; na književnem področju je res tako In tako je prav Zakaj kuiturni delavci morajo biti v kon^ruktivnostl med prvimi. Mt beograjski Hrvati imamo srbsko književnost prav tako radi kakor hrvatsko in slovensko: vidimo v njih eno samo literaturo. Prepričani smo, da ie to edina pot. po kateri utegne naša kultura poslati velika no duhu in po vnanjem .videzu ter dobiti čim širše možnosti, doseči maksimum svoje učinkovitosti.
Ko koplfa v moje telo so zabiti; — Al vino kušaj iz žalosne trte. Se sreče, toge vu njemu so strte:
Ko grozd lepa i puna i dišeča Je bila naša ljubav, naša sreča; Ko mošt je motna najempoi po tkla, Slatka, a trpkost v njo se je zavlekla; I prošla v togo. kada fe zavrela. V srce je pala, ko vino vesčla; Ko vino tožna, otrovna. dišeča Je naša ljubav, naša prošla sreča.
Ne smej se preveč, i preveč ne toži, Sšm sebe čašo puno vina proži; l kada ti bo toga v srce sela, Od vina duša tvoja bo vesela; 1 kada boš od radosti zavriskal, Vu vino staro togo boš poiskal; Ne smej se preveč, i preveč ne toži, Sšm sebe čašo puno vina prožil
Desanka IVI. Odovič
Bolestia devojčica i proleče
Viti zeleni jablanovi pupe i mtrišu, Ispod prozort bela bieza lista; Ja osečam kako raspevena polje dišu, J a bih napol je, na sunce. jer sve trepti i
blista.
Kako sve zove l šumi/
Mafko pusti me ozeleneh sv humi. Na livadi zvončiči cveča cvetaju za druge. Čujem prvih ptica pesmu meku. A sla\-uliev glgas napaja cvetne luge 1 proletne reke teku
Priroda fe s\*e najedraln snrgom, Zar ne osečaš kako pvpe drveta? A zemlja odiše prolečnom vtagom Sve jedra. buia. sve cveta Pusti me majke sred svetal
Proleču ne mogu odoheti mladosti želje. Moje su nade svetle ko zlatna zvezdana
jata;
Uzglavlie mi je tvrdo	me iz postelje.
Ne kaši jem više majko. niti me groznica
h vat a.
U život ja bih hteL
Ivo Kozarčanin
Rumeno
Poletje je bilo rumeno od samega teko- i čega rumenega, povsod razprostrtega pše-ničnega zlata. Rumeno je bilo sonce ki se je bleščeče, radostno odražalo v njem, ko se je odmikalo proti nevidnemu cilju. V somraku so bili tudi oblaki rumeni (velike, prezrele pomaranče), samo da se je njihova rumen rahlo odllvala z rdečico. Krvaveli so žalostno v večernem pokoju, polnem vlažnih izparin in nočnih vonjav. In vse barve so utonile v rumeni: rumena noč rumeni dan in rumeno jutro, ki zlati hišna okna in zbuja v očeh otožnost in poživlja domišljijo.
Nismo imeli goved, da bi pazili nanje, niti ne njiv. bogatih z žitom, da bi pomagali pri delu na njih, kadar prevzema iztegnjene roke utrujenost; niti hiš nismo imeli, da bi jih VarOTftB ti krmili svinje na dvoriščih, poraščenih s travo in plevelom. Ničesar nismo imeli, samo sebe, ime-tek, ki nam je bil zgolj v breme in ki nismo vedeli kaj početi z njim, ker je sam potreboval pomoči, poletje pa je gorelo silno in rumeno v vznemirjenem žaru, kl je postajal čedalje močnejši. Vsak novi dan nas je našel enako zaskrbljene ln uboge, ceste, polne prahu ln voz. so bile sestre, ki so nam segale pod pazduho, razžalo-Sčene in tihe. Vem, da me je vsako drevo ob poti poznalo in se veselilo, kadar sem stopal pod njim mimo, kajti veje so za-
fi
mišljeno pošumevale v brzem vetru ter preprosto, prisrčno govorile:
»Ti nimaš ničesar, ti si naš. Vsi. ki ničesar nimajo, so naši: Pod nami hodijo mimo. zmerom nekam gredo, a nikoli nikamor ne pridejo Zime in leta gredo preko njih. kakor gredo tudi preko nas. toda njih pota nimajo konca ker vodijo v brez-krajnost in neznsnost. Oni so naši. me smo njihove. Spaja nas najmočnejša in najstrašnejša vseh vezi: beda. Na dvorišča zavijajo, da dobe kos kruha in se napijejo mleka in spet odhajajo dalje, kajti življenje je kratko poti pa mnogo. Si že kdaj mislil na. to? Sediš in čas zapravliaš. misliš pa nikoli ničesar ne, čeprav boš tudi ti nekega dne krenil pod nami za drugimi, U se zgrinjpjo v dolgo vrsto. Prenočeval boš v senenih stogih, na gozdnih jasah z lisicami in nočnimi pticami, največkrat pa v prahu pod nami. z zakrnelo travo pod glavo. Prav gotovo da pojdeš « »Zakaj naj bi šel?« »Ker moraš iti. Vsi tvoji odhalajo. n'hče ni temu ušel. zato poldeš tudi ti. Proti temu se ne moreš boriti, tega se ne moreš ubraniti, to ti je napisano na čelu. Molči ln ubogaj.«
»In če nočem?«
»To je tako vse eno. Prej ali slej pojdefl. Preprosto govoriš. Me to bolje vemo, me, ki že dolgo, dolgo Štejemo tiste, ki hodijo
I pod nami mimo. Me, kl vemo, kaj jim je napisano na čelu. Njihov si in na£. Molči.«
Res nismo imeli ničesar, bili smo siromašni kakor veter, ki ranjen in krvav hiti od kraja do kraja. Samo ozreti se nam je bilo treba, pa smo videli sebi enake, kako takisto žalostno ln brezupno gledajo okrog sebe in predse, v gorju in tesnobi. Skrušeni smo sedeli kraj vode, med tem ko so se v razbeljeni pripeki odmikali dnevi.
Mimo nas so prihajali ljudje, ki »o nas vpraševali:
>Kaj je?«
»Nič ni.«
»Kdo vas je klical semkaj?«
»Nihče nas ni klical.«
»Kaj iščete tu?«
Odgovarall smo jim, da ničesar ne iščemo, kajti ko bi tudi iskali, ne bi dobili, oni pa so nato psovali skozi rumene zobe in nas merili z mračnimi pogledi, ki so jim poševno uhajali z očesnih kotičkov. Ti ljudje so imeli svoje hiše. svoja polja, svojo živino in svoje mišljenje o nas, ki je pri nas zbujalo sovraštvo, ker nas je žalilo tn poniževalo. Na njihovi zemlji so kot težaki delali naši očetje in matere od jutra do noči za deset dinarjev plače na dan, m zato so mislili, da smejo tudi z nami delati kar hočejo, ker so s tem da so najeli roditelje, dobili tudi nas v zakup. Kadar so pri tem naleteli na odpor, ker mi nismo privolili v to. da bi nas izkoriščali za skopo dnino roditeljev, so nas ogorčeno gonili s travnikov, kjer smo ležali z roka^ mi pod glavo Govoriti po naše niso znali, a zmerjati so znali, kolikor je bilo le potreba. Jemali so nam obleko, ki smo jo med kopanjem spravljali v vrbovju. Ko smo prišli terjat, kar je bilo naše. so nas tolkli in nam ruvali lase, kakor bi uživali ob naši nemi. globoko v notranjost zariti bolečini. Rogali so se nam. nas poniževali. nam razmetavali srajce ln teptali po njih. mi pa smo molčali, gledali predse in mislili. Nad nami so se trgali pajčevinasti poletni oblaki v modro šop je.
»Pozapretl bi vas bilo treba!« so govorili in dv.gali polne, dlakaste pesti. »Zobe bi vam bilo treba izbiti. Kaj bo lz vas. tudi če pojdete nekoč za kruhom po svetu ? Kaj bo iz vas. ko ne bo več nikogar, da bi vas redil, ampak boste morab pljuniti v dlani, se pripogniti in se sami ogledati za delom? Kaj?«
Nič nismo odgovorili, nje pa je to le še bolj jezilo.
»Potepuhi ln ničvredneži boste, kaj drugega? — Glasneje od njih so mukale rjave in marogaste krave, nekje je iskala kosa v rži in sonce se je nagibalo v zaton. Večer je že stal na pragu dneva. — »Kaj drugega?«
Globoko smo pobešali glave, težke od obtožb, ki so padale nanje.
»Kaj drugega?« So nas vpraševali oni in nas trdo stresali za ramena, da bi nam izsilili odgovor in nas še bolj ponižali. »Zdaj govorite, ko vas vprašamo. Kadar nas ni. takrat' ste gospodarji. Takrat je ni besede, ki je ne bi znali spraviti iz sebe. Zdaj govorite, ko ste med nami in je potreba govoriti, da slišimo, kaj hočete.«
Morali smo govoriti, ker smo bili proti njim brez moči. in mukoma smo cedili besede. lepljive od smole odpora, kl je rasel v nas:
»Kaj bi bilo?« »Kaj?«
»Nič. Kaj more biti iz nas «
Tedaj so nas izpustili, zadovoljni nad našo ponižnostjo in sramoto (od naslade so jim sijale lakomne oči), mi pa. kakor hitro smo bili dvajset korakov od njih, smo jeli pobirati debelo, ostro kamenje in smo ga lučali nanje in na njihove debele lene žene, kl so se vselej zgražale, kadar so nas zagledale. Skozi popoldnevno prirodo so udarjale psovke, ki so z dolgimi koraki hitele za nami; stiskali so pesti, ko so nas brez konca in kraja gonili po sivozelenl širjavi travnika. A vendar so mnogokrat odhajali domov s krvavim čelom in kalnimi, potuhnjenimi očmi, ki so snovale zlo.
»To vam bodi za spomin!« smo vpili za njimi in se lz srca. široko in navdušeno smejali. »Za tisto o nlčverdnežih, da na* ne pozabite. Ne mislimo hudo, samo tako, da se vam zahvalimo. Krško vam je všeč?«
Mirovali so m hudobno, premišljeno odgovarjali:
»Pobro. dobro «
»Da. dobro. Kaj morda mislite, da ni dobro? Ali je po vaših mislih samo tedaj dobro kadar mi trpimo? Tako mislite vi, mi pa ne mislimo tako. v tem je vsa razlika. A niti to ni najhujše Vse to se bo uredilo Vsekako se bo uredilo.«
fie vedno so mirovali, kar nenavadno za-mišMenl:
»Uredilo se bo. vsekako se bo uredbo.«
Vendar smo globoko v sebi čutili, kako gloje nemir, ki tajno diši po solzi in strahu; in da se ne bi izdali, smo odšli na most. s katerega smo mogli po volji skakati v vodo, leno in mirno za stebri na katere smo obešali hlače. Voda je bila neznana. zaželena dežela, ki se pravkar odpravljamo vanjo, in to, da smo na pod-pegah stali nad njo. se nam je zdelo kakor prvi korak v nekaj novega, čeprav ni nihče izmed nas vedel, zakaj se nam tako zdi. Tedaj nismo nič govorili, poslušali smo vodo in bili resni ln mali, kakor da nismo nikoli delali nič drugega, kakor mirno sedeli v sobah in poslušali priskutne nasvete in stare modrosti, ki ni nikomur do njih. In mir je prihajal v nas kakor sonce v prostore mraka, ki ga duši s svojo črnino. V ravni črti pred nami so mlini vrtili velika, počasna kolesa, kl so nenehoma mle-la tuje, novo žito. Dekleta v pisanih oblekah in čevljih z nizkimi petami so se prihajala kopat pod brod, zagorela od sonca ln debela od ob^ne jedi. Slišali ?mo. k*ko žlobudra vo in srečno govore med seboj (pravkar so se bile vrniie lz mesta), med tem ko se polivajo z vodo:
»Rekel mi ie. da me ima zares rad, samo ves čas je plašno gledal okrog sebe. da ga ne bi kdo slišal. Tudi svojo sliko mi le dal, bledo, sivo sliko, na kateri ni ničesar videti. Dva tisoč plače ima, v to je računal tudi novi povišek. a iaz sem se smejala in se smejem še zdaj. Kaj me tako čudno gledaš?«
»Tako.« — Tedaj so nas opazile ln hitro odplavale niz vodo. nad katero so se v lokih spreletavale lastovke. Sonce se je iskrilo in podrhtavalo. Mi smo postali fie tišji.
»Ali jo poznaš?«
»Poznam, že dolgo je nlaem videl.«
»In kdaj so se vrnila?«
»Res ne vem.«
»Nad levim kolenom ima čisto razločno, tenko rdečo progo (tam je kot otrok Imela rano, spominjam se). 6e zdaj je videti sled,
kadar hodi ali kadar vzdigne nogo, da M
skočila v vodo.«
Toda ljudje so nas iznenadUi, neparne, zaverovane v druge skrbi in raatožene od enoličnega vodnega šuma, kl je bil podoben padanju dežja. Z bosimi podplati so se nam oprezno priplazili nad glave, mi pa smo brez pomišljanja skakali iz višine csmih metrov na gladko, svileno rečno površino, od katere smo dobivali rane na trebuhu in hrbtu. Voda se je zgrinjala nad nami in se spet razgrinjala. Z rokami sem prestregel dno in se odbil od njega, toda prsti so mi krvaveli ko sem jih vzdignil iz vode, ker sem bil zgrabil za razbito steklenico. Klicali so nam:
»Da bi vsaj potonili!. . . Da bi bila vaj rešena teh podivjancev! Da ne bi nikoli več prišli na vrti!«
Prišli smo na vrh in daleč pod mostom izplavali na prodnate peščine, kjer smo čakali večera, potopljeni v tišini, kl je skrivnostno padala na naše misli. Nismo bili utrujeni, to se ne bi moglo reči, ker se nismo bali borbe z ljudmi ki vzlic vsemu svojemu prizadevanju, v katero so polagali mnogo truda in požrtvovalnosti, preveč nespretni ln slabi, da bi nam prišli do živega, čutili smo svojo moč, kako poganja lz nas kakor listje iz drevja, ter v večernem somraku puščali žalost v nemar ln gledali žerjave, ko so se oddaljevali po temni modrini. Da se nam ni bilo poletje vgnezdilo v udih, bi bili gotovo zmagoslav? no vpili čez vodo, kl nas je varovala ter opozarjali nasprotno stranko, da še živimo in da ni niti govora o naši predaji, ker mislimo nadaljevati In vračati vsako sovražnost z novo sovražnostjo.
»Kaj. če bi jim napovedali vojno? « sem vprašal jaz, kl sem čital knjige in se zmerom ukvarjal z nemogočimi zamis'imi. ki so navadno zbujale prt drugih smeh. »če bi napisali vojno napoved na mnogo papirja, ki bi jim jih ponoči nametali pred vrata, da bi iih zjutraj našli, ko se prehude in vstanejo. Kako bi gledali drug drugega. Samo spogledovali bi se, reči pa ne bi vedeli niti besede.«
»Ti si prismojen. Kakšno napoved?«
»Zakaj bi bil prismojen?«
»Zato, ker si. Zato, ker tako govoriš. Zato, ker si sploh prismojen. Da bi vsaj že dan minil.«
Umolknil sem in ogledoval prste, ki so mi še vedno krvaveli. Z nohti sem izkopal ostro, oglato peščeno zrno, ki se mi je bilo zadrlo v kožo, in kri se je jela polagoma ustavljati. Pomislil sem na dekleta, ki so bila ob pogledu na nas odplavala, kakor da bi se bila splaši'a. Misel mi je obstala na roki ene izmed njih, ki je bila zašla drugi med noge. Toplo je jel vstajati v meni privid noge. obsijane od sonca, kako se vlažno pregiblje pod roko. Zakaj so se ustrašile naše bližine?
»Da bi bile vsaj še malo ostale.« sem rekel na glas. ker sem želel da bi bro tako, a sem bil še premlad da bi bil mogel to, kar sem želel, skriti pred drug5mi. kakor so oni skrivali pred menoj. ?,Ko so bile že tako dolgo, bi bile lahko ostale še dalj.«
»Ko bi bile neumne, bi bile ostale. In Čemu naj bi ostale?«
Smejali so se ml, toda vsi so mislih isto kakor jaz; to me je pomirilo, hkratu pa znova vznemirilo, ker so mt jele od tega vstajati temne, čudne slike, kl j'm n:sem vedel pomena. Pozno je že bilo. Vsak izmed nas je občutil svoje telo kot nepotrebno, težko breme, ki se ga ne more reš;ti. a kl mu obupno pritiska na ramena. V šali smo zakopali noge v mlačno mokroto peska, ki je bila zadržala mnogo sonca.
Najstarejši je rekel najmlajšemu:
»Ti pojdi prvi domov, tebi ne bodo nič storili, ker mislijo, da te s silo vlačimo s seboj ln kvarimo. Idi, dokler se ti mati ne vrne, bolje je zate ln za nas.«
Ker sem bil ta najmlajši jaz. sem se boječe vzpenjal po bregu navzgor, oni pa so se v veliki razdalji pomikali za menoj, sključeni in temni v gosti noči, kl nas je vse zagrlnjala v neprozornost. Na verigah so čuječno lajali psi. Zelo mnogo zvezd Je bilo, veliko več kakor nas, toda nihče se ni spomnil in vprašal, ali tudi njih tako gonijo kakor nas ali žive svoje življenje v miru in pokojnem zadovoljstvu, ki ga nič ne moti. Neslišno smo stopali po mehki preprogi prahu, ki nas je polagoma odvajala v ulice, kjer smo stanovali. Po široki beli cesti je šel samo en voz, ki se je izdajal ss škripanjem kose in enoličnim vdihavanjem in izdihavanjem goved, vpreže-nih v jarem.
» »Geografski vestnik* je izšel te dni in ga je Geografsko društvo v Ljubljani pravkar razposlalo svojim članom in naročni-
kom. Ta strokovni časopis slovenskih zem-ljepiscev objavlja v letošnjem letniku med drugim razprave Svetozarja 11 e š i č a (Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugo-
slavije v dobi 1880 — 1931), Oskarja R ey e (Padavine na Slovenskem v dobi 1919 —
39), Zvonimira Dugačkega (Naselja i naseljenost Hrvatskog Zagorja), Svete
S u k 1 j e (Vinogradna posest v Beli Krajini), Slave Lipoglavs ek (Obdelana zemlja v Jugoslaviji), Antona M e 1 i k a (Obljudeno&t Jugoslavije), Pavla Kunst-! e r j a (Kmetijdie kulturne kategorije v Jugoslaviji), Ivan« Rakovca (H geologiji Kranjsko-sorškega polja). Podrobnejše poročilo o tei pomenljivi publikaciji bomo še priobčili v kulturnem pregledu.
»Mladi PreKnjurecr ^ i^dal po daljšem presledku 7.—8. številko, ki prinaša na uvodnem mestu članek Ivana Šiftarja »Večer slovenske besede«. — Miško Kranjec glosira z umetnimi opombami spomenik, ki so ga prekmurski Slovenci postavili svojim književnikom. Pajin je zastopan s pesnico »Bratu«, dr. Roman Savnik komentira in kritizira v članku »Dvajset let slovenske uprave v Prekmurju« material o tej naši pokrajini v Spominskem zborniku Slovenije, Manka Kari oš objavlja »Pesem vede«, Fr. Gumilar se bavi z ilustracijami legende sv. Ladislava v Turnl-šču in drugod, Fr. Kališ objavlja pesem »Dekle lz Vielacha« (?), Vran pripovedno prozo »Videl sem«, Franc Biikvič pa folklorni sestavek »Borovo gosttlvanje«. Fran Trdko nadaljuje z razglabljanjem »Gospodarskega. življenja Pre km u rja«. Janko Li-ška v članku »Nekoliko obračuna« glosira nasprotja med domačini in prišleki v Prekmurju, proces duhovnega vključevanja prekmurskih Slovencev v našo narodno skupnost. Šiftar poroča o Kranjčevem romanu »Do zadnjih meja«, F. šebjanič pa o srbski izdaji Kranjčevih povesti »Mladi Pretemurec« Je vreiden vse pozorn^ti slovenskega kulturnega občinstva, ki ga zanima ta del naše severne meje-
60 LETNIKOV »LJUBLJANSKEGA ZVONA
n
a Božič Je izšel zadnji zvezek šestdesetega letnika naše kulturne revije »Ljubljanski zvon«. Tako je končan jubilejni letnik najstarejšega slovenskega kulturnega časopisa. Jubilej ? življenje drvi dandanes — v času ogromnih zgodovins.-ih dogodkov — prensglo. da bi ostalo Se kaj časa za jubilejne spomine Revija se je spomnila svoje šestdes tlat-nice v prvi šte l'ki z uvodnim člankom svojega urednika, pisatelja Juša Kozaka nato pa je stopila z mladostnim korakom k sodobnim vprašanjem in pojavom in se ni več ozrla nazaj v svojo častitljivo preteklost.
Tudi časopisi Imajo svoje življenje. So kakor človeška oseba, ki raste in se stara, spreminja svoj obraz, svoje poglede, svo e smeri. Samo da se revija laže pomlad in laže obvaruje pred staranjem kakor človek.
Lahko bi napisali življenjepis književne revije. O njenem rojstvu, njeni m'adosti. njenem dozorevanju. Ce gre za revijo takega središčnega pomena, kakor je »Ljubljanski zvon«, bi bil tak življenjepis več kakor samo op's revije in njenega Izhajanja: b;l bi zmanjšana, tako rekoč lokallzi-rana književna zgodo- ina. Zgodovina rodov, ki so se menjavali aii sodelovali, zgodovina njihovih idej, obzorij, razgledov, smeri. Se več: zgodovina njihovih čustev. Kdor bi hotel proučevati razvoj naprednega mišljenja med S'ovenci, bi na~el v teh šestdesetih letnikih mnogo gradiva. Spoznal bi pota. ki jih je prehodila ta miselnost pri nas. Mogoče bi bi'o spisati zgodovino »Ljubljanskega zvona« tudi po raz-dobih slovstvenih generacij ali pa po »vladanju« njegovih urednikov. Lahko bi proučevali na njegovih straneh, k^ko so se razvijale posamezne književne zvrsti, n. pr. poezija, novela, roman, esej, kritika. O vsem tem imamo v teh šestdesetih letnikih obilo gradiva.
šestdeset letn'kov. Se pra*i: šestdeset debelih knjig. Ce vzamemo kot povprečje, da ima letnik 650 stran' (a po navadi so imeli nad 700. skorai 800 strani), dobimo že s to najnižjo cemtvno 39 0?0 strani. Dejansko presega teh 60 knjig 40.000 strani izbrane, literarno kultivfrane slovenske pesniške, pripovedne in znanstvene besede. Vprav ogromna zal^adnica malega naroda. Zato je prav, da se spomnimo tudi sedaj. ob koncu leta, šestdesetletnice »Ljubljanskega zvona«.
Ustanovitev
Novo leto 1870 je prineslo Slovencem prvo številko Stritarjevega dunajskega »Zvona«. Program, ki ga je imel z izdajanjem tega časopisa tedanji prvak slovenske literature Josip Stritar, je prevzel »Ljubljanski zvon«, ki se je ustanovil tega leta v Ljubljani, ker so njegovi ustanovitelji snoznali, da bo dunajski »Zvon« uth-nil. (Izhajal je samo do jeseni leta 1870.) Bil je to program izrarito literarne in znanstvene revije. V tedanjih slovenskih razmerah je pomenil tak časopis smalo dejan e, vendar se je pokazalo, da so razmere že dozorele zanj. »Ljubljanski zvon« se je ustalil, pridobil si je svoj sotrudniški krog in razširil naročniški krog: dva č'ni-tel^a. ki sta pole* urednika pri vsaki reviji najvažnejša Njegovi izdajatelji in pivi sotrudniki gotovo niso mogli slutiti, da jih bo ta re <ija vse preživela. (Tzmad sotrudnikov prvega letnika živi samo še bivši minister g. Ivan Hribar.)
Dne 1. januarja 1881 je izšla prva številka »Ljub1 jonskega zvona«. Njen format je isti. kakor ga ima ta revija še danes. Stalnost formata je pri reviji velika predro-t. — Uredn;ki so tu podpisani kot izdajat^Pi ln založniki: Janko Kersnik, Fran Le-ee in dr. Ivan Tavčar. Dejanski urednik ie bil slovstven'k trdnega znanja, prefe-or Fran Leveč, ki je ost.al rotlej celo desetletje v vodstvu te osrednje slovenske književne revije.
Prva številka
če si danes ogledamo prvo §trv?,ko »Ljubljanskega zvona«, vidimo, da Ja bila dobro pripravljena. Okrog nove rev;je so se zbrali sami odlični sotru^mki. Na uvodnem mestu je pesem »Zvon« k? jo ie prispeval x (Simon Gregorčiči. Podoba zvona prehaja v simbol Zvona. Pesnik vzklika Zvonu na pot:
življenje naše vse spremM^j,
Izraz dogodbam raznim daj:
Veselim srečno doni ti,
A tožnim tožno zvon' ti.
Zdaj glas na.j tvoj slovesen bo,
Zdaj mil naj, zda.i naj resen bo;
A vedno — kadar koli poj —
Naj čist in polen glas bo tvoj.
Na to se vrsti začetek zgodovinskega romana Josipa Jurčiča »Rokovniači«, ki se potlej nadaljuje v vsem letniku Dalje najdemo naslednje prispevke: Dr. H:nko Dolenec, »Spomini o cerkniškem jezeru*. Ivan Franke. »Fstet:čna načela pri oblaki in stanovanji«; dr. Valentin Zar-n i k, »Nekoliko črtic iz polpreteklega časa«; Fran Levstik. »Jertkos^vne razprave«; Simon Gregorčič, »Pastir« (pesem); dr. Ivan Tavčar, »Ofok in Struea«; J. š u m a n. »Olasni^ke postave in n-ihove premembe značljo dobo v zgodovini jezika in naroda«; Fran Erjavec, »Rak«; dr. Ign. Klemenčič, »O foto-fonu«; Fran Leveč, »Prešlren v Nemcih«; R. Bezenšek, »O novobolgarski literaturi«; J. Jurčič, »Kraljevič Marko u narodnih pjesmah« (poročilo); J—k (Kersmk?), »Ruski jezik na ba^anskem polotoku; Vojteh Val en t a, »Glasbene vesti«; Slovenski g^snik. Vsebina je resna in kvalitetna, kakor je dotlej slovenske revije niso imele.
Prvi letnik je pokazal, da je revUa te vrste dobila pri n?s z^do^e razvojne možnosti. Pred kazalom, ki za čudo ne navaja Imen sotrudnikov, 1e seznam sodelavcev: zbranih je 46 imen. Tako je bH ustvarjen prvi sotrudniški kader naše literarne revije.
Edini še danes živeči iz tega orvega kadra. g. Ivan H r i b a r je za^e1 ob^-v^tl v LZ serijo člankov ^Novejša č-*ka l'te-rafura«. Med sotr>id->'ki so š« bPl .Ta^ez Trd'na, Fran Zha®n5k T. .Tesenko, Ivan šu-blc, Simon Rutar |n drugi.
Dolgoletnl razvoj
V drugem letn'ku navala seznam so-trudn'kov že 79 imen. Tz^n^teijem in za- I tožnikom se je pridružil še Josip Stritar.
Kot odgovorni urednik je podpisan Fran Leveč. V tretjem letniku je bilo že 100 sotrudnikov. Tu so začela med drugim izhajati odlična »Pisma lz Zagreba« iz peresa prof. Josipa Stareta. V šestem letniku, je sotrudniški kader narasel na 151 imen. Kot urednik je podpisan samo Fran Leveč. Cele stolpce bi morali napolniti, če bi hoteli vsaj približno označiti vsebino. Časopisu daje o ton in smer realisti. Poleg lepe proze (Trdina, Tavčar, Kersnik itd.) sodelujejo vsi tedanji pomembnejši pesniki, predvsem S. Gregorčič in A. Aškerc. Izmed daljših spisov še živečih sotrudnikov bi omenili iz 9. letnika v osmih številkah objavljene zanimive impresije prof. dr. Matije Murka »V provinci ji na Ruskem«, ki jih še danes prebiramo z užitkom. Prvo desetletje je LZ zaključil s seznamom sotrudnikov, ki navaja 211 imen. S takim sotrudniškim krogom se je LZ laže posvečal domačim kulturnim vprašanjem Posebno pozorno zasleduje poslej slovensko knjižno produkcijo in odpira poglede zlasti v slovanski svet.
V drugo desetletje je stopil pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja, ki je sam pridno polnil njegove strani in si očitno prizadeval, da bi napravil iz Zvona Idejno iz-podbudno, kritično, v vsakem pogledu napredno revijo. Leta 1895 je prevzel uredništvo prof. Viktor Bežek, ki se mu je naslednje leto pridružil še dr. Fran Tekavčič, vendar samo za 16. letnik, zakaj leta 1897 ga je zopet urejal samo Bežek. V tem času se začenja v slovenski literaturi čedalje očitnejši prelom med »starimi« in «mladi-mi«. Pojavlja se Moderna in med pesniki Bežkovega Zvona že srečujemo psevdonime Aleksander (J. Mura), Aleksej Nikolajev (O. Zupančič) i. dr. Na strani 728 letnika XVIII. se prvič pojavi podpis Oto Zupančič (pesem »Zimski žarki«). V lepi prozi se takrat največ oglašajo J. Kosta-njevec, Rado Murnik, Zofka Kvedrova, Iv. Pucelj, za slovanske informacije skrbita zlasti dr. Fr. Vidlc ln dr. Fran Ilešič.
Z devetnajstim letnikom sta prevzela uredništvo Anton Aškerc, dotlej eden naj-agilrejših Zvonovcev in Anton Mikuš. Med sotrudniki sta že Ivnn Cankar ln Ivan Prijatelj, Hrvat Milan Marjanovič (danes publicist v Beogradu) priobčuje tu svoje informati-.ne članke iz hrvatske lite-ature. Dvajset: letnik je uredil sam Aškerc, vendar mu je Modema že vtisnila viden pečat V tem letu je Župančič zapel svojo »Pesem mladine« in mladi so šli po Pre-
šernovem vzgledu k literaturi visoke umetniške note. V tem letniku je O. Župančič razvijal svoje misli o Kettejevi poeziji, Ivan Vavpotič objavljal vtise s panške svetovne razstave, pojavila se je rubrika za upodabljajočo umetnost, živahno je sodeloval Podlimbarski. Rus Akii Volynski je poslal iz Petrograda izviren sestavek o ruskih novelistih, še živeči patriarh čeških kritikov prof Jan Vobornik pa je priobči daljšo študijo o Jaroslavu Vrchlic-kem. Leta 1903 je prevzel uredništvo Fran Zbašnik. Sedaj se čuti v reviji popoln prodor Moderne. Značilno je. da je najbolj obilno zastopana lirika. Kdor prelistava te letnike, bo s posebnim presenečenjem odkiil liriko Vlad. Levstika, ki je danes le redko komu znana, čeprav bi v knižni izdaji daleč odtehtala prenekatero dnna5-njo pesniško zbirko. Leta 1907 je objavljal V Levstik v LZ svoja obsežna pisma iz Pariza. Ivan Tavčar pa je skuša! prekositi »sodobne« z romanom »Izza kongresa«.
S tridesetim letnikom se je zopet Izvršila sprememba v redakciji: vneti zvonar v slovenski literaturi je postal dr Janko šlebinger Sodeluje že druga generncija »modernistov«. Posebno plodovit je Anton Debeljak. ne le kot pesnik, marveč tudi kot Informator o znpadnlh literaturah na podlagi neposrednega stika z njihovim knjižnim svetom V prozi se uveljavljajo Cankar, Ivan Lah, Pugelj Premk.
Nov duh nastopa z letom 1918 »v zarjah Vidovih«, ko so prev?eli uredništvo* A. Loboda - Mellk. Milan Pugelj in Oton Župančič. A. Debeljak je začel letnik s pesmijo »Narodu«:
Ali ti veliki čas Je prešinil stce in razum,
ali stoletni tvoj strah je izginil,
prevzel te pogum ?
Narod o narod sodba zdaj tvoja se piše,
zapiši jo sam!
V novi državi je prevzel uredništvo LZ dr. Joža Olonar za nim pa Fran Alb-echt, ki fe krepko zvonaril do leta 1932., ko je nastala nepo'rebna 'kriza«. Zdaj 1e tri številke uredil Alfonz Gspan, leta 1933 pa je v Zvonovi deželi vladal triumvlrat: B Borko, A. Gspan in Tone S?Il*kar. Leta 1934 je urejai Zvon dr. A. Ocvirk leta 1935 pa Je prevzel uredništvo pisatelj Juš Ko?ak ki stoji na čelu Zvona še danes in si uspešno prizadeva, da bi mu kljub o^č.itni nadprodukciji v slovenski revialni književnosti dal mesto, ki je dostojno njegovega slovesa, v njem se predvsem udejstvujejo mhda peresa, ki so zorela ali še zore ob velikih spremembah evropske zgodovine.
»Ljubljanski zvon« Je Se vedno potreben.
Urednik Juš Kozak je v svojem Jubilejnem članku primerjal kulturne revije z ne-kdanimi urbarji. Kakor so le-ti kazali stanje tedanjega narodnega premoženja, kažejo revije vsakokratno stanje kulture, gibanje njenih idej. višinske rezultate lepe književnosti, smernice ln metode kritičnega duha v narodu Zato so revije zlasti pri malem narodu nujna in zaslužna kulturna naprava. In »Ljubljanski zvon« Je v vseh razdobjih svoje, dan (»s že častitljive preteklosti, v vseh nevarnih in prelomnih časih kot svobodna tribuna progresivno usmerjenih književn!kov naj^pše opravičeval svoj obstoj. Potreben nam le tudi danes. V njem se uveljavljajo mladi talenti, v njem prihajajo do izraza razni odtenki progresivnih tendenc našega prelomnega časa. Nobena slovenska revija ni mogla in ne bo megla nadomestiti Zvona, kl združuje v sebi preteklost in sedanjost, bleščeče tradiclie ln mladostni vzgon k mlademu, novemu življenju duha ln družbe.
Ob šestdesetietnlci te revije smemo po vsej pravici želeti, da vsi, ki jim progresivna k-.ftura m samo beseda, pomagajo v teh močno neugodn'h časih vzdržati LZ in ea podpreti kot svobodno tribuno mlade književnosti med Slovenci!
-uiiiilliillilMIllliiHHIlilillU.HIffl —


Pozdravljena, Krajina Bela <xJ sregn pre-beljena!
Hoteli bi rc videti tudi tecki i, k; ždiš v samoti pozabljena ir* zapuičt^a fud v dneh otožnost .n samavosri bi ie ht tel obiskati, da ne boš taxo osamljen* Ogledati bi sa hjtel tvoje bole kačabte poti v čas, ko se v ble čav ne ločijo wJ iiolmov in njiv. Nisem jih št vide* zasnežcr> h od sani in škornjev steptanih Nisem št hodii ob tvojih potokih nežuboret h, v skorjo ledu spremenjenih. Ir lisaste breze kako se ravnajo v zimi. kako se otiesajo snega in zmrzali? Gole. csmukane drobnih listov, se pripoglbajo pod pezo mrz.c gmote ža-ilobno ječe v lodenen. vetru po odkr tih, nezavetnih holmih tud; >nc zapuščene, brez tovaršije vso dolgo zimo. Kak"* vam je pri srcu, breze žalobne ? Brajdt, brajde — z žalostjo se bratite. v tug</ zavijate Zakaj v gorice zana ate bedo skrb v krajino in pomanjkanje Ječi*e vinogradi ;ečite! Niste nam dali plodnih sadov jagod napetih in žlahtnega seka Z jalovostjo m se ponesla sloveča rozga metliška neplodne so v leto tegob >n težav tvoje k!'ce odganjale gole kilave štrnclje. Zajokaj rozga knven-časta, kajti v času najhujšem si domačinu s hudim pomagala. Nt zakriva« loža ara-ščena, goričja neplodnega ne ščit« trtja go-lotnega — ne ubraniš sTamu ju in zasmeha pred tujcem'
Pokaži se. Krajina Bela, od snega prebe-Ijena!
Ni9o se še oglasil« božični zvonovi, ko sem stopil z gazi na posest Belmkranjca. Da vidim njegov- obraz in njego" dom. da občutim njegov praznk. Vd'n|at' sem se mu hotel takrat, ko je sam v svoji hiši in z obritim licem, v prazničn' ni^i in očiščenih škornjib čaka božiča; ko ne prireja festivalov in ne vab' tujcev, ki mu vsiljujejo priučen korak in priScpetanc kretnjo. Naj vidim, domačin, kake se smeje? «n kako sediš za ognjiščem na sam sveti večer.
Vesel sem nt stop'i> v hišo pozdravil in se razgledal: pokaži se, človek belokranjski, oglej si go®ta, posadi ga za m-zo in mu prinesii vina. Mir si zaspal na peči da ne vidiš človeka in ne čuješ pozdrava Pa saj sediš za mizo, čemernost prevzetna I Da nisi
| pivznhi! običaja, kako se odzdravi in sprejme posetnika — čuješ, domačin go-sta božičnega. Kje skrival družino lestncc. da ne vidim belih rokavcev. ne čujem božičnih molitvic .? Pokaži gospodinjo ;n drobiž, da si vo:čimo dobro in sreč« za praznik!
K<miaj se zave domačin da je stopil v hišo tujec in da čaka pred vrati božični večer Počasi se izmota izza nva^. prijazno pozdravi priš'eca. a na obrazu mu leži zaskrbljenost. Pregnati bi jo hote n pokazati gf:®-u veselo licc, začudi■ bi se rad in rado-tno nasmehnil. Pa ni vese1 človeka, ki je prestopil prag nevabljen ncco-i nima zaupanja v vero, ki naj bi z gosiotn božičnim prnes'a srečo v hišo Praznma v shrambi in votla klet ne moreta spreleti tujca kakor bi se s>pod.>bilo Dvakrat hudo je go p>larju, zjokal bi sc, da n- rm /ak v tc/k h letih Zato poprosi, nai ne zamerim, naj se vendar vsedem. naj ga ne zapuščam in mu ne odnašam sreče. Naglo je stopil iz hi*je in se vrnil s posodo
Ni p klical družine Dvakrat je nalil in ko sva si napila, sem dvign I is šo proti svetlobi, pokusil sem kapljo ir razumel: ni pridelka domačega, iz krčme nv gostitelj nosi pijačo. Domačin pa je sklonil glavo
dene in razmetane po vsej preorani poti, da bi zavedle popotnega: ne pestuj misli nesrečne, ne delaj jalovih računov — skloni se. človek, naberi bogastva Krajino boS rešil in njeno ljudstvo!
Sklonil sem se pri najgostejšern Ščepcu na ahno. brez šuma. Ra/kreči" s»m pr«?te na široko in jih pokril, dragotine * pt-nr dlanjo, da me ne ena ne prevar Uk >nil sem jih v skrčeno pest m jih stisni k sebi Bogastvo je bilo rezno ko strup mizin kakor sovra-tvo. Stopil sem nag'o s poveSeno glavo in mislil na rešeno krajino Na vsakem oknu pustim dragotino, v vsako vežo prikličem praznik ..
Tedaj so sonce zakrile megilice. s poti je pobeglo bogastvo. Ustrašil sem se' Boječe sem razklenil prgišče — dlan je bila mokra nekaj kapljic je padlo na pot Ugrela s«e je bnigatija in stopila; ne trohe ljubezni ne prenese, razpadla je ob plemen t- m-sli Na belem snegu pa je zapustiila umazan madež ...
Ni leka. Krajina Bela. od sr^ga prebe-Ijena ni pomoči! Mrzel je božič 'n trpka bo pom'ad.
Nagnil sem se nad zasneženo potjo da pred nočjo dohitim Metliko N- meči prenesti prejedke misli v <amot' V prv' hram o<b poti bom stopil: daj. Jank pobratim, prinesi črnine da utopim grenki.bo. Ne odreče Janko gositoljubnnsti nista mu utrpeli shramba in klet toliko ia b zavru ' gosta. Tam počakam božično zvonjenje .M L..
R A D I 0
Torek. 24. decembra
Ljubljana, 7: Jutrnji p zdrav, napovedi. poročila — 7.15: Pisan venček v.S3-lih zvokov (plošče). — 12: lz čeških eper (plošče) — 12 30: Poročila ob a ve —13. Napovedi obiave — 13 15 Salon k'kvartet — 14: Poročila — 17 Trenutek rbra-nlh misli (Radijski orke ter) — 18 15: Božične pesmi izvaia kvartet karinetov solo Doie B Anton S'adovl ev — 19 Napovedi — 19 03- Zvonenie (Dlolči — 19.15 Bo'ič praznik miru — predavanje (g Rudolf Dostal) — 19.35: Ljudske božične pesmi s spremi evanj-^m harmonija (Kvartet sester Strita-levih). — 20.15: Svetonočnice. bere pesnik Silv:n Sarden-ko. — 20 30: V svitu jaslic Sodel le radijski k^mo-ni zbor in rad irki ork ster
—	22: Božični po^d-av — 22.10: B žične pesmi ooje trno.ski cerkveni zbor (s spremi j avan jem harmonija) — ?3: Božične pesmi iz raznih	(pl^ščai — 24: Prenos oolnočnice iz cerkve Sv. Petra v Li-ibliani.
Beograd 19.40: Proslava božiča v Vojni akademiji — 20.30: Harm >n j. —2155: Godalni kvartet. — 22: Dvofakove pesmi. — 24: Polnočnica — Zagreb 17.15: Božična glasba — 20 Petje in re ita ija.
—	21: Kantata. — 22 30: Prenos z-»rnic.
—	24: Polnočnica — Praga 20 35: Božični koncert — SofiJa 19 50: Klavirski koncert in petje — 21.30- La'ka in p sna muzika. — 19.15: Orkest alni kon ert.— 22: Koncert berlinske filha monije. — Rim 19.30: B žična e'asba
Sreda 25. decembra.
Ljnblfana 9: Jutrnji pozdrav, napovedi
—	9 15: Simfonična glasba (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe lz stolnice. — 11.50 Obisk pri J. S. Bachu (ploSče). — 11.45: TamburaSkl orkester (pevski soli: ga. Jančar). — 12.30: Praznični koncert (radijski orkester). — 13: Napovedi. — 13.08: Praznični koncert. Sodelovali bodo g. prof. M. Linovšek ln radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 14: Strlček Matiček kram-
lja in prepeva do 14.30. — 17: Sedanja vojna ln misijonsko delo cerkve (g. dr. Jože Gracer). — 17.20: Prenos z razstave kanarčkov-vrvivcev). — 17.30: Praznični zvoki (plošče). — 18: »Cvetoča noč«. Božična igra. — 19: Napovedi. — 19.05: Plo gče. — 19.25: Božične pesmi (Zbor cerkve sv. Jožefa, solo ga. Angela Hauc ob sprem ljevanju harmonija).— 20.15: Jos. Haydn: Godalni kvartet D-dur (škrjančkov kvartet). — 20.30. Koncert. Sodelujejo g. Stanko Prek (kitara) in radijski orkester. — 22: Napovedi. — 22.05 Slovesni zvoki (plošče).
Beograd 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb 17: Božična glasba.
—	20: Božične pesmi. — 20.30: Koncert po željah. — 22.15: Narodna glasba. — Praga 18.25: Koncertni večer. — Sofija 19.50 Mali orkester. — 20: Beethovnov koncert.
—	21: Lahka glasba. — Berlin 19.10: Puc-clnijeva opera »La Boheme«. — 23.10: Nočna oddaja.
Četrtek, 26. decembra
LJubljana 9: Jutrnji pozdrav, napovedL
—	9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Gvi-do Rant). — 10: Iz Dvorakovih del (plošče). — 10 45: Trboveljski pevski jazz kvartet in Cimermancv kvartet. — 11 45: Pevski zbor »Gospasvetski zvont. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Operetni napevi. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova. Jean Franci, član ljublj. opere in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 17: Kmet In javna bremena (dr. Fr. Pergar).
—	17.30: Gorenjski trio (g Janez Ahačifi tener ln duet Jožek in Ježek). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovanska ura: redijrlki komorni zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, po-ročfa. — 22.15: Za veselo rajanje (plo5'e).
Beograd 19.40: Naro na glasba. — 20: Humor — 21.10: Ga. Zlata Gjungjenac poje jugoslovanske pesmi. — 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17: Boži*ne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.30: Bož čna glasba. — Praga 18.25: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.45: Simfonični k:n-cert. — 21 30: Mali orkester. — 22: Plesi.
—	Berlin 19.10: Koncertni večer. — 21.10: Lahka glasba. — 23 10: Nočna oddaja. — Rim 19.35: Zvočna igra. — 21: Skladbe za čelo. — 21.45: Lahka glasba.
Petek, 27. decembra
LJubljana 7: Jutrnji pozlrav, nanovedl, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel;h zvokov (plošče). — 12: Slovenski očmevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: CitraSki dueti (Kosi Ivan, Fleišmon Jcž:ca). — 14: Nap:vedi, poročila. — 14.10: Tujskopromctno poročilo: Dolenjska za smučarja in zimskega turista. — 18: ženska t".a: Kaj je prineslo leto 1940 slovenski ženi (ga. Elza Dobov-šek). — 18.20: Ckrogli r.apevi (olo"če). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Lebrn).
—	19: Nr.povedi. poročila, objave. — 19.25: Nac. ura — 19.50: Za .planince: Prva pomoč v steni (g. dr. Bogdan Brecelj). — 20: Pevski kcncert: ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju g. pnof. M. LL^ovrrk. — 20 45: Reproduciran orkestralni koncert. — 21.15: Kvartet mandolin (M- Antunovič). — 22: Napovedi, poročia. — 22.15: Beethoven in Čajkovski (p^šče).
Beograd 19 40: Bos^n^e pesmi. — 22 20: Simfonični koncert (škerjančova glasba).
—	22.50: Plesna muzka. - Zagreb 17.15: Pevski koncert. — 20: Ples. — 20.30: Koncert ruske glasbe. — 21: Domači skladatelji. — 22.15: Narodne pesmi. — Pra~a 18 25: Koncertni večer. — Sonja 19 50: Mali orkester. — 20: Verdijeva opera »Othelo«. — Berlin 19.10: Pester glasbeni spored. — 21.10: Drobne mel-dije. — 23.10: Lahka glasba. — Rim 19.45: Simfonični koncert.
Križanka št. 47



nad mizo in mi ni branil oditi iz hiše.
Jadni moj Belokranjec, trdo te je zvila jesen, še trše te bo grabila rima Kako naj H, siromaku, pomagam!
Otre«!o se je sonce vsiljivih meglic, vrglo svetlobo po krajini in posulo por z drago-tinami. V vseh barvah so mig *a!e. «e iskrile, spreminjale in motile pogled Otipljivo so sc odražale na snežni belini, nagroma-
Vodoravno: 1. d?l roke. 5 Naoclecoov priimek. 13. posestvo v s.ed i em veku. 17. ime pesnika Medveda. 19 slovenski pisa-i telj. 20. sredozemska rastlina. 21 bese . a j iz molitve (molite!). 23 štsvnik. 24. tele>na j straža. 26 nada. 28 tuja kratica za »Ste-: vilka«. 29 dvoboi (množ.). 31 števn k 32 ! kratica za »ad verbum«. 33 n-.ša o:kra-I jina. 35. umrli srioikl Datrijarh. 37 pripadniki starega naro 'a 39. albanski paša. ki so ga umorili v Parizu L 1920.. 41. nasprotno od vojne 41 t^lafon ki klic 43 planota v Aziji 44. nadlažna žuželka 46 adverb 48 trojica 50. svatovanji 52. vernik 53. leno vedenje 55 kratica mere za tekočine 56. del ob-aza 58. grški bog vo'ne 60. gozdna žival 61 nrlp d-niki staroslovanskesa o1emena 62 p-o-svetna ustanova 63 srin:ska narodna gra 65. sveta slllra 67 otrok 69 med-net 71. reka v N^mčiii 73 urad-"' »ois 74 na koži 75 veznik 76 itai'ian-kl fizik 79 upraviteli dvora pri Frankih 81 f anco-stoo ma^d^tno oodročje 82. velika žival (mmS > «3 s*arl vek.
Navp'čno: i. del ladle (mnoi.) 2 Stevnfk 3. števnlk 4. veter 6 žuželka (mni') 7 inicijaM na«e<?a Izumite'1 a 8. S^horvmhau-erlevo Ime 9 eorie v E-too* 10 hunskl krali »bič	11 e^o^n^co božan-
stvo 12 vrr*n nas-lia 13 Fe-th"W»"a cr>«»ra 14 rsrdobje 15 dva k^n^n^n^a 16 učenjak, kl ie trd«"l da se ie člov»V rar-vil ir on!'* 18 del no*e 20 žival ka krma V>. ka'B'n< *a'm»V laM-^H log 27. čuvar živine 29. darilo 30. vrsta
vrbe 32. ime francoskega pisatelja F an-ca 34. predi02 35. edan izmai čulo/ 33. ženski glas 38. pleščinska mera 40. podstrešna soba 42. vrsta dra ocenih cvet ic 45. kem. znak za bizmut 43. s edaieveška dolžnost podložnih kmetov 47. m tdteran-ska rastlina 49. romanski člea 53. gora v Grčiji, zbirališče muz 51.. eseba iz starogrške mitologije, mati Zev ova 53. rs:b-ni zaimek 54. ženrko ima 53 eseba i- sv. pisma 57. mesni izdiek 53. sl:žn st (3. skl.) 62. začetek dirke. cdhM t:km~val-cev 64. adverb 61. d i sobe sko k tere-ga prihaja svetloba f8. moško me 70. ka-zalni zaimek (srbohrv ) 72. ploskovna mera 74. veznik 75. ladjede^rica 77 zlato (franc.) 78. del ko"esa 79. o.eb.ii zaL nek 80. italijanski predlog.
Rešitev kfi2as!ie st. 46
Vodoravno: 1. Puškin 6. mandarin 13. Titel 14. rov 15. tri 16. ab 18. sam 19 bas 21. OK 22. Job 24. Lava; 26. pri 23 d og 30. Nil 31. M^ste 32. Troja 31 Marta 36. Erika 37. sir 38 Ikar 41. a-o 42. pa at 44. ako 45. uo 47. fes 48. tero 53. ad 51 lad 53. bat 54. koral 56 Skagerak 57. rav da.
Navpično: 2. št. (š evi ka) 3. k:s 4 I.al 5. Nemanja 7. Ara; 8 nos 9. d/ (dvoji-a) 10. rt 11 Juro 12 Nka 16. ajda 17 b* 19. bal 20. prsti 23 botra 23. v'a 23 por 27. Itaka 29. grpa 31. Maraton 33 o'to 34. mis 35 Brod 37 Sas 39 A'-a 4"» o-«^ 42 peta 43. T^ra 46. tvak 47. Far 49. Dav 52. da 53 be (berilij) 55. la.
Pionir zračnih višav
etošnjl Božič poteče 30 let, odkar se je na poletu nad Beogradom smrtno ponesrečil prvi slovenski pionir letalstva Edvard Rusjan. Bil je sm sončne Gorice ln je izhajal lz skromne delavske rodbine. Tudi njemu je bila usoda namenila neveseli očetov delež: Vse življenje se boš ubijal, s svojimi žulji boš množil bogastvo tujega gospodarja, ob koncu pu boš popolnoma izčrpan v pomanjkanju pričakovali samo še usmiljene rešiteljece, da ti prestriže nit trudapolnega življenja. Mladi Rusjan pa se je s svojo vztrajnostjo ln nadpovprečno nadarjenostjo rešil te usode in si Izvolil drugo, ki jo obeležuje skoro še večja tragika. Postal je pionir letalstva v tistih časih, ko so bile peroti kovinskih ptic še šibke, ko njih zmogljivost še od daleč ni bila proučena in ko so bili letalcem še skoro popolnoma neznani vplivi elementa, ki si ga je bil človek pravkar začel osvajati. Po kratkem, toda uspeha polnem delu je Edvard Rusjan položil svoje mlado življenje na žrtvenik letalske tehnike.
Začel je svojo pot s športom, ki je bil tedaj dostopen tudi našemu delavcu. Zavzel se je za kolesarstvo in postal navdušen dirkač Po tem ovinku je dospel do letalstva, ki ga je privlačilo z neznano silo. Kot zaveden narodnjak je hotel, da njegov izum koristi našemu narodu, zato je odšel v Srbijo ln jel iskati stikov, ki bl mu pomo-gli uresničiti njegove smele sanje in načrte. Dve leti pred nesrečnim padcem se je seznanil z letalskim konstrukterjem Mj-hailom Merčepom, ki mu je omogočil nakup motorja za letalo izdelano po Rusja-novih načrtih. Porabil je skoro dve leti, da je dovršil letalo ter mu vgradil v Parizu kupljeni motor. Jeseni 1.1910. je že poskuša! prve krajše polete, ki so obetali najboljše. Ko se je dobro izvežbal v piloti-ranju. je v Zagrebu priredil prvi javni polet. ki je izpolnil vse njegove nade. Dosegel je polno priznanje tehničnih krogov ter dobil iz inozemstva kopico laskavih po-
Letalec Edvard Rusjan
nudb. Ostal pa je zvest svojemu domoljubju ter odpotoval v Beograd, da pred srsko javnostjo pokaže svoj odlični izum. Za polet je bil določil prvi dan pravoslavnega Božiča, toda ni se mogel dvigniti v zrak zaradi slabega vremena. Zvedrilo se je šele tretji dan in dasi je še vedno pihal močan veter, Rusjan ni hotel več čakati.
Mala poljanica v Donjem gradu je bila polna gledalcev, ki so čakali, kdaj se dvigne letalo v zrak. Ves Beograd je bil zbran, da vidi polet hrabrega slovenskega letalca, šibki motor je kmalu zabrnel in letalo se je dvignilo brez težkoč. Krik navdušenja se je dvignil v tisočerih glasov. Rusjan je letel preko Savskega mostu, nad pobočjem bližnjega hriba pa se je dogodilo nekaj strašnega. Letalo je v onemoglosti zanihalo ter v nagli vijugi treščilo na zemljo. Kriki navdušenja so se izpremenili v krike groze. Toda tega obupa Rusjan ni več slišal. Privezan na svoje letalo, je končal svoje življenje komaj v svojem 24. letu. Daroval je sebe, da odkupi tiste, ki so nadaljevali započeto delo. Srbska zemlja je sprejela slovenskega mladeniča v »svoje naročje ...
Komaj je preteklo trideset let od prvih uspelih poietov naših prvih letalcev Rusjana, M< "čepa in Rusa Sikorskega, ki je v Istem času delal na izpopolnitvi letala z eksplozivnim motorjem in propelerjem, že se na obzorju kaže novo načelo mehaničnega letenja: letalo z novim termodinamičnim motorjem brez propelerja. V začetku tekočega meseca so namreč italija-ni prinesli poročilo, da je polkovnik-piict Mario De Bernardi z uspehom preizkusil nov tip letala »brez propelerja in brez motorja«. V tem primeru gre za tako zvano 2>raketno letalo«, ki se giblje zaradi reakcije plinske struje. Načelo je znano že iz 1. 1896., ko je tako raketno letalo projektiral slavni ruski izumitelj Konstantin Ci-olkovski iz Kaluge, mož, ki je s svojimi izumi dokazal, da živi daleč pred svojo dobo.
Preizkušeni italijanski avion je bil izdelan po načrtih inž. Campinija v tovarni Caproni. Brzina je pri preizkusu znašala več ko 500 km na uro. Za te vrste letala je namreč dosti lažje doseči večjo, nego manjšo brzino, zaradi česa je praktična vporaba takih letal zelo omejena. Vsekako bo zanimivo, ako na kratko obrazložimo bistvo takega »generatorja struje«, ki naj v bodočnosti zamenja današnji eksplozivni motor in njegov vijak. »Generator plinske struje« je neke vrste motor za pretvarjanje toplotne energije v energijo gibanja, ker se v njem takisto vrši zgorevanje plinske mešanice pod pritiskom, samo da se eksplozija ne vrši v cilindru, marveč s pomočjo konične cevi za eksplozijo, ki se odpira pod kotom okoli 10 stopinj.
Ta de Lavalova naprava služi tudi pri parnih turbinah za ekspanzijo pare in je po današnjem stanju tehnike najbolj smotrno pretvarjanje potencialne energije pritiska in toplote v energijo gibanja. Izgube pri tem pretvarjanju znašajo samo par odstotkov, plinska struia pa vsebuje po svoji kinetični formuli skoro vso v plamnikih pridobljeno energijo. Vendar pa je nadalj-
nje izkoriščanje plinske struje s pomočjo gole reakcije, kakor jo je porabil inž. Cam-pini za praktične namene precej problematično. Zato je potrebna neka druga rešitev, ki jo je omogočil neki jugoslovenski izum.
Ta obstoji v naslednjem: Ako namreč, za razliko od raketnega aviona inž. Campinija, plinska struja ne teče popolnoma svobodno, marveč samo napol svobodno po koveksni površini ustrezajočega krila, tedaj struja ne deluje samo zaradi reakcije, marveč izziva na površini krila depresijo ter s tem tudi znatno silo dviganja, odnosno. po potrebi, tudi vlaka. Šele ta izum omogoča pravilno in praktično izkoriščanje plinske struje za namene vojnega in civilnega letalstva, kar je toliko
važnejše, ker je »generator plinske struje«
z vsemi svojimi pomožnimi napravami več nego dvakrat racionalnejši od današnjega eksplozivnega motorja. Razen tega dela lahko z najtežjimi vrstami tekr ega goriva, ev. tudi z zmletim ogljem, tako da bo letenje po tem izumu najmanj kakih šestkrat cenejše, pa tudi znatno varnejše od sedanjega. Prihranek se pojavlja nadalje tudi v tem, ker se ustvarja depresija na zunanji strani krila s pomočjo omenjenega umetnega toka skoro brez »škodljivega odpora«, ki pri današnjih letalih daleč presega količino »koristnega odpora«. Naposled pa je morda najvažnejše to. da bo vzgon novega »letala s strujniki« neodvisen od brzine samega aparata.
F. Brat i na, Beograd
Kdo zna dobro opazovati?
Na prvi pogled so vse te slike popolnoma enake, toda pri natančnem opazovanju vidimo, da se v raznih malenkostih med
seboj razlikujejo. Vsaka naslednja sličica se od prejšnje razlikuie v dveh malenkostih. Ali jih znate najd?
Skrivnostna telefonska številka
Gospod Jože si je dal napeljati telefon v svoje stanovanje, toda ker ne mara, da bi klicali razni nadležni ljudje, svoje telefonske številke ni dal zapisati v imenik. Ko ga je nekoč neki znanec prosil, da bi mu to številko odkril, mu je Jože rekel:
»Naravnost ti številke ne povem, toda če si hočeš malo razbijati glavo, jo lahko sam najdeš. Tu imaš na listku devet raznih številk, toda moje telefonske številke ni med njimi. Lahko pa s pomočjo teh številk ugotoviš tudi mojo, seveda če si dovolj odprte glave!«
Na listku, ki ga je gospod Jože izročil svojemu prijatelju, so bile naslednje številke:
4039 C607 1353 9590 5964 0448 7816 8285 2771
Ali brste znali vi odkriti telefonsko številko gospoda Jožeta?
Brzojav&o naročila
Jože Redkev ima tovarno za motorna kolesa in majhne avtomobile. Ker nima dosti kapitala, naroča vse potrebno seveda v zadnjem trenutku, navadno kar brzojavno. Tudi to pot je napravil tako. Za sto vozil obeh vrst je potreboval kolesa. Svojemu dobavitelju je sporočil:
»Pošljite za sto vozil tri sto koles. Redkev.«
Dobavitelj je bil znan kot hladnokrven možak, toda to pot je vzrojil. Kaj vendar misli, človek prismuknjeni? Toda njegov uradnik je malo pomislil in usrotovil, da naročilo ni tako neumno. Kakšna kolesa je moral poslati ?
Kako hitro fe vozil avto?
Starejši gospod je ves prestrašen prihi-tel k prometnemu stražniku in mu začel pripovedovati:
Izprehajal sem se po cesti, počasi, tako da bi na uro prehodil kvečjemu 3% kilometra. Tedaj pa pridrvi mimo mene avto, ki je imel številko 2-8765. Le malo manjkalo, da me ni podrl, še zdaj so ves tresern ob misli, v kakšni nevarnosti sem bil.«
»Pa vsaj veste, s kakšno hitrostjo je avto vozil ?« ga je vprašal prometni stražnik. »Ce ugotovimo, da je vozil prehitro, bo kaznovan. Drugače vam ne morem pomagati.«
»To se bo dalo izračunati,« je dejal gospod. Od trenutka, ko je švignil mimo mene, pa do trenutka, ko je izginil za bližnjim vogalom, sem napravil devet korakov, od tam dalje pa sem Imel do vogala Se 171 korakov.«
Stražnik je vzel svinčnik v roko, nekaj časa računal in potem zmagoslavno rekel: »Prehitro je vozil! Zašili ga bomo!«
S kakšno hitrostjo je vozil avto?
Ali znate računati?
S samim presojanjem se lahko zmotite, zlasti če gre za nevsakdanja ugibanja. Dali vam bomo nalogo, ki jo lahko tudi vsakdo Izračuna, da ne bo samo na slepo sklepal.
i Koliko, na primer, tehta pajčevina, ki sega od meseca do zemlje? Ali je mogoče po obsegu ln teži držati to pajčevlno v klubčič zvito v eni roki? Presodite malo Pravilnost svoje presoje lahko takoj ugotovite s preprostim računom, ker vam bomo dali tudi potrebne podatke. Mesec je oddaljen od zemlje 3S5.000 kilometrov. Nit pajčevine je debela dvestotinko milimetra. Njena specifična teža je 1, torej tolikšna kakor specifična teža vode. Ali je bila vaša presoja vsaj približno pravilna.
Potniki in psstaje
Grahovo, Prahovo, Lahovo in Mahovo so postaje na železniški progi, ki je najbrž na nobenem zemljevidu ne boste odkrili Tucat gospodov, ki se med seboj poznajo, se pelje od začetne postaje Strahova. N p postajah izstopijo omenieni gospodje, tr sicer takole: Gospod Klobasa ln gospod Pipec v Prahovem, Smola, Dreta ln Ocvirek v Grahovem, eosood^e Cmnbek. Bla*0' in Tepež v Lahovem. gospodie Ovca, Lakota. Trebuh in Picek pa v Mahovem. V dveh izmed teh postaj so padle naslednje opazke: »Dobro, da so gospodje Blažek, Pipec in Lakota že izstopili... « je dejal Dreta. Gospod Klobp.sa je pripomnil: »Smola in Trebuh sta očitno vesela, da se la^ko peljeta še naprei. Gospod Tepež pa je tako izstopil na prejšnji pestaji.«
Kakšen je od Strahova vrstni red postaj, ra katerih so omenjeni gospodje izstopali ?
Tehten vzrok
Ko je ubogi krojač rp-nustil *adno ze-meHsko doMno p-Mno grenkobe in solz. in se s tem tudi leči1 od svete Midob^e ž^ne. so napoti naravnost v paradiž Peter ga vpr-ša: »SI b;! v vicah?« »Ne. toda bi! =em ofpTi-iori!« »No. ti} tudi velja!« pravi Peter in s-msti krojača v nebesa.
Kar nrtekoči skT»ub ho*eč 'Trab'tj u°">d-no privko in s®	"»k^zi neN>^lri
vr?>ta »Le p"č~?: 'e n~č~si!« pr?vi Petnr ?-F"ie na je t-oja iz^ustrroa \z vlc ?* "Saj -'e tu^« krojač n' imel!« *Ta na le Mi vendar ožen-^n'«- o"°"'en?r .tpz °em bil trikrat'« »Proč nrrčz^kriči Peter. »V paradižu ni prostora za norce!«
Velika ponižnost
Na nekem potovaniu kraljice Edzabete ji je nrišel naproti žup°n mesta Coventrv z velikim jp errdvom in Io siiaincwfno vod?I v mecto Morali so preko malega potoka ?unanov konj ee je pp°r~i< in hot"l piti toda župan ga -e ostro poteemil nazil Kra'1'ci se 1p koni z*smil?l: »Gospod žu-n*n. privoščite vendar konlu ma'o okr-p-Ciim« ponižni mož se 1e odkril, el^boko priklonil in menil: »>T5kdar ne bom tega dopustil rt~k!er nI pil poprej konj Vašega Veličanstva!«
Trogirski
opanki
Line ti su mlade K-.šu;Aankc one n^sc rod ^ na. na kajus o parate. Ko sem prvič romaia na Lenik. ie bi.e uj obenem moia prva pot do pra.em lLa->kem Uu. Dokler drži D^t prot. R-gozn.-oi. še nekam gre. oljke te zamota, toda ^o moraš <aviti na sever. pr.w Orljak^ in L.eniKu. tedai pa le napenjal oči kam bOo postavii no^o! Ce izbi.a^ maio k-m nj-, se ti bo izmuznilo izood stopa* in tc prav pošteno potožalo po gležnju. Nji ostr.n robovih bos le težko Oodržaj ravnotežje Treba je torej i^Kat. giauKin p.oc»Kev, k
pa so le redko posejane. Mislite, da ie laka pot prijetna? Za turista že. ki v svo jo zabavo nalašč izbira plezalne ture Toda za kmete in vse ostale, ki živimo v teh krajih ni ta stvar tako idealna Ni baš priletno če moram n or zaradi kakšnega uradnega spisa dve uri Dre kako-vati luknje škrbine in brinje Pisala mi je teta: »Zavidam ti ko Dišeš kak j ska-češ preko rožmarina in v;eh teh blago-dišečih rastlin .« Prekleto ma o zavi-dania vreden oosel! Cisto nič romantike ne vidim v tem kako so postali čez en teden moji novi čevlii popolnoma nemogoči in gležnii so mi krvaveli
Spomnila oa se ie Jere Tadina. da bi se moglo v tei stvari precei pripomoči. Dobro ie vedela da ie hoia v usnienih podplatih do teh škrbinah ostrih robovih in luknjah nemogoča Na praznik sv Blaža ie šla v Troerir na seiem Zvečer sem 1o čakala Dri njenem ogniišču ko ie prihajala na oslu in se ustavila pred hifia Vsa rdeča mi ie izročila svetloriave čevlje-»Vidiš, to so čevlii za kamenie. V teh oa le skači če že res noče« nikoli mirovati « Ogledovala sem iz trdega rumen* ga usnia Izdelane čevlie s trdim črnim gumijastim podplatom Imenulelo se »trogirski Dostoli« ker take orod=riaio samo v Trogiru. v onih tesnih uličicah, kier so ena Dolee druee same »pos olar^e rad-nje« Prebivalci ob moriu te vrst" čevljev ne nosijo nosiio lih samo Zag rci Oni doli iih z zaničevaniem imenujejo ooanke čeprav oravih. iz črev spletenih opank že davno več ne nosijo.
Sedal sem lahko brez skrbi za w~je noee skakala ln Dreskakovala luknie in grme »Ooanlci« ste bili kot nalašč prikrojeni za kraška tla.
Odločila sem se da se bom Sla z nHmt oobahat v Ro<?oznico čim Drei. d kier so še nove Sele sedai sem im">la čas za ogledovanie olik teh meni do~edai neznanih dreves Celo naš Gregorčič mi ie naelerat postal s svoio Oliko tako domač kot da ga šele sedai lahko orav razumem in doživliam isto Čeprav mi ie že marsikatera vrstica ušla iz snomina. tu sem jih vendar spet sestavila in vso l -pot-^ oljke sem občutila samo pod olikami V ooznei *em času se mi ie v podzavesti stalno vsilievala v osnredie med hoio sem 1o mehanično ponavljala kot koi~čn'-o Smešno? Ženske momlaio rožni venec ja na Gregorčiča Da nisem imela na nog^h tro°1rskih ooank ne b'	rani č--sa
No v Roeoznici sem bila b~:dko razočarana Trdno sem bila or^čan*. da bodo z veseljem govorili: »Glejmo glei-mo. celo meštrovica nosi opanke. Ne sramuje se nas.«
Toda takrat še nisem vedela di R-čani ne maraio Vlahov nas ki nismo čito ob obali čeprav imamo do moria le ooi ure. Potemtakem seveda ne ma~aio niti opank. Toda tega iaz seveda nisem vedela. Sai sem živela šele nekaj tednov pod Len'kom.
Tako pa sem vsa srečna pri<TV?la čez nasip v R 7-ače'a sem eovo iti ka*- s or vimi starimi ribiškimi očaki, ki so krpali mreže To-'a podali so nekako ne- oPni. Niti nainoveiše vesti iz bjišč jih niso za-nmale.
Sla sem D"č h kovaču V zač-tk-i nri-iazen. ie tudi on čez n^kni časa obmolknil in temno gledal v žeriavico
Ženske ki so leno o s°dale pred h!*a-ml so r^e v cvoiem brezdelju pisalo ele-dale Kai neki imair. danes, vsi ti čudak ? Narodno mi ie po^t^lo.
Srwnniia sem s° ni b~at*. ki mi n°-kr>č v otrošk'"h leti* r^d z^aeai s^nje fi-'orofske umotvore Enkrat s^ ea bi1 a že do cn-la sita oa ie za kon°o d dal še to: Pred^avi si da s! na oer-mn^m s+?d -onu. ljudi naokoli vse č™no T be pa pn-Slieio na dru"o stran K^1"" m mor\š r^ cr^d -i p'-ča~i i" sam Si la'k p rd-s*avH"š kam boš dala roke, kako bi
nrec+avli^a	ker si nvs1;5 di +e vsak
^eda7* Snaeiala sem se te; b"darii'. takrat in dodala da ie mrk kai takega vzk-Vti le v njegovi neumni pameti.
Tokrat sem se nehote sipemoiia resnično-tj onih b^ed Prei vsemi <emi mric-?r'ed'mi ribnrii in pr°d vsemi temi le">;mi babnuami sem se počutila strašno n^-ok-e^no V« m-' je b'lr> na P^ti. na;balj ra om^ki M!sVte. da n:se-n opt^"1 kam msriio vaš? o?i ve l°ne že sk-? Mtrl'te. da nisem vrde^a va^:h ^aničevi^h pogledov. vi narvM goli rbarii? Ooank: so v?m na potu Evo vam iih evo jih! — bi "a:rai*i iskala R *akrno l'uba-*ni1o Vh ie Vnnc'a Tere p kak5^'m v~s-l1em s^m iih ol-f-jio ?n po-iu — sedaj pa tako razoča-•">*■>iToda z-kaj?
Tr^over* mi ie raz^žil: »Zakai nos-'t° onank'"' T^ ^o^o ori nas sami b"rač: in ->ot<vrn on! V^ahi V' oa sta m*?št^o ica« Te besede me niso pobolišale. Opanki mi nrira^i k srcu in nosi^ sem 1'h d->,i'> Prvaz-ih b^ed v R ni bilo ve? vaSke »prv-r>e« mi	njt! odz "nvlj le.
h1"'a govoriti s kikim k-p~jo-ri^ČTn mi ie o^mi! svoi goM hrbet Prav ra-^a sem s° zv^"- vračala do"nov rvH T enik. k m'i;m »Vlahom«. Sežani so m-' p*-i'a^o TV"i<waria1' nai n" h^im v R. p1 i ^ nai si obujam kake lepše, mestne čevlje.
»Lakaste in z visoka peto. kai ne? Po teh luknjah, kai ne?« Se vedno se nisem
pobo'j"a'a
Bližal ce ie konec Selškega leta. Ir s-e--ike^a nač^-l tva ssm dobila poziv. na; a? nemudoma iavim v njihovih uradih Samo mene kličejo, kai nek-' le takega? Oo-sr>od na-^o-nik me ie d ogledal izood očal. čvdovifo smešno.
•Prišla 1e oriVr^ba radi Vas.« »Mene so tožili?« »Da vas« ... »Mol! vaS*?ni?« »Ne o"-Hož*>a ie bre' traveea Namesto podpisa Je označen »Rajzoznl-
2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SCPER SPREJEMNIK
RADIO d. i o. L, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE
Miklošičeva ulica 2. L. LUSICKV, MARIBOR, Koroška cesta 1L
čan«. Vsebina pritožbe ie bila na kra'ko sledeča: Pod Lenikcm živi učite jirg N. N.. ki prihaja oo služben h opravilih v R. Vsako ušivo pastirico nagovarja, ob vsako vaščanko se obregne, niti z umazanci ribiči ie ni sram govoriti. Oblači se njenemu stanu neprimerno, kaiti nosi op nM itd. Cenjeni naslov naj opozori im.no .a-no itd....
»Ne bodite razočarani, tovariš ca.« mi ie rekel nadzornik. »Naš človek še ni zrel za demokratizem.«
Se sem hodila pod olikami v o~ank->h. kajti čakala sem da ba kateri R-čan izumil posebne čevlie. v katerih b; la' ko nemoteno skakala preko kamedMh og- j. in da bi bili vseeno neodrgnjeni. lerri. fini. mestni čeveljčki.
Ko sem odhaja na n^vo služb»nr mesto. sem napisala rtijemu n-1! d iku listič. W sem ea pustila na šolski m zl: Oporariam vas, ne n-^ste tnosirskih opank posebno, če boste šli v R.
Toda kmalu sem	da b?1a
vsa ta moia pkrtt odveč Moi naSledn k mi 1e poslal dopisnico, v kateri s^ reražal. kako sem se neki drznila p:sati take ne«lan<-*rti.
____ Kdo izmed nas učHeMev m bi se
tsko	}n c* k^pH te svinjske, smr-
dljive vlaške panke?
Pozdravlja Vas tov«rt? N. N «
Cvctt Z?i-P7vko

M o S govora
Nadškof canterburyski je nekoč vprašal igralca Bettertona: »Kako je vendar mogoče, da gledališki igralci govorijo same izmišljene stvari, pa vendar občinstvo tako ganejo, da duhoven na prižnici s pro-povedovanjem same resnice tega nikdar ne more do9eči?<
»To je vendar popolnoma umljlvo!« je odgovoril Betterton. »Mi igralci govorimo na odru o izmišljenih stvareh, kakor da bi bile resnične. Vi, duhovni, pa govorite ' • ' » » o resničnih stvareh, ' '
Platonična ljubezen
Trdijo, da Je Benedikt XII. nagovarjal Petrarko. naj se oženi z oboževano Lavro. Pesnik pa je baje ta dobrohotni nasvet odklonil z motivacijo, da bi utegnile zakonske intimnosti ugaslti ogenj ljubezni in tako zmanjšati blaženstvo, W ga opaja občudovanje te prekrasne ženske.
Zaman pranje
Varchl je v družbi govoril o tajniku Pavla ni., monsinjorju Ambrogiu, »ki je vse zmogel, kar je hotel, in je vse hotel, kar .ie zmogel«.
»Med premnogimi drugimi darovi,« Ja pripovedoval, »je nekoč dobil šestdeset srebrnih umivalnikov z vrči vred.«
»Kako je vendar potem mogoCe,« ao ugovariali, »če Ima toliko umivalnikov, pa vendar nima čistih rok?«
Inflacija
»čakajte vendar, da pride vag sin k pravi pameti preden ga oženite!« pravi Lon-donfian sosedu. »Gotovo ne!« ga ta zavrne; »ako čakam tako dolgo, da pride k pameti, se gotovo ne bo hotel več ženiti!«
Rešitev
»No, kaj pa počne ubogi Patrik?« ja vprašal Irec znanca. »Ah. ubogi hudič; na vešala je bil obsojen, pa si je vendar življenje reitt • tem. da je poprej umrli«
Trdnjava Bardia
Demonsko samotna puščava - Naselbina s plitvim zalivom ter enim
samim pomolom
Bardia ali Porto Bardia, kakor jo Imenujejo Italijani, je najvzhodnejše pristanišče Cirenajke. Leži tik ob egiptski meji. Tu je pravo naravno pristanišče, globok, cevast zaliv, ki se je zajedel v 200 m visoko puščavno ploščad. Rdečkaste, prepe-rele.
skoraj navpične čeri
0«t obdajajo. Človeku se ta slika s svojo izrazito lepoto vtisne v spomin.
Cisto zgoraj na steni, daleč v morju leži vas Bardia. Snežno bele hiše z moderno mošejo so v krasnem kontrastu s temno modrim nebom, rdečimi skalami in svetlo zeleno vodo v luki. V ozadju zaliva ležijo v dolinski zarezi skladišča in lope. Kajti Bardia ie
važen trgovinski kraj
ga notrajnost dežele, Fort Capuzzo, oazo Kufro i. t. d. Pristanišče ima samo en pomol in ob njem lahko pristajajo le lažje enote vojne mornarice, ki ne segajo globoko v vodo. Večje ladje se morajo zasidrati v zalivu. S čolni prepeljavajo ljudi, živali in blago na kopno.
Neki švicarski novinar se je pred časom pripeljal v Bardio z ladjo, ki je v Tripolisu naložila čete domačinov iz Italijanske Somalije. Ljudje so bili veseli, da so dobili spet trdna tla po noge, kajti vožnja je bila
izredno viharna.
Več nego enkrat so drugopolti vojaki nagovarjali kapitana, naj jih odloži na kopno, kajti če že morajo umreti, potem store to rajši v svojem običajnem elementu puščave. Kapitan pa je moral napraviti baš nasprotno, ladja ie morala zavoljo nevarnih čeri voziti čim dalje od obale. Komaj so vojaki stopili na kopno, so stvorili krog in sredi tega pojočega ter z rokami tleska-jočega kroga je
zaplesal moški ali ženska
s kratkimi, ritmičnimi trzljaji. Prizor je bil komičen, a obenem s svojo melanholično strastnostjo v skladu z demonsko samot-nostjo puščave. Vojaki so se priselili z ženami in otroki ter vso opremo, ki jo zahteva potovanje skozi puščavo.
Na dnu doline je stala carinarna, hišica
iz lesa, pred njo pa kot edino rastlinstvo, dve bodičasti drevesci. Ves ponosen je carinski častnik razkazoval svojim obiskovalcem svoj vrt,
majhen, skrbno obdelan košček zemlje.
Vsaka rastlinica je bila z bodečo žico in klobukom lz mrežaste žice zavarovana proti vsakovrstnim škodljivcem. Nedvomno je junaštvo pričakovati tu — žetve. A kako naj bi si ljudje drugače preganjali čas, ko vozijo tu mimo parniki komaj vsakih štirinajst dni ? Danes, ko grme na Bardio od vseh strani topovi ln se vsipajo nanjo in
na njene utrdbe b ° m b
o dolgem času seveda nI več govora. Bilo je šele zgodaj predpoldne, a vročina je bila že neznosna. Vojaški kamion je pripeljal Švicarja v vas, da mu ni bilo treba plezati do nje po ozki skalni poti. Zgoraj vodi široka, obalna cesta, ki jo je dal zgraditi pokojni maršal Balbo do egiptske meje. Na vrhu je krasen razgled v notranjost — gričevnato, kamenlto puščavo.
Umetno zimsko spanje
Posledice vbrizgov inzulina pod kožo toplokrvnih žival!
i!!llll!liiinillll!llliill!llininil!lll!!!lll!lllllin»-
Igralnica nad oblaki
Ozadje tajnih samomorov — Hazar&ne igre v aeroplanu
Policija je v Los Angelesu v zadnjih časih postala pozorna na vrsto samomorov v krogih imovitih moških in žensk. Vzrokov za te samomore ni bilo mogoče dognati. Policiji so sicer namignili, da stoji za njimi bivši trgovec z žitom, Robert Playford, toda o njem ni mogla policija ugotoviti nič sumljivega, živel je neoporečno in je imel zadostne dohodke kot vodilna moč v neki banki. Neki zasebni detektiv Carlton pa se od tega videza ni dal prevariti. Na svojo pest je moža opazoval in zbiral podatke o njem. Nekega dne je zvedel, da se Playford v družbi več oseb zvečer pogosto vozi v okolico Los Angelesa. Detektiv si je najel avto in je Playforda na takšem izletu zasledoval. Playford in njegovi trije spremljevalci sc se ustavili v neki gostilni, tja je pozneje stopil tudi Carlton, a ni opazil nič sum Ijivega. Možje so si bili naročili mrzlo večerjo in so se potem vrnili v mesto.
Dva tedna pozneje se je Playford v nekem baru seznanil z veselim gospodom, ki se je predstavil kot Alexander Maxwell iz Elostona in ki je dejal, da je v Los Angelesu na poslovnem potovanju. Playford ga je takoj povabil na nočni izlet z avtomobilom, med vožnjo mu je razodel, da so on in njegovi prijatelji strastni ljubitelji hazardnih iger. Hazardne igre pa so v Ka-liforciiji prepovedane, zato se jim morejo posvečati le z največjo previdnostjo. V tem oziru bo Maxwell doživel še nocoj presenečenje. Avtomobil je vozil do nekega zasebnega letališča, kjer je že čakalo letalo. »To je moje presenečenje«, je izjavil Play-ford in se je veselil začudenja, ki ga je kazal njegov gost. še bolj vesel je bil njegove izjave, da je tudi sam strasten igralec hazardnih iger. Možje so stopili v letalo in tam so začeli igrati. V leteči igralnici je Maxwell izgubil 78.000 dolarjev, pri tem
pa je ugotovil, da je Playford nevaren sleparski igralec, ki je svoje žrtve obiral s prevejanimi triki. Tedaj se je razodela tudi skrivnost samomorov.
Maxwell se je od lopova poslovil kar najbolj ljubeznivo, spremenil se je nato spet v detektiva Carltona in je dal Playforda še isto noč po policiji potegniti lz postelje. V sodni razpravi, ki se je pravkar zaključila, so ugotovili, da je slepar obral sedem tmovltih oseb do kosti, v treh letih si je s sleparsko igro pridobil 750.000 dolarjev. Kazen je bila temu seveda tudi primerna.
»Pepe mi ie rekel, da mi manjkajo samo peroti... « »... da postaneš angel ali gos?«
(»Sondagsnisse Strix«)
ifnje o smrti
čudni in temačni primeri iz življenja
Iz preteklosti so nam znani mnogi primeri za napovedi in slutnje smrti, ki so se uresničile. Tako je znani protestantski župnik David Fabricius, ki je uživai svetovno slavo kot astrolog in astronom, napovedal, da bo umrl 7. maja 1617. Da bi tej usodi ušel, je poskušal vse mogoče. Vse dneve je ostajal doma in samo zvečer proti desetim je za trenutek stopil na prag, da bi ujel nekoliko svežega zraka. V takšnem trenutku ga je omenjenega dne umoril neki Hoyer.
Podobno je končal astrolog Stoeffler, ki je bil izračunal, da ga bo smrt zagrabila nekega ouiočenega dne 1. 1530. Ves ta dan je prebil pod varstvom prijateljev v hiši. Dan je skoraj minul, ko je segel Stoeffler po neki knjigi na polici. Polica je padla s stene in je zadela astrologa tako nesrečno na glavo, da je ostal na mestu mrtev.
V nekem gradu princa Radzivvilla v Galiciji je visela slika, ki je predstavljala Sibilo iz Kume. Mlado dekle, ki jo je bil princ pohčeril, se je te slike strašno bala Na dan svoje zaroke je to zaročencu po-
»Mladi mož — kopiranje je strogo prepovedano!«
»Saj ne kopiram — beležim si samo telefonsko številko modela ...«
(»Gauchel«)
vedala. Ta jo je prešerno zvlekel v sobo kjer je slika visela, rekoč: »Tega strahu se moraš odvaditi...« Vse je planilo v sobo in se ni menilo za prestrašene klice mladega dekleta, ki so jo skoraj s silo postavili pod sliko. Nekdo pa si je dovolil šalo, da je zaloputnil vrata. Od tega streslja-ja je padla slika s stene ln je zadela zaročenko tako nesrečno na senca, da je v nekoliko minutah umrla.
Okrog 1. 1865. je v Sarteanu živel neki Sassaroli, ki si je najel tretje nadstropje neke hiše, ki je pripadala kanoniku Bocc-heriniju. Tu se je sestajala vsak teden družba 35 ljubiteljev glasbe, ki ji je btl Sassaroli za dirigenta. 2e po prvi skušnji v novih prostorih se je vedel Sassaroli zelo razburjeno. Trdil je, da se bo hiša v kratkem podrla. Hišni lastnik je pozval uradno komisijo, ki je stavbo natančno pregledala in izjavila, da je strah neutemeljen. Na dan, ki ga je bil Sassaroli ozna-čin za dan nesreče, se je orkester spet polnoštevilno zbral, vendar pa je bil dirigent tako razburjen, da so se tudi drugi prestrašili in so se dali pregovoriti, da z njim poslopje zapustijo. S tihim glasom jih je pozval, naj gredo po stopnicah počasi ln brez tresenja. Komaj Je zadnji izmed mož zapustil hišo, se je ta s silovitim truščem podrla....
Primeren odgovor
Ko je nekoč Ludovik XV. pregledoval svoje grenadirske čete, je bil slučajno v njegovem spremstvu tudi angleški poslanik. Kralj postoji pred vojakom, čigar obraz je bil pokrit z brazgotinami ter ponosno pravi Angležu: »Priznajte, gospod poslanik, tem ljudem je že na obrazu zapisano, da so najboljši vojaki v Evropi!«
»Toda, sire,« se je priklonil Anglež, »kaj bo pa Vaše Veličanstvo reklo o tistih, ki so jim te rane zadali?«
Duševni učinki ___
Ko je Rivarol zvedel, da se Je zastrupil nadškof mesta Toulouse, Je rekel: »Prav gotovo je požrl eno izmed svojih makslm.«
Kaj je težje?
Lord Bruyer je menil: »Rajši vprašam starega moža, kdaj bo umrl, kakor pa po-starno žensko, ki bi pa še rada ugajala, kdaj se je rodila.«
P o s k a s
»Kaj hočeš s tem grdim ptičem?« vpraša sosed pekovko, ko je prinesla s trga domov krokarja. »Moj mož in jaz,« Je odgovorila, »hočeva videti, je li res, da ttča-kajo krokarji starost nad 100 let*
Novi angleški zunanji minister
Potem, ko je angleška vlada določila lorda Halifaxa za poslanika Velike Britanije v VVashingtonu, Je bil imenovan za novega angleškega zunanjega ministra Anthony E d e a
B i i e a m o v osel
Pridigar Durnet je razlagal poglavje o Bileamovem oslu in si prizadeval dokazati, da je res govoril. Neveren deček se prične smejati. V jezi ga Durnet sune z nogo. »Vi morate samo dokazati,« zakriči razjezeni deček, »da je Bileamov osel govoril, ne pa, da je brcal!«
Dediščina
Pil narekovanju oporoke je določil zakonski mož: »Moja žena naj bo edina ae-dična, toda s pogojem, da se po poteku žalovanja takoj zopet omoži. Tako sem vsaj zagotovljen, da bo mojo smrt obžaloval vsaj en človek.«
Finskemu raziskovalcu dr. Sulmolainenu je z vzbrizgi Inzulina in spojin te snovi z magnezijevim kloridom uspelo pri toplokrvnih živalih povzročiti umetno zimsko spanje.
Insulin je zbudil pozornost vsega sveta ko je Američan Frederic Grant Banting i. 1922. odkril, da je to edino res učinkovito lečilo za sladkorno bolezen Pridobival je to snov iz trebušne slinavke psov in jo je kmalu z uspehom preizkusil na ljudeh.
Sedaj pa je dr. Sulniolalnen za inzulin našel novo, zelo nenavadno uporabo. »Zimsko spanje«, v katero je uspaval manjše toplokrvne živali z vbrizgavanjem te snovi ali njene spojine z magnezijevim kloridom, je trajalo zelo dolgo. Dr. Sulmolainen je svoje poskuse delal zlasti z ježi, ki so po
injekcijah spali tako dolgo, dokler so bili v hladilni omari v temperaturah okrog ničle. Ce jih je dal v prostor s kakšnimi 22 stopinjami Celzija, so se počasi zbudili.
V naravi je opaziti na drugih toplokrvnih živalih nekaj podobnega. Ce prenesemo n. pr. spečo mrmotico iz njene dupline, kjer vlada običajno temperatura 10 do 11 stopinj, v toplejši prostor, je opaziti na njej razločno dihanje šele pri 21 stopinjah, pri 25 stopinjah prične smrčati, pri 28 stopinjah se prične stegovati, pri 31 stopinjah pa se zbudi.
Domnevati je, da se da postopek dr. Sul-molainena. po katerem se količina sladkorja v živalski krvi zmanjša za več nego polovico, uporabiti za vse toplokrvne živali, ki pozimi spijo.
Zanimivosti
Polžem v splošnem ne priznavamo posebne moči. Eden izmed polžev pa more s samim jezikom drobiti trde školjke. Naj-prvo obdela takšno trdo lupino b slino, ki vsebuje kislino, potem pa nastavi nanjo jezik kakor pilo tn drgne toliko časa ž njim sem in tja, da školjko preplli Jezik tega polža je za takšno delo posebno primeren, ker je na njegovih površini preobilno majhnih kitinovth zobčkov.
Ameriški kapitan Backer je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič pripeljal banane iz Kingstona v Evropo. Mož je o tem poročal: »V obrežnih mestih Mehike jedo ljudje te sadeže z mesom kakor krompir. Na mehiških trgih jih ponujajo v vseh mogočih oblikah, ne samo rumenih. temveč tudi rdeče ln takšne, ki so velike kakor človeški komolec poleg drugih. ki niso večje od malega prsta. Te nimajo lupine, temveč samo kožico. Večje banane ljudje kuhajo.«
Z uro si lahko podnevi v sončnem vremenu vsak čas brez kompasa ugotovimo nebesne strani Urno kazalo obrnemo pro ti soncu. V sredini kota med tem kazalom ln 12. uro gre smer proti jugu.
»Ali si moreš misliti večio neokus-ost? Predstavil se mi le šele Dotem ko sem dovolila, da me ie trikrat po j ubil. « (»Sondagsnisse Strix«)
Šest novih mest v Italiji
Imenovali jih bodo po fašističnih prvakih
Zavod za gradnjo stanovanjskih hiš v Italiji poroča da bodo v Milanu v kratkem času položili temelje za šest novih mest.
»Nu. ali si že prečital knjigo, ki ti jo ie letos prine. el Miklavž?«
»Nisem ie še. oče — mama ie uka ala. da si moram prej umiti roke ...«
(»Hemmels Journal«)
■ RBremunu«ffnn:mmniuimm -
Poroka na povelje
Napoleona Benaparta
Odkritje v rodbinski kroniki cesarja
V družinski kroniki Napoleonovega generala Davousta je neki švicarski novinar odkril poročilo o poroki, ki jo je zapovedal Korz ln ki ga ne omenja noben življenjepis tega nasilnika.
Bonaparte je bil tedaj še konzul, pravkar je pripravljal ekspedicijo na San Domingo. Vodstvo te ekspedicije je hotel izročiti možu svoje najljubše sestre Pavline, generalu Leclercu. Leclerc pa ga je prosil, naj vodstvo izroči rajši komu drugemu, ker namerava vzeti svojo povsem mlado, edino sestro lz penzionata ln poskrbeti, da se čim prej poroči.
»To nI nobena ovira,« je dejal konzul. »Vašo sestro poročimo že Jutri. Stvar je torej urejena. Pripravite se, da pojutrišnjem odpotujete. Jutri zvečer bo vaša sestra poročena. Ta trenutek Se ne vem s kom, lahko si pa mislite, da JI najdem dobro partijo.«
Leclerc je zaman ugovarjaL
m*
»Obžalujem gospa, toda moram vam povedati, da vaš sin v Soli neprestano meče kroglice iz papirja v svoje tovariše .. .€
»Gospod profesor, to oa ie dedna obremenjenost. Njegov oče je namreč artilerijski oficir...«	(»AllerscJ
»Prosim nobenega ugovora. G -voril sem ra^iocuo m ne želim novih opazk.«
General, ki je bil navajen tiranskih ma-nir svojega svaka, je zapustil sobo brez besede. Nekoliko minut pozneje je vstopil ^eneral Davoust, da bi si Izprosil nekoliko dni dopusti. Hotel oi se poročiti.
»Z gospodično Lecleicovo?« ga je prekinil Bonaparte. »Da, da, to je prava družica za vas.«
»Ne, general, to je pomota. Moja zaročenka je vdova po gospodu R.«
»Poročili se boste takoj z gospodično Leclercovo!« je dejal Napoleon z ostrim poudarkom.
Davoust je postal temno rdeč. »Dal sem gospe R. svojo besedo ln jo mislim tudi držati. Ljubiva se in nič me ne more pripraviti do tega, da bi se ji odpovedal!«
»Samo moja voija odločuje,« je odgovoril konzul še bolj ostro. »Odpeljete se takoj v St-Germaln ln se predstavite svoji zaročenki. Moj svak, brat vaše zaročenke, vas bo spremljal in privedel gospodično Almče Leclercovo Se nocoj v Pariz. Med tem Izberete poročna darila. Oprema ln dota mlade dame Je moja stvar. Poskrbel bom tudi za to, da se potrebne formalnosti skrajšajo. Poroka se bo izvršila jutri na svnk način. Razumeli ste me in boste posluSali.«	r<
S temi besedami Je Napoleon pozvonil in zapovedal ordonancu, ki je vstopil, naj privede generala Leclerca. Ko Je ta prišel, mu je rekel: »Nu, tu Imate zaročenca vaše sestre,« pokazal je na popolnoma omamljenega Davousta. »Spremite ga takoj k svoji sestri v St. Germain. O tej stvari nočem ničesar več slišati, dokler ne bo vse v redu. Podrobnosti so ml zoprne.«
Oba generala sta brez besede ubogala. Napoleonov vpliv je bil že tedaj tako su-gestiven, da nI nihče Izmed njiju imel poguma za odpor. Dan nato se je poroka res Izvršila. Njena nedolžna žrtev, dražestna Almče, Je zavoljo nje najbolj trpela. Sodobniki jo opisujejo kot zelo lepo in ponižno. Mnogo let ji robati ln zagrenjeni Davoust nI mogel odpustiti, da je bil prisiljen poročiti se z njo. Njena stalna dobrota in prijazna potrpežljivost pa sta končno zmagali nad njim. Počasi je začel svojo Seno spoznavati in občudovati, pridobila si Je končno njegovo pooplno zaupanje ln ljubezen, tako da je zapovedani zakon postal na zadnje srečen zakon.
Vsako teh mesto bo naselbina za de!avce ter bo imelo-15 do 20 tisoč prebivalcev.
Prvotno so nameravali zgraditi samo štiri mesteca ter jih imenovati po znanih prvakih fašistične stranke, in sicer po očetu zunanjega ministra Ciana. Arnaldu Musso-liniju, Italu Balbu ter Guglielmu Oberda-nu, znanem iredentistu. ki so pa obesili v Trstu. Največja naselbina naj bi dobila ime po bratu min. predsednika, pokojnem Arnaidu MussoHniju.
Običaj, da sc mesta imenujejo po znanih osebnostih, so si Italijani izposodili v Ameriki, kjer je ta sistem zelo priljubljen Saj je znano, da je dobila ameriška pre?<to'ni-ca ime po ustanovitelju Zedinjenih držav, VVashingtcmu. V Evropi se sicer nihče ni dr/mislil, da bi imenoval kakšno mesto po Napoleonu Bonapartu, toda v Nemčiji se neko mesto že imenuje Hmdenburg in v novejšem času so tudi po'jski L od ž prekr-.tili v Litzmannstadt. Mesto Hndenburg je bilo prej poljsko. Imenovalo se je Zabrze.
V Rusiji imajo že niz mest ki nosijo imena po osebnostih novejše zgoriov:ne Spomnimo se samo na Leningrad in Sta';mbad. Na Balkanu imamo tudi nekaj mest. ki so jih imenovali po velikih mo-žeh Cari^ad se imenuje po cesarju Konstantinu Velikem. Plovdiv se ie prej tudi imenoval Fiii-popel. V dana "nji Rusiji pa imajo tudi mesto Gorki, dočim sc Rumum neko mesto imenovali Gh ka po znani knežji rodm ini.
Politika
Ko Je Frarklin prosil Friderika n. za pomoč Amer ki, ga je monarh vprašal: »Za kaj, gosped doktor, se bo uporabil denar?« — »Da izvojujemo prostost, prirojeno pravico človeštva!« — Friderik nekoliko pomisli, potem p3 odvrne: »Jaz sem kralj in ne morem svoji obrti škodovatL Rodil sem se, da vladam. Ljudstvo mora biti pokorno.«
Kakor se vzame
Sosed vpraša soseda, kako se kaj godi v njegovi hiši, odkar mu je žena zbolela. »Ne posebno dobro! Moja žena se boji, da bi umrla. A mene je strah, da mogoče vendarle ostane pri življenju. Zato sva oba potrta.«
Zdravilo
Poklicali so ponoči zdravnika k bogatašu, ki je bil nenadoma zbolel. Zdravnik ga preišče ln vpraša, ima li tek in ali dobro spi. Ko bolnik temu pritrdi, meni zdravnik: »Zapisal vam bom nekaj, kar vas bo rešilo vsega tega!«
»S kom
tom?« »Oprosti
držiš — z materjo ali z oče-
— iaz sem nevtralna ...«
(»Gauchel«)
Napoleon napade Egipt
[/■ »I a sodobne voine ladje, ki zmo-f J rejo tudi nad 40 vozlov hitro-f j sti. ie Sredozemsko morje majh-\Jl__j, no in ozko. Nobena večja po-
—-' morska formacija ne more ne-
opaženo od enega konca na drugega Ce bi je slučajno ne zasačil sovražni rušilec ali podmornica, jo kaj kmalu zav^ haio ogledniška letala, ki takoj sporočijo svojemu brodoviu da se bliža sovražnik Tako tte danes, še ored nedavnim ie bilo drugače.
Napoleon Bonaparte
Slavni Napoleon Bonaparte. edini čo-vesK. ki je n^sii na s.oiin ep.l_-tah vsa voiašKe čine od prvega pa da zaame^a, je DOital do svojih veiikin zmagan v La liji in v vojni z Avstrijo, najpopularnejši čiovek Francije Napoleon ie b.1 ak.at general francoske republ ke. Nje„o.e slavne zmaxe. ki si jih je priboril v Italiji preti števimejši avstrijski vojsk., so ga napravile polboga francoske .ia naroda Z armado, ki je bLa gola in bosa. sestra' diana in dokler ni prevzel on voostva. tudi slabo vodena, je premagal mak Kirzi čan siino cesarstvo in zagotovil svoji domovini velik del Italije.
V tist h časih je vladal Francijo iz treh diktatorjev sestavljen d rektorii Tei trojici pa Napoleonova slava ni pus ila mirno spati In čimbolj je njegova slava rasla. kar se je tudi sam zavedal tembolj so bili prepričani, da bi ga b o treba »iikv dirati«. Anglia ie bila od f an oske revolucije dalje v neprestan! v. jni s Francijo Baš takrat pa sta se dve državi prepirali. kateri nai bi pripadal Eglot
Mlademu in ambicioznemu Bonaoartu ie direktorii predložil naj gre v Egipt in nai sra osvoji za Francijo. Veieli so da premišljuje o zavzetju sveta, o slavi Aleksandra Velike a. njegovi poti v Indij) in so si mislili: na ta način se ga nuji: žje iznebimo.
Takrat je križaril po morju slavni adin rai Ne.iuu
Za takratne razmere ie b !a taka eks-peu.cija več ne„o dr. na Ob. esc ena po svoji tajni poiicij., ua namerava Francija za v zeti	ie uka^a.a A;.g ija svo.tma
slavnemu aumiralu Nelsonu. da mora za vsako ceno preprečiti ta mo.sk. »poh d«, da mora naoasti Lanc^sko t. ansoortno brodovie in ea potopiti do z^dn.ega na dno Sredozem k; -a mo. ja.
Francozi so dobro vedeli, kakšna nevarnost jih čaka. Zato Da so bih tudi pripravljeni na vse Napoleon je razdelil tks-pedicijo na dva dela. tako da bi mo»el vsaj en del zav.eti Eijipt. če bi se srečali z Napo.eon^vim brodoviem na odprtem morju.
Ob 7 uri zvečer dne 27 maja 1798 je odplul prvi uel francoskega br dovia pod poveljstvom generala De. ea Brodovie ie imeuj 70 jadrnic. 300J vojakov. 300 konj in nekaj topov. Takrat pa mornarji in vojak; še niso vedeli, kam mo.a,o zajadrati Sele 40 miij od francoske obale so smeli odpreti zapečateno naredbo. v kateri je bil označen ciij odprave. Tre jega junija istega leta je DriDlul ta del brodovia ored Malto Tri dni Pozne i e pa ie priplula vsa ostala francoska flota iz Toulona ki ie obsegala 13 bojnih ladij. 8 fregat m večje število transportnih ladij V e franers o brodovie ie štelo okroe 400 ladij z 10.003 mornarji.
Kopna voiska na teh ladiah pa ie štela 40.000 mož in 2800 konj Pcve ist /o nad njo ie bilo peverieno generalu Bonaparte.
Ko se i e ustavil pred Malto, ie poslal Napoleon brez oklevanja svoiega adjutan-ta na otok in zahteval b-ez x>2oino P e-dajo Razlogov za tako zahtevo je bilo več Malta ie dopuščala An ležem, da so novačili na otoku mornar e za svojo mornarico podpirala ie francoske errig aote vze'a ie v zaščito ruskega carja ki ie bil s^Ta?nik mlade F"anriie itd.
Malta se ie vdala brez od ora Napoleon ie svečano vkorakal v mesto, razvil francosko zastavo na trdn a.^kem stolou m ie osvobodil ujete Arabce in Turke ter jih uvrstil med mornarie svoie mor lari-ce. Nelscna pa ni bilo od nikoder Francozi so ostali na Mai ti celih osem dni V tem času so se vse voine in transoortne lacie založile s pitno vodo in rezervno hrano Ko ie bilo vse oricravlieno ie dal B naparte naredbo in ogromna. 400 ladij broieča flota 'e odolu.la po S. edo e-ns! em morju pr ti Aleksandriii. Za varo-anje Malte ie pustil 4000 vojakov s potrebnim številom častnikov
Napoleon se .ie zanašal na srečo
Brodov.e ie odplu.o kar tja v en dan Vsak trenutek bi re bii la' ko p kazi! na obžorlu Nelson s svojim br do jem. Nihče na francoskih ladiah ni bil miren, čeprav so ščitile tran Dortn brodovie f an-coske vojne ladie nod poveljstvom admirala Briera Tudi N d leo o a k »l e s je pokarala boiazen on oa ie mimo d ial: »Verujem, da me varuje moja srečna z ez-da Ona bo prisilila Ne'=-ona .da bo bo-dil okroe po morju ne da b; nas srečal.« — In res. Nelson ie blodil po morju. V
tistih časih še ni bilo parnikov. letal niso poznali brzojava in radna Iskati ko-ia na debelem moriu in ga tudi naju. je bi o včasih zelo težko Nelson ie po/neie dvakrat srečal francosko mommeo pr.d Abukirom in TraiaUarom in jo obakrat uničiL ker tam pač ni bilo Napole na in njegove srečne zvezde, ki ga ie odvedla v Egipt in ga tudi živega in zdravega vrnila Franciji.
Medtem ko ie Napoleon zavzemal Malto. je Nelson plul proti Aleksondr. ji in okroe Sirije misleč, da bo tam ujel francosko brodovie. Ko ie Napoleon zvedel za to. je dejal tistim, ki so se bali s ečnnja z Nelsonom: »Ali vam nisem re .e ? Mo ja srečna zvezda nas ie obvarovala velike nesreče!« Nesreča bi mogla b ti v resnici velika. Mnogo močnejši in spretnejši v pomorskem voievantu od francoske voi-; ne mornarice, ki je spremljala tra- šport bi jih bil Nelson vse »odpremil« na dno
Sredozemskega moria in zgodovina bi šla po čisto drugi poti Bleščeča Napoleonova karijera bi bila prekinjena že v začetku Čeprav bi bili francoski mornarji in č st-nild še tako hrabri, ie bila njihova naloga otežkečena radi tesa ker -o snremliali talko veliko brodovje. katerega ie imel Nelson potopiti
Kako so se Francozi izkrcali
Vznemirjeni po misli da bi se mogel Nelson vsak trenutek pokaza i. so se za-; čeli Francozi takoi Po prihodu na cilj iz-krcavati Čeprav je bila obala skalovita in so bili na njej verjetno skriti mame-
luki. je Napoleon ukazal vojaštvu, nai se takoj izkrca ne glede na slabo vreme, ker da bi se mogel vsak čas pojaviti Ne son. V razburkano morie so spustili čolne in izkrcavanie se ie začelo Oba^ se je zdela pusta, nikjer ni bilo videti žive duše. To ie obetalo lahek posel, čeprav se ie predpostavljal, da je Nelson obvestil ma-
meluke o francoski nameri Cim oa so se čolni prepolni vej-štva začeli premkati proti obali, se ie zaslišalo strahovito streljanje. Skriti za skalami so Arabci in Ma meluki dobro merili na sovražnika ki ie predstav1 jal dobro tarčo, čeprav so se čolni nemirno igrali na mor-kih valovih V trenutku se ie voda pordečila in zafuM so so bolestni kriki prvih ranjencev Kl:ub temu. da se ie računalo z odoorm nri iz-kroavanju. ie bilo iznenadeni0 vseeno veliko. Ker Nelson ni srečal fran^k^ea brodo^ia na odnrtan moriu. ie obvestil mameluke, kakšna nevarnost jim preti.
Cclni prwolni vojaštva, ki se nI m^o braniti nevednemu sovražniku 90 bili kot rečejo odlčna tarča za izvrstne streVe na obali Svinec le frčal od vseh stkani Voda oa ie bila §e preglobka. da bi moči i vojaki pnsfc^kati iz čolnov in se do-krmati do obajp Na^ni je krilen položaj. kakor nastane vedno pri lhi^eh ki npr>ad°ni a se ne m^rein braniti V prepolnih čolnih tako zapos+avlienih liudi
je nastal nemir in ie obs.oiala nevarnost, da se prevrnejo. Cesar ca ni dosegla ;ila je doseg.a zvitost. Vsi ia.eruvan. v bor-bo s čolni, ki so se skušan približati o'oa-11, niso opazili mameluki in Arabci drugih čolnov polnih vojaštva, ki so se bližali drugim točkam oba.e.
Po strelih iz pušk ie Napoleon cpo;nai. da sovražn k ni tako številen Zato ie ukazal napad z drugih strani, vsi vojaki nai čimprej oo-kače jo v vodo in nai se čimprej povzpne^o na obalo Naj>ad z boka je takoi uspel Borba je bila krvava Ladijsko topništvo se ni mgl > udej tvo-vati radi viharnega morja Z obale se ie slišalo divje rjovenje mamelukov in Arabcev. ki se niso prestrašili niti tako velike mornarice in številnih čolnov oolnlh vojakov. ki so se bližali obal* Egipta Vedeli so. da ie sovražnik močneiš; ni«© oa hoteli dopustiti da bi se izkrcal brez žrtev
Taborišča za vojne ujetnike v Nemčiji
Vojaki. 40 stoletU eleda na vas
..«
Vse njihovo lunaštvo na ie bi'o zaman Čoln za čolnom le pristal Voiaki so skakali v vodo držeč puške visoko na elava-mi Branilci so bili napadeni "d vseh strani, oa so se še vedno držali P fa«l a neizprosno se ie oži! okro? niih sovražnikov obroč, sovražnka. ki ie b i orav *ako junaški i-n ki mu le poveljeval mlad že slaven vojskovodja Roi ie bil ootem kratek Branilci so popadali do zadnjega ..
Tak-at šele ko ie na moriu in na obali izgubil okro? sto svoi!h vojakov ie mogel Napoleon vkorakati v si ar' E?;pt kjer ie rx>d slavnimi rriranvdimi nam'sa' svoi slavni ukaz voi^: »Voiaki. štirideset stoletij gleda na vas z vrhov piramid.. «
Admiral Nelson
Rodili so se
pod božično zvezdo
ri mnogih narodih je razširjena
prazna vera, da božični otroci niso srečni Zimski sončni obrat je bil starim Germanom čas zle moči. Tudi stari Galci so verovali da to ni srečen čas. In oba naroda sta bila istega mnenja, da Imajo otroci, rojeni v dneh okoli sončnega obrata, slabe pogoje za življenje.
Med božične otroke je spadal cesar Friderik II. Hohenstauf, sin Henrika VI., dedič Apulije in Sicilije, kateremu je pomagal na cesarski prestol češki kralj Pre-mysl Otakar I. Rodil se je 26. decembra 1194 v Palermu. Starše je kmalu Izgubil. Varuh mu je bil papež Inocenc ni., pod čigar nadzorstvom so Friderika vzgajali. Nikoli ni smel biti otrok; komaj mu je bilo štirinajst let, so ga že lz političnih razlogov proglasili za polnoletnega ter ga ponudili nemškim knezom za cesarja. Toda potem se je moral dva in štirideset let boriti za prestol, najprej s knezi, s ka-rlmi ni imel niti jezika skupnega ker je bil italijansko vzgojen, pozneje pa s papežem in lombardskimi mesti. Umrl je sredi bojev, v katerih je padel tudi njegov sin.
Lepa kneginja Elizabeta Bavarska, ki ki se je rodila v božični noči teta 1837, je živela ob boku avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., svojega soproga, ki je ni nikoli razumel Na bregu ženevskega jezera jo je umoril italijanski anarhist Luchenl.
O božiču je Meksiki zagledal luč sveta poznejši španski polkovnik Avguštin Itur-bido, ki se je leta 1809 postavil na čelo revolucljskega boja preti španskemu kolonialnemu gospostvu v Meksiki. Leta 1822 se je dal proglasiti za meksikanskega cesarja kot Avguštin I., In dve leti nato so ga ustrelili uporniki v Queretaru na istem kraju, na katerem so po 43 letih usmrtili njegovega naslednika Maksimilijana I Avstrijskega. brata Franca Jožefa L, pustolovskega nadvojvodo-pesnika.
Najbolj pustolovsko življenje izmed vseh božičnih otrok je živel baron James Har-den-Hickv, ro^en 25 decembra 1848 v Parizu. Po svojem očetu, kalifornijskem zlatokepu. je podedoval poldrugi milijon dolarjev Z njimi je kot triindvalsetletrnk ustanovil glasoviti satirični časopis Tri-boulet. V n.1em je izbojeval slavni boj z Auriolom Schollom, ki je bil predmet vsakdanjih pogovorov v francoski družbi Ko so ga kot nadležnega tuica iz Francije iz-gn3ll, je šel na potovanje okoli sveta, se dal leta 1893 proglasiti za kralja otoka Trinidada, poskusil zbuditi zanimanje Angležev za gospodarsko izkoriščanje otoka in se slednjič zastrupil v maihni krčmi v San Pasu. ko mu je vse izpodletelo. V žepu je imel deset dolarjev, ki so mu ostali od vsega premoženja.
Peter Cornelius skladatelj lepih božičnih pesmi in onere ->Kalif iz Bagdnda«, se je rodil o božiču 1824 v Ma1n7u. Umrl je ubog In nepoznan leta 1874. šele po njegovi smrti so njegove skladbe ocenili in priznali
Je pa tudi dosti božičnih otrok, ki jim je bila usoda nakMnlena. Med n^imi je bil francoski pisatelj Scribe, ki je obogatil oder
s tri sto petdesetimi veseloigrami in ki mu je razmeroma ne bog ve kakšni talent pridobil priznanje in finančne uspehe, kakršno niso dosegli niti resnični geniji.
Tudi Claude Martin je bil otrok božiča. Kot sin revnega sodarja se je rodil 1. 1732. v Lyonu. S sedemnajstimi leti se Je dal vpisati med vojake, prišel v Indijo, se odlikoval pri zaveztju otočja Pondicherry, bil povišan v polkovnika, stopil v službo na-boba šudšah-el-Daulaha in je poveljeval njegovemu topništvu v vojni proti Tippe sahibu. Umrl je kot angleški generalni major in vsemogočni predsednik vlade v juliju leta 1800.
Podobna usoda se je začela presti na sveti večer 1634 na grSkem otoku Samu. Takrat se je ondi rodil grškemu mornarju Falkonu sin Konstantin. Ta Konstantin Falkon je prišel I. 1659. v Siam. kjer se Je udeležil upora domačinskega generala Cha-krlja proti cesarju Pod njegovim vplivom je navezal Siam stike z Evropo pos^l leta 1684. poslance h kralju Ludovlku XTV.. ki je 1687 ustanovil v Slamufrancosko poslaništvo. Falkon je bil predsednik vlade kralja Chakarija, reorganiziral mu je armado, toda njegove in francocke težnje, da bi se v Siamu razširilo krščanstvo, so povzročile takoj upor. Falkon je bil umorjen ln Siam je spet pretrgal zveze v Evropo.
Ob božiču se je rodil tudi slavni angleški fizik Newton. nemški pesnik Ernst Moritz Arndt in Thomas Murner, satirik in revolucionar svoje dobe. nemiren duh ki je prehodil celo Evropo. Cesar Maks:m'lijan ga je 1. 1505 kronal kot pesnika, strassburški ma°dstrat Je zaplenil enegq Izmed njegovih najznamenitejših spisov »Nova Germanla«, v katerem je Murner dokazoval, da je v Alzaclji močna francoska stranka ln da ima Francija pravico do te provincile: vse Izvode razen šestih je dal sežeatl Murner je umrl leta 1537 v Oberahnhe'mu v Alzaclji. kjer se je bil rodil v božični noči leta 1475. Zapustil je bogato ln dragoceno delo
Za Augusta Goetheja, ki se je rodil 25 dec. v revolucijskem letu 1789 kot sin velikega pesnika, ni bila božična zvezda srečna. Bil je sicer weimarski svetnik, oženil se ie bogato, ampak živel je zmerom samo
v senci svojega slavnega očeta in umrl v oktobru 1830. komaj dobrih Štirideset let star, v Rimu za kozami.
Z Goethejem Je v zvezi Se eno božično dete. Charlotta Stein. ki Je prišla zaradi svojega razmerja do Goetheja v nemško literaturo. Charlotta se je rodila v noči med 24. in 25. decembrom 1742.
Poprava
Pesnlkun je prosil Pirona, naj pregleda njegove verze. »Kar s križcem označite, kar bi se vam ne zdelo prav!«
»Ko je dobil rokopis od Pirona nazaj, ni bilo na njem nobenega križca. Na mla-deničevo vprašanje, zakaj tako. je Plron odgovoril: »Saj vendar nisem mogel napraviti iz te stvari pokopališča!«
I ed vsemi vojuiočimi drfavami I ima Nemčija največ vojnih uje,-( nikov Zato ie nastai važa.; problem. kam s temi ljuo kimi
---- množicami kako iih uvistiti v
normalni življenjski p tek in kako iim preskrbeti doveli živil ter prii ernih bivališč Pri znanem nemšk m smislu za organizacijo in ori dragocenih izkustvih iz svetovne voine. ko je Nemč ja takisto imela na milijone vojnih ujetnikov, to vp a-šanje ni delalo prevelikih težav in reči se mora da so bile nemške oblast kaj kmalu kos temu perečemu prcb'emu Danes ima Nemč ja nad pold-ug mil jm vojnih uie*nikov kaiti med tem le izo stila na svobodo vse Pol ake. Belgijce in Nizozemce. razen častnikov ki so ostali v ujetništvu Za Franco7e to vprašan le še ni rešeno. zato ie nretežni del ujetnikov francoske narodnosti
Vsa taborišča z vsemi vom'nvl ujetniki so nodreiena posebnemu odde ku nemškega vrhovnega novel Istva ki nos^ooa z ujetnjkj strogo v smislu medna-odnea snora7uma skl^niene^a 1 19-19 v Zen^ Ta pogodba do^a da so ujetn:š'-a tabo rišča vedno pod nad^o-stvom knm sii sestavi ienih iz nevt-^lcev V ko->krenem Drimeru imaio v taborišča na Nemškem dostop am^riš^-e k^mis i kaW o>b izbruh" vojne ie Amerika p^ev ela zaščito britanskih in fra-ocrrk;b inte-es-v Vsi "ietniv: so ra^d^lieni v kak:h 120 tab^ri^ih O" vsei N^mčMi n^e? te"a na ie se n~vovko taborišč v zasedenem delu Fr->nciira V načelu so častniki popolnoma lo*eni od moštva in ča^ikov tud' ni mogoč« si'itl h kakršnem-ikoli delu doč:m je mo*t«"- dol žno izvrševati dela ki mu iih odvaž<> nem«ka voiaška uprava raz*" nenosred-n?b fT-o"tn'h ter utHe^lnih d?l
Častniki so oo nret~žnem de1" nastanjeni oo starih gradovih do vojašnicah in oo barakah Vsakemu taborišči načel ne oo možnosti štabni čas+niV ori čemer se ta mesta izbirajo on' častnik', ki so v •vetovn' voini sami živeli v ujetnlš+vu tev ilm le duševno stanie uie+n'ka b i' dostopno da vedo kako ie treba nos'onaM z nesrečniki Prebivalce častniškega taborišča ie treba primerno zaposliti v taborišču samem, zato 1e uprava otvTa raznovrstne šf»le in tečale na katerih poučujejo nemški učitelji ali uč;telji iz vrat "jetnikov. Najboli priljubljeni so ranr *ečaii za učenje tuiih 1ez;Vov z"1 v^ko-šolee. ki iim i° voina prokin?1a	oa
so urejena predavanja ©o posameznih strokah in ie preskrbli°no da se bodo u'etim visokoSol^em šteTa ta leta v študij ako so redno ob:skovaii pr~davan'a v tabn-išC" Ako bo vojna dolgo trajala "e bodo ti tečaji rarvili v prava vseuči^šča. ki jim b^ dijake dobavljala operat vna v-iska Samo oo sebi ie umevno da so ujetniki, ki se smejo gibati samo na ome enem pro toru tabor.šča zelo potrebni zabave in razvedrila Pri vseh večjih skupinah so žito urejene knjižnice in čitalnice dilet nt ka gledališča, orkestri in pevski zbori. Za so-trudnike ni težko sai ie v vseh časniških taborih znaten odstotek p-ofesorjev. igralcev. glasbenikov in skd iteljev.
Vsak častnik-ujetnik dob va isto plačo, ki jo prejemajo nemški častniki enake službene stopnje, le da se mu prejemki ne izplačujejo v pravi nemiki veljavi, marveč v posebnem taboriščnem den rju. ki zunaj nima nikakršne veljave Za ta d nir sd ujetniki lahko kupijo v tabors'ci kantini jedi in pijače, in vsakdanjih notr bščin Znano je. da so Francezi ze'o \a čni ljudje. Francoski ujetniki so si do le i p ihra-nili že preko 2 milijona frankov, ki jih ie taborska hranilnica odka ala svoicem ujetnikov v Franciji. Zdravstveno stanje ujetnkov ie doslej zadovoluvo in pi uradnih podatkih ne tvoriio bolniki niti enega celega ods'otka Te esna teža vsakogar se oo dvakiat na m:sec kontrolira in kdor ie izgubil na teži. mu predp še o dodatni obrok k hrani ali ca ga preme-ste v taborišče, kier mu podnebie boli prija. Pravilpma stanuie v eni sobi največ do 12 častnikov Generali imaio posebna bivališča in niso vezani na taborišča, onim častnikom ki so se udeležili že ~rve svetovne volne, se dajejo posebna sobe ak^ si tega žele
Prehrana ie v splošnem e-aka kaker io ima nemška nadomestna voiska: za zajtrk kava in kos črnega kruha za obed enotna nemška led krompirjeva fu-ha. zelenjava in košček mesa za veče-lo pa juha ali kava kruh z me^go in koš*ek klobase Častniki jedo v svojih 9obah kamor jim stre'n'ki prinesejo jed Prsodo in pribor si morajo oo vsaki jedi sama očistiti Hrana ie nekoiko eniii-a pravijo ujetniki toda v donih okolišč n h ne more biti drugačna. Nakai zelo važnega ie za uietn!ke vsalkdania p^šta ki ie ori-de vsak dan za dva polna železniška voza in io ie treba vedno soroti sortirati ter iz centrale pos'ati v oosomema taborišča. S tem de^om ie zaposlenih na ^oM- I ne voiakov. ki k~rmi zm^etpojn d lo Za • odgovor ie vsakemu vojaku dovoljen- pisati po štirk^t na mesec V tem ra-^ob-iu vsakdo odn^šlie lahvo oo dvp do-isni-ci ln oo dve p'smi. katerih vs->bina ie seveda podvržena skrbni cenmrl
2ivljenje moštva v ujetništvu je b stve-no drugačno. Moštvo ni omejeno na taborišča marveč ie ra deljeno na manjše skupine, ki so zaposlene v industriji, v poljedelstvu, pri javnih delih, na železnicah in na cestah V splošnem ie to življenje dosti lažie. sai ie človek na ta način ves dan deiaven v sv„jem poklicu in se samo zvečer spomni, da prav za orav ni svoboden ko mora na o velie spat in ko ve. da ea straži jo. S čast Tki vred živi v taboriščih le kakih 250 000 ljudi, do im jih ie 1,250.000 porazdeljenh po vsej državi v večie ali maniše delovne skup:ne Vsaka skupina stanuje v ob ižju. kjer dela. Ono moštvo, ki ie zaposleno pri kmet-skem delu. dobiva hrano pri dotičiem gospodarju, vrača pa se vsak večer na Skupno ležišče. IJieto moštvo ima iste prejemke kot nemški delavci, le da jim odbijejo izvesten odstotek kolik r meraio plačevati nem"ki delavci za socialne dajatve In za davke. V okolici Berlina ie zaposlenih kakih 40.000 Francozov v razl č-nih delovnih skupinah ki korakaio vs k dan v sklenjenih vrstah v tovarne in domov.
Vsak vojak dobi v taborišču tvveben kartotečni list na katerem so zabeleženi
njegovi osebni podatki, odtisi p:s ov in kar ie še potrebno za identifikacijo za primer psbega. V taboriš.ih za moštvo se posveča glavna pozornost zdravstvenemu stanju ljudi. Pri pr hodu so jih pred vsem očistili mrčesa, nato so jih cepili proti raznim boleznim, ki se rade poiavijj tam. kjer žive množice ljudi na tesnem Dre veliki baraki sta v taborišču določeni za bolnišnico, kjer posluje kakih 20 fr nco-skih zdravnikov. Težko bolni in vojni pohabljenci prideio pred mešano kom sijo v kateri so prle2 Nemcev zastoaani tudi Švicarji, ki odloča o tem. ali se izp sti domov ali pa še nadalje ostanejo v ujetništvu. Vrača i o se preko Švice v n°z se-deno Francijo V vsakem tabor šč 1 so samoumevno vel ke delavnice za cb eko. perilo in obutev. Tu dola ood n~dzorst\'-m dveh nemšk:h podčastn kov 200 k-oj^čev in 120 črevliariev. ki večinoma popravljajo obnešeno obleko in obutev.
Vsi ujetniki imajo posebno v časti kuhinjsko barako, kjer kuhaio franw ki kuharji za svoie rojake na franc^s-ci način. Ce vprašamo kuha. ja, kakšna je tirana, se nasmehne: »Se ni tako slaba, če pomislimo. da smo v ujetništvu.« Prebivalstvo taborišča ki ne hodi na djlo in m-ma stalnega dela v oskrbovan <u in »iLče-nju. skrbi za razvedrilo ostalim vo.a Med tednom se vadijo zbori, orkestri in igralske družine, da ob nedeljah prirejalo svojim tovarišem koncerte in predstave. Umetniških moli tudi tu ne manika. sai so med ujetniki prav znana imena, ki jih ie človek prejšnje čase često čita na oglasnih deskah najznamen tejš h francoskih gledališč in koncertnih d oran Tudi za pouk ie obilno poskrbljeno Najbolje so obiskani zopet jezikovni t laii. oe tudi ostali tečaji imajo dovoli interesentov.
Iz vsega tega oa si ne smemo us variti slike, kakor da vlada v tabor ščih ne.ra-ko neskaljeno zadovoljstvo. Svoboda ia najdražji dar in to občutijo v o ni ujetniki dvojno, sai ne vedo. kobko č sa b >-do morali bivati v ujet.ušt/u. V tem pogledu so ujetniki veliko na slabšem cd kaznjencev. Pretežna večina pač te ko prenaša to življenje pa nai bi bilo še tako polno raznega udobja Kdorkoli p bde v taborišče, ga obsuje množ ca. ki ima na ustih vedno isto vprašan e: >-Ko"iko časa še...?« In ravno na to vorašrn e ne ve nihče zanesljiveea odrovera Ko se r b 22. uri pogase vse luči in se tr dni ljudje steeneio po svojih ležišč h. se tu oa la n komu izvije globoko iz srca rbupen vzdih, misli stotisočev pa ooromavo v ljubljeno Francijo, ki io vsakemu F-an.oza zaoo-padek največje sreče.
A F.
Rešitev naših u
(Glej 17- stran,, Jutra")
Rešitev naloge: Kdo zna dobro opazovati T
Pri s liki 2: Samo še tri jabolka so na mizi ln luč je prižgana. Pri sliki 3: Cvetica v vazi se je nagnila na desno in v naslanjaču je blazina z drugačnim vzorcem. Pri sliki 4: Dekle v naslanjaču ima čeveljčke z zaponko in ugriznila je v jabolko. Pri sliki 5: Na mizi je druga knjiga ln dekle je pomaknilo svojo zapestnico više. Pri sliki 6: časnik v dekletovi roki ima tri liste ln vrvica električne napeljave leži na tleh.
Rešitev naloge: Skrivnostna telefonska številka.
V	vsaki navpični vrsti so vse številke od 0 do 9 razen ene. Manjkajoča je vselej številka lz telefonske številke gospoda Jožeta. V prvi vrsti manjka 3, v drugi 1, v tretji 2, v četrti tudi 2. Telefonska številka gospoda Jožeta je torej 3122.
BeSitev naloge: Brzojavno naročilo
Dobaviteljevo razburjenje je bilo čisto odveč, kajti naročilo m bilo prav nič dvoumno. Ce bi bilo treba poslati kolesa za 100 motorjev, bi jih bilo treba le 200. Ker je koles 100 več, kakor bi jih bilo treba za 100 motorjev, odpade torej teh 100 koles na avtomobile. Naročilo je bilo torej mišljeno za 50 motornih koles in za 50 avtomobilov.
Rešitev naloge: Kako hitro je vozil avto
V	času, ko Je gospod napravil 9 korakov, je avto prevozil razdaljo 9 in 171 korakov, torej skupaj 180 korakov. Napravil je torej dvajsetkrat tolikšno pot kakor gospod. Ker je gospod hodil s hitrostjo 3Vfe kilometra na uro, je avto vozil dvajsetkrat hitreje ali 70 kilometrov na uro.
BeSitev naloge: Ali znate računati
Najprej zračunamo težo enega kilometra niti in dobimo po formuli o prostornini valja, da tehta 0.019 grama. Vsa nit tehta torej okoli 7.7 kilograma. Premer krogle s specifično težo 1 in težo 7.7 kilograma bo znašal 26 cm. Torej lako klobčič držimo v eni roki zaradi obsega in zaradi teže.
BeSitev naloge: Potniki in postaje
Ker je gospod Dreta izstopil v Grahovem in pripomnil, da so Blažek, Pipec in Lakota že prej izstopili, je Grahovo najbolj oddaljeno od Strahova. Ker je Klobasa omenil, da se Smola in Trebuh peljeta še naprej, mora biti Prahovo druga postaja od Strahova. Ker je gospod Tepež že prej izstopil, mora biti Lahovo prva postaja, Kot tretja postaja prihaja v poštev le Se Mahovo.
Četrta božja zapoved
Na večer pred bitko, ki so o njej vedeli, da bo huda in krvava, je prišel zelo mlad častnik k poveljniku Turennu in ga prosil za dopust, češ da mu je oče hudo zbolel. »Naj bo!« mu pravi Turenne, »kajti zapisano je: Spoštuj očeta ln mater, da boA dolgo živel na zemlji!«

SKODA
Itadaliuje i cmotciio svoi program
Dobavlja: Ce otne električne centra e in njih dele.— Cestne industrnske naprave. — Posamezne deie in pomožne naprave. — Železne kon-struk.ije in transportne naprave vseh vrst-— Gradbene stroie. — Vozila — Obdelovalne stroie. — Precizno orodje. — Lite in kovane dele v vseh ve iko^tih i d
Seri.slii izdelki kot so D tselov m e'ektrcmotorii. — Plinski motorji. — D rob ki. — Posnema niki z- mleko. — Precizno orodie. — Kolesa in ko esne gtrn ture za ozko'račne žeez-n ce. — Matični ključi — Nakovala. — Osebni in tovorni avtomobili
so v Jugoslaviji vedno v za o^i.
Generalno zastopstvo Škodo« ih zavodov:
JUGOŠKODAA.D.
ZAGBiEB,
Telefon 67-51
Prodaja elektromotorev v Liub'jani: Panlič Prodaja avtomobilov v Ljubi,am: -E. Kosa
Kralfevine Jugoslavije
(prei Uprdva fondov) Ustanovljena leta 1852.
Centra a v Beogradu
Glavne filifale: Zagreb L'ubHana Silit, Saraievo, Cetinje Novi Sad, Suopl e. Ba ija I uka, Zcmun in Niš.
Filijale: Kra^ujevac Petrovgrad, Valjevo in Čačdk.
Agencije: Paučevo Bitolj Prijepolje Šabac Leskovac in Za ečar
Banka upravlja z vsemi državnimi in javnimi skladi; pupilnimi, de^ozit-nimi in cerkvenimi kapitali; z denarjem občin, samostanov, ustanov i. t. d.
Emitira obveznice in založnice. Spreiema hranilne vloge.
Dovoljuje posoiila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim ustanovam — posojila na doklade in dohodke.
Izvršule vse ostale vrste bančnih posVv.
Bilančna vseta z dne 30 novembra 1940 znaša 27.256,000000- dinarjev.
Bančna obratna sredstva znašajo 14.625 000.000 — din.
BANKO UPRAVLJA SAMOSTOJEN UPRAVNI ODBOR ZA VSE BANČNE OBVEZE JAMČI DRŽAVA

i
i
I .i

RTLAN D
CEMENT
g
% je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni materij al, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov

i
CEMENT* A. D
LJUBLJANA — BEOGRAD — ZAGREB — SPLIT
;!l!l!l!!!i!l!l!l!l
iillll!illlllli!!lllillll!llll!IIU!li!ll!l
■IM
%'%'UU7U7"7P7P7U7P7P7 !UP7P7P7U7U7UPP7U7U7P7P7P"&$&
Podpirajmo
obe podružnici
CMD
v Mariboru
MaV položi dar domu na oltar!
fZAHTEVAJTEŽIM^SAMO Z^ZAŠClTNO PLOMBO
?	fSTERIlIZIRANOJbk
• IIUVV
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C.NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
Pozor, mesarji in nakupovale! surovih kož!
Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini in po najvišjih cenah!
rVAN FREŠERN — TOVARNA ČEVLJEV — KRANJ
□ □ □ □
g^DaDiaaDmDaDDDDDDDlDDDDaaDDDDDDDnaDDmnnnr ir innnnnnmrnnnnn
□
SREČEN BOŽIČ IN USPEHA POLNO NOVO LETO ŽtLl VSEM SVOI M
^ /lh	fr,*	prijateljem
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □
Ul-jlDDIID
n
□ □
□ □ □
SABA RADIO
PRECIZNOST IN KVALITETA 1
SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM !
Generalno zastopstvo ln skladišče:
RADIO BREMEC - CELJE
Zastopniki
Radio LnSickf. Maribor. Koroška 11, Radio Zupan. Mojstrana, Edward Fischbacher, Trbovlje.
lllllllll
—^ ^^^	modrooe vrhnje ln spodnje — ima
U[(ll!l3n&	najceneje na zalogi
VILMAMA« SEVER, Marijin trg Z
K MIh
Uspešno osi
v »Jutru«!
o
A
E.
E
o t*
a-®
Velika izbira kovčegov aa potovanje, ročnih torbic, aktovk, listnic, denarnic, nahrbtnikov, gamaš, ovratnikov, vrvic ln nagobčnikov za pse itd.
Ivan Kravos
MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13 — TELEFON 22-07
STROJNO PODJETJE
FRANC
v
SEM KMETOVALCEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE ZA NADALJNO NAKLONJE" NOST TOPLO PRIPOROČA
DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
Š?. ViD NAD LJUBLJANO
Te efon štev 705. * Ustanovljeno leta 1909 Čekovni račun številka 17.909
ITALIJANSKE
Dobra glasba
italijanskimi harmonikami!
Pojasnila in prodaja po boljših trgovinah te stroke CASTELFIDARDO
Harmonik«
visokega
razreda
Harmonike Frontalinl
II. F«B tTALiril & FIGLI
NUMANA (Ancona) Iščemo
zastopnike za samoprodajo.
Glasbena naklada
Specialne ttaaje za harmonike
Nagrajena tovarna harmonik
Fratelli GaSanti
MONDAINO (Forli)
Sprejmemo zastopnike za samoprodajo ali agente.
Prvovrstna harmonika!
Fratelli SCANDALLI
CAMERANO (Ancona) največja italijanska tvornica harmonik — dobavlja vse modele klavirskih harmonik in harmonik
na gumbe. Zastopnike za nekatere še proste rajone sprejemamo.
Izdelki visoko kvalitetne znamke svetovnega slovesa
SETTIMIO SUPliAIl
se dobivajo v vseh najboljših trgovinah z glasbili v Jugoslaviji Kataloge pošlje na zahtevo zastopnik:
G. FOLICARDI, Erdedijeva ulica 1, Zagreb
Naziv tvrdke Comm. PAOLO SOPRANI e FIGLI (Castelfidardo)
(ustanov. 1863), kl je prva na vsem svetu razširjala te instrumente, jamči za dovršenost eleganco m polnost zvoka. — Zahtevajte našo znamko pri svojem dobavitelju!
(ustav. 1865.) Tovarna harmonik Sprejmemo vseh modelov ln sistemov zastopnike.
Cav. CESARE P AN C OT TI
MACERATA
TOVARNA HARMONIK
delniška družba
V. SOPRANI di SILVIO & Co.
RECANATI Harmonike vseh modelov in sistemov. — Agent za samoprodajo se sprejme.
TOVARNA HARMONIK
BO,\TE9IPl UKAS.OO& figll
CASTELFIDARDO Harmonike največje sposobnosti. — Katalog na zahtevo. Iščemo zastopnike.
Rccordiana - (Deločiosa
CASTELFIDARDO Klavirske harmonike in harmonike na gumbe. Sprejme se zastopnik.
TOVARNA HARMONIK
F. ŠEIRENIEILIL1! <& iFliCLJ
CASTELFIDARDO Katalogi na zahtevo.	Išče se zastopnik.
En poskus vas bo prepričal o prednostih VICTORIA-HARMONIKE tvrdke
D ARI & FICCHIET11
CA STELFID ARDO
Katalog na zahtevo.
Marotta Silvio & F gli
TOVARNA HARMONIK	CASTELFIDARDO
Išče se zastopnik.
FRATELLI BORSINI
CASTELFIDARDO
najbolje vpeljana italijanska tovarna klavirskih harmonik in harmonik na gumbe vseh modelov in sistemov.
TOVARNA HARMONIK
DITTR FONTRnELLR
PESARO — VIA MANZONI 29
Najvišja odlikovanja. Zastopnika za samoprodajo sprejmemo.
Nagrajena tovarna harmonik Fratelli BALLONE BURINI
CASTELFIDARDO Klavirske, kromatične in dia-tonične harmonike. — Išče se zastopnik.
Nagrajene harmonike
P. Ficosecco,
Castelfidardo
Katalog na zahtevo.
LA FISARMONICA Potenza Pičena (Macer&ta)
Harmonike vseh modelov _Katalogi na zahtevo. — Iščejo se zastopniki.
OBOlOlOaOlOaOBOHOaOBOlCDIOlOlOI
Posteljno perje
po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano In kemično očiščeno din 29.—, 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje in poh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni tre 24-a.	VZORCI BREZPLAČNO!
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA
NaJdovrtenejS izdelek.
Z leta JI iz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 teti
Tvomlca tehtnic
J. SEBEŠČEN
S U BO Ti CA Zahtevajte ponudbe!
»DRAVA« je parava
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA
=	__* 81 HI Ur. Zr^5^
J® n na ib m »
v A * O I*. JI "invifi
ill
MARIBOR, Sodna ulica (v lastni palači)
Vašim dragim za Božič — življenjsko polico »Drave«
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN OBISK ZASTOPNIKOV!
19 palač v Beogradu
nam Je zaupanih v nujno prodajo. Cene se gibljejo od 1,500.000 do 9 000 000 din. Renta od 6 do 9% letno, ugoden hipotekami dolg. Obvestila dajemo samo resnim interesentom. »Argus«, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1, tel. 20-528.
RAD! VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračnl vozički dvokolesa. šivalni stroji prevozni tricikli pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. LJubljana, KarlovSka 4
jomnnnnnmnt ir li ^ 'i irint ir innr it ii ir ir innnnf rinrinnrv-innr
3 I
SREČEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO 2ELI
ADOLF PHAH
TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN
n □
□
KRANJ
□
■i n 11111111 ■ i m ii n»i o r n ii ii ii u n i m i 1x03x0x1 mmnnnm
Svinjske kože!
KOT VSAKO LETO KUPUJEM TUDI LETOS VSAKO MNOŽINO SVINJSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI DNEVNI CENI
RAFAEL BATISTIČ
S T K A Ž I š C E PRI KRANJU
TELEFON: KRANJ 50
PRED ODDAJO VAŠIH ZALOG PONUDITE ! — ISTOČASNO ŽELIM VESEL BOŽIČ IN SR E C N O NOVO LETO!
□ □
E □
□ □ □ □
n □
□
B □
□ □
g
V niaanin dnen Vas KozarCeK
BERMETVIN^
>Dvaruje nnpe — Gostilničarji ga tanke uaroče te majhen sodček. — Zahtevajte Tovsoo le
3EKME1 B MARIN KOV A It SREMSRih KARI.OVt EV Craftka gora
oncomnriiDaonnnnuLJLJLLJULJuntXT! □
□ □ □ □ □
r
Vesele božične praznike ln srečno novo leto vam želi
Emilij šuštc-ršič
soboslikarstvo
Stanovanje: Strossmajerieva ulica Delavnica. Breg St. 14 — Telef. 3101
□ □ □ □ □
'J
□ □
□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ZO
tiarnc jtrpjuuuui oxoxoxoxa3aaDmDDanDnDflgD
Pozor kmetovalci!
Gre za izredno važno zadevo! V naših krajih pridelamo premalo žita in sploh malo hrane. Komaj y3 do y2 pridelamo, ostalo pa moramo kupovati v kmetijsko aktivnih krajih na jugu naše države. Vedno teže je dobiti hrano. Zato je potrebno, da doma pridelamo, kolikor le moremo veliko.
Da dobimo boljše pridelke, moramo izdatno gnojiti. Gnojenje samo s hlevskim gnojem ni zadostno. Zato moramo gnojiti predvsem z nitrofoskalom -Z in ap-nenim dušikom.
Kmetovalci, posežite takoj v čim večji meri po tem zelo učinkovitem gnojilu, ki se še za enkrat ni podražilo. *
I
JADRANSKA PLOVIDBA o. SUŠAK
Brzoiaui: Jadropfov Telet 2-36, 2-37
Vzdržuje brzo parobrodsko zvezo s Sušaka v Dalmacijo in obratno.
Redna zveza v vseh smereh domače obale, za vsa kopališča in letovišča.
Potniško-tovorne proge vzdolž cele naše obale, v zvezi z vsemi otoku
Prvovrstna prehrana — dobra postrežba.
Vozne rede in pojasnila dajejo: Direkcija družbe na Sušaku. vse agencije na morju ter vsi uradi družbe »Putnik« in »Wagons Lits«.
i
44.ooo.ooo dinarfev
reci: štiri in štirideset milifonov
JE ŽE IZPLAČALA
LJUDSKA SAMOPOMOČ
ZAVAROVALNA ZADRUGA Z O. J.
V MARIBORU, v lastni palači
ZAVARUJE ZDRAVE OSEBE:
1.	za dosmrtno zavarovanje v starosti od 16 do 80 let. Polna zavar rovalna vsota se izplača v slučaju smrti po dovršeni karenčni dobi ali dovršenem 85. letu.
2.	za dosmrtno zavarovanje s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16 do 65 let: polna zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom.
S. za doživetje in smrt v starosti od 16 do 60 let na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Polna zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let.
4. za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom.
Rezervni Sond znaša nad 7 milijonov din
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO PROSPEKTE! — SPREJEMAMO
ZASTOPNIKE!
Kdor se zavaruje, shranfnje!

Špedicijsko podietie
Oearinfenfe
uvoznih in izvoznih pošil k in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno.
Vilharjeva c št. 33 (nasproti nove carinarnice) Telefon: 24-59
LJUBLJANA
revzemas
Prevažanje
vsakovrstnega blaga kuriva, strojev, selitve v Ljub jam in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni
Masarykova c št. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57
Prosto lavno skladišče
Vskladščene
raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem. mestne trošarine in uvoznine prosttm javnem skladišču. Oskrba inkaso povzetij.
Kotnikoma ul. št 12 (nasproti mes ne elektrarne). Telefon: 30-73
'd prazstlkili — mir
• • O
(TCa športnih terenih bo življenje dva dni počivalo Slaba vest za snmca^Je-telcmGvalce
Športniki so redkokdaj mirni in največji prazniki »o običajno zarje dnevi najvažnejših ali najlepših nastopov. Saj je že po stari tradiciji take. da samo takrat lahko navežejo neposredne stile s široko javnostjo, ki jih sicei ne utegne spremljati pn njiho\'em delu Neoelju tr praznik, to sta ona dva dneva, ko jih lahke gledamo vsi, samo ob nedeljat in praznikih prihajajo pristaši in prijatelji k spoi trnkom, da vidijo sadove niiho\rege dela
O bož ču teh najlepših praznikih v [e- ' tu, pa to pravilo tudi ne velja! Praznik j muu spoštujejo z redkimi izjemami tudi i
športniki, tembolj seveda letof l o skoraj
ves svet trepeia pred grozotam vojne vihre in je le malo narodov tako srečn.h, da bi ta božič lahko praznovali v nrru tn zadovoljstvu. Zd: se, kakot da je letos ta božični mir še posebno drago* ena uteha za vse in zato so se tihemu veselju in skromnemu zadovoljstvu enodušno prid.u-žili tudi naši športniki. De boctL potem takoj spet napolnili bele poljane in letne ploskve ter z novimi silami manifestirali za krepitev duha in telesa it. za —- mir med narodi.
Zlmskosportna zveza je prejela obvestilo ministra za telesno vzgoj i, da je finančni minister odklonil otvoritev kreditov za pad-pGi e, lu jih jc minister za telesno vzgojo dovolil ZSšSJ za izvedbo sporeda in za mednarodno smuško sezono pri nas in našo udeležbo v tujini, v višini, kakor je bila določena v državnem proračunu. S tem je usoda naše zimskesnortne sezone zapet..-tona, kajti naše organizacije so brez sredstev, izvedba državnega prvenstva, naša udeležba na svetovnem prvenstvu in v tujini bo sploh odpovedana, da celo o pripravah smučarjev v primernih tečajih ne more biti nobenega govora.
V času, ko se v banovini Hrvatski dajejo športu milijonske vsote, ko so na razpolago sredstva za podporo n;;'.nih lokalnih športnih prireditev v srbskih krajih, ni sredstev za podporo smučar stva, ki je važen rele ket ena najbolj udomačenih športnih paneg, temveč je z njim povezana ec-la vrsta naših turističnih krajev, ki imajo edino s smučanjem možnost vzdrževanja zimske turistične sezone. ▼ «V •■>''• ' 9 •T 'n I v"? ■■ V * v" * '
I *	,
Vse države v
Evropa, t"ste, ki so v vojni hi tiste, ki so v
mnogo slabšem gospodarskem položaju kakor mi, najdejo sredstva, da podpirajo v večji meri kakor kdaj prej smuškj šport in skrbe, da se mladina v največjem številu udejstvuje v njem. Mi pa ubijamo sami ; vsako voljo do dela in zametujemo v:,; žrtve privatne pobude z nerazumljivimi ukrepi, ki jih ni mogoče utemeljiti.
Smučarji, ki so se z velikimi upi pripravljali na sezono, so danes razočarani nad tern, kako se z njimi postopa, kako je zavržen ves njihov trud in vse dolgoletne priprave, s katerimi so zgradili vse to, kar v smučarstvu danes predstavlja Jugoslavijo. Tega je toliko, da se v enem letu ne da Uiivariti, da pa se v tako kratkem času uničiti. Namesto veselega V , - 'i • o - žalostni božič jugosloven-skim smučarjem.
★
Po sldepu seje upravnega odbora ZSSJ, ki je bila snoči bodo glede na to, da zveza ne more računati na nobeno denarno podporo iz proračunskih sredstev, odpovedana vsa tekmovanja za državno prvenstvo kakor tudi vsa udeležba naših tekmovalcev na prireditvah v tujini in seveda tudi gostovanja tujih ekip pri nas.
D 2i2t lat poprave za daljina 54.42 m
(Ponatis iz spomeijuoe Si*. Ilirije, izuane ob vstopu v 30. letu obstoja)
Med Številnim zanimivim gradivom, ki je objavljeno v jubilejnem alnuina-hu bii Ilirije o priliki vstopa v SO. leto cbbtoja in o katerem smo na tem mestu že pisali pred dnevi, je priteg-3 pozornost v&eh poznavalcev krasen članek zaslužnega kiubovega člana, ponovnega prvuiia in re.ioruerja ing. Milana biep<£uika, ki se je s svoj.m metom v kladivu na 54.42 m kot prvi Jugosloven uvrstil med najboljše metalce kladiva na svetu. Gospod inženir v tem članku ni samo razotiel, s kakšno vztrajnostjo in voljo je dolga leta gojii to svojo discipLno, temveč nanizal v njem tudi vrslo dragocenih nasvetov i-a vse prisiaše kraljice vseh športov — lahke atletike. Iskrenih na-sv etov prav za prav za vse prave športnike, katerih število je v sedanjem času žal tako malo. Smatramo, da bomo ustregli tudi našim čituteljcm, če jih seznanimo z glavno vsebino tega sestavka, ki ga je napisal eden naših najidealnejsih in najvztrajnejših še zmeraj aktivnih športnikov. G. inženir
piše med drugim: *
Dolgo vrsto let sem porabil za naporno iskanje pravega načina, še bolj pa za borbo z lastnimi napakami, kadar in kolikor sem jih uspel v bistriški samoti odkriti.
Pcmudil sem se malo delj pri pri svojem tehničnem razvoju, ker želim mlajše atlete opozoriti na neodpustljivo napako, ki jo zagrešijo s tem, da se mnogo premalo posvetijo tehnični plati svojih disciplin. Popolnoma napačno je naziranje, da za odličen rezultat rabiš eilo. Nasprotno je res: tehnično in ritmično pravilno izveden gib zahteva najmanj sile, ker dopušča samo delovanje onih mišičnih skupin, ki so za akcijo neobhodno potrebne, dočim ostale skupine mirujejo. Karakteristika slabo izvedenega giba pa je v istočasnem delovanju potrebnih in nepotrebnih mišic in slednje pri tem delujejo prptivno prvim ter jim odvzamejo učinkovitost pri določeni akciji. Iz tega logično sledi, da bomo porabili mnogo več sile, če bomo hoteli isti rezultat doseči s tehnično nepopolnim gibom, kakor ga dosežemo s tehnično dovr-išenlm. Tako sem si n. pr. letos na tekmovanju, kjer sem vrgel kladivo 49.50 m, pretegnil obe tetivi, da sta me boleli še ves teden. Kolikokrat pa sem letos metal preko 50 m, me ni bolela niti ena mišica. V Carigradu sva z don Pedrom mogla že točno 15 ur po tekmovanju zopet uspešno trenirati.
Za letošnje svoje poboljšanje se moram predvsem zahvaliti dejstvu, da sem svoj trening v metanju kladiva usmeril popo'-norna v tehnično plat in to tako dosledno, da si nisem dovolil niti izmeta, marveč sem vežbal samo obrat. To je pri kladivu mogoče, ne pa pri drugih metih, razen event. pri disku. Smisel tak način vežbanja vsekakor ima, saj moreš vplivati na metalno orodje samo tako dolgo, dokler ga držiš v rokah. Tako zvano »natepavanje« t. j. neprestano metanje, na rezultat v tren>"-u. pa ne vodi nikamor tn je baš ono n. pr. vzrok, da nadarjeni zagrebški metalci diska ln krogle nikakor ne morejo napredovati. Moj trening ima svojo veliko dobro stran tudi v tem, ker mi dovoljuje, da pridem na tekmovanje živčno popolnoma svež Že nobeno leto nisem dosegel tako popolne koncentracij za čas izvajanja meta kot letos. In še eno: če ne veš. kakšna daljina ti je dosegljiva, se ob slabem metu ne jeziš In nisi razočaran — že normalna daljina ti da občutek zadovoljstva in sigurnosti, ki sta poslednja stopnja na poti do velikega rezultata.
Moram reči, da me je jako čudilo, ko se je bilo pisalo, da moj celjski rezultat 54 <54 m ne bo službeno priznan. Le čemu toliko razburjanja? Ali nI bolj važno, da sem sploh vrgel? — Sam za sebe smatram celjski rezultat s tega stališča popolnoma enakovrednim car!grajskemu, ker se zavedam, da bi vrgel vsaj toliko, če bi metal
iz železnega kroga, pogreznjenega 2 cm v zemljo, in to iz enostavnega razloga, ker se v »propisnem« krogu počutim kolosalno varnega, mnogo bolj, kot v krogu, ki j kot je bil v Celju, samo začrtan na tla Dobremu tovarišu in atletu Pleteršku nikakor niti najmanj ne štejem v zlo, da mi ni pripravil službeno pravilnega kroga, saj sem mu bil tudi že takrat izjavil, da sem zadovoljen z začrtanim, da ne bi po nepotrebnem oviral brzega poteka lepega tekmovanja. In — ker resnično cenim samo rezultate, postavljene v ostri borbi na car i grajskih 54.42 m mnogo višje, kot pa celjskih 54.64.
Več kot zadovoljen z letošnjimi rezultati, posebno s carigrajskim, tudi nisem. Zavedam se namreč, da ta met tehnično niti izdaleka ni bil uspel. Bilo je mnogo napak,-ki sem jih delno že uspel popraviti, nekatere pa imam še »v delu«. Zato pa težko pričakujem prihodnje sezone!
Vrednost tega rezultata na letošnji svetovni Listi je znana. Sredi septembra sem bil drugi, ob koncu sezone pa peti na svetu. Mislim, da tega ne gre podcenjevati, ker moramo upoštevati, da mnogi, ki bi bili po lanski listi pred menoj, letos zaradi vojne niso mogli trenirati. Isto velja za olimpijske igre. Ce ne bi bilo vojne, bi se olimpijada letos bila vršila, atleti bi bili normalno trenirali. In to v deželah, kjer je atletika na visoki razvojni stopnji, kjer atletom, zlasti še, ko se pripravljajo za olimpijado, nudijo vse mogoče udobnosti in ugodnosti, ki so za dosego svetovnega rezultata potrebne. Jaz imam samo svoje telo in svoj razum, zato dvomim, da bi oil mogel vzdržati v taki »konkurenci«. S tem pa seveda ne mislim reči, da pričakujem in zahtevam vse ono, kar drugod nudijo svojim atletom, posebno boljšim, ki se že po svoje neke vrste profesionali, kot sem marsikje imel priliko ugotoviti. Samo take pogoje, v katerih živim in tekmujem sam, smatram za edino častne in vredne pravega sportnika-amateria.
Tu bi želel povedati še nekaj besed o svojem gledanju na atletiko, posebej na slovensko. Atletiki kot eni mnogih vej telesne vzgoje je naloga v prvi vrsti vzgajanje vseh pripadnikov naroda v telesno in duhovno zdrave posameznike s sredstvi ki so ji na razpolago in ki morajo biti zadostna. Trdim, da mora biti poudarek na vzgoji mase, brez ozira, ali je sposobna, doseči vidnejše rezultate, ali ne. Važno Je, da razvijemo vsakega do njemu dane skrajne meje in mu s tem ustvarimo pogoj za popolno, dolgo zdravje. Naslednja stopnja šele naj bo vzgoja borbenosti in končno čisto zadnja pa vzgoja p6sameznikov — posebno nadarjenih — za vrhunske rezultate, ki pa naj služijo samo kot propagandno sredstvo za pritegnitev mase. — Pa bi mi kdo rekel: če bomo masi kazali odlične posameznike, bo spet odpadel — kot se to tudi danes redno dogaja — vsak, ki bo čutil, da ni sposoben, postati »zvezdnik«. Zato pa je treba odpraviti in zatretl zvezdništvo in odličnim vrhunskim atletom odrediti samo tisto mesto in vrednost, ki jo v resnici zaslužijo. Ne smemo več vzgajati v klubih samo nekoliko zvezd, ki no-tirajo na športni borzi bajno visoko, ves ostali narod pa mora stati ob strani ln te zadovoljevati s klavrno vlogo gledalca. Ce danes pride takle »povprečnež«, čigar telo je neobhodno potrebno telesne vzgoje, na igrišče, se nihče ne zmeni zanj, ali pa samo tako dolgo, dokler ne ugotovi, da »ia njega itak ne bo nič«. In vendar ima tudi on prav tolikšno pravico do telesne vzgoje, kot nadarjeni zvezdnik, ki je absorbiral ves Interes in sredstva kluba, kateri ga često tako izčrpava, da mu končno omaga zdravje zaradi prenapornega telesnega udejstvo-vanja ln se po kratkem sijanju na športnem nebu mora odpovedati športu, neredko pa celo — zateči v bolnico. Tako sem pred kratkim povpraševal, kje se nahajajo nekateri naši vidnejši atleti, ki so lani veselo oživljali naša tekališča. Izvedel sem, da so morali atletiko sploh opustiti, Ker niso
vzdržali napornega treninga, ki jim Je bil
za desego vrhunskih rezultatov potreben' Pokvarili so si biii srce, živci jim niso bih v redu, želodec ne deluje več pravilno Itd. Za tako počenjanje imam samo eno obsodbo: zločin je to nad narodovim telesom ln klubskim in drugim funkcionarjem, ki tako pojmujejo svoje dolžnosti, treba za večne čase prepovedati dostop na igrišča, za storjene grehe jih pa pozvati na strog odgovor. Nagibi, ki to gospodo vodijo, Izvirajo lz kriminalne ambicioznosti ln bolne želje, dvigniti samega sebe z povprečnosti ln si-jati kot voditelj na narodovem nebu — za vsako ceno in z vsemi sredstvi, k čemur naj pripomore ubogi atlet na tekališču:
Naj mi nihče ne ugovarja: če se oomo preveč posvetili masi. ne bomo imeli tli.e, ki bi nas na zunaj reprezentirala. To ne drži. In da ne drži. so dokaz naše telovadne organizacije, ki so se prvenstveno posvetile vzgoji množic brez ozira na njene uspehe. Iz te tako dobro pognojene zemlje so sami rasli odlični posamezniki, pa smo Imeli mednarodne telovadce že tedaj, ko slovenskega športa še nikjer ni bilo. Prav telovadci so edi:J, ki so nam priborili te lepo število zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih kola p!
Zavedam pa se r edobro, da Je tako poj-movano delo v klubu težka stvar, ki zahteva strokovnega znanja, mnogo visoko-nacionalne zavednosti in globoke ljubezni do atletike in športa sploh, šele ko bodo vsa vodstva naših klubov v takih rokah bo prišel zlati vek naše atletike, ki ji ga lz vsega srca čimprej želim!
V neka] vrstah
O plavalnem mitingu meu ljubljansko Ilirijo in beograjskim Bobom, ki je bil v
nedeljo popoldne v Beogradu, smo na kratko poročali že v ponedeljski številki našega lista. Pri tem se "im je pri prvi disciplini, ki so jo plavali, in sicer na 200 m prsno vrinila majhna pomota. Popraviti je treba namreč, da sta prvi dve mesti zasedla Bijelič iz Boba in Heizog iz Ilirije s časoma 2:52.4 in 2:52 6 (ne pa 3:02.4 in 3:02.6, kakor je bilo objavljeno najprej), torej s časoma, ki dab-č prekašata doslej običajne znamke na tej progi.
V	hokeju na ledu so Imeli otvoritveno prireditev v Beogradu v soboto večer, ko sta se v prijateljskem dvoboju srečah ekipi BTK ln Teniškega kluba iz Starega Bečeja. Beograjčani so z lahkoto zmagali z 11 : 1.
V	italijanskem nogometnem prvenstvu
so bili v nedeljo zabeleženi naslednji Izidi: Ambrosiana - Livorno 3 : 0, Novara - Tri-estina 0 : 0, Napol! - Roma 2 :1, Genova -Torino 4 : 0, Juventus - Atalanta 3 : 1, La-zio - Venezia 4 :1, Fiorentina - Bari 4 : 0, Bologna - MIlan o 4:2, — Na prvem mestu v tabeli je Se zmeraj Ambrosiana, potnem pa sledijo Bologna, Juventus, Fiorentina, Atalanta, Torino itd.
Kevai.žni table*:<;»»»ki turnir J" I »1 v Ma-rsli<iru v nedeljo 22 deceinnru med Mar.Lcrom In SK železničarjem. Turnir se je vršil v telovadnici v Krekovi ulici in se je končal z visoko zmago ISSK Maribora v razmerju 12 : 0, v setih 24 :1.
ŠPORTNI PLES V MURSKI SOBOTI ODPOVEDAN
že 16. let je bii v\sako leto X. februarja športni ples v Murski Soboti. Vodstvo SK Mure v Mursld Soboti pa smatra, da so časi danes preresni in zato niso primerni za tako prireditev, tako da je sklenilo, da v tej plesni sezoni ne bo priredila tega splošno priljubljenega in v Soboti največjega plesa.
Vodstvo SK Mure npa, da Jo bo Javn" prav razumela l.i še zmeraj podprla, kadar jo bo naprosilo, ad kaj je dal?
Slovenska nogometna zveza. Svojim članom, vsem funkcionarjem, sodnikom, igralcem in prijateljem nogometnega športa želi vesele božične praznike in mnogo uspehov v novem letu — upravni odbor SNZ.
Zbor nogometnih sodnikov SNZ. Vsem kolegom prijetne praznike in uspešno Novo leto!
Sekcija ZNS želi vsem članom prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Predsedstvo in upravni odbor SK Ilirije žel;ta članstvu in prijateljem kluba prav prijetne božične praznike.
SK Mars. Uprava kluba Zeli vsem svojim gg. odbornikom, igralcem, članom ln simpatizerjem prav vesele in zadovoljne br?;čn: praznike.
ŽSK Hermes. Predsedstvo kluba ZSK Hermes želi svojemu članstvu in svoi'm sekcijam ter prijateljem kluba vesele božičke praznike in srečno Novo leto!
SK Jadran želi vsem aktivnim igralcem, Canstvu kakor tudi prijateljem kluba vesele božične praznike. Predsedstvo.
Odbor SK Celja želi vsemu svojemu članstvu ln prijateljem kluba vesele božične praznike in srečno novo lete.
Izšla so »Pravila nogometne igre« z razlago in slikami, ki sta jih spisala nogometna strokovnjaka gg. Lado Macoratti in Pere Skerli. Pravila so luksuzno opremljena te~ vsebujejo na 86 straneh temelji c razlago vseh situacij iz nogometne
igre. Knjiga, ki je opremljena z tiad 50 klišejt, se dobi pri Zboru nog. sodnikov ter stane din 25. Naročila naslovite na Zboi nog. sodnikov, LJubljana, poštni predal 138.
»Avto In šport« (11. in 12. številka) je ir/el. Vsebina: Skrite želje. — Plinski generator v praksL — O startu pozimi. — Daimler in Benz. — Nove garaže mestnega
S® K
bi>Kol8ivo v Ceijti
Tretje na^uiovucjac soa^is^ tr^dlšče v S.ovemjt ie Ce.jž. Tam d.luje^i d .us dve sokolski druatv.. Celje-mat.ca lu Celje I. fc>kupnj š,ej.ta članov in 22. članic. meu njimi po t>l te.o.aacev m ie-lovadk. Laiie imata ši 94 naraščaju it-v. 53 nara. čajne. 18i de kov in 14o uekl c. Tako šteie celkka cLu-ina sk p io 12j3 prii.adnikov ali nekako 7 5% vs- a m t-neaa prebiva,..tva. Za te o.-adno v stvu skroi 19 vaditeljev in 13 vad;t<-\ji ts.o-vadni prostori oa so deloma sok ls ca lastnina, deloma se telovadi v š-lskin telovadnicah
Soko.stvo v Celiu je staro nad 5 > 1 t in ie vedno Igrajo vodhno vi ea v sv -jem okolišu Skoda aa ^e etos za ad e-danjih razmer nI mo>el izv st iu •lieini zlet cell.-keea sokolstva Letos ima celi-ska sokolska žuna svojo 301e1nico za se-boi in lahko gleda na plodove svoi ea dola s ponosom Organizirala ie v t.eh desetletjih vso širno celisko okolico v so-kolskih vrstah in vocj^ tudi s ko sk^ rj-štva v Posaviu od Za?oria d D b ve
CeH^ka žuoa izdaja svoi lactn »V s -nik« ki ie z decembrsko šte i ko za 1 u-čil deseti letnik svojega izba;anji Sto-vilka poroča o vaHiteliskih tečaiih k so bili v župi in 6o 0":pravliali vadito jst,ro na niegove velike na'o-e Dalie je pr občen člančič o soko'sk»m dom-i v G">bor-iu tik Celja, kier *e cel'"ki S k^l telovadil pred osvobojen 1em: dan« del''J°-am-kai društvo Celie I V tem do-nu ima žuoa tudi svoie tečaje in s ične nrir<=d tve za žun^e edinice DaH*> e-*a list ra^ne preelpde med ni'mi teh-ičn«f»a. oros ne»a Itd. Tudi mladini ie prihranjen njen kotiček.
★
Tečaji za članice. V Mariboru bo od 2. do 6. januarja zvezn; tečai za tekmovalke višjega oddelka dočim bo ravno tak tečai nekai dni poorei v Baosrad i (od 28 do 31. t. m.) V drugi po ovči januarja oa bo enotedenski tečai članic za smučanje ki se ea lahko udeleže tudi stareiše naraščalnice vsake žuoe bosta spreleti po dve orielašenki K ai. kkr bo tečaj, bo določilo žensko nač lstvo ^a-ve?a oo številu prijav in ool >žažuo odkoder bo največ prigl-šsnih. Prjave do 4. ianuaria na načelništvo saveza SKJ v Beopradu.
Ljubljanski Sok^l priredi tudi letos svoj tradicionalni Silvestrov večer z izbranim sporedom. (—)
Sokolsko društvo LJubljana III (Bežigrad) priredi v sredo 25 t. m ob 17. v svojem domu ob Tvrševi cesti pravljično mladinsko Igro v 4 deianMh »J rček«. Vstopnina 6 in 3 din Starš', pripel1 ite svolo deco. ki se ba dobra zabavala d e uri gledajoč kai vse ie doživel Jurček v pravljičnem carstvu!
Sokol Ježica. Na Štefanovo popoldne ob pol 16 bodo uprizorili marTvi igralci in igralke Sokola burko v treh dajanjih »Maks v Škripcih«. Obiskoval-em 1e pripravljeno cela vrsta smešnih v^zot v in zaoletliaiev. Vabimo zato vs? na užitek porcije smeha in dobre vo'ia. — Preteklo nedello ie socialni odsek S oko1 a obdaroval 7a praznike potrebno dru"i"ae in deco z živili in obleko Obdarovanih je bilo 15 družin ki so pre<e'i darova v vrednosti nad štiri t:soč dinariev. Odseke se zahvaliuie darovalcem in se Drino oča za bodoče darove.
Naraščaj Ljubljanskega Sokola izdaja svoi lastni list. ki mu ie naziv »S:koiska mladina«. Mladi narafičajniki piše j j sami vani in ea sami razmnožujejo. Ta' o se vadijo tudi na važnem propagandnem in publicističnem področiu za svoje kos-neiše udejstvovanie v članskih vrstah. Pa nikarte misliti, da ie narašča ;ski mesečnik Ljubljanskega Sok:ia kar tako. Človeka kar razveseli, kako resni misli današnja sokolska mladina. Skoda, da »Sokolska mladina« ne izhaja v več i ra-kladi in tiskana, gotovo bi t>o nji se?:i z velikim vesel iem tudi ostali tisoči na-raNMnikov v s'ovenskem srkolskem zboru. 2elimo. da bi se ko^čoo le posre ilo, najti sredstva za uresničenje te tiho gojene želie vseh naraš:ajnikov in njihovih prijateljev.
★
Savezne naragčaJske tečaje za vajo na orodju rarpisuje savezno na^el-tvo za januar in sicer od 2. do 9. januarja v Ljubljani in Beogradu. V Liubliani bo tečaj za žuoe v SlovenMi te*- žuoe Bje'ovar. Karlovac. Sušak Solit. Sibenik. Vara"din in Zagreb, dočim bo za vseh pr-osta ih
avtobusnega podjetja v Mariboru. — Itd.
Razen teh člankov je še več krajših se-stm kov in razno zanimivo gradivo iz avtomobilske stroke ter nekaj važnih obvesti! in objav za članstvo. Posamezne številk so po din 6, letna naročnina pa znaša din 60. Uredništvo in uprava sta v L;ubljani, Aleksandrova c. 4.
13 žuo prede a na ista snov na tečaiu v
Beogradu. Namen tečajev ie da b.do na-raščaj.u.ii sjznanje.ai z g aaivom za najvišji (IV.) o^de ele rara^čaj kin o. cdilh tekem na vs_sJtos .em zietu L 1941 v
* Šoferski t,»čaji beograjskih sok >I kih društev sp dajo v ck.ir sokolskega cb-
rambnoga dela. Kakor jo »Jutro« že svoje-časno poročalo, je bil pred dvema mescema z dobrimi u p h. konCan prvi tok tečaj. Priredilo ga je matično društvo v svojem sokolskem domu in se ga je udel žilo veliko število te2ajn:kov. Po tem tečaju je takoj pričel drugi, k: bo končon te dni in se ga udeležuje Z0 bratov in 9 sester; eo-retlčaa in prakt čna snov je že predelana i in se tečajniki pripravljajo na zak jučne izpite.
Uspela telovadna akademija v Zagrebu. Er.o izmed lod.aiih z grebš ih ^ok 1-skih dr i tov Sokol L. ki se io m ral pred nekai mesci i:\so iti iz sve-iih dos d in jih orostorjv in se ie zo oet no t m 1 v voiiki dvorani Dravr.oirvne cericvcne ob iae v ZaFreb.i ie do reknimesoe^em t d m e-lu že zc<oet co^a^a' /n k^ sv joga trdn-"a nCranieca zd a i a T lo -adna a ai -m:;a ki io ie p-irod'1 11 t m. is v veh ozir'h uspe'a P st o" ovni ia g o;"i stran* si ie d" š o zooet prid b lo vos svoi preišnji sloves in možno t d na-da^ne^a ra-voia. kar bo "ot v? ad -stil o vsakeca pravega Sokna k b videl da gre tud: v Zao cb o' o" 'ra de o nem teno svoi o za'ria-^0 oa" naprri
r
LL3	s* ^f ^ J
V soboto zvečer sc je vr?i!a \ H:-va»s<wn Narodnem g'oda'i"ču v Za^r.bu pro-'a-a 40!etnice umetni-kera delovanj? »'oven::' e-ga rojaka. igra'ca in režiserja Hinka N či-ča. Pokroviteijsrvo proslave je imel. kakor znano, zagreb ki župan M V. Starčev:č. Obisk Nučičevega večera je pokazal, da priznani umetn:k uživa v hrvatski prestolnici naj ir'e simpatije. Mod ude'ežcnci je biio opaziti tudi soprogo predsednika vlade dr Mačka dalje p'>dprcdsedn:ka Hrvatske seljačke stranke inž. Avgirta Ko'ut:ča, zastopnika župana in r^zne druge ugledne o&ebnosti. Mnogi so poslali jubilantu čestitke, med njimi na prvem mostu ban dr. Šubašič, župan Starčevič, dalje ljub'jan'ka g!eda'nška uprava, redakcija »Jutra« itd. Jubilantu so priredili njegovi to vari i na odprti sceni s'avnootni sprejem, na kater so imeli pozdravne govore poleg intendanta arh. Aleksandra Freudenrcicha zastopniki igralskih organizacij. Iz Ljubjane so prispeli na Nučičevo pro-j'avc ravnatelj ljubljanske drame Pavel Co!ia, profesor France Koblar in drama t'k in režiser dr Bratko Kreft Jubilant je bil naravnu&t zasipan s cvetjem in darovi. Bil je na vsej predstavi predmet živahnih in navdušen-h ovacij.
Po savnostnem aktu je bila predstava znane Calderonovc drame »Zalamejski sodnik«, v kateri je Hinko Nučič odlično igrafi vlogo kmeta Pedra Crespa. Zagrebški listi so že nekaj časa pred »'avnootjo priobee-vali članke o uinetniikem pomtnu Hinka Nučiča.
Poročilo TPZ v Ljubljani in Maribora, ter SPD 23. XII. 1940.
Kranjska gora, 310 m: —10, sneži, 8 cm snega, pršič, drsališče uporabno.
Radovljica, 470 m: —6, oblačno, drrališče uporabno.
Bohšnj-Sv. Janez, 5?0 m: —6, oblačno, 3 cm snega, srež, jezero za drsanje uporabno.
Bohinj-Zagradec, 700 m: —10, oblačno, 8 cm snega, srež.
Bohinj-Rudnica, 800 m: —10, oblačno, 5 cm snega, s rež.
Boh in j-ZIator og, 530 m: —7, oblačno, S cm snega.
Dom na Komni, 1520 m: —12, oblačno, 15 cm snega, pršič.
Gorjuše, 1CC0 m: —7, oblačno, vetrovno, 5 cm snega.
Kamniška Bistrica. 601 m: —8, oblačno, 10 cm snega., pršič.
Skofja Loka. 350 m: —7, oblačno, 10 cm snega, pršič.
Polževo, 620 m: —10, sneži, 25 cm snega, pršič.
Sodražica. 550 m: —7, sneži, 40 cm snega, pršič.
Mozirska planina. 1344 m: —9, oblačno, 15 cm snega, pršič.

IZŠLA je nova pesniška zbirka Alojza GRADNIKA
ZLATE LESTVE
Pesnik, ki je danes poleg Otona Župančiča prvak slovenske pesniike besede, se je v tej zbirki še bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja. V nepozabnih verzih opeva Gradnik v tej zbirki našo domačo zemljo In njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč človeške strasti in naše neutešno hrepenenje za bregovi večnosti. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen In vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikovi zbirki krasen umetniški izraz. Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil »Zlate lestve« med svoje najljubše knjige, saj so »Zlate lestve« ena najlepših pesniških zbirk, kar jih je izšlo zadnja leta.
»Zlat« lestve« se dobe v vseh slovenskih knjigarnah In v večjih knjigarnah v Beogradu in Zagrebu. V celo platno vezan izvod stane 50 din, v polusnje vezan 75 din, v celo usnje vezan Izvod (izšlo Je samo 100 numeriranih Izvodov na boljšem papirju) pa 100 din. — Naročila sprejema tudi:
NARODNA TISKARNA — Ljubljana, Knafljeva ulica fit. 5.
m
'etcts/fičcui/

/
Nass ®led«Pice
DRAMA
Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25. ob 15.: Mali lord. Mladinska
predstava. Znižane cene. Ob 20.: Romeo m Julija. Izven. Znižane cene. Četrtek. 26- ob 15.: Krog s kredo. Izven. Znižana cene. Ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene. Petek, 27.: zeprto.
Sobota, 23.: Ugrabljene Sabinke. Izven.
V	sredo na božič bodo upiizoriii popefl-dne mladinsko predstavo »M ali lord« s Simčičevo, šaričevo, Skrblnškom. v glavnih vlogah. Zvečer b> o imeli ljubitelji klasike priliko videti do gnano predstavo Shakespearjcve tragedije »Romeo in Julija« z Janam tn Vido Juvanavo. V četrtek popoldne bo na sporedu Li-IIsing-tao-IIlabundova kitajska igra »Krog s kredo« s šaričevo in Janom. Zvečer na praznik bodo igrali po daljšem odmoru duhovito Gogoljevo. satiro na korupcijo ruskega uradnlštva »R e v 1-z o r*. V glavnih vlogah Daneš, Cesar. Nablocka in Levarjeva, viogo Bobčinskega bo igral tokrat Fran Milčtnskl.
OPEKA Torek, 24.: zapito.
Sreoa. 25. ob 15.: Friderika. Izven. Gostovanje J. Gostiča Ob 20.: Fidelio. Znižane cene.
Četrtek, 26. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Ob 20.: Vesele žene vvincsorcike. Izven. Petek, 27.: zapito.
Sobota, 28.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Dnevna blagajna v operi bo poslovala danes 24. t. m. srmo od pol 11. do pol 13.
V	sredo na božič bodo uprizorili popoldne Lebarjevo spevoigro »Friderika« z Ivančičevo in Gostičem v glavnih partijah. Zvečer bodo peli po daljšem času Bccthovno opero »Fidelio« z Laboše-vo in Franclom v glavnih partijah. V četrtek popoldne bo prva reprl-za mladinslR operete »Angel zavto m«, ki sta jo napisala Maks Sim:n£ič in Lojze Mav. V glavnih vlogah: Janko, Anžlovar, Barbičeva in Pianecki, glavni otroški vlogi bosta igraJa tokrat Jožko Bajde in Jeiica Bedesn kova. Zvečer bodra uprizorili Ni-colaijevo koroiči d opero »Vesele žena windsorske i
Opozar jamo r. l gostovanje Zlate Gjungjenčeve, ki bo pela v soboto zvečer Verdijevo »T r a v i a t o«, eno izmed njenih najbolj dc gnanih opernih partij. Alfreda bo pel Franci, očeta pa Janko.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. ob 16-: Princeska in pastirček.
P: poljanska predstava. Četrtek. 26. ob 16.: Princeska in pastirček.
Popo'duis±ia predstava. JCedeTja, 29. ob 16.: Princeska in pastirček. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Gospa ministrica. Premiera. JSIARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 24.: zaprto.
Sre a, 25. ob 15.: Pik*ta ln Tonček. Znižane cene. Ob 20.: Habakuk. Premiera. Izven.
Četrtek. 26. ob 15.: Nf fesaričin ukaz. Znižane cene. Ob 20.: Jlabakuk.
^»olhograjsko u&teljstvo se v Imenu revne šolske mladine vse monim, ki so s svojimi velikodušnimi darovi omogočili prireditev tamešnje božičnice, najtopleje zahvaljuje. Posebno zahvalo dolguje predvsem kr. banski UDravi ter tvrdkam Meden V., Zibert A.. Breznik V. ln Fabiani-Jurjevec.
Za Odkup božičnih in novoletnih čestitk
Je podarila družina dr. Vinka Vrhunca revnemu dijaku primerno vsoto.
Namesto božičnih in novoletnih čestitk je prof. dr. Božidar Lavrič podaril za društvo slepih v Ljubljani 200 din.	(—) Namesio venca na gr->b blagopokojne-iriu dr. Antonu Korolcu je podaril g. Petrič ban, industrijalec v Borovnici, za ob-č;nske ubožce 300 din tei za občinski odbor Rdečega križa 200 d<n
Kinematografi
Kranj. Kino Narodni dom predvaja danes in jutri dva prekrasna monumentalna filma in sicer »Robespierov padec« in »Begunec iz Alcatraza«. Predstave vselej ob 16., pol 17. in 21. uri.
Bled. Zvočni kino preivaja za božič dvojni spored: Na božični dan ob 15. in 20. uri globoko zasnovani mladinski socialni film »Brezdomci«, ob 17. uri »Trader Korn«. Na Štefanovo ob 17. uri »Brezdomci«, ob 15. in 20. uri »Trader Horn. (—)
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal za božične praznike v sredo 25. t. m. cto 16. in 20.15 in v četrtek 26. t. m. ob 16. in 20.15 šlager sezone »Pesem zlatega zapada«, v glavni vlogi J san et te MacDonald ln Nelson Ecidy. Do.atek Foxov tednik in odkritje spomenika v Ljubljani. Rezervirajte si vstopnice! Prihodnji spored v soboto in nedeljo »Ulica brez radosti«.
Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom predvaja na božič 25. t. m. ob 16. in ob 20. in na Štefanovo 26. t. m. ob 16. glasbeni velefilm »Veliki valček«. Dodatek Foksov tednik. (—)
PtuJ. Zvočni kino bo predvojal na božič in na Štefanovo obakrat ob od 16.. pol 19. in do1 21. uri ruski ve efilm »Volga. Volga...«. Film ie gasbona in ce;-na senzaciia z umetniškim ansamblom iz operete »Pastir Kostja«. Ža dodatek zvočni tednik in kulturni film
Hrastnik. Zv.čni kino Sokol bo predvajal oba božična nrazo ka dva v lefil-ma. in sicer »Bel Ami« in »Vose'o karavano«.
Novo mesto. Kino »Dom« v Sokoiskem doma Božični progrom I. G asbeni velefilm »Premiera Madom Butte fly« <Pesem liubezni). V glavni vlogi slovita o?v-ka Maria Cebotari. Pr-d lave ?a božič ob 16.. 18 in 20 15 in v p "tek 27. t. m. o'o 20.15. II Remek delo filmske ume*n sti »Marija Antoinetta« V g!avn-'h vlooah: Norma Schearer in Tvronne Power Preleta ve: na Štefanovo ob 16. 13. in 2~>.15 v soboto 28. t. m. ob 20 15 ter v rečejo 29. t. m. ob 16.. 18. in 20d5 Pri vseh predstavah Foxov zvočni tednik.
Ribn!«a. Sokolrki zvrčni kino bo Podvajal za borične praznike v sredo in četrtek Ob 15.15 in 20. monomoot^ni velefilm. dalo s1avne?'> rež;serio Ce-il B. De Milea »Un-'on Pacific«. Za dodatek kratek zabavni film.
Iz Novega mesta RADIO brez poštne takse
Prvol etno poštno takso plača tvrdka Matija Vahter, Novo mesto, ako kupite istotam do 5. Januarja 1. 1941. najnovejši radio zaamke Mende, Philips ali Standard.
Iz Ptufa
j— Starokatoliška služba božja bo na Štefanovo ob 9. uri v mah dvorani Narodnega doma.
J— osebna v««t. Prispela je lektorica za poučevanje italijanščine gdč. Maria Vitto-ria Tascari ter bo pričela poučevati italijanščino na tukajšnji gimnaziji.
j—; Pogreb dobre žene. V četrtek so spremljali pri Sv. Urbanu pri Ptuju na poslednji poti blago gespo Josipino Bezjako-vo, vdovo po nadučitelja in mater g. dr. Vrečkove in tukajšnje učiteljice-vrtnarice gdč. Justine Bezjakove. Pogreba se je udeležilo mnogo učiteljstva iz Ptuja in bližnje okolice, šolska deca ter številni tamkajšnji vaščani. Pokojnica je bila splošno priljubljena, kar je pričal tudi pogreb. V ganljivem govoru se je poslovil od nje ob odprtem grobu domači župnik g. Razbor-nik. Dobri ženi naj bo lahka domača zemlja.
j— Dve krasno usp©Ii in bogati b°žičnl-
ci. V sredo so naše kolašice priredile bo-žičnico. Velika sokolska prosvetna dvorana je bila polna, ko je stopila na oder učenka meščanske šole in se zahvalila kolaši-cam za trud, ki ga žrtvujejo v blagor najrevnejšim. Vrstili so se nato lepi prizori, ubrano petje pod taktirko g. Hasla, dekla-
macije in druge točke, ki jih Je izvajala deca pod vodstvom učiteljstva. Obdarova-nih je bilo 220 najrevnejših otrok iz Ptuja in bližnje okolice z obleko, čevlji in drugimi potrebščinami. Darila so predstavljala vrednost 16.000 din. — V četrtek je bila di-uga božičnica, ki jo je priredila podružnica CMD v Ptuju. Tudi ob tej priliki je bilo med najrevnejšo šolsko mladino razdeljeno razno blago v vrednosti 12.000 din. Mladini je spregovoril vzpodbudne besede ravnatelj g. Kveder.
j— Za zimsko pomoč so darovali J sipina Spruschina 100 din. primarij dr. Kuhar pa 200 din namesto venca na grob dr. Korošcu.
j— Privlačnost trgovskih izložb. Pred leti so bile izložbe ptujskih trgovcev dosti zanemarjene Zadnio dobo oa se ie tudi v tem ooeledu mnogo iz^olišalo Trgovci so spoznali pomen lepo urejenih izložb in to delo poverili dipl aranžeriu g Rosenfeidu. Zelo lepe izležbe so za letoš-nie boM^ne orazn;ke
j— Krstna slava pionirske« bata*Jona. V četrtek je naš pionirski bataljon po-slavil svoio krstno slavo Zbralo se ie v vojašnici mnoeo meščanov Ob po! 10 uri sta opravila cerkvns obrede pro v slavni prota in katoliški kurat. major g. 71at kov'č pa ie spregovoril vojakom naplo-šnloč iuna"ke oodvige naše vojsk? v preteklosti. Petem le b'1-a v oficirski čitalnici družabna prireditev kier le v imemi re^ervn'^ oficiriev in Sokola č*st!ta' dr. Franio Šalamun. Govorili so š° p^ošl g Oreif. ravnateli gimnazije g. Alič in aka-denrk g F Gunžer Proslava je uspola kar najlep5*
Iz Ljutomera
lj— Smrt marljivega obrtnika. V soboto smo pokopali ključavničarskega mojstra g. Karla Karbo, ki je umrl 19. t. m. po dolgi bolezni. Pokojnik je bil doma iz Ra-doslavcev in se je po vojni naselil v Ljutomeru, kjer si je kmalu pridobil glas dobrega in solidnega obrtnika. S pridnim in neumornim delom ter s treznostjo je ustvaril svoji družinici lep dom. Postavil je hišo z delavnico, ki jo je neprestano izpopolnjeval s stroji in napravami. Toda pred leti se ga je lotila zavratna bolezen, ki ji ni mogel nikjer najti leka. Mora! je delo v delavnici pustiti, le nadziral ga je še do zadrtega. Smrt ga je rešila trpljenja, vzela ga Je njegovi soprogi, rojeni Rusinji, ki jo je bil pokojnik privedci s seboj lz ruskega uejtnlštva, skrbnega moža, sinu Valku. ki Je že stopil v njegove stopinje pa ljubečega očeta. Častna udeležba pokojnikovih stanovskih tovarišev in drugih na pogrebu je pričala, kak ugled si je pridobil Karba v Ljutomeru in okolici. Nekaj dar,a je bil pokojnik tudi član občinskega odbora. Pevski zbor mu je zapel pred hišo in na pokopališču lepi žalo-stinki v slovo. Ohranimo marljivemu obrtniku čusten spomin! Njegovi družini naše sožalie.
lj— Božičnica. Na prošnjo Kola jugoslo-venskiti sester Je združenje trgovcev po svojem delavnem predsedniku g. Vilarju nabrale med ljutomerskimi trgovci lep znesek 8790 din za božičnico revni deci. V ta namen so darovali po 1000 din v gotovini ali blagu tvrdke Viiar Veno, Seršen Ivo, Senčar Ciril, Marlimsflč Ivo, Žitek Matija in VVirt Franc, do 500 din: Pušenjak. Rudolf, SinigoJ Ignac, Pučnik Anton, Kukovec Viktor, po 200 din Berenji Štefan in Cer-ček Julijana, po 150 din Puconja Anton, po 140 din knjigarna Panonija, po 100 din šumak Mirko. Od tega zneska so dobile ljudske šole na Cvenu, Stari cesti in Ce-zanjevcih ter meščanska šola skupaj 2200 din. Ostanek 6590 din ie šel za božičnico na obeh ljudskih šolah v Ljutomeru in za vzdrževanje šolske kuhinje, ki bo po božiču začela delovati. Razen zgoraj omenjenih trgovcev sta darovala za božišnico še mag. Bolko 200 din ln Mestna hranilnica 1500 din, Združenje trgovcev pa je iz svojih sredstev poslalo obmejnima šolama v Gornji Radgoni fn Stosrovcih 3000 din, prvi 2000, drugI 1000 din za prireditev božičnice. Vsem darovalcem Izreka Kolo jugoslovanskih sester prisrčno zahvalo!
SAMO PEAVO LiJIUINALNO
TINTENKULI
»TIKU« PATENT — NALIVNO PERO
»TIKU« patent nalivno pero za pisanje, risanje ln kopiranje ima rdeči prstan z vtisnjenim imenom »Tintenkull«!
Din 115.— / 150.—
NAJLEPŠE DARILO ZA VSAKEGA !
»Logos« — Beograd Fah 368	Tel. 25-459
žene, ki se
NE STARA
IME
>uxdi
pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »L U X O R« GR A N DVlSlBLE« ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep tn dober, njegovo skrbne tzcieiano zlato pero drsi gladko po
papirju. Ce torej kupujete nalivno pero. tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero. katero dobite v vsaki boljši strokovni ✓'Jv^m trgovini //\\i
H
MAI/ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Nobene gube, nobene brazde ▼ 45. letul Gladka, jafna ln čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste .'deti mlajši Gube in brazde so kakor izbrisane
Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svsžo in Jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože Pomladite se za deset let ln ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica Rešite se uvenele polti Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepote iz dekliške dobe Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako >5« Vam denar povrne.
n m ■HHIMMIII

4

Pri fcašljsi
REMEDIA
Quaface€
SIRUP
v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — LJubljana.
»k i a- rrut »»«
UŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D,
BLJANI
Podružnice: Beograd. Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje do 4% vezane na odpoved po 5%
Oouoljuje kratkoročne kredite u tekočem računu ♦ Esfcantira trgouske menice noufc ULOBE OBREbTLHe HmUBODNElE
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantnej«
Hulbert Footner:
20
RADZA
Kriminalni roman
»In potlej?«
»Ko smo se odpeljali iz Newarka, se Je njegovi visokosti zahotelo kopeli. Te želje mu nisem mogel izbiti iz glave. Rekel je, da je to poslednja priložnost pred sprejemom. Njegova služabnika sta bila pri njem in sta mu podajala vse, kar je zahteval. Več vam ne morem povedati, ker sem potem sam legel počivat.«
»Ste dobro spali?«
»Ne. Skoraj oči nisem zatisnil, dokler ni vlalk prišel v "VVashington; šele tedaj sem globoko zaspal.«
»Ste kaj slišali, ko ste brez spanja ležali na postelji?«
»Samo običajni ropot, ki ga povzroča vlak med vožnja«
»In kako je bilo davi?«
Nič posebnega nimam povedati, gospod Map-p;.n. Sluga me je zbudil o poli desetih, kakor sem mu bil naročil. Použ'1 sem skodelico kave. prigriznil kruhek in se oblekel Njegova visokost mi je bil rekel, da ne sme nihče budiH.« Sihab je bil izrekel te zsdnie b^rede s tfhim plasom in s* je zdai kemal premagoval, da ni za;htel. »Kar se je notlej zg^d:lo, veste simi.«
»Želite še kaj vprašati?« se je Lee obrnil k podpolkovniku.
»Imate k^ko razlago zi to, da ie koviH? z dragulji iz^nil?« ie podnolkovn;k vprašal Sihaba.
Indiiec ie skomi«mil z rameni. »Niti sanji se mi ne. o č®m po se snoči docfovanali v prostorih princa Vasirte. Zelo boffat ie in časa ie hnel ve* ko dovoli da ie utemil naročiti liudi. ki so ob relez-niSki progi čakali, kdaj jim kdo vri« tovfieg i*
vlaka. Z gotovostjo domnevam, da se je to zgodilo nia kraju, ki je bil že prej natančno določen.«
Lee, podpolkovnik Waikley in Luke so nato krenili v priklopljeni voz, da zaslišijo Vasinto. Zali mladi človek jih je sprejel s tako neprikrito ošabnostjo, da je podpolkovnik od tcgjte zaripnil v obraz. Celo Lee se je nemalo jezil zaradi tega. Snel je naočnike ter jih odihnil in obrisal z Ž3p-no rutico. Tako je pridobil časa, da se je zbral.
»Sodim, da sta zaradi bratovega izginjenja hudo razburjeni?« je nazadnje prijazno izpr-egovo-ril.
»Kaj bi se razburjal? Sovražil me je. Nikoli ni ravnal z menoj kakor z bratom. Niti beliča mi ne bi bil dal. Ob raznih priložnostih me je izkušal umoriti. Samo zvestoba in vdanost mojih služabnikov me je rešila.«
»Trenutek, prosim,« mu je podpolkovnik segel v besedo. »Pravkar ste rekli, da vam ni da al denarja. Vendar pa vem, da ste imeli obilo sredsiev. Odkod so izvirala?«
»To je moja stvar,« je hladno odvnrl Vasinta.
Princ je tudi tajil, da bi bil kdaj spletkaril zoper brata. Prav tako je zanikal, da bi bil prejšnji dan sprejel v hotelu kake Indijce. »Nikar ne verjemite vsega, kar vam Šihab pripoveduje o meni. Ta človek me sovraži, ker ve. da mu pokažem vrata tisti mah. ko poslanem š'kharski radža.« Nato je zatrdil, da ie šel v svoi oddel-k. ko se ie vlak premaknil, in l?a ni več zaoustfl. dokler ga niso zjutraj o peli desetih zbudili. Čeprav s; Lee na vso moč prizadeval, vendar ni mogel dokazati mlademu človeku nobeneea protislovja.
»Ali morete po vsem. kar ste slikali, še dvnm'-ti, da je on morilec?« je Luke trpfro vprašal, ko so zapustili Vasinto.
»Ko bi repli, da ie neotesan paglavec.« je srdito odvrnil Lee. »tedaj bi se s tem docela strinjal. Nič me ne bi boli veselilo kakor vzeti trs+iko in mu izprhati hlače! Toda dokazov zoper njega ni-mazao.«
»Dokazi so lepa reč, je pa tudi nekaj, kar ime-| nujemo notranje prepričanje.«
»Samo s tem nikar ne začenjajte, dečko moj.« Lee je stresel glavo. »Navadno se skriva poi krinko notranjega prepričanja zmerom le osebna želja. Vasinto ne bi bilo treba ukrasti draguljev, ko bi bil umoril brata. Ti bi bili potem tako in tako njegovi.«
Luka je pograbil mrzel strah. Zal mu je bilo. da se je kdaj zatekel k Leeju po pomoč.
Služabnike so zaslišali drugega za drug:m. Prvi je prišel na vrsto Šeragh Ali. Sihabov strežaj. Govoril je dobro angle?ki, tudi bister je bil zelo in je v vsakem oziru izkušal pomagati pre sksvi. Toda njegovi odgovori niso prinesli ničesar novega V glavnem je samo potrdil gospodarjeve izpoved-be.
Abdul, radžev kuhar, ie imel kakih štirides"t let in ie bil. kaor vsi kuharji na svetu r^ien in dobrodušen človek. Angleščina mu ie pladko tekla, a ga je bilo tež*co razumeti. Trdil je. da jo med hrupno zabavo v hotelu spal in se nato z drugimi služabniki vred v taksiju odreljal na postajo. Potem je legel v salonu na tla in spal tam do iutra.
Abdul je bil hkratu čuvar TvV.^ria. V Sout-hamntonu ie bil spravil na ladio zabo* Glenyr-^reva ki so go »motoma popilil. Po izkr-anju v New Yorku ie bil	zelo nesrečen dokler s«
ni gospod Imbri« odpeljal domov in mu v ročn; torb'ci prinesel štiri stek^enke. Fno 1° nie<?ovo visokost takoi odnrl ostala na je dal A^dulu nai i;h spravi. Kuhar iih ie bil pologi v lepenVa^+o škatlo, ki io je postavil v svoio omaro za oVeko
»AM je bila omsn zak!eni°na?«
»Ne. a vst razen Šihaba al Zuriia smo vedeM da piie radža whiskv. in nihče se ne bi bil drznil dotakniti kake st»klenke.«
Prva steklenka je zelegla komaj za prvi dan-malo rred več«rio je niegova svetlob zahteva1 drugo.,Ko ie Abdul stopil v svojo sobico po novo
steklenko, je našel v škatli samo še dve; tretjo je bil med tem nekdo ukradel. Radža je malone pobesnel, ko so mu naznanili izgubo, a reči ni mogel ničesar, ker se je bil, da ne bi Sihab al Zuri kaj zvedel. Ukazal je Abdulu, naj zanese četrto in zadnjo steklenko h go^pe Morvenovi. Ona naj mu jo shrani, de»kler ne pride v vlak. Gospod Imbrie pa naj vzame med svojo prtljago še nekaj steklenk v Wasliinton.
Luke se je srdito namuznil. Kot čuvar whiskyja njegove visokosti je bil po tem takem tudi on sumljiv v podpoikovmkovih očeh.
Po Abdulu so zaslišali Dubana, knezovega komornega slugo. Bil je malone iste starosti kakor Abdul in v Ramavarmovi službi že izza njegovih deških let. Podoba je b lo, da je svojemu gospodarju v sakem oziru zvest in zan:sljiv sluga, ki opravlja zanj vse posle in zna pred vsem molčati. Pripovedoval je, s kakšno slastjo se je radža oko-pal in kako sta mu služabnika nato pomagala obleči indiajske halje ter obesila njegov frak v omaro.
Radža je po kopeli stopil v sosednjo sobo, da se pomeni z gospodično Morvenovo in njeno materjo, Duban pa je po svoji navadi legel spat na hodniku pred gospodarjevimi vrati. Toda hodnik je bil tako ozek, da ni mogel n^hče skozi, ne da bi stop:l na slugo. Radža sam je čez nekaj časa z brco zbudil Dubana in mu velel, naj gre ležat v razgledni prostor na zadnjem koncu voza. Nato je šel z damama v svoio sobo. Duban je bil izvršil ukaz. Njegov brat Azis je spal zraven njega. Kol:kokrat je v ak obstal, se je bil Duban prebudil, vendar ni videl ali slišal ničesar, kar bi se mu bilo zdelo sumljivo. Tudi uradnika tajne službe sta prebila večino časa v razglednem prostoru.
Azis. Dubanov brat, je bil tudi njegov pomočnik. Bil je dobrodušen dečko, a ne zelo pameten. Angleški govoriti ni znal. Lee si je vzel šeragh a Alija za tomača ter ga izprašal, ne da bi zvedel kaj novega.

VESELE PRAZNIKE TEB SREČNO USPEHA POLNO NOVO LETO
2ELIMO VSEM SVOJLM CENJENIM ODJEMALCEM KATERE NAPROŠAMO, DA NAM TUDI V NOVEM LETU OSTANEJO NAKLONJENI TEK SE V
SLUČAJU POTREBE Z ZAUPANJEM OBRNEJO NA NAS VfiirH vnCT * V W 1? PO T 7 B V n N O MI7K IH f F i\I A H TER VAM BODEMO NUDILI V VAŠE ZADOVOLJSTVO ▼ » *t V K » T Z IM L v I £ n t D W U »Uhlti W t A It
SE PRIPOROČA
ŽIMA
XTR$EVA 37» Ljafcljana
MILAN J ACER
CENE MALIM OGLASOM
tX> jo par tki wi>cao, Dm o. — aavK» za vsaK ugias m eaKralno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši ziutMik za enkratno objavo oglasa Din 15.'—. DopiHi in ženitvf se zara^uuajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsaK ogia* in enkratno pristojbine Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objarvo oglasa Din 20«-»-* Vsi oslali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek z« enkratno objavo ogla«a Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« J^fn
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od 3«" v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacija ka
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau9 Ljubljana.
Vsaka beseda 2 ain: da-vet 3 din; za da-anje
naslova 5 din: najmanj šl znesek 20 dtn
Vesele božične
praznike
že'i vsem cenjenim gostom. prijateljem in snancem ter iste kakor tudi vse ostale najvljua neje vab lna obisk božičnih praznikov gostilna Huč, LJubljana. Vego ; a ulica 10.
33948-18
Gostilna Triglav
pr: Remizi priredi na štn*a_novo kakor vsako nerleljo šramel koncert 3 plesom. Izboma vina ln prizr.ana dobr« kuhinja Prvovrstna godba, prepričajte ge val.
33943 18
Z;i posestvo
pri Brežicah
potrebujem moškega (ože-lnienega), ki se razume na vinogradništvo in drugo go-ipridirstvo. Dober čuvar in sposoben za delo Dobi sta-novanie in plačo. Samo zanesljiva in srčna moč s priporočili nai se pismeno javi na Ivan Pleskar, Zagreb, Preradovičeva 2
33479-1
Pri Putrihu
Na Štefanovo ples Vsi vabljeni!	34018-13
Godbo kadar hočete
ako kupite električni pia-nino. črn, več raz'ičnih skladb. Tudi za ročno igranje. Podlogar, Prečna ul. 8 34040-1S
Zabavni božični
večeri
v dekorir.mem lokalu gostilne Lovšin poleg odličnih vin.	34008-18
Seseda 1 din. davek 3 lin, za ?lfro al: dajanje laslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Šiviljo
za šivanje sraic z« gospode spreimemo v trajno službo Prednost imaio one, Iti so že samostoino šivale » električnem obratu. Ponudbe z navedbo sposobnosti in zahtevki plače na Josif Dutsch, Pančevo.
33453-1
Prikrojevalko
išče velika pletilnica za stalno zaposlitev, popolnoma samostojno in izurjeno za nastop februarja. Pis mene p°nudbe z navedbo dosedan:ih služb na oglas, odd. Jutra pod »Prikroie-valka«.	335-18-1
Vrtnarja -
zelenjadarja
izkušen««a, samostojnega. » dobrimi spričevali, liftrao Oblirne ponudbe na: oru žarna J. Pastuovič. Zagreb Jurišičeva ulica 1.
33?01 1
Gospodično
z lep" pisavo, vateno pisjr niških del in koresponder* ce, pošteno in urno. za 'ei no sfoko spreimem rakov Poncdbr na podružnico Ju tra Maribor pod »Lepo mesto«.
33929 1
Notarski kandidat
! s substitucijsko pravico tta-| rejši, išče primerno pri-' pravniško mesto na deželi, j z nastopom 1 februarja jli I 1. marca. Ponudbe pod } »Natančen in vesten« m ogi. o<?d. Jutra.
33869-2
Gostilra
pri »Univerzi«. Židovska steza 4 priredi ni dan sv. Štefana domačo zabavo. Iz- I vrsnne koline in prvovrstna j uiiača. Priporoča se Rezi- j ka Velkavrh.
33768-18
V gostilni pri

» T»»r7ci«
(Pcrlez) Prešernova 9 na Stetinovo koncert s plesom Kakor vsako nedeljo se boste tudi ta dan dobro Zab.ivaJi. Pr znano dobra vin. in kuhinja. Prepričajte i?
33767-18
Gostilna Marine
Z'.r. Slika. Na Štefanovo vel ka jjTireditev! Godba! Ples! — Na razpo-is v, -vsakovrstne božična dobrote! Tele f. 4Ifco j . 3J041 "lil
Zabav nj božitni
večer
Pribite v Jemefevo ulico S. Žliber, kjer «« točijo dobra Štepiceva vina, piva, j žgan;e itd. Ob vs.ikein č?.su i topla in mr?!i ledila, kr- J vavice, pečenii* purani, ve Ha zabava. Z .to ne pozabite na veselo svidenje. Črn"> vino če/ ulico za praznike 2 din ceneje. Po-ilužite se vsi.
33917-18
AVo želite nreživeti
božične praznike v sreči in zadovoljstvu, ne pozabite domačih kolin in pristnih vin gostilne »Pod gozdom«. Vesele praznike ir srečno Novo leto Vam želi. Vinko Baus, gostilničar	34GS*-18
L'pravitelja
za gozdno veieposestvo, mlajšega s strokovno šolo in samostoino prakso, ki ima veselje do lova in je zmožen samostoinega vodstva polnoiarmenik.1, takoi spreimemo Ponudbe s orepisi spričeval, navedbo dosedaniih služb /n zahtevkov pn prostem družinskem stanovanju, kurjavi, razsvetljavi in deputatu te t^eba poslati na ogl. odd. Jutra pod »Centralna lega«.
33630-1
Gospodinjo
samostojno, za vodstvo rečica gospodiniitva, enostav nega, dobro kuharico mar bivo in pošteno osebo. 2* Zagreb išče samostojen gospod. Pismene, obširni, po nudbe z zahtevami na Ja-k .b Zoričič, Ilica 23, Ža-greb.
33608-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobrega in hitrega delavca sprejme Janko Kofler, Železniki nad Škofjo Loko.
•33725-1
Služkinjo
starejšo, pridno, pošteno in zdravo, ki ie že služila in ~na nekaj kuhati, spreime uradniška rodbina brez o-tiok. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Domača 150«.
33600-1
Mizarski pomočnik
dobra moč, dobi takoj mesto. Križevniška ulica 5'!., desno.	33937-1
Služkinja
ki	samostana kuhari-
ca in opravlja vsa druga hišna dela dobi mesto s 1. ianuar;em. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva.«
33S53-1
Po«trc?n5co
celodnevno, za ponedeljek, torek in potek išče tro članska družina v centru Zdrave, poštene in sposobne naj pošljejo ponudbe na i»>rt	hit; a pod
»20 do 35 letna«.
33625 1
Strojne orodne
ključavničarje
vešče izdelave množin sklh predretov. «tru-garje. rezkarje, br »=U ce. na-dalle mojstra 't daljšo pra>so ln 1 teh nika sprejme novo ustanovljena maustrtja mno "'lnsklh predmetov. — Nastop službe: mojster in tehnik takoj, ostali 1. marca. Ponudbe je poslati na odd. Jutra pod »Dobra, stalna služba«. 33905-1
Gospodično
1 ki bi imela veselje do trgovine in pisarniška dela. sprelmfmo. Biti mora zanesljiv* in čedne zunanjo-j sti. Ponudbe s sliko na i ogl. odd lutra pod šifro:
(.T.
ti o varna«.
33959-1
J£&ec Skch m Skakec
Poskoki dveh navihancev v treh Docriavjih. DRUGO POGLAVJE
Krojaškega
pomočnika
za. velike komade sprejme takoj Sodjs Janko, ležica.
33936-1
Čevljarsko
šteparico
sprejmem takoj Stalno mesto. Plavam dobro. — Zamik Ailonz, Gajeva S 34016-1
Kinooperater
Podeželsko Sokolsko fin« j#fo rabi samostojnega operaterja, ki b! eventu-elno prevzel tudi pos e hišnika. Ponudbe s pogoji posiar.i poo »Dober operater, na ogl. oddel. Jutm	34013-1
Za Zagreb
iSčemo več popolnotra samostojnih elektromon terjev (Instalaterjev) z večletno prakso v slabem Io močnem toku. Ponudbe na Publlclta«, Zagreb. Preobraženska 2 pod »Savještan<.
33910-1
Iščem učenko
od 15 do 17 let, lepe zunanjosti za .svojo familijar-no damsko kapelo. Ponudbe s sliko poslati na J. Klepič, kapelnik. Novi Sad, re»t. Jugoslavija. Zmaj Jovina 18.
34022-1
Postrežnico
ki zna kuhati, sprejmem za ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
340251
Tedajci iz kolibe trešči stre! — prezgodaj, stric, si ribe bil vesel! Oilpade trnek mu, z nosu ščipalnik. Jo j, kaj gorja je spet storil pihalnik!
23.
Debela krogla je predrla čoln ln bolj in bolj čolirič je vode poln. Krčona strast rharstva orno mine, vsa »rečna reže ščuka jo v globine.
2 slikarja (-ice)
za poslikanie spominskih in mcožinskih predmetov, dobra risarja in dva leso re2baria, spreime v stalno službo Drago Višnar, Jesenice.	54039-1
Steno-daktilografko
veščo tudi popolnoma nemškega jezika, išče odvetniška pisarna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro t-Ugodna služba«.
34041-1
Mlado natakarico
začetnico Iščem za bol.1 šo gostilno. Nastop knj. Naslov v vseh po-rlov. Jutra.	34037 1
Prodajalka
Izvedba na v t rgovin! 8 kovčegl, robnimi torbi-~aml. aktovkami itd se -nrejme z Novim letom ali trud! malo poenele Ro^no nisano ponudbe ry<j	»Usnfata wa
'antorija« na ogl o^d Jutra.	33481 1
V«i«ltR beseda 50 par. da vek 3 din. za Šifro ln daianje naslova 3 din. najmanlši znesek 17 din
Manufakturist
z večletno prakso. a?{l-len, polten, vešč nem-S ine, orožne vale od služil, dober prcda1a'ec nče namestitve aa takoj valeč likvidacije tvrdke Z Ia referencatmi. Verzi-ran tud! sralantarlje in konfekcije. Ponudbe pod »Manufaktnrlat« na ogl odd. Jutra.
33789-2
Natakarica
simpatična in čedne zuna
mosti i.'čt službe najtate nj deželi Z?l, natakarica, Cifkovce pn Praeersker«.
33 80-2
Gosr>rdična
35 letna, vešča »nmosto«ne gA gospodinjstva, šivan'», govori Mi i r >r7ike t i ,in'ki perfektno piše ia govori — primerni, službo Po nu.^be na oirt. odd lutia PA,i ffS.imosto s jspo«ii nia«	53724-2
I5čem službo
kra\-ai ;a Svm po.o en bre?, otrok, srodtip ste rofcti. Ponudbe na cifri oid Jutra »Kravat«	:$3040-2
5.000 din nagrade
dobi kooi preiskrbl sta) no sjtiftbo srednje obrabe*)«'!!-!!! «:T)Ožcwiu kavcije 50.000 din Naslov v vseh dohI .Tu tro 33914-2
Gospodična
ščine., iz dobre družine, išče službo k otrokom v boliši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »20 letna«.
34001-2
Pošteno dekle
zmožno samostojnega eo spodinjstva, gre h gospodu tudi vdovcu {do 2 otroki Nastfipi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varčna«.
3391*2
Trgovski pomočnik
m!ai5i, vojaščine prost, ( prakso r veletrgovini Ipe-cerije in deželnih pridelkov, prvorazredne reference, išče namestitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Eventuelno kavcija«.
33903-1
Kuharica
mlada, vaiena meščanske
kuhe. gre k odraslim. Piv nudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra«.
33924-2
Frizerka
mlada. Išče službo v
L1ub']ar.l. Ponudbe t**1 »Pri^frV-i 20« na o™', odd Ju trs.	S3!i73 ?
Mlajši uradnik
ahs. trs:, akademije, r, refletr.0 ^mkso v p!-ar-nl'k'h posili, išče jami-slitve v por»lapn0k'b mah. CVnl. ponudbe ne os;l. od-* Jutra poi n Nastop 1941 Od 3. rto 8
30962 2
Absolvent
-Jr^asne d-voritsreijje trgovske Sole lič-e kot za setn$z primerne capo si: t ve Cenj. ponudbe na podr Jutra v OVIu poc mačko »Pripravnik«
34033-2
Oskrbnik
verztrati 7 vr.eb nntvifsl) kmetijstva s 3 letno kme lijskn šolo nameSče nja za takoj P' nudfe na podružnico Jutia v Celju poo zaačkc »Eic.-nom«.	34036 2
Trgovski pomočnrk
aranžer, želi p-rrnenlli mesto Jpecer. deliknt "stroVe. Spr 24 let. Po možnosti teko). Kierkofi. Naslov: Prane Hleb«, Ljubljana 7. Medvedot« 2.
J4019-2
Trgovki »omo^nik
23 iet-n. izučen mešane stroke, ir.ežban manufakturist. vaien mestnih strank, zmožen kavcije, delno nem ščine, nastopi službo takoj, najraje v mesfri. Ev. tziese« brezplačno. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Za-nesljtv€.
33*71-2
Samostojna vdova
državnega uslužbenca, sred-niih let išče mesto hišnice • 1. januarjem 1941 Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »V mestu«.
33083-2
Praktikantka
bi rada v prakaa v trgovinsko ali kako dniao prometno pisarno Ab-solvirala Je trgovsko šolo z odiičilm uspehom. Te prikupna Ie. zelo simpatične postave. zla.-U primerna za občevanje s strankami. Ponudbe pod šifro »Skromen začetek« na ogi. odd. Jutra«.	33487-2

Vajenca
pridne)jt» ia poštenega n mizarstvo »prej mera. Hrani in SMOcv.-.nie v hiši. Grilec Ignac, mizarstvo, Celje. Prečna ni. 1.
33672-44
Kleparski vajenec
priden in pošten dobi takoj mesto ari Konrada Goiupiču, Novo mesto.
33868-44
Vrtnarskega
vajenca
marljivega, sprejme vrtnarstvo Adolf Vatovac. pri St Petrskem mostu.
>3990-44
15 letno dekle
nčl železničarja, »e žeii izučit! Sleparske aii brlv ske obrti, s celo oskrbo Ponudbe Fajfer Vida. Trbovlje	33672 i4
Hčerko železničarla
z naiman; tremi razredi meščanske šole vzamem kot uč.nk » » trgovino * meša-o m	Nastop 1. fe-
bru *(» 1941 Ponudbe na og ode lutra r»d »Prid na učenka«.
33*82 44
SivHisko vajenko
samo iz mesta taroi spm-mt modni salon N:'s!o* v \-seh posloval. Jutra.
33754-44
Vajenka
.z do^re utie izi fJno marljiva, prikupna, do-•ra računarlca bt se raja Izučila trgovine. Ponudbe pod šifro »Stsrn poštenost« na oel&sn! odd. Jutra	31492 44
Bonerfa 1 d!n davek 3 din. >a šifro a)! dajanje naslov 5 din NajmanlS: *nesrk 20 din
Zaslužek in
letno rento
«i pridobite na lahek na-čio kot tihi ali stalni sodelavec v mestu ali na deželi. Pišite raupno na »Poštni predal 220«, Ljubljana.
3JS05-3
Stalen dober
zachižek
nudfc.io VMCIU. bttn b: se soodelrfil« pri dobro vpeljani trpoviru posebne stroke. Potreben kapital do din 20.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska — ni konkurence«.
34023-3
Zanesljive
poverjenike
za Ljubljano. Maribor Celje !n druge večje km je dravske banovine — sprelrr.fi cavarovalnira »Sava« Ljubljana. Sv Petra 2.
32352 S
II «5.
Besede 1 din. d&vpfc 3
din. aa šifro an dajanje naslov 5 din Najmanlši «ne?ek JO din
Fotoaparat
za pltščt ir, plar.i film 9\52 dvoim anattigiTiat Maximar ain ea sirro an dajanje 6.8, kasete, torbe, in razot	5 din Najmanjil
drugi pribor zelo ugodno
ptodam Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
33533-6
železen štedilnik
Hischherd) poceni naprodaj. Pred škofijo 19, stop-I nišče, levo. Od 11. ure naprej.	33921-6
Sani, kočije, vozove
športne, lovske in mesar slce. tudi na gumijastih kolesih, dobite ▼ naivcčji izbiri, najlepši in najtrpež-nejši Izdelavi pri Močnik Ivan. itdelovatelj vozov, Mengel.
33926-«
Zvočno
kinoaparaturo
t vsem priborom, prvovrst no, ugodno prodamo. — Vpralania na ogl. oddelek Jutra.	33934-6
Zima
vzorci iz naiboliie rovtme in nainižie cene. Skladi-iče Figovec.
33628-6
Foto aparat
Primarflex
S '6 s Zclss Tessarjem 1:3.5, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
339064!
Krznen plašč
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33999 6
Meško zlato uro
Anker na 15 rubinov Krt>-nometrr, prodam. Ogled od 1. do 2. Križevniška ulica 1 l/I., Mirgorodsk?.
33687-6
Posteljno perje
po din 10 m 14, čehano perje din 25. 33 35. gosje perje od din 80. 1C0, 140, •Puh« 250, 300. 350 dobi te pri Luks A, Osljek, DcsatlCln* 31. — Vzorci brezpiatoo.	23029-S
Veliko zalogo
Šivalnih strojev
vseh vrst, najnove:ših tno-deiov ii oglejte pred nakupom, ker prodajamo še po ^tari nizki ceni. — Triglav, Realjevi it. 16.
33996-6
Avtomatski biljard
skoraj nor, prodam ali dam na procente. Najrajši r Ljubljani ali okolici. Slavko Gačnik, restavracija Marn, Rožna dolina.
33995-6
Moško kolo
posteljo, kuhmisko kreden*
ro in več raznega pohištva, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33961-6
Kupimo:
WertheLm blagajno, mls-nl Štedilnik ln ptsalno mizo. ABC. LJubljana, Medvedova c. 8 (poleg kol oa vara dlSka).
33881-7
Sklopka
(Kupplang) za ti en je aa os od 50 do 60 m/m, v dobrem stanju kupi Elek-trarniška zadruga. Poljane Had Škofi o T-oko.
33932 7
Beseda 1 din, davek t din, za šifro ali dajanje naslov 5<lln. Najmanjši znesek SO din
Pouk
v nemškem jeziku Budim I od začetnih poimov do po- . polnega obvladanja, lito-tam nemška stenografija. ' korespondenca itd. Metoda dobra, uspeh zajamčen. — Vprašati • Cesta 29. oktobra 18/1., levo.
33763-4
Krojači, šivilje!
Poučujem najmodernejle precizne, preizkušene inozemske, damske in moške kroie. Kontrolni sistemi. Delam kroje fšnite) po naročilu. Prospekti, informacije pismeno, osebno pri Habjin Vladislav, Ljubljana, Blelveisova 42, III.
33933-4
Akademik
inštruira vse predmete t«
realno gimnazijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33963-4
Akademik
rfičen matematik, poufafe vse realne predm.ete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeti zajamčen«.
33918-4
Be«eda 1 d!n, davek 3 din za šifro el! dajanje naslov 5 din. Najmanjil znesek 20 din
Vosek
Ia rtitr.en m Del. !m» večjo kull.Mno po ugod ni cen) nanrodaj Me-darna. Ljubljana. židovska ul. 6.
333146
Šablone
za prtdOiikaiiju, ročno delo, kakor tudi cel pribor za predtiskanje do-bU najceneje la pod najbolJMmi pogoji pri tvrakl M. Bleler, Zagreb. Brdedljeva ui. 15.
239 6
kompletne smuči
■ «D cm velike, naprodaj.
se P. P., Ljubljana. Ribja ul. 4
smrss e
f ."S a" . .
Beseda 1 din. davek 3 din. ea šifro ali dajanje
znesek 20 din
.srebbo - pirt1no 'ii
BRIL30HTE
»MABflCOS
bisf r ^ vt.d. stabtmki nrktte ttr uhermltul PO N03VIŠJIH CfMRH 5S'-	TVRCK«
Baker
280 kv. m pioievine 0.2 tnm hidravlično stisnjene na bitumen-lepenko za položna dfcehe a ICC din za »rv. meter p^o-cla »Alpsko«, Ljubljana.
33950-6
Oklopue jeklene
vseh velikosti, varne pred vlomom, ognjem in top-lieniem, z dvoinim oklo-pom in betonsko armirane. Višek današnje tehnike varnosti.
Registrirne
kartotečne omare
iz jeklen? pločevine, ognia varnost zagotovljena z mo- ( čno azbestno izolacijo tako j v stenah, kakor v »tulpah j prednlov. Predali na krogličnih vodilih, izdeluie po meri kartotečnih listov
JUGOKASA
specialna tvornica za blagajne in oklopne tresorie, glavno zastopstvo
H. Vydra
Ljubtjana, Gledališka 12-IV 35743-6
Parni kotel
ali tudi lokomokilo 6—14 atm. pritiska ter 8—10 m2 ogrevne površine, kupim. — Skala, žaga. Brežice.
33546-7
Svinjske kože
kupuje p^i uajvišjii-. dnev alh oenah J. Lavrlč. LJubljana. Cankarjevo nabr :, Rudnik 24 tn usnja'ua v Sent Vidu pri Stični.	1:3636 7
Pumpo
seaalko (Druck in Saug-
Ponošene
moške obleke
levlje. peruo pohi&tvo kupujem Pridei, 1» <iom DoplsrJca z&d >stuje. — Alojzija Drame, Ljubljana. Gailuso-.-o nbr 29
:!3';29 7
Pisalno mizo
ameriško, k upira. Ponud be na oglasni oddelek Jutra pod »Amerl'Ka .
339C5 7
Stružnico
kompletno »Drehbink) do 2 m kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stružnico«.
33951-7
pumpe) aparat za striženje konl, razno leletje prodam Naslov v v*eh po«l. Ju-
tra.
33632-6
Prodam
ali o4dam v najem industrijsko stavbo t vodno močjo 14 KS in malo dvo-stanovanjsko hišico na Bledu. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Jesenic« pod »Ugodno«.
33920-6
Rabljeno dcei-
m»'«o ♦chtnio^
kupim. Ponudbe na oel. odd Jutra pod »Decimal-ka«.	33964-7
Kupim
K6rting radio aparat A.na tus. Naslov v naeti poslovalnicah Jutra.
3402R-7
Rabljen parni kotel
ali slišno, od 8 do 12.U00 ltrov. kupim. Ponudbe pod »24—24« na 0*1 od del. Jutra.	34012 7
Vložne knjižice
Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti kupimo Bančni komand!tnl zavod', Maribor. Aleksandrova 40.	33542-16
Posojilo
najemo na.'.un članom ln
varčevalcem. Ugcdul po- i goji. Vloge obrestujemo ; po 5 odstotkov. Vsi var- ' čevalcl brezplačno tava- ! rovanL Za-lruga »MoJ | Dom«. Ljubljna. Dvor- 1 iakova 8. ISčemo pover jenlke.
196-16
Družabnik
za prvovrstno vpeljano dustrijsko podjetje s 50.COT din do 100.000 din se itče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«.
33802-16
Strokovajjnka
zmožnega ustanoviti ln voditi katero koli zelo rentabilno podjetje. Detajlna pojasnita na ogi. odd. Jutra pod »300.000«.
33898 16
Ce iščete
kupca 741 Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, »e
obrnite zaupno
na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo sol to no poulovanje. Sl-Ja'nI	.
RUDOLF ZORE
•fciubljana, — Gledalska ulica 12. Priložite "anam-ke.
33951-16
Hranilne knjižice
sledečih Ea vodov imamo naprcx!al Posojilnica Za *or'e 50.000 din. Mestna I* 'tj*. Kamnti 5K.000 din Hranilni in poso11lnl zavod ' lubljana 5C'.<ro dinarjev, Kmečka hranilnica ln t>r-5. Vni: tno 15 tls->č din. Hran. ln pch Kostanjevica 15 000 d!n. Okrajna pos. Litija eo 000 oln. Ljudska >>»o!linica Novo mesto 50 0X> din trudna prl-Uka r.a dolin!ke pri teh zavrdth. Rudolf Z.ort — | LJubljana, CledaH ka 12 339-.3-16
Posojilo
Iščem. Vknjižba na pero mesto. POritkJbt: na o^l. oad. Jutra pod »Posestvo«.	23971-11

Bereda 1 din. davek 3
din, za šifro »11 dajanje natblov D din Najmanjši znesek 20 din
5-tonski
tovorni avto
v odilčntm stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Trrševa 13, LJubljana.
33807-10
Mi imamo denar, a Vi imate ideje!
Ri-.-:miš:	če ne bi
ka7s.lo Vaše t>;djct1e povečati a!l kaj sllčnega-Obrnite »e »ni »pno na
RUDOLF ZORE
Ljubljr.na. Gl«~*«iliška ulica Stev. 12.
33M2 16
50.000 din
vložim v kak-šnokoli pod-let^e. Pristopili tudi kot sodelavec. Ponudbe r.a ogl. >>Jd. Jutra pod »Reitabil-no«	33925-16
Prodam podjetje
brv z konkurence, ki 0'nratuje Ponudbe na <yA. odd Jutra r»l »PiaMlo tskoj-. 33K7-16
Za družabnika
z 20 — 25.000 gotovi n« grem v katerokoli trgovsko podiet» ali trgovino proti iunstvu. Do«is;: Ztmljič Miha. Sv. Benedikt v Slov. goricah.	340)0-16
Generatorje
ra vse vrste avtomobilov in sr.abllr.lh motorjev dobavlja Se po star! ctnl Generator delavnica. Ljubljana. Tvr^eva 4t. M.	33306-10
Kupim
stare tovorae in oseboe avtomobile. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod iifro »Plačam dobro«.
33803-10
3 stabilni motorji
na pogon z ogljem 15, 23 in 60 KS, še v novem »ti-nju, za polovično ceno naprodai. Generator delavnica. Ljubljana, Tvrševa 13.
33804-10
Dve motorni kolesi
350 ccm in 250 ccm znamke BSA starejše tipe, dobre ohranjeni, poceni prodam. Ponudbe na podruž. lutra v Celju pod značko »Prilika«.
33668-10 NSU 200 ccm
tipa 1939 v izbornem sta-n'U proda Ivan Seljak, —■ Planina.
33677-10
Za 12.500 din
Ansaldo, 5sedežni, odprt, z novo ttreho, petimi dobrimi gumami, povsem brez h*'bnim strojem, močne kon-tnikciie, vožen zajamčeno samo 65.000 km. v splošnem ie zelo dobro o-hranien, proda K. D. — Do!;na Lendava, Slavičevi 28.	33740-10
Dragocenosti
Beseda 1 din. davek 3 din, ae šifro ali dajanje uaalov 5 din. Najmanjil znesek 20 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah Ljubljana, VVoifova
CERNE — iuveiir, ulica
8-34
Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro Kiipuje po najvišjih cen»b A iO 3I<5. Ljubljana. rTancti-ian ka ul. 3.
95-34
Beseda	dsrek 3
i din. za Šifro aM cjajan.'e • Daelov 5d:n. Najin^njil aneeeK 20 dm
Eduard Pospichal
Flora des 'jsterreJ-iischen KUsteni&ndjea — botanično delo, kupim. Pontad be pod »Romali*« na oel. odd. J'-;tra.
33535-8
Kupim
i luifiča, Stritaijs, Kerim-! ka, Cankarja. Le-rstika in Preglja zbrana dela oziroma posamezne knjige. Ponudbe pod »Klasiki« na ogi. odd- Jutra.
33761-8
Konšek
Celjske Novine. Staierc, Marburgvr Taschenbuch, in druge štajerske tiske kupim Ponudbe r.a og!. odd. Jutra pod »Biblioteka«.
33762-8
Rabljeni tovorni
in osebji avtomobili ter
motocikli, nadalje avto m moto-deli m razne fabri-kate po najnižjih cenah pri Krupp zastopstvu O. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11.	33983-10
Kupim
Itificilindrski Chevrolet itroj, eventuelno tudi kompletni avto. potniški ali tovorni, lahko v nerabnem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Chevrolet« Cena najnižja.
33911-10
Ugodna prilika
Naprodaj je Ford avtobus z generatorjem na oglje. Je dvajsetsedeien, s prav dobro pnevmatiko. Poizve se: Ljubljana, Borštnikov trg. trgovina Mihelčič.
34026-10
PaW jen DKW avto
kupim. SušterSič, Pranko. . panska cesu 21.	V
>10 1 ^
Prodam dve knjigi
Sve tajne nauke okultizma. Praktični veiht spomina. !00 din. Nasiov v vseh roslmjlaicaJ- Jutra.
34020-8
Oblačila
Zimske suknje
prav dobro ohranjene. li od 200 din naprej, prodani Tržaška 48.
33673-1«
Damski kožuh
bel, severna ovca, leto« «>pe<t moderen, poceni naprodsl. Maistrova 10. avortžie, dee>no spo5a'.
33848 IS
Beseda 1 din, davek 3 din. ta šifro ali dajanje naslov S din Najmanjši znesek 20 din_
Tricikle
najboljše iMeUve. š* f>o stari ceni dobavlja: Mehanična delavnica ftušterilč, Tyrševa 13. Im vo dvorišče. 33805 11
Moško in
žensko kolo
prvovrstne znamke ie popolnoma novi in motoroO kolo Sachs, zelo ugodno proda Kovačič, Cigaletova ulica {lev. 11.
34011-It
Večje število znanstvenih knjig
kakor tudi leposlovnih — prodsm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sloveat-ja«.	33763-8
»Via mala«
od Jchnf Knitlla, lepo o-ču ano kniigo, kupim. Ponudbe z navedbo cene pro sim na ogl. odd. Jutra pod »Knjiga«.	33863-8
Beseda 1 din, davek 9 din. za šifro aH dajanje naslov 5 din. Najmanjši anesek 20 din
Ako želite ime:'
dobro godbo, potem si nabavite radio aparat Tefag >z 71 ane tovarne Lorenr. Tud: na obroke. Stare aparate vzamemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36 nasproti Gospodarske zveze 33827-9
Ugodna prilika
2 Seibt-Super radio apanh ta, 5cevna, ter 2 angleška »Bestonv 5cevna, po di« 2.400 vfi novi se prodajo. Ludvik IlerJič, Ljubljana, Cesu 29- okt. 13. Telefon i 37-54.	33739-»
ZAGOTOVITE si ljubezen / — z večno privlačnostjo. ■	Knjiga >VaSa osebna dra-
žest« je kažipot uspeha v S	življenju.
Naro«!a: »Tajnosti Hvlje-nja«. Zagreb, poStnl predal 140. — Cena din 60 -na ček. račun 31.640.
34003-:
>SLA
jugoslovanska_
, avaro« a na banka
Prevzema vse vrste zavarovanj.
želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in srečno novo leto
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani
Tyrševa cesta — Gaieva u ica 2
Tel.: 21-75, 21-76. 2 -77.	Spreime nove sodelcvce
Beseda 1 din, davek 3 dm, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vsak kupovalec
pohištva
•e bo odločil za naročilo ali takojšen nakup pohištva, če si ogleda zalogo edino pri tvraki Venturini Ludvik, — Flor jonska 31. LJublja-la. Tvrdka vam postreže zares s solidnimi ln cenenimi Izdelki. Vsem mojim cenjenim odjemalcem želimo vesel boži:. in srečno novo leto.
33948-12
Poaor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja Izbira po.samez nih komadov, omar. postelj, kuhinjskih kre dene, stolov, otročkih posteljic itd. Se pripo-rola »Sava-, mizarstvo. Miklošičeva.
33957 12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja Izbira žičnih vložkov, peresnih mo drocev, moarocl. rrtoma ne, kaučl, ležalni stoli, okvirji. — Se priporoča »Sava«, mizarstvo. Ml klošičeva.
33958-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Na'veMa izbira nohištva spalnic ln kuhinjskih oprav Sprejmemo tudi vsa naroM'a po konku renčnih cenah Se pri pcro:a »Sa^a«. mizarstvo, Miklošičeva.
33956-12
Mreže za posMje
dobite najceneie v Kr.men-skeea ulici M. Izdelovinje po<;te!;nih žičnih vložkov. Rabliene mreže se sprejmejo v popravilo.
33797-12
Prodam
4 nove kuhinjske oprave. 1 pleskano -spalnico, 2 moderni iz orehovih korenin Poceni.. Tik kolodvora Jarše Mengeš, h št. 61, I. nadstronjei, Mavsar.	33979 12
Prodamo:
2 ispaln:ci. 2 otomanl. Šivalni stroj, pisalni stroj, trgovske stelaže in pulte, stenske ure, jedilnico v staronemškem slogu (krasno Izdelano) Lu tzovo pe*. originalno veliko kineško vazo, ma-Jolike. večjo zbirko nem-šklh znanstvenih in leposlovnih knjip;, razno pohi tvo itd. Vse dobro ohranjeno. ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška) 33980-12
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro a!l dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Lepe hrastove
plohe
15 kub. metrov od 5 do 8 cm žatrane proda Ma-tjan, Višmarje, St. Vid.
33954-15
Jesenove hlode
od 18 cm navzgor stalno kupule B. Kolb, St. Vid n. Ljubljano.
33758-15
Kupim
ca. 72 kv. m hrastovih ali bukovih parke tov malega formata, že rabljenih ali dobro ohranjenih Ponuabe podati na Anton Dem'ar, Rakek.	33906-15
V.saka beseda 2 aln; davek 3 din; za dajanje
naslova 5 din: naimani ši znesek 20 din
Licenco
za ribji lov
proti plačilu iščem v bližini Ljubljane Nadzoroval bi tual revir Ponudbe z navedbo revirja ln cene na ogl. odd. Jutra pod »Revir«
33652 17
Kompletno trgovino
mešanega blaga na Dravskem poliu oddam v naiem ali prodam. Potrebno din 25.000.— Ponudbe na po-druž. Jutra v Mariboru poj »figo.ina«
33897-17
Gostilno
dam v najem v indu-striiskem kraju na prometni točki. V poštev pridejo Dalmatincl. — Ponudbe na ogl. t>dd Jutra pod šifro »Z novim letom«.
33939 17
Vinotoč
vzamem v najem. Za neailva platnica! — Zmožna garanc je! Ponudbe na ogl. col. Jutra pod šifro »Denar in garancija«.
33942-17
V najem
se odda v Ko.ezijski ul. 19 šupa 12^14 m, hlev in soba. Veliko avoriSčt Odda se tudi rranj*e skladišče v bližini Kon sresneea tr<?a 'nforma cije Kolezijska ul. 19 Trnovo.	34015-17
Samostojna
gostilničark*
vzame na prometni točki kierkoli gostilno v naiem. eventuelno kupi ali pri-topi kot družabnica Ponudbe na podružnico Jutra v Cehu pod značko »100 000«.
34032-17
Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajani* naslov 5 din Naimani? znesek 20 din
P^bro
na deželi t mariborski ob lasti kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra v M.uibo-ru pod »Gotovina«
33674-19
Gostilno in
mes^"«
v eni hiši, z inventarem ali brez, blizu glavnega trga, v mestu, ki ima M)00 prebivalcev, oddam v na-iem Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod »Prilika«.
33867-19
Prodam
dobro ldoco večjo gostil no Ponudbe na upravo Jutra pod šifro »Gorenj sko 333«.	33913 19
Trgovine, industrije trafike, buffele
hotele, restavracije, gostilne. menze. krčme, parfu-merije, drogerije, vinarne, mesnice, pekarne, žage, mline, hi5e, vile, posestva, veieposestva, rudnike prodamo in posredujemo nakup solidno, vestno in uspešno: Poslovnica Pavle kovič, Zagreb, Ilica 144.
33915-19
Mlekarno
dobro vpeljano, kurim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Dobroidoči«.
33923-19
Lepe lokale
in stanovanje, primerno za zobozdravnika ali konfek-citsko trgovino v sredi trga oddam t naiem. Druškovič Ivan, Slov. Konjice.
34029-19
Prostoren lokal
za trgovino, event tudi stanovanje (ali stanovanje no sebei), oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno«.
34006-19
Sredi Kamnika
oddam prostorno skladišče, primerno tudi za obrtniško delavnico. Ponudbe na o<?l. odd. Jutra pod »Skladišče * Kamniku«.
34005-19
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro an da lan"-naslov 5 din Najmanlš znesek 20 din
Parcele
naprodal v St. Viau ln v Vižmarjlh tudi ob g'o.v ni betonski cesti. Poiz vedbe: Vižmarje .'8 ma sproti Mizarske za:lmrr-> 14-20
»Realiteta«
zavod za nakup in pro dajo nepremičnin Je samo r Ljubljani. Prešer nova ulica 54-1. Tel»fon 44-20	279 20
Naročajte Ing. Prezljeve
preparat
»Mikrotan« proti mižim in podganam, »Rusolin« proti ščurkom ta švabom, »Pulecim« proti bolham ln stenicam, »Mortomolj« proti moljem in dr. mrčesu, »Onlscin« proti prašičkom ta ribicam, »Anobinu proti lesnemu črvu, »Merulln« proti hišni gobi, »Negnil« proti gnitju krompirja, repe itd. »Lepuzin« maža proti zajcu, »Ranobran«, drevesna maža za rane,
»Cepilno smolo« itd. itd.
v ostalih slučajih po predhodnem posvetu. Vse preparate sestavljam samo po naročilu. Poobl agronom Ing. PrezelJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog) — Ljubljana, VVolfova ul. 3 — tel. 34-73, St. ček. rač. 13.382. — Uradne ure; 8.—12.
Hiše, parcete.
po tsfva
kupite ali prodate najku-'antneie v realitetni pisarni F Pristavec, sodno zapriseženi izvedenec, Ljubbana, Gnsnosvetska c. 3. Telefon 23-81.	33839 20
Pričakujte
novoletno številko meseč nika »POSEST«, ki izide v povečanem obseeu Zahtevale list na o<?Ied pri rea 'itetni pisarni »Posest«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. telefon 21-82.
33815-20
Na krasnem mesUi,
v sredini Ltubliane. je naprodal parcela za štirinadstropno trgovsko in stano van-«ko vogalno hišo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Načrti na razpolago«.
33731-20
V Ljub'inni
kupim maniše hišo 7 nekai vrta Cena 700- 300 tisoč din Ponu<?be na ogl odd lutra pod »Mož nost povečave«.
53730-20
Tovarniško poslopje
rednje veliko s «tano "antem tn nreeel or^to ra za no*-ečan1e 7 močno <">dno sro ni^nravno za vsako industrijo z 'astne »lektrl^no ra^svetMavo -i.enpm kraiu Sloveniie bMzu *p'ezn1ce le napr^ -laj Vpra** se pod Si •rn »37i>« na Og! -videl Tutra	33613-20
v^^no m«?
za pogon polnoiarmenika, vent ' zaraščen irr •<> dom. v <-•- '' neizsekimh ,-czdov. kupim Ponudbe ni ofrl odd lutra v Ma riboru pod »Vodna moč « 33893 20
Vo^ip pps^stvn
pri Celiu napmdai na malem hribčku. Žgank Hre-
no* i v«. 16. p
pn Celiu.	33669-20
vovo pet-stapovan^sVo
prc.fiam tik ob tramvam, y v.eni pritikl-nami in kom forc^m Ponudbe pošl-ite na oel r crt lutra pod »Do nos 6 odst.«
33714-20
Hišo z gosM'no
dobro idočo prodam z vsem inventirjem in zemlnščem. <~et< 450 000 din Hipoteka 170 00( din Svoi naslov roslite m ogl. odd. Jutra pod »Predam r„sri«	53711-20
Dvostanovanjsko
hišo
prodam s stavbno parcelo v bližini nove cerkve v Šiški po ugodni ceni. Svoi naslov oddaite na oel od. Jutra pod »Se izselim«
33713-20
Parcelo
ob cesti na Rožnik takoi prodam. Suh svet Dovoljenje za zidanje dvonadstropne hise Resni kupci pošljite svo> naslov na ogl. odd Jutra pod »Prodam i\ Ust'<o ceno.«
33712-20
Prodam narcelo
P'imerno za zidavo dvoička ali vue v bližini stare cerkve v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »225«.
33710-20
Kunim hišo
od 2-0.000 do 400 000 — na'raje z vrtom Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Lahko hipoteka«.
33709-20
Donosno bišo
od pol do militona kupim. Popis, donos in položai pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Še letos«
33708 20
Motorni mlin in žaga na Dolenis!r«*rr>
s pripadaiočim kompleksom takoj ugodno prodam. Lepa lega, pogon na vpojni plin (Sauggass) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »120.000«.
33875-20
Hišo z vrtom
kupim, 150.000 do 250.000 din, blizu tramvaja in malo vzvišena sončna lega. Večie stanovanje le t visokem pritličju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Sončna lega«.
33690-20
Imam nanrndal
trgovske, stanovaniske hiše, vile, parcele, lokale in gostilne v strogem centru mesta, na periferiji in kmet-ska posestva. Naisolidneie in ugodno kupite ali pro-daste skozi posredovanie Jančar Mariia. Sv. Petr« cesta 27. Telefon 47 38.
33747-20
Vila
v krasni in sončni legi na Goremskem ugodno na pro daj. Dopise na podružnico hitra Maribor pod »Krasen razgled«.
33930-20
V bližini Celja
so naprodai 3 maniše gozd ne parcele, gosposko posestvo z enonadstropno sta-^ovanisko hišo, park, sadovnjak. ze'eniadni rrt in nekai travnika, dalie gostilna s treovino in pos-stvom ob državni cesti Celie -Konjice. — Poiasnila dale Rustit, Celje, Dečkov trg štev 4.	34031-20
Hišo - vilo
enonadstropno. z vrtom — prodam M Bežigradom. 2 minuti do avtobusa Cena SOO 000 din. Pojasnila daie Lunder, Rimska cesta 7.
33983-20
Stavbno parcelo
prodam v Ljubliani zaradi družinskih razmer. Naslov v vseh posloval. Jutra.	33876-20
Predam hišo
z velikim vrtom v Liub-ljani za 350.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	31000-20
Gozdno r^s<-«tvo
kupi J. Bncman. Maribor, loška ulica 13. Posredovalci dobrodošli.
33540-20
Vodna moč
izreano -t.R:ns 73 do 700 PS se odda na Gorenj 5kem. Ponrd:e pod »Vo--Ina moč na 03I. cd '.el. Jutra.	34014-20
Vogalna parcela
:.03fc kv m v severnem delu mesta se tako) proda lz prijaznosti poizvedbe Tyrieva c. 99.
33974 2(
Realitetna pisarna Jager
Celje, dr ..erjavova 4 ->roda hiše ln vile: 6 sta nov. s parcelo 600 000 i stanov z 2 parcelama 400.CC0 din. 4 stanov. 7 vrtom 360 000. 270.000. •65 000. 2 stanov, z vrtim 290 0")0. 2 stanov s parcelo 125 000. krasno inofrradno ln kmetij ko ->o<5cstvo z velikim do nosnim gozdom, stavbi -.ča v me-tu in okoIIcI •elike trgovske hiše — obMrna stf&HSfa. prl-oravna za industrijo.
340^5 2(
Dve stavbni parceli
za štirinadstropne hiše, lepa lužna lega, ugodno naprodaj. Vse informacne daie realitetna pisarna Ku-naver Ludvik, Cesta 29. okt. št. 6, tel. 37-33.
33984-20
Večji stavbeni
kompleks
in par parcel v Kranju tako' prodim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34004-20
Parcelo
11.000 m2. ugodno stav-bišče, pol kilometra od Krama. prodam. Dopise n^ ogl. odd. Jutra pod šifro »J. K«.
34002-20
Parcela
878 m2 v Livarski ulici, nrva nezaz-dana parcela levo, naprodai. Vprašat'" Medvedova 5-b III. V-dnial 34009-20
Reseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nnlmanjš-znesek 20 din
Prodam podjetje
brez konkurence, ki obratuje Ponudbe na ogl. odd. lutr« pod »Plačilo takoi«.
33837-3C
Beseda 1 <Jln. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din
Dvrsnb. stanovanje
s kabinetom kopalnico in vsemi pritiklinami v novi vili med policiio in remizo oddam takoi ali pozneje. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »800«.
33882-21
Dvosob. stanovanje
lepo. oddam s 1 jami arjem ali februarjem ■nirr.i stranki za 280 din v Novim Jaršah št. 64.
33657 21
Dvosobno man-sardno stanovanje
se oada s 1 d""->mbrom /erstovškova 25.
34017-21
r>j|fiJifMHr»'
HHBKSSkS
!! MUH,!« V" • l'*JIA»l«!&S?
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dnlanje naslov 5 din Nalmanjš' znesek 20 din
Iščem
z,a takoj eno obno sta-novanle s pritik'lnami v %t. Vidu. v Vižmarjlh aJJ neposredni okolici Ponudbe na otrl odd Jutra pod »Nujno 41«
33978 21a
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjš) znesek 20 din
Gospodična
dobi za lu^triiKcije sta novanje z zajtrkom. Naslov v vseh posl Jutra 33656 23
Opremljeno sobo
v strogem centru, s so uporabo kopalnice ln te lefona, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra
33939-23
Garsonjero
popolnoma separirano, oddam 1. januarja. Resi jeva cesta 6, hišnik.
33992-23
Sostanovalca
spreimem. Gregorčiče« ul. 7/11.. štev. 13.
33922-23
Dve gospodični
ali sred-iješoica'ki 1 se sprejmeta na stanovanje. Naslov T vseh posl Jutra.	33975-23
Lepo sobo
oprem:j ;bo, s p -sebnlm vhooc-m, souporabo ko-n&'.nice, eni-Jam ra Mir-ju. Naslov v vseh po-iovalnicah Jutra.
33944 23
V*aka beseda 50 par da vek 3 din za 411 ro m dajanje naslova 5 din
najmanjši znesek 1* din
Opremljeno sobo
z v.so oskroo t-če rruad tohnilni uiradnlk s 1 januarjem. Naslov v vseh posl Jutra.
33902-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iščem za takoj. Ponud be na osi odd Jutra ooa »Miren stalen-
33928-23P
Opremljeno sobo
volnčno. mimo. čisto blizu centra mesta in tram vaja iščem za 1. lanuar Pniave na ogl odd. lutra pod »Višji uradnik« do 28 Jecembra.
33927-23a
Mlad
državni uradnik
išče ma'hno sončno so biro v bližini nohtne dl rekelie s 1 januarleti. Ponudbe na o-zl oddel Tutra pod »Sna?na«
3396D-23n
Srbo išče
eospod. oprembeno z vso oskrbo, event samo sobo »a 1 mnuar Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Miren 66«.
33989-23;
S^sn^va^c
i?č- 't«novin;e in brano v pr't'ič u ali v prvem nad-stvoru nn stare-ši pripro-5'i ženski v centru mesta. P:snene ponudbe na oel. odd. Jutra pod š fro »Pošten sostanovalec«.
33987-23a
Pnr^Mrno jsrbo
s posebn;m vbodom, išče v centru ali bližini centra s 1. <anuir:em boliši gospod Ponudbe na og!°sni odd. Jutra pod značko »Reden plačnik«.
33988-23a
Za nekaj dni
ščem v centru sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl odd Jutra pod ■»Od 28. dalie«.
34021-23a
'1
Beseda 1 din. davek 3 -<in. za *lfro a'i dolini? naslov 5 d'n N^manjšl znesek 20 din
Dijaško stanovanje
dobro oskrbo iščem za 17 lptnf"ra 7drave<ra fe-°.to*olca k ve^rl. dobro srčni in na^an^nt drv»1-ni. kl ima sina VT.-VTT "-olca realne rtm.razlje 'realke), s k^t»r'm bi skunal *tudlra' Pla'am do dogovoru. Takolfn<e ponudbe na 0^1. oariel. Jutra pod »Vz^oMf-lH-.
33970 22a
Pro'«»sor
spreime prvo ali dru<?o?o1-ca na stanovanie 7. vso osk<-bo ali umn preko dne Skrbno nadzorstvo pri uče-mu in na'o—'h Inf-Tsent ie nai odda'o naslove ▼ ogl. odd. Jutra.
34007-22
1 din. d«tvek 3 din. 5lfro a'1 rta1an«» naslov 5 din NilmanJ«-znesek 20 d'n
Dražba lesa
Za^nsr.d državna unra va raz1a®*,enih ?o'dov v T JublJani. Cesta 29 oktobra št 24. prrda nr. 'avni dražbi, ki se bo vršila dne 7 1 "<41 ori 'umski upravi ra-'a*č°-ilh gozaov v Kočevju 'a:
2500 prm neizdelanUi mehkih drv za ceMiloao Po1a.snila. pocrojl in tiskovine so na raznnla <: nr1 eo'n II unravl v T,JublJani ln Kočeviu.
33900-3/
Beseda 1 din davek 3 din. za '4frc ali dajanje naslov 5 din N-i^maniš' znesek 20 din
Nasveti, pomoč
m us'n»e
v vseh vprašaniih! Prepisi, prevodi, razmnoževama sestava vlog in prošeni v raznih iczikih »SERVIS BIRO« postrežna pisarna. Liubliana, Sv Petra c 27 I. nadstr., telefon 21 09.
33775-31
V Beogradu
Vam uredim proti malen kostni odškodnini nai raz-novrstneiša naročila, informacije. posredovanja, ur eenre. Odpotuiem prihod n>e dni. Izvolite sporočiti Vaš naslov pod šifro »C«-m»-"-ialist« na ogl. oddelek Jutra.
33935-31
■««1,55 ih -'/ i |
Beseda 1 din davek 3 dtn. za šifro ali dalanf-naslov 5 din Nntmanlš' znesek 20 din
Stružnico
najmodernejšo. 200 X 1250 m/m z Norton prestavami ter vdelanim elektromotorjem od tukaišn ega skladišča proda Ludvik Ileršič, Liubliana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.
33986-29
Mizarske
Kupim in to tračno žico, ikobelni s'ro| (poravnalni in debelinsko ter 3 ali i stranske skoheln« stroie ter rezkalni in vrtalni stroi V poštev prideio le noveiji «trou na krogi.čii« ežaie. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Mizarski stroi!«
33547-29
L.esna industrija.
poz«#r!
5 trostranskih ;kohe!nikov na lermenski pogon -n vdelanim elektromotoriem •e na poti iz Nemčn« po itari valuti nemške marke \aročila spre'cma lud-.il« ileršič. Ljubnana Cesta .'9 oktobra 13 leiefon 37-54	3^281 29
Sivaln. s« roj
iialc rahnen poceni proda NJova trgovina. Tvrševa 36 lasproti Gospodarske zveze 33826 29
Parnn loknmnhilr
do>»rfc ohranieno zt 35 do 4" ks. kunava na drva in Jalovino, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra v Ma -iboru pod »35-45«.
33894
Pisalni stroj
iobro ohranjen predam Naslov v vseh posloval nI cah Jutra.
33966 29
Kupujem
Sau^asmotoi na drva z enim ležečim cilindrom oa 20 do 30 P3 Popol noma lzpraven. garanti rano v dobrem stan'i z generatorjem. Podat ke 1n ceno po«lati na Štefan T>;rn-ek Ltub jana. poit. predal 86.
33947 2!
Nove Irlcmohile
80-100 120 ks. ion 120 150. 1 2^-155.185 ks. 150 1 RS - 210 ks tako* dobavUive poceni proda MAG, Zagreb. Var šavska U.
33697-29
Dve vodni
zatvorr»le?
Iitoželezne, masivne, z vre-teni, odprtina 840x960 mm •iirodno proda Kunsteli Fr., Bled.
33560-29
Šivalni stroj
Anket za gospodinje, Ji-vibe. kroiače in čevliarje tudi cikcak z dvema iglama ter Centralbobbin. nove in rabliene, z 20 letnim lamstvom prodaja Triglav, Resljeva cesta 16.
33997-29
Pisalni stroj
skoro nov. ugodno naprodaj. Novi trg l/I.
33994-29
42 šivalnih strojev
znamke Pfaff. Adler, Sin-eer, We<ta, Durkopp, An ker, Neumann. Critzner Phoeni* in dreeih novih in rabljenih poceni naprodai pri »Prometu«, v Liub liani, nasproti križanske cerkve.
33993-29
Pisalni stroj
porfbie, in Standard, nai-noveiše tipe. še popolnoma nova, zelo ueodno proda Kovčič. Cigaletova 11 ob sodniji.	34010-29
3 Fhn"!««' <tt»rli
7 in hre? motof's naibnli-nemške rnamke 4'0 mm dviga za dobavo meseca marra pri Titdvik Tle«-šič. T.,.m.-ina, Trsta 29 oktobra 13. Telefon 3"» 54
33280-29
jK	____ ___ .
Tabletirstroj
'-a^a^iteta 500^ komndov na uro in mn^alnl Bfro1 vs«bina SO utrov. tu ke •nično ffirr^a"0"tcko ln diistrlio. ii^oino n*"0"a ■*-en-er. Zagreb. Ljubljanska 19.	33514-29
Kostanj
«dl!nl =lnr.ak debel tn ^drav po din 8 nud' ^ever «r Komo L'ub Mana.	33151 33
Slivovka
-»ristna. 45 odstotna. 11 ter 25 din. drž tro'ari na ln pr^voa Dln^a kn-•v>c. A Pavlifi. Komarje 90, Ljubljana, Tržaška ^esta.
33314-33
WjRiffim
Besed« 1 din. d«v»k 3 •iln. za *'fro aH dalan'e naslov 5 d'n N-»iman]5l znesek 20 din
PVP k^MH
M-n nd-!»kf rs--"«. (• let stari, srednie težki prvovrstni plodim za uprrgo. Za oHediti pri Fr'nr Mai-zel, Bistrica pri Rušah.
33673-27
Ilirski ovčar
'-.rasna psica z rodovnikom. oie prvak Jugosla vije. se proda v dnbro hišo. Dober čuval Na -.lov v veeh posl. Jutra 33976-27
VolifjMn^io
čiste pasme, 6 mescev staro. izvrstno čuvaiko, prodam. Bled, vila Radovna.
33982-27
Vsaka beseda 7 aln: davek 3 din; sa dajanje naslova b din: najmanj SI znesek 20 din
Nebotičnik!
Vesele praznike! Upam, d* se januarja ie kaj oglasii. Poljub!
»719-24
1 Želim spoznati
1 gosno. ločenko ali vdovo, brez otrok, posestoico hiše gostiT. - ali trvovine Sem i;ost:.r.ičai. obrtnik nezado-voliif t zakonu. Ct bo primtin' je ločim. Čedne, boii močnt postave, ne nad 42 let stare, nai lavi-| 10 ru. i naslov, ki bo ostal ta'C.1 na ogl. odd. Jutra pod »Gorenisko 19*1«. __33796-24
Ježe!
Smo te u-anili? Tak ro-not delaš, ker je res lepj, štcdljiva, topla itd. To smo mi že davno vedeli! Sai poznamo »IUTZ« ^c či! Prndaia in popravlja Rupena Liubljana, Siika, telefon 32-52.
33655-24
Lepa, štedljiva in
tnp'1
mora biti pa bo moia do konca dni' To ie mo:a zadma beseda!
Jože 33654-24
Dva mlada
gospoda
aviatičarska oficina želita dopisovati z dvema lepima 'nfr-lieentnima Slovenkama. Pisati na Mitrovič B010. Pančevo. Patriarha t^arno-eviča 15.
33612-24
Samski trfcvcc
in posestnik
as
let, bi
'2 i
h'i?u m-sti. stnr sedai popolnoma s-m, poročil por trn dek'c značajne hiše. Taka. ki ima veselie do posestva in trgovine naj sc zaupno javi na podr. lutra v Mariboru pod »Lepša bodočno-t«.
33718-25
Mlado f^spodično J	Vdcv.ec
iz mest-; a i z dežele, do 64 let star, z imetkom din 22 let, r.aob-rženo, dobre ; 1,400.000.—. dohod"k mevž-o e in duše, nežno, stčno 12 500 din išCe za-lirblvO sredne ali rn-'e konsko družico. Po-asmla
NADA, Z=-reb. Je-trg 10. Za pojas-
Vdovec
55 let st*5r, z eotovin« d:n 500.0."0 išJe zakonsko družico. M-sečni dohodek din 10.000. Po-asnila da e Nada, Zagreb. Jelačiče\ trg 10. Za pojasnila pc'/jite din 10.	33586-25
Samostojna
uradnica
28 do 419 let staro po
možnosti 7 znaniem nem-'čine z 8000 din za usta-.novitev še ne v te stroici ibstoieč pisarno, iščem. Zen-tev ni izkl'"črna. Ponudbe pod »Dobičkino sen« na ogl. odd lutra.
33870-24
Tr«»ovrc
ki pride večkrat v Ljub-liano želi spoznati samo-stoino damo ki bi znala utešjti srčno bol Dopise na oel. odd. Jutra pod »Ideal«.	33688-24
Gosnndi?T»8
v dobri poziciti želi poznanstva s profrsopem od 32 do 50 let Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zna-čajnost 34«.
33750-24
Beograjski
Slovenec
intells?ent. išče domačo sorodno dušo. — Dopisi s sliko o-zl. odd. Jutra ood »Dolgčas«.
33904 24
Gospod s
časopisom
Zadržana. Resljeva po novno 26 ob 4. url.
33968 24
Z mlajšo gospo
*ellm diskretnega sna nja Pridem večkrat v mesto. Ponudbe na ogl oad. Jutra pod »Prijetno svidenje«.
34027 24
Dražcstna
inozemka
19 let stara, z doto v gotovini 10.000.000 din išče zakonskega druca. Pojasnila daie NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošliite 10 din
33^87-25
Katera pletilja
se žen poroditi z želez nlčar;em s premoženjem 100.000 din Samo resne oonud>>e. po motne*.ti s sliko na o~l oda Jutra pod »Zmožna pletilja« 33967-25
postave, č.-ka sreča na poti ' da>e živi en'a cb strani dobro lačičev situiranera mladega privatnega uradnika Slovenca, živečega v Zierebu, ki ie hlond. simp-tičen, soliden, idf-alen in si želi ustvariti prieten dom. — Zavrzi te predsodke te neobičajne pc<i in poMite usodi nasproti. — Neanonimno na o-l. odd. Jutra pod šifro »Dota ni važna«.
33960-25
nila pošljite lu
din.
33596-25
Vdova
let stara, z d to
po moževi krivdi, 35letna, z last-rim pob štvom gre v skupno £Ospodin'Stvo z gospodom od 40 let naprei. Zcnitcv ni izključena. Resne neanonimne ponudbe na c-l odd. Jutra pod šifro »Nesrečna«.
33733-25
v RO-
iščem
32 let stara, z d t tovin 150.000 din, zakonskega d-u-^a. Po -■sni-I* dale NADA. Zaereb, Ula?ičev tre 10. Za po-■asrila pošljite 10 din
33597-25
Samec
40 let star, z imetkom din 3.500.000. dohodek mesečno 15 000 din iščem zakonsko družico. Po-asnila daie NADA. Zngreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
33594-25
Na treovino
gostilno, posest, se želi pri ženiti dobro situiran gospod s posestvom in 50 000 din gotovine Ponudbe na ogl odd. Jutra pod š.fro ; »Tieovma • posest«
33558-25
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dejanje naslov 5 din NaimanJS-znesek 20 din
Kateri
stnrpW5 civsKerl
a stalnimi dohodki bi poročil iskreno in skrbno gospodinjo, sredmih let. z nekai prihranki in stanovanjsko opremo. Samo res ne ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Iskrena žena.«
33667-25
29!etni pos^st^ik
in obrtnik se želi takoi poročiti. Zaradi povečama rabim 30 do 40 tisoč din. Ssmo resne ponudbe na ogl odd Jutra pod »Lepa bodočnost 29«.
33643-25
Prijeten dom
si želi ustvariti eoipodična, uradnica z resnim, zn.^čij-nim, akademsko n-obraže-nim gospodom sredmih let. Ponuabe na oel. odd. Jutra pod »Lepše življen-e 1911«.
33998-25
Boljša 20 letna
kmečka hči
trgovsko naobr8*:ena z aoto 50 000 din. želi spoznati gospoda z dobro eksistenco. nHraje Ljubljančana. Dop'se s s!1ko ie poslati na po-1r Ju tra v Celju pod 5naAkr> ->*te-no 20«. 34034 25
Vdova
">opolnom> sama. 36 let »Ura. z doto v gotovini 2CC..OOO din iščem zakonskega druga Poiasmla daie NADA. Zavreb, Jela-čičtv trg 10. Za poiasnila pošliite 10 din.
3599-25
Poznanstvo
želi bol ši obrtnik, v dobri stalni službi, s pošteno gospodično, vdovo ali ločenko, z imetkom ali premo-žemem od 40—50 let radi gospodin e ali ženitve. Resne ponudbe na ogl. odd. T"tra pod šifro »l*mctvo 50«.	33899-25
Ciinetka
inteligentna. 31 let. visoka. s 30.000 prihrankov — želi resno poznanstvo zna čamera državnega ali stil-oera --'tavl-enca. — Resne ponudbe na podružnico b-tn v Mariboru pod »Osamljena«.
339-31-25
Gostilničar
nes'ečcn v zakonu, sim-pnt-čr-n. i-te'igenten, sred« njih let, želi isto ali gospodično sredmih let radi skupnega s-odstva gostilne. Nekai kapitala zažebeno. Ponudb- na podružnico Jutra v Mariboru pod »Ze-nitev možna«.
33928-25
Lečenl-a
ugodne zunanjosti, z doto v gotovini 400.000 din išče zakonskega druga. Poiasnila daje NADA. Zasrcb, Jelačičev trg 10. Za poiasnila pošljite 10 din.
33 91-2»
Zcnitbe
boliših krogov posredujemo vestno, diskretno in usre5-no. Velika izbira od! čnih partii oboieca spola. Prvorazredne druž-nske vezi v meščanskih, trgovskih, in-dustriiskih. uradniških, oficirskih, posestniških in ostalih intelektualnih krogih. Informativne prospekte razpošiliamo p^oti nak3'i!u 10 din v rmm1 ali diskretno »Rezor«, Zagreb, pnš'a 3.
35916-25

■■* i T O

Trgovec
35 let star, stasit. temno polti, feš. dobro stoječ, > odlično trgovino v Z.igre bu iš"r sebi odgnvariajočo ženo. staro 25 let in več. Prednost imaio iz posestniških. i.govskih rodbin, želi čimpre-išnie ženitve D ta
Zdravnik
39 let star. do^n^-V čno 5 do 6000 din iščem z-ikonsko dnižico. Pojasnila di-e NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
33592-25
Dražcstna
pJavotasT*a
19 let stara z doto v gotovim 250.000 din iščem za konskega druga. Poiasnila daie NADA Jelačičev trg 10. Za poiasnila poiljite 10 din.	33593-25
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aii ca Jurije nasiov 5 d.d Najmanjši znesek 20 din
TELEFON 22-75
Tehnična pisarna ln posvetovalnica v Ljubljani, ing. OTAIIAL Jos?n, Frančiškanska ul 10 pooblaščeni »-aJbeni
Inženjer se priporoča za vse v gradbeno stroko spadajoče posle.
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno In po nizki ceni
R. RADOVAN
tap»'tnik Mestni trg 13.
Gcspodična
28 let stara, z doto r gotovini 50.000 din išče trgovca, obrtnika ali slično. Poiasmla da e NADA, Za-
z.Ieliena. a ni pogoi Ob- ] greb, Jelačičev trg 10. Za

širne dopise po možnosti s sliko, ki io diskretno vrnem, poš'!ite na ogl. odd. Jutra pod »Trezven ->1-
33609-25
Inteligenten fant
se žen priženiti k po seotnici ali obrtnlci do 38 let. Resne ln neano nlmne ponudbe poslati na poa S99«
oglaenl odd Jutra ! Ponudbe na ogl. »Lep« bodočnost j P°a »Samo 33945-23
Železničar
dedič hiše v Liubljanl, srednjih let, želi v svrho ženitve znania z gospodično. ki poseduie primerno gotovino. Ponudbe oa ogl. odd JuUa pod »Božič 1940«.
33847-25
Tntcligentna
gos nori i? na
simnarična. z manišim pre-možemem in delavnimi rokami se želi poročiti z co-spodom pod 40 'et P -nud-be s s'iko pod »Mariia 25« na ogl. odd. Jutra.
33779-25
Starejša da^a
išče eospods na viš-em položaiu, ne pod 60 let, di si «kupai ustvariti dom.
odd. Ju-f-nn«. 33778-25
pojasnila pošljite
10 din. 33595-25
Strojevodja
><. let star. ima nepremif-n.no v vredrosti 160 00<! din in mesečno plačo din i 80T iče zakonsko družico Pojasnila daje NADA Zigreb .'elač čev trg 10. I Za poiasnila pošljite 10 din 33598-25
imamo zopet v veliki izbln na zalogi po ielo konkurenčni ceni, tapetništvo
E. Za-kra
Miklošičeva
Stroino podjetje
Ing, tforštnar
Ljubljana. Sv.
ulica 18 Izdeluje
VODNE r U E E I K S
žage, mline trans-misije dvigala itd.
kVIRllINETS?1
MOŠKI
Samska trgovka
na deželi, sredn-ih let bi poročila na'raie upokoien-ca ali trgovca, esent. obrtnika ali kmetovalca z primernim premožen em od 40 do 55 let. Pogoi pošten, deloven, trezen in varčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina 49«.
33512-25
Inženir
37 let star. z poto—ino Jin 100 OOO. mesečno pl-r?« din 5000 išče zakonsko družico. Ponudbe na NADA, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošliitr 10.— 33588-25
Kl trpe oa spolni slabosti, naj poskusijo preparat »VIRILINETS« Škatlica s 20 tabletami 64 din, e 40 tabletami 97 din. s 100 tabletami 203 «iJn. Dobiva se v lekarnah
Generalno zastonstvo LEKARNA S. MITTELBACH, Zagreb, Jelačičev tra 2
Reg. sp. br. 265-39.
Gospodična
25 let stara, z doto t gotovini 500.000 din, iščem zakonskega druga. Poiasnila daie NADA, Zagreb. T-'-č:čev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 di-
33589-25
Gospodična
blagajne
S 150.000 din, čedne zunanjosti se želi poročiti, najraie z drživnim uradnikom, nameščencem ali tr-go»cem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »88R8«.
33581-25
Prometni uradnik
34 let star, plača mesečno 1.700 din išče zakonsko dnižico. Pojasnili daie NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
33590-25
Simpatično
mladenko
poročim. Sem lesni trgovec z lepim prem<>f»n--" Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sreča te išče 1940«.
33686-25
Trgovec in
posestnik
sredniih let poročim boljšo gospodično do 26 let najraie z gotovino za povečanje obrti. Resne ponudbe s polnim naslovom in sliko, ki se vrne pod »Vesel 'e do trgovine in itospo-d-nlstva« na ogl. odd Jutra.	33684-25
Trgovec
r dobrem pol-žaju star 34 let. želi poročiti Inteligentno gospoalčno. Prn-.tdbe pod šifro »Tudi ljubezen«.
13977 -25 (en*.
Prrliofpn »r1»(J<>nif
z lastnimi prihranki žeti poročiti gospodično s primernim premožemem v svr ho osamosvoiitve. Natakarice niso izvzete Pismene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sreča«.
33886-25
Fant
sref-njtb let. rjia"ajen. v stalni službi, bi poročil gospodično do 23 let, šiviljo ali go-podlnjsko pomočnico z nekai gotovine. Slika zaželjena DopLse na podr Jutra Jesenice pod »Harmonija«.	33!?07-25
Trgovec in
posestnik premožen, brez dol^a. 15č* gospodično, trgovske naobrazbe ali z veseljem 00 trrovlne. do 30 let. Iz ugledne hiše. čist« pretek'ostl. Resne ponudbe ca ori oddel Jutra s sllkso pod »40 le tcn«. Tajnost r^jam-33812 23
MMGLUŠNS
I ■ Pred nekaj leti bi bil čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete »v*,cCi to z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom lešnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično neviden. Zahtevajte še danes brezplačno in neobvezno »Zlato knjižico sluha«, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za
3 3-dnevno preizkušnjo
VCPON ST. 12. P.
Pošljite r^1 brezplačno in neobvezno »Zlato knjižico sluha« kakor tudi pogoje za 30-DNEVNC) PREIZKUŠNJO
Ime.......
Naslov
APARATI VTBRAPHON (Dep.l2.P.) Zagreb, Tomlslavov trg 17
?H?!
OKLIC!
i
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog dedičev se bodo v zapuščinski zadevi po pok. Hribernlku Janezu, posestniku pri Sv. Barbari St. 10, prodale na prostovoljni javni dražbi spodaj označene nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno.
Dražba bo dne lo. januarja I94I ob 9. uri
dopoldne v sc&i št. 2
okrajnega sodišča v Skofji Loki.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Za potrditev prodaje si pridržijo dediči osem dni premisleka Varščino je treba položiti v gotovini pri sodišču. IzKupilo je izplačati sodišču v treh obrokih, prvega v enem mesecu po dražbi, drugega v dveh in zadnjo tretjino v treh mesecih od dneva dražbe.
Ostali pogoji prodaje se smejo vpogledati pri okrajnem ■odišču v škofji Loki med uradnimi urami.
Predmet dražbe
Nepremičnine vložna številka 6. k. o. Sv. Barbara je aron-dlrano posestvo, obstoiečeiz poslopij, hiše, hleva, kovačnice, kozolca, štirih gozdnih parcel v izmeri 28 ha 24 a 89 m'-*, pašnika z lesom 7 ha 76 a 41 m*, dveh sadnih vrtov 1 ha 30 a
95	m, dveh travnikov s sadjem 1 ha 51 a 99 m« in njiv 1 ha
96	a 96 m2.
Gozdovi so zaraščeni s sečnim smrekovim, hrastovimi in bukovim lesom.
Izklicna cena Dhi 381.8S8.25. Varščina Din 88.000.—
OKRAJNO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI, OBD. I. dne 17. decembra 1940.
"č? SL*
trgovsko naobražesa nradnik z znanjem v tovarniških obratnih zadevah.
Izključno le pismene ponudbe na Jugoslovanske tvornice gume — družba z o. z. — Kranj.
VVNI
Kreditni i
trgovino
<p ra
.•t
si
jsni, Pralemova 10
Telefon: 37-31, 37 837-83, 37-84 B zojavni nas.ov; KRtDll LJUBLJANA
cul.ULOlD V PLOŠČAH
naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva u! 1 Telefon 38-66.
južsfca BEOGRAD, tiim Nirkova
Telefon: 29-154	Brzoiavni naslov: KREDiT BEOGRAD
ik
Obratovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vred' nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. itd. itd.
.** (?»- *■• v Z'".: .' J\~ "fr^^r*- > , i- T	' * -	•
f
Dotrpel je naš predobri ln ljubljeni soprog, oče, bratranec, stric ln svak,
gospod
Ivan Zirkelbach
mag. nadoficijal v pokoja
PogTeb dragega pokojnika bo lz 2al, kapelica sv. Petra, v torek, dne 24. decembra popoldne ob 3. uri, na pokopališče k Sv. Križu.
D. M. v Polju, dne 22. decembra 1940.
KRISTINA roj. ČAMER, soproga; LJUBICA, NEDA, BOŽENA in KRISTINA, hčerke — in ostalo sorodstvo.


mmšmMmSš.
fe a
Brez posebnega obvestila.
STROJE ZA OBDELAVO LESA kakor za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo itd. ter žagine naprave
dobavi
v najboljši izvedbi
ROBERT RAZNOŽNIK Ljubljana Pražakova ul. 8-1 Telefon 3554
Dotrpela je naša zlata, dobra mamica, babica, prababica, tašča ln sestra, gospa
Venci žalni
od loo din dalje
Hezano cvetje
v največji Izbiri
cvetličarna PAVLIN,
CELOVŠKA CESTA St. 68. — ŠIŠKA, nasproti gasilskega doma.
vdova po nadneiteljn
Pogreb nepozabne bo v torek 24. decembra ob pol 15. url popoldne,
lz kapelice na Pobrežju v rodbinsko grobnico.
Maribor, Pilštajn, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Dunaj, 23. decembra 1940.
Rodbine:
BRACIC, REGVAT, ARKO, LIČAR, KIRBISCH, BERCE, HOLLBORN
KOKS — ORVA nudi
I Pogačnif
BOHORIČEVA & Telefon 20-59 Postrežba Drer.liibn*
Od Vas je
.\1sno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REfCH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-0
Pralnics <v«lnlikainif»
Srečne in vesele praznike zeli
gradbeno in tesarsko podjetje n
Karel Kavka, stavbenik §
Ljubljana — Zibertova 11 — tel. 20-50. S

polnilno pero — Vas vedno razveseli!
AVT©M©BIL38?
t i
Ugodno se proda: 1 SAUER DIESEL, 4 cvL, 3 Vi tonski, 1 OPEL ELITZ, dolga šašija z aparatom za metan, 1 OPEL BLITZ, srednja šašija, 1 TATHA, 2 cyl., limousina, 1 FORD A, poltovorni, zapit, 1 FORD A, limoti3"na. 4 vrata. Vsi avtomobili so v brezhibnem stanju.
Poizve se:
AVTO ŠCLMAN & Co. CeSJe
Mariborska 5 — telefon št. 241.
Boljše brije in dalje trafa . ••
Dotrpel je moj ljub! mož In na* skrbni
oče, gospod
trgovec
Pogreb bo v torek, dne 24. t. m. ob 2. pop. iz 2al, kapelica sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljabljana, Ljutomer, Velike Lašče, Pudob,
dne 23. decembra 1940.
2a?u]o$e rodbines
Vilar, ©žbolt, Ftirlani,
Zahteva'te orr.
A L C O S
Cenjenim obiskovalcem hotela
»JABRAN« JELŠA
želimo
J vesele božične praznik in srečno novo leto Vdani	b. P. ZUFIO
TnoLiL3uuuLDan[X]nnnnncix]anDmrf
n	-
2ELIM cenj. odjemalcem vesele praznike ln srečno novo leto
KALCie FRP.pm f
tovarna testenin
LJUBLJANA
□	Srečen božič in novo leto želi vsem
□	svojim odjemalcem
FRAN JO TRBUHA,
speelrJna delavnica lei- hasarsidh strojev — Zagreb, RI«.kslmirska cesta 11 — Telefon 5106.
Illlllllliiiiiiimimifl
ni
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a.d.

Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6
Telefon štev. 20-30
Podeljuje
Sprejema
obrtnikom, obrtnim podjetjem ter obrtnim produktivnim in nabavljalnlm zadrugam razne vrste posojil in kredite na tekoče račune
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, katere obrestuje po £ — 5%* v'°ge 80 vsaft čas razpoložljive brez vsake omejitve.
♦ :
Mislimo na najhu šo morilko našega rodu
tn
♦
: ♦
♦ ♦
i
i
!
POMAGAJMO Protituberkulozni ligi
: :
: ♦
♦ :
v MARIBORU
Za naše morje!
Podpirajmo
JADRANSKO
STRAŽO
MARIBORU
D. D.
KAMNIK
r e
izkušene
av
te
ke
iee
Domač izdelekl Zastopnik:
R f K O DEBELAK,
Lj u b 1 j a n a, Tyrštva cesta 67
iz na*bolišega materiala — lečaii iz aha'ov. Garam iia 2 leti.
Priporočamo tudi nainovejŠe velike elefctromline za kavo — fino mletje
Za BD2I6
najugodneje si nabavite radloaparat pri
„Tehnik" J os. BANJAI,
Ljubljana — Miklošičeva cesta 20.
Prodaja tudi na obroke! Velika izbira otroških vozičkov. PoseDni oddelek za smuči ln smuč. potrebščine!


i
■i .-r	"Vi	\i •
•£>>-" V«/V"'. ■•'/>,' • 7*'
kili
INDUSTRIJA POZOR!
Predno opremite Vate p. n. podjetja z gasilskimi aparati — zahtevajte ponudbo od tvrdke
ANDREJ ZUPAN,
Ljubljana, Celovška e. 50.
katera dobavlja motorne brizgalne, Universalne ročnlke ln naprave za gašenje b kemično peno točno po predpisih že komisijsko odobrene.
ENO- IN VEČ8AHV&
JUGOGRAFIKA
ixoDaaanaoaDDomnonco3GQ'X03
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE la SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenj. odjemalcem
tv. PROMET,
LJubljana — nasproti krlževniftke cerkve.
{JULlLILl±XJLIlJLLOJLXJLILJLJl 1H H »XI UD
Vesele božične praznike ln srečno novo leto želi vsem odjemalcem
Elektromstalacifa
FINTERIC P. — elektro podjetje MARIBOR, Slovenska 24, Telef 27-14
iuoDmDaaDaaPoaDnoDDac]DDoanDii
Uprava hotela „PRAG" g
V BEOGRADU	g
VESELE B02ICNE PRAZNIKE IN [j SREČNO NOVO LETO 2EL1 VSEM g SVOJIM CENJ. OBISKOVALCEM g
j	H
inmnnixjuLODonnDnnomaimcxinD
□ □
LJ □
□ □
Prodaja dvostanovanjske hiše
Dne 8. januarja 1941 ob 11. uri dopoldne bo v NOVEM MESTU na kraju samem v Krekovi ulici št. 3
prostovoljna javna dražba
nepremičnin vlož. štev. 647 k. o. Novo mesto, namreč pritlične dvosta-novanjske hiše z drvarnico in vrtom.
Izklicna cena	90.000.— din
Varščina	9.000.— din
Dražbeni pogoii so vsakomur na vpogled pri okrajnem sodišču v Novem mestu v sobi štev. 20 in se tam dobe vsa druga pojasnila.

i «
i
l
Posojilnica Narodni
:
1 ♦
:
Z. Z O, J.
j Najstarejši denarni zavod v Mariboru
i
Rezerve blizu 12,000.000 dinarjev
Največ« slovenski put>i'amovarni denarni zavod
MESTNA JH n A\ NII LN 1C A\ LJUBLJANSKA
Vloge na hranilne knjižice, tekoče račune, domače hranilnike. Pupilarm oddelek. Posojila na hipoteke, menice in lombard.
Za vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
ni rejama, trerovini z železnino
o tem boste ugotovili z	C3
kakor: vso kuh njsko posodo, iedi!n pribor, opreme za kopalnice, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse
stroke obrtništva itd.
o tem boste ugotovili z Vaš m p o s e t o m. da ste Zrtres najceneje postreženi v na novo otvorjeni
Vabi in priporoča ^e Vam
Ž e 1 e z n i n a
S1EKAVČNIIK HUP
Ljubljana, Cesta 29. okt. (Rimska c.) 19
EnULULJLi imillliniiiimininiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiii
□
□
□ □
n □
□ □ □ □ □ □ □
LJ □
□ □
□
omobilisti
za vse, kar rabite za Vaš avto in motor, se oglasite pri
Bahar, Ljubljana
Celovška c. 38
Gosposvetska 3.
Snežne verige Voda - 30% Grelci za stekla
Od Morave do Save od Dunava da Drave proti kašlju vzorni
Jlaramefe
Zavojček din 5.— v lekarnah.
G □
□ D
□ □ □ □ □ □
C
Pozsr* praktična novost!
Za mizarje, pleskarje in za vse, ki žele imeti krasno pohištvo po zelo nizki ceni! — Z našimi »GUPFO« od-tisnimi papirji se da napraviti imitacijo Krasnega najdražjega žlahtnega lesa v mnogih vzorcih. — V Ljubljani Vam izgotovi tako opravo VOJSKA STANE, PLESKAR, GKADIščE ŠT. 3, kakor tudi v vseh drugih krajih imamo že mnogo stalnih odjemalcev. — Vsakemu praktično pokaže Izdelavo iz »GUPFO« papirja, daje vsa pojasnila, vzorce brezplačno ter sprejema naročila zastopnik
JANKO VIVODA, Kamnik — Sutna 70
za obdelovanje lesa
za tzdelovarrfe ladijskega poda (Dretseitige Hobelmaschine, Dicktenhobelmaschine, Frasmaschlne, Bandsagemaschlne, Abrichtmaschine) nove ali rabljene v dobrem stanju KUPIM ZA TAKOJ. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroji-gotovina«.
Vesele božične praznike ln srečno novo leto že!š vsem svojim odjemalcem, članom in prijateljem
Vinarska In klstarska zadr&ga r* z o. z. v
orožarna j. pastuovič
ZAGREB — JU III Al ČEV A ULICA 1 Orožje za lov, šport ln obrambo, Mauser, Browning in drugi samokresi. Lovske puške znamenitih inozemskih tvornic. Zračno orožje za strelski šport, pokončevanje vrabcev in podobnih škodljivcev. Alarmni samokresi za plašen j« v moralno obrambo) kot tudi proti vlom« — braz dovoljenja. Potrebščine ea lov tn turlstiko. Baterijsko in trajno svetleče magnetske žepne svetilke. — Katalog (80 strani, 350 slik) pošljemo priporočeno proti naprej poslanih 10.— din, ki jih pri naročilu nad 300 din vrnemo. Na nečitljive in neresne dopise ne odgovarjamo.
»SALONIT«
ualouite plošče in šablone
za kritje streh
raune plošče uelikega formata
za obloge in v elektrotehnične namene
ceui
za odvodne kanalizacije, drenažo ot^ogo električnih kablov, dimovode. ventilacije in vode toplega zraka za ogrevanje
tlačne ceui
do 25 arm. pruiska za dovodne kanalizacije in plinske vode.
PiLilTP za cement Portlanč
Split, Zagreb, Beograd, Ljubljana, 5ara{euo
Vsem svojim cenjenim odjemalcem ln poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Zagrebčka proizvodnja vrpoa
L. ŠTERN I DRUG
KARLOVAC
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Seli vesele božične praznike
B» Motoh
trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA	Krekov trg 11
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova ulica 44, Maribor, Vetrtnjska 30
TE
najaktualnejši veliki italijanski ilustrirani časopis; Izdaja v italijanščini ali nemščini, 48 obilno Ilustriranih strani in 8 barvanih. Cena 5 din.
Božična številka
v dvojnem obsegu po običajni ceni
Dobite ga v vseh knjigarnah ln pri prodajalcih časopisov.
TNA HRANILNI
iizi
ALJEVI1ME JUGOSLAVIJE

i ~
"CENTRALA V BEOGRADU, podružnice v Zagrebu. Liubliani, Sarajevu. SkopHu. Podgorici in na Sušaku.
GLAV1N1 POSILI POSTNE HRANILNICE
o o
SPREJEMA HRANILNE VLOGE m nh obrestuje po 4°|o. Na vloge do 2ooo'— din ni mogoče staviti zabrane niti doseči zastavne pravice
VRŠI PREKO ČEKOVNIH RAČUNOV naihitreje m najceneje vplačila in izplačila tako v državi kakor v inozemstva
DAJE POSOJILA na podlagi državnih in od države zajamčenih vrednostnih papirjev.
IZPLAČUJE KUPONE z državn h vrednostnih papirjev.
VZDRŽUJE POSLOVNE ZVEZE s postnimi hranilnicami in velikimi de-narnimi zavodi po vsem svetu.
BHEZ32B5B85S&S5
ZA VSE VLOGE PRI POSTNI HRANILNICI JAMČI DRŽAVA
»JUTRO« SL m	-----■»n.,^-----------------------------------u. 32	- Torek, 21 m 1940

k • • -	** *:T"*fJ!? ^
■■ . ti'

-'V: K
ff V	HTft v* v
* Srečen Boztc

7252-57
Visoke hišne copate za toplega volnenega dubla. Od štev. 27 do 80 Od Stev. 30.5 do 34 Z obšitim podplatom : Od štev. 27 do 30 Od ttev. 30.5 do 34
72286-24
Tople Ženske hlSne copate lz mehke klobučevine s gumijastimi podplati.
5461-64883
Zelo topil dcfild čeveljčki I* telečjega boksa, kombluir&al s toplim blagom.
7155-49
Ženske visoke tople hišne copate lz križaš tega dubla z usnjenimi podplati.
2405-66115
Udobni žensld nizki čevlji lz črnega ali rjavega boksa s pentljo na ristu lz kroko usnja.
7117-42
Udobne hišne copate Is krttastega dubla Gospodom po napornem deln sa od poči tek doma celo potrebna.
2927-64850
Praktični moSkl nizki čevlji Iz govejega boksa z usnjenimi podplati ln petami.
Trpežne in tople moške nogavice
Trpežni čevlji za dečke iz telečjega Cena din 14._
boksa, s usnjenimi podplati ln petami.
din 149.— din 169.— din 199.—
Praktični ln topli mošld gamaši Cena din 29.—, 40,—
Nase nove gumijaste igračke
SO TAKO LEPE, LAHKE IN PRAKTIČNE, DA BODO BREZPOGOJNO RAZVESELILE VSAKEGA OTROKA.
S ČEVLJI darujte tudi igračke
9670-64728
Elegantni mofikl čevlji Iz finega telečjega boksa z usnjenimi podplati lu petami.
;V >-«> f

Urejuje Oavorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.