<• , m ■ ■ Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Izhaja vsako sredo. NASLOV (uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, 111. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago^llinois, j^tenrteJEct of August 24, 1912. ^ 1 i i i i i - J-----Is. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, HI. No. 2. Štev. 2. Lokalne vesti. —Znana velika slovenska far-marska naselbina v Willard, Wis. je bila že dalj časa brez duhovitega papirja, dasiravno se nahaja ondi lična slovenska cerkev sv. Družine. Šele seda j se je spolnila goreča želja Willardcanov, ker bo- Chiciffo, 111*9 17. januarja (January) 1917 Leto III, Volume HI. knjigami le izobražujejo. Ta zadeva pride skoraj gotovo na dnevni red v kongresni zbornici že pri sedanjem zasedanju. Ameriške vesli. Gibanje za mir. Washington, D. 0., 15. jan.— do dobili tekoči teden svpjega la-l Glasom raznih informaciji, katere stnega slovenskega župnika. Dne 2. jan. t. 1. je bil imenovan od škofa Jakob Schwebacha v La Crosse, Wis. župnikom slovenske fare iia Willardu, Rev. Alojz J. Kast i gar, ki je pomagal zadnje tedne pri naši cerkvi sv. Štefana.-V jefdobil zadnje dni državni department se je upanje na uspešen izid mirovnih pogajanj zelo okrepi-pilo. Nemčija se je namreč tako uklonila, da je pripravljena vsak čas javno obelodaniti mirovne pogoje, ako bi to od nje zahteval Willard odpotuje Rev. #Kastigar j predsednik Wilson. Nemčija je ba-dne 20. t. in. • je pripravljena storiti vse potre- Rev. Kastigarju želimo v cveto-j bite karake, da bi se odstranilo či slovenski farmarski naselbini zapreke pri mirovnem pogajanju, na Willardu mnogo uspeha in Splošno se sodi, da bo v krat-božjega blagoslova! kenit poslal predsednik Wilson . — Mestu Chicago preti dosedaj | Nemčiji novo noto, s prošnjo, da še nepoznana nevarnost*—pomanj-jnaj Nemčija razloži pred celim kanje premoga. Ker je vsled hude j svetom, čemu se bojuje in pod kazimo vprašanje po tem kurivu kimi pogoji je pripravljena usta-vsak dan večje, je tudi cena pre-j viti to bojevanje, moga neznansko poskočila. Dose-j Predno bo poslal predsednik daj so morali plačevati odjemalci Wilson to novo noto v Berlin, bo za tono trdega premoga $11.50 do j nedvomno preteklo še nekaj dni, $12.00, za mehkega pa $8.50. Lan- j kajti pred vsem je potreba preje sko leto ob tem času je bila cena i temeljiti preštudirati zadnjo noto $7.50 in $5.00. ententnih zaveznikov. Predsednik Wilson se je nedavno izrazil,, da Trgovci s premogom zatrjujejo, da se bo cena trdega premoga v se bodo vršila vsa nadaljna mirov- ueka.j dneh zopet podražila in si- posvetovanja in pogajanja cer bomo morali plačali za tono strogo tajno; istih se sploh ne bo $15.00. Ubog o ljudstvo! več dajalo v javnost, kakor do- — Mesto Chicago je imelo dlje j slej; s tem hoče predsednik Wil- časa tako lizoniega in vestnega ; son enkrat za vselej ustaviti more- policijskega načelnika Healija, da i bitne špekulacije na borzah po- ga je minuli teden državni pravd-ivaročene v zvezi z mirovnimi po- nik za vedno odslovil iz službe, gajanji. -Mr. llealev hi bil namre" zadovol- . ... . . . , . , ,, Amenska knzarka nasedla. — 439 en z $12,000 letne place vsled lin- . v i , „ «- i i . mornarjev rešenih. de draginje?— \ sled tega si .je J sam pomagal iz zadrege, da je, Eureka, Cal., 111. januarja.—Ko "graftal". Samo en teden je spra- Je skušala včeraj velika ameriška vil v žep $28.000 postranskega zaslužka, katere so mu razni gostilničarji in lastniki hotelov plačali, —'"Znat' se mora" je rekel svo- križarka "Milwaukee" nedaleč od tukajšnjega obrežja s pomočjo nekega monitorja dvigniti iz morja due 14. dec. lanskega leta potop- ječasno znani Blaž Ravnik v Lju-! Ueni podmorski čoln " E-3", so pri bljani—kojega so vsled roparske-h ©m razburkami valavi zanesli kri-gar umora obsodili v dosmrtno je- žarko "Milwaukee ' na neko pe-čo. — Našega bivšega vzor polie.jčino, kjer je nasedla. Pri tetn se je komisarja pa menda ne čaka ta- ta križanka tako poškodovala, da ko huda kazen, ker se bo že izli-iue bo več za rabo. Spodnji del te zal počasi iz zagate; saj ima dosti bojne ladje se je hipoma napolnil 44 prigraftauih'' tisočakov. z vodo, da so se stroji nagiorna llealev je bil celo pri odslovitvi ustavili. aretiran in stavljen pod $25,000 Na križarki " Milwaukee" se-je varščine. - Na njegovo mesto je i shajalo 421 mornarjev in 18 l>il imenovan 11. Schuettler rodom Nemec. u častnikov. Celili 12 ur so morali —Lansko leto je bilo v Chieagu umorjenih 5 policajev,. 12 pa ne-j varno ranjenih. Letno policijsko} izvestje kaže dalje, da je bilo v j mestu vrženih 35 bomb in 95 blagajn razstreljenih. Vseh raznih drugih policijskih pregreškov ima polic, department zabelježenih 18,-575. Med tenii slučaji najdemo tudi opombo, da je bilo aretiranih 6583 nedoletnih dečkov in stavljenih pred deško sodni jo. Morda bo ti čakati, da jim je došlo na pomoč zadostno število rešilnih čolnov z več milj oddaljenega obrežja. K sreči so se končno po težavnem naporu vsi rešili. Ker je bilo ta čas morje zelo nemirno, bi se bil niarsikak rešilni čoln morda prevrnil, dasi niso napeljali z Hunibold rešilne obrežne postaje ' do križarke Milwaukee dolge železne vrvi, na kateri so bili rešilni čolni pritrjeni. Mornarični častniki zatrjujejo, novi policijski načelnik Schuettler j »e bo križarka "Milwaukee" skušal v tekočem letu zmanjšati'™* ™ rabo- Ta »eda3 poškodovale nečastne številke. j,aaH Ž(J najhujšega. ho nabave tega seruma in za od-, Vzr(>k |)olezni se pripisuje vrnitev te bolezni med clnkasko . že vigaki starosti, aji telesni mladino v bližajočem se poletju. ! (>sla,)elostK kajti admiral Dewey —Odbor Ameriške zveze moder- jje dopolnil minuli mesec že svoje nih jezikov, ki ima svoj glavni se-1 jeto dež v Chieagu. se je minule dni o- brnil s prošnjo na državni Tie-{ Vesela novica za časnikarje, paitment, da naj bi se črtalo ali t Washington, D. C., 15. jan. — opustilo carino na knjige v tujem Iz zanesljivih krogov se poroča, jeziku. Pri tem je označena zveza Ida je znana Randallova predloga naglašala. da so razne knjige v j za zvišanje poštnine II. razreda tujih jezikih, — osobito poučne,— propadla. Kongresnik Randall je za ljudstvo velepotrebne in velike zahteval, da naj se zviša doseda-vreduosti, ker se inozemci s takimi i njo poštnino II. razreda, katero plačujejo razni časniki in mesečniki ter da naj se uvede zanje takozvani sistem po zonah. V kongresni zbornici se je ta zakonski načrt za sedaj črtalo, tako da sploh ne pride več pri tem zasedanju na dnevni red. Ako bi se bilo sprejelo gorinavedeno predlogo, bi morali razni časnikarji plačevati za 40 odstotkov več poštnine, kakor doslej; gotovo bi imeli pri tem še več izgube, ako se pri tem upošteva še visoko cem> časniškega papirja. Za varnost potnikov na parnikiH. Washington, D. C., 15. jan. — V senatski zbornici se je predložilo novi zakonski načrt v svrhp varnega potovanja na vodi. CJla-soint nove postave bi ne smel noben potniški parnik vzeti več potnikov, kakor mu je to predpisano. Vsak lastnik parnika, ki bi se ne ravnal sfrogo po tem predpisu, ho moral plačati za vsakega nepol stavno prevoženega potnika $10.00 globe in mu povrniti nrevoznino, Poleg tega bo kaznovan še z $100 denarne globe in zaporom. Smrt v vodnjaku. .Canton, 111., 13. jan. — Danes so našli v nekem vodnjaku blizu Državne banke v Loudon Mills, nedaleč od tukaj, predsednica U banke, W. T. Voorheesa, utopljenega. Pri sebi je imel samomori-lec mal listič s sledečim napisom: "Naša banka ni bila še nikdar prej v tako dobrem finančnem stanju, kakor sedaj. — Nisem za-mogel več prenašati trpljenja." (»ovori se, da je ta bančni predsednik skočil v vodnjak vsled slabega zdravja. Srebrna žila na farmi. Green Bay, Wis., 15. jan. — V mali' farmarski naselbini Bear Creek ,nedaleč ml tukaj, so našli te dni na posestvu farmarja Sehmidza bogato žilo srebrne rude. Nekaj te rude so že poslali državnemu ekspertu v preiskavo, ki se je izrazil, da vsebuje ta ruda dosti srebra. Sedaj se je združilo že 20 farmarjev iz okolice, ki so prispevali vsak po $100 za nabavo potrebnih strojev in gradbo novega srebrnega rudnika. Boj cigaretam v Oklahomi. Oklahoma City, Okla., 15. jan. V zakonodaji se je danes sprejelo McAllistrovo predlogo za popolno odpravo kajenja cigaret v državi Okla. Za to predlogo je bilo oddanih 79 glasov p jot i 21. Ta novi zakonski načrt prepoveduje v obče vsaki osebi kajenje in prodajo cigaret v državi Okla. Upati je, da bo to proti cigaretno predlogo odobrila tudi senatska zbornica, nakar stopi kmalu v veljavo. Prejjoved opojne pijače na vlakih. Indianapolis, Ind., 15. jan. — Pri sedanjem zasedanju zakonodaje se namerava uvesti novo zakonsko določbo, da se ne bo smelo zanaprej več prodajati opojne pijače na potniških vlakih, ki vozijo po državi Indiana. Ta predloga bo skoraj gotovo prodrla pri glasovanju, ker isto večina kongresnikov in senatorjev odobrava. Razstrelba v smodnišnicah. .New York, N. jan - Snm& ob .pol 9. urijjc zletela v zrak znana Dupontova sniodnišni-ca v Pompton Lakes, N. J. Razna poslopja in skladišča te smodniš-niee so obsegala 200 akrov zemljišča. Ker se je vnelo do 400.000 funtov dinamita, je bila razstrelba tako grozna, da se jo je slišalo v 6 raznih držav več milj oddaljeno od smodn išn ice. 150 delavskih hiš, v bližini smodn&niee se je popolnoma porušilo, tako tudi vsa tovarniška poslopja. Skoda znaša nad 2 milijona dolarjev. Za časa razstrelbe je delalo v smodnišuici nekaj nad 1500 delavcev. Strahu in panike zbeganega ljudstva ni mogoče opisati. Vsakdo je skušal uteči gotovi smrti. Koliko znaša število človeških žrtev vsled te razstrelbe, se dosedaj še ni zaiuoglo dognati. New York, N. Y., 12. jan.—Včeraj. popoldne se je pripetila v tovarni Canadian Car & Foundry Co. Ltd. v Kiiigslaiid, N. J. velika razstrelba. Označena tovarna je izdelovala niunicijo za evropske zaveznike, osobito' za Rusijo. Vsled te razstrelbe so vsa tovarniška poslopja porušena. Označena družba je imela skoraj milijon izdelanih šrapnelov in topovskih krogel, katere je nameravala te dni poslati v Kvropo. Skupno škodo se ceni na Ki milijonov dolarjev; od te svote bo trpela samo Rusija $10,000.000. Družba je bila zavarovana za $3,000,- j 000; ostalo svoto se bo pa štelo v izgubo. Oblasti sedaj marljivo zasledil-j jejo vzrok te razstrelbe. Sodi.se,j da je isto povzročil nek Nemec, ki i je bil nalašč za to podkupljen. Izvoz jajc na Angleško. New York, N. Y., 15. jan. -Minuli teden se je poslalo ml tu-1 kaj na Angleško 8 milijonov jajc,' iz Kanade pa 12,000.000. Kakor se: poroča semkaj, se prodaja sedaj vj Londonu ducat svežih jajc po $1.08, uležanih pa po 75c. Mnogo] jajc se uvaže na Angleško tudi iz j Kgi.pt a. „ -- i Zahteve Litvincev. New York, N. Y., 15. jan. — Vsled prizadevanja osrednjega odbora Zve7^' ameriških Litvincev! se je sprožilo pri raznih evropskih I vladah misel in željo za neodvis-, n »st Litvanske. — Dr. Julius J. Bielskis, predsednik te zveze, po-j rova, da ta načrt že skoro vse! evropske vlade odobravajo razun Rusije. Litvinci zahtevajo samostojnost Litvanske z vsemi političnimi pravicami. — T<> idejo odobrava tudi Vatikan in »Japonska. - Ženska — pomožni šerif V mestu Beloit, Wis., (Rock County) je bila preti kratkem i-menovana pomožnim šerifom Miss Mary Whelan; ondotni šerif jo je odbral za to službo vsled tega, ker je Miss Mary Whelan, kakor rojena za policaja. — Je namreč močna, korajžna, neustrašena in prve vrste sufragetka. Splošno se sotli, da je Miss Mary Whelan prva ženska v državi Wisconsin, kij opravlja službo šerifa. Von Mackensenu bode sedaj nedavno v jadranskem morju ne-lahko mogoče zavzeti vse vasi juž- daleč od domače o' i potopila no od (Jalaca ob reki SerM, ker tej velika laška križarka 4,Regina vasi niso utrjene. Ko bo padel en- i Margherita", ker je zadela ob nii-krat še (ialac in Foscani, Macken , no. Ker se je ta nesreča pripetila senu v roke, mu bo lahko mogoče j tako hitro, se ni mogel nihče iz-pognati sovražnika iz preostalih j med mornarjev rešiti. Pri tem jc pozicij na južni strani Sereta. utonilo 675 mož posadke in 14 Nemško poročilo postajališče si pridobili ondi zopet več sovraž-| aeroplanov je bilojSe enkrat lau-nega ozemlja. Pri tem je padlo j »ko leto prWj^f$oškodovano, na nam v roke mnogo municije in i kar so ga Italijani kmalu popra-.pušk; tako tudi 170 runiunskili vili. vojakov in 4 častniki. D Annunzio odlikovan. Na obeh straneh Oituz doline so) Benetke, Italija, 14. januarja -se močni sovražni napadi izjalo- j Znani laški pesnik (iabriah-vil, vsled uspešnih protinapadov j D'Annunzio je bil danes (kII JJ-od strani avstro-ogrskih čet. hu^v;Ml z franCoskim zaslužnim foj-den. noc|liem spoprijemu je obleža-1 llim križem, katerega mu je poslal lo na nasprotni strani številno i fl.anosojila. Sedaj znaša skupno avstrijsko vojno posojilo s prejšnimi štirimi že na«l 18 milijard kroti. Prvo jc znašalo K 2,217,000.(KK).000, drugo 2,688.-3(KI.(KK), tretje 4.202,600.000. četr- strani v tem spopailu so neznatne. t() J)a 4,520,300.000. Načrti Nemcev. Berlin, Nemčija, 15. januarja.— Nemčija se z vsemi močmi pripravlja na veliko ponovno ofeu- Dr. Liebknecht ponovno obsojen. London Anglija, 15. januarja.— Preko Amsterdama se semkaj poroča, da je bil zadnje dni Dr. Inozemske vesti. Velika bitka ob reki Seret. — Ru-munci in Rusi poraženi. Berlin, Nemčija, 13. januarja Velika bitka ob reki Seret se bliža li koncu. Nemškemu feldmar-šalu von Mackensen se je zadnje dni posrečilo prekoračiti s svojimi številnimi četami to reko na južneirt kolenu tako. da lahko že iz neposredne bližine obstreljuje važno rumunski mesto (ialac. Da je zamogel von Mackensen dospeti v bližino tega mesta, so 11111 dosti pripomogle turške čete, ki so včeraj s silo napadle in zavzele vas Mihalovo. ležečo ob reki Donavi. Izgube, katere je imel sovražnik pri padcu te utrjene postojanke ob Donavi, so bile naravnost velike. V Mihalovem se je nahajalo več tisoč runiunskili in ruskih vojakov; vsi so se skušali rešiti pred sovražnim turškim vpadom s tem, da so plavali čez reko Seret. Izmed cele posadke Mihalovega, so jih Turki zajeli samo 400, vsi ostali so pa utonili v mrzlih valovih reke. živo, katero namerava izvršit? ta-, Ka|.oJ Lie|)kneclit,'nemški državni koj začetkom letošnje sp»mladi, j ^^ ;„ V(Klja socialktov po-prvi vrsti se bo poslalo ver 1000 j novno obsojen na 4 in pol ,eta je. mož močno armado na zapade ' j tv s teškim delonrin z izgubo od-fronto; — drug. al. večji oddelek vetniikp v Berlinu, bo pa udri proti Macedon.ji. da Laniiko leto bi| l)r. Lieb. ustavi in uniči zavezniško armado kwcht od vojaškega sodišča radi pod poveljstvom francoskega ge-; veleizdaj<1 obsojen lla 4 |eta ječe: nerala Sarrail-a. Ako se Nemcem Kef. se je D|. Liebkliecht pritožil ta načrt ne posreči, bodo pa sku-|vsle(l j)revisoko odmerjene mu šali udreti čez Besarabijo proti kazui> mu je spdaj s.J(lnjja p(jIcjf Kijevem in Odesi. Pri tem bodojteg?i pris,,diia 4 in pol le.;y za. imeli v prvi vrsti Bolgari važno })ora nalogo ustavljati pot sovražniku in delati oredstraže na meji; do j Rekvizicija cerkvenih orgel na tedaj se bo morda tudi (Jrška pri-; Nemškem, družila centralnim zaveznikom,j Lq Anglija( 15 jan _ U(, tako da s. bo moral sovražnik po-j ^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^ poluoma umakniti z balkanskega j ^ ^^ y|ada uwiav||0 bojišča. ukaz, da naj se rekvirira, ali za- Končuo se bo s pomočjo <»jače- pleui v..e bakrelle jn kositraste nih avstrijskih čet uprizorilo še pi^aike pri (.erkvenih orglali. To na ilalijanski fronti skupen vpad,jse je ukrenilO \s\ed splošnega poda se iztrga iz sovražnih rok za-j manjkaMja bakra U1 kositra 11a vzeto (Jorico iu druge kraje ob i Nemškem. Soči. " Na verdunski fronti. Zborovanje novega poljskega državnega sveta. London, Anglija, 14. jan. — Tu-živahno obstreljevanje v južni j kajšnemu listu "Morning Post" smeri reke Somiue. Pri Berry aujse poroča. da se bo otvorilo jutri Baru se je moralo več nemških od-1 v Varšavi prvo zasedanje novega delkov nazaj umakniti z številni- PoIjskega državnega sveta. Krami izgubami. Pri Pont a Muosson kovski poljski dnevnik 4. januarja. nn izirubo. Tekom no<'i so nase, . ... ... , ■ , . , no i/.„uim». ,, v pristanišču \ okosuka je zletela nredstraže v bližini Nueve Chap- . . . . . .» , pi t. nekaj uspehov. - a pop« smodnika ..^nj, Vsled te »e-dne je a»el«ka art.ler.ja ■ ^ m ub|tih 153 HpvhIh nemške zakope pri Ancre. JTr. tjexaia neiiw^t , t- i mornarjev, 157 pa nevarno ranje- Laška križarka potopljena. nih. Za časa razstrelbe so se na-London, Anglija, 15. jan. — Iz hajali skoro vsi častniki te križar-Rima se semkaj poroča, da se jelke 11a suhem. Pariz, Francija, 15. januarja.— Zadnje dni se je vršilo običajno J NAZNANILO. S teta se članom društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. v Indianapolis, Ind., naznanja, da je bra/t John Hriberniik ml. drugemu prepustil mesto predsednika zaradi slučajnega vzroka in je bil na njegovo mesto izvoljen brat Frank stanie, 912 Arualda ave, za podpredsednika pa brat Alojz Fon, 756 IJ. Warman ave. — Kakor ste že gotovo citali št. 52 tega lisita, je v Waukeganu, II)., dne 27. decembra 1916 umrl rojak AntOKK Gorisck, član našega dril-&va sv. Alojzija t. 52. Pokojnik je bil vseskozi vesten in dober član in veren katoličan. Lahka mu bodi tuja žemljica! Naj v lhiru počiva! Rojaki Slovenci! Pristopajte k podpornim društvom, kajti smrt nič ne izbira, temveč samo pobira. Danes si še živ, jutri pa mrtev! - S sobratekim pozdravom Frank Sobotin, tajnik. NAZNANILO. Naznanjam članicam društva 4'Marije Cist. Spočetja" št. 80 K. 8. K. J. v South Chicagu, 111., da se je dne 17. dec. 1916 vršila letna seja, na kateri je bil izvoljen za let o 1917 sledeči odbor: Predsednica Uršula Kueie, podpredsednica Neža Fugina, I. taij-nica Marija* Jaryszak, 3507 E. 95. St., South Chicago, 111., II. tajnica Alojzija Me rtič, zastopnik Katarina Jaikovčič, blagajničarka Neža Mrgole; nadzornice: Marija Franko, Iva Span in Franca Smre-kar. Drušiveni zdravnik Dr. S. Harvey. Prcsim vse članice gori navedenega društva, da se naj od sedaj naprej obračajo v vseh društvenih zadevah na novo izvoljeno tajnico, na naslov, kakor gori označeno. Ilkoncu pozdravljam vse članice našega društva "M. C. Š.", kakor tudi vse članstvo naše K. S. K. J. Angela Gorenc, bivša tjniea. — NAZNANILO. Vsem članicam društva *4 Kraljica Majnika" št. 157 K. S. K. J., Sheboygan, Wis., na znanje, katere se niso udeležile seje dne 10. januarja, da se je sprejel sledeči predlog: Katera članica bode pridobila največ novih kandidat in j za naše društvo, bode dobila ob koncu leta lepo darilo za svoj trud in sicer v podobi zlate zaponke ali kaj tacega v vrednosti $5.00. Toraj katero veseli do tega darila naj se podviza! S pozdravom na vse članice naše Jednote! x % Mary Prisland, tajnica. - Bilo je meseca septembra 1916 ko sem se nekega dne zdrava podala na d«lo; žal pa, da me je zadela tedaj nepričakovana nesreča takoj ko sem korakala čez ulico, Pridirjal je namreč .proti meni nek avtomobil in me je povozil tako, da imam zlomljeno hrbtenico. ^Jaz .seni članica Žensk, podip. (Trustva Mar. Čist. Spočetja &t. 160 K. S. K. J. v Kansas City, Kaais. V*tej moji veliki nesreči mi je pa hvala Bogu naša dobra in mila mati, K. S. K. J. takoj priskočila na pomoč in oni je izplačala $500 (ipetsto dol.) poškodninske podpore glasom svojih pravil. Za to se našemu krajevnemu društvu št. 160 osobito pa K. S. K. J. naj-iskrenejse zahvaljujem. Zaeno priporočani K. S. K. J. vsem ameriškim Slovencem in Slovenkam in ji želim na polju brato-ljubja in samaritanstva največ uspeha! B^ živi našo dieno K. S. K. J.! Končno pozdravljam vse članstvo naše Jednote; želim vam, dragi mi bratje in sestre, da bi vas nobenega ne zadela 'ia/ko grozna nesreča kot mene. S pozdravom, vaša bolna so-sestra Veronika Mainar 431 Orvilc Ave. Newburgh, Ohio. Dne 31. decembra m. 1. se je vršila tu veselica vseh slovenskih društev v M. Plutovi dvorani. Či-" sti preostanek je bil namenjen slovenskim sirotam, prizadetim p 3 vojni v stari domovini. Veselica je bila primeroma dobro obiskana. Čisti preostanek znaša $170.00 Denar je obrestono^o naložen na neki banki pod nadzorstvom treh nadzornikov. Kadar' bodejo zunaj razmere boljše, se bode denar odposlal v staro domovino. Tem potom se zahvaljujem vsem slovenskim trgovcem in gostilni-„„ carjem za dane darove, ker s-tem je bilo na veselici dosti pomagano •♦'■za boljši finančni uspah. Hvala g. župniku Rev. J. Omanu za ganljivi ; nagovor, hvala tudi M. Plutu za brezplačni odpust dvorane. Hvalo ~ zasluži tudi g. Miklavž Anton, slo-venski godbenik, ki je skozi celi večer igral in to popolnoma brezplačno. Hvala vsem cenjenim ude-" ležencem, kakor tudi odboru, da se je veselica vršila ves čas v naj--- lepšem redu. Želeti bi bilo, da bi "se rojaki po vseh slovenskih našel-binah za to zanimali in bi zbirali • — v ta namen sklad, kateri naj bi V bil v podporo in tolažbo našim tr-^ pečini rojakom v stari domovini. Držimo se besede našega Izveličar- - ja: Blagor usmiljenim, ker usmil-i jen je bodo dosegli. Pozdrav vsem čfcmonn K. S. K. - Jednote. J .R. Iz Montane. Zadnjič sem pisal iz solnčnega Colorada, danes se pa oglašam iz gorate Montane. Ta država slovi po bogatih bakrenih in zlatih rudnikih, osobito pa po lepih pašnih in obsežnih kmetijah. Tudi mnogo izmed naših slovenskih rojakov ima v Montani svoje farme; pečajo se najbolj z živinorejo. Dasiravno je Montana v obsegu zelo velika; — meri namreč 146.-997 štirjaških milj, — ima primeroma le malo prebivalcev, približno 380.000 duš.; Največje mesto v Montani in tudi največja slovenska naselbina tukaj je But te, ki šteje nekaj nad 40,000 skupnega prebivalstva #ej sledi-? jo: Great Falls, 14,000 skupnih prebivalcev," E. Helena 12,500 prebivalcev, Anaconda 10,100 skupnih prebivalcev, itd. Naši rojaki imajo po teh mestih razne obrti; najti je med njimi več gostilničarjev, trgovcev, brivcev i. t. d.; drugi so pa zaposleni po raznih rudnikih in rudopilni-eah; precej jih je pa tudi na farmah, kakor že gori omenjeno. V Great Falls, Mont, in Butte so svetoznane bakrene rudotopil-nice. Kakor mi znano se nagajajo v državi Mont. 4 krajevna društva K. S. K. J. in sicer: št. 43 v Ana-condi, št. 14 v Butte, št. 45 v E. Heleni in št. 69 v Great Falls. — Naj pri tem omenim društvo sv. Jožefa št. 43 v Anacondi, kjer vlada tako vzoren red in bratoljubje, osobito pri sejah. — Ni mi še bila dana prilika, da bi se bil udeležil tudi seje kakega drugega društva K. S. K..J. v tej državi izvzemši dr. št. 43 v Anacondi, kjer poznani dobro naše vrle inontanske »obrate. Upam in želim, da bi bilo povsod tako soglasje, kot sem ga opazil v tej naselbini. Seje se vrše v najlepšem tiru in redu. — Po seji se člani prav prijateljsko zabavajo v domačem krogu in raz-govarjajo to in i ono. četa Pija IX. močno razve selil s prvo slovnico pa prvim slovarjem očipye-indijanskega jezika, kateri knjigi jim je podafil, in da je postno nedeljo v Rimu nemško pridigal. — O polovici meseca sušca je že prišel v Ljubljano in je kmalu potem krenil v Škofjo Loko, kjer so ga kakor povsod s silnim veseljem in z vso mogočno slovesnostjo sprejeli. V blagem hvaležnem spominu je go tov stal in bo tudi še dalje cstal Ločanom praznik sv. Jožefa, ko jih je višji pastir amerikanskih Indijanov s krepko besedo pred ve liko malo ( pri kateri mu je streglo enajst duhovnikov) spodbujal k posnemanju sv. Jožefa v prelepih njegovih čedntstili; in J* dolžnost tega posnemanja pokladal jim je toliko bolj ži*o na srce, kolikor večja je sreča za Kranjsko deželo, da ima tako velikega svetnika za svojega varuha ali pa-trona. > Vrnivli se ostane v Ljubljani 6e 8 dni, in je v tem času v veliko veselje pobožnega slovenskega ljudstva z navadno svojo gorečnostjo in poljudnostjo božjo besedo oahanjeval v frančiškanski cerkvi v prarnik Oznanenja prečiste Device Marije, nedeljo potem pa pri s v. Petru; v prvi cerkvi je govoril o lepoti molitve angeljevega češ-čenja, v drugi pa o posnemanju Jezusa v Njegovi krotkosti, ponižnosti, potrpežljivosti in ljubezni do nebeškega Očeta. Zraven je pa tudi tiste dni obiskoval škofijsko semenišče, gimnazijo in druge šole, in povsld mladino nagovarjal s primernimi spodbudljivimi besedami, potem pa ji je podelil škofovski blagoslov. Da dnevi bivanja v Ljubljani in na Kranjskem prečastitemu škofu Baraga niso bili dnevi prijetnega in če komu— njemu tolikanj potrebnega počitka, to se samo ob sebi razumeva po vsem tem, kar smo o tej reči ravnokar ob kratke omenili. Pa saj počitek ni bil nikakor namen njegovega potovanja v domovino; ampak blagemu možu po volji božji, ki je že zdavnaj samega sebe in vse svoje življenje popolnoma daroval v čast božjo in bližnjemu v prid, služilo je tudi to potovanje v isti namen, lil tq namen je dosegel v popolni meri. Kakor je z gorečo svojo a-postolsko besedo vnemal k stanovitnosti v veri, h krščanskemu življenju in k ljubezni do Boga, bodisi silne množice zbrane v cerkvah in okoli cerkev, bodisi posamezne, ki so srečo imeli, da so se mu približali in ž njim govorili: tako je tudi ubogim vernikom je v prid dosti zdatno pomoč pri radodamosti svojih rojakov ki so ga, sleherni po svoji moči, razve: sejevali s svojimi darmi, med temi zlasti neka uboga ženica, katera mu je le ne krajcar podelila. Tega daru je bil apostolski mož vesel, da ga je posebej spravil in v Ameriko odnesel k svojim Imdija-nom v vedni spomin, kako radi bi tudi ubogi katoličani v domačem kraju pomagali ubogim Indija-nom, ko bi le mogli. Smel se je tedaj preč. škof Baraga ločiti od ljubih svojih rojakov s prav veselo in hvaležno zavestjo, da nikakor ni bilo prazno upanje, ki ga je gnalo na daljno in težavno pot v Evropo in v njegovo domovino. In s takim veselo hvaležnim srcem je — za vselej zapustil Ljubljano dne 28. marca, ravno dva meseca po svojem prihodu, in se odpeljal po železnici v Celje, spremljan od zvestega svojega spošto-vavca in vnetega misijonskega podpornika gospoda korarja Novaka in od nekoliko drugih mu srčno udanih duhovnikov. Silno slovesen je bil sprejem v Celju; ra-zun obilne množice ljudstva sešlo se je okoli 40 sosednjih štajerskih duhovnikov, njim na čelu je bil prečastiti opat gosp. Matija Vodu-šek, ki v imenu preč. lavanti^Lske-ga knezoškofa, ranjega Antona Martina Slomšeka, s prisrčnim o-govorom pozdravi apostola Indijanov, potem ga slovesno sprevede v veliko cerkev in od tod v opatijo, in ondi tako slovečemu in častitljivemu gostu v čast prav prijazno pogosti VsO zbrano duhovščino. Iz Celja, kjer je preč. škof Baraga obiskal tudi latinske šole in učence primerno in ganljivo nagovoril, odpeljal se je drugi dan v Šent-Andraž, pozdraviti rajnega knezoškofa Slomšeka, sebi po apostolski gorečnosti tolikanj enakega. Imela je ravno 30. marca deviška družba v loretansld cerk vici poleg Šeni-Andraža svoje navadne vsakoletne duhovne vaje; lepa prilika za našega misijonskega škofa, ustreči svoji in tudi želji drazega svojega brata po duhu in po časti s tem, da je omenjeni družbi daroval sv. mašo, potem pa z gorečo besedo vnemal v mehkih srcih ljubezen do čistosti ter jim pred oči postavljal sramežljivost in tako vestnost, katero znajo tako skrbno varovati indijanske de vice. — Tisti dan popoldne spremi preč. lavantimski knez in škof svojega preljubega gosta do &ent-Pavla, od koder se odpelje v Gradec, kjer je ostal do 3. mal. travna, in med tem Tiho nedeljo pridigal v škofijski cerkvi. ,, (Dalje prih.) Welti. (Sonet.) Zaupno mladi detfek Ogovarja Ime predrago ljubofa očeta, In še kot mož poanejfta avoja leta Poddoo ljufbo si pred dušo »fcvatja. Naj »veti srečo mu prijavna zarja, It vihar nadlog se vanj raleta; V očetu vir mu dobrega je sveta, V oCetu vaor mu modrega vtadarja. I mi otroci zemeljski imamo Ofieta ljubega, izv6r dobrote, Skrbi za vse, najbolj pa za sirote. Zaupno kličemo, ki to spotznamo — I vi, ki'solze so vam v očesih: "Oj Ote na«, kateri si v nebesih!" R. 8. Narodne pesmi ogrskih Slovencev. Edna ftica priletela. KUna ftica priletela, Na kasarne si je sela; Ona poje, žvergoli, Vse mlade fante gor biidi. Mladi fantje, gor stanite, Drogna pisma prepišfljte Od oče, od matere, Od svojej žalostne sestre. Oča so na pragi stali, Drogna pisina so čtejali, Oča pismeca bero, ,Se mati milo jočejo. Edno mešo bom si zbrala, Bom za sina darttvala Gda de mešnik meso brao Moj sin pa bo na straži stao. Či pogledam jaz po sveti. Či pogledam jaz po sveti, Za me več veselja nij; No či čtijem ftiCke peti, Žalostno je petje njih. Roža lepo razcvetena, Men' veselja več ne da: Ešče roža razcvetena Men' vseelja več ne da, Tudi drevje lepo žene, Vsaka stvar je vesela; Ali mene pa ne gene Ftičic lepa pesmica. Dozdaj sam veselje jaz raeo. Pr' svojih starših dugo let, Al* zdaj od njih sam slovo vzeo V leti šest no šestdeset. Srečno, liibi oča, mati, Sestrice no bračeki! Jaz vam ščem roko podati, No od vas odhajati. * Srečno tudi, vi pojbari, Bojte čistoga srca! Te vam dušo Bog podari, G d a bo s toga sveta šla. Srečno tudi, ve dekline, Bojte čistoga srca! Te Marija iz višino Venec leb po poslala. ► Puške, štftki so že puni S kruglami napunjeni, Naj se li zapoved spuni, Štero krao naš šče meti. Ge si fara ti ostala, 7 Lepa fara tišinska? \paleč si nas fante dala Iskat svoj ga4 grobčeka! Sprotoletje blfizi ide. " T 'v?, 1 * Sprotoletje bltizi ide, Vse se njemi veseli; Vsaka ftica lepo poje, Da pod zrakom lepim je. Človek pa je mlad' veseli Malo dni lee on iive. . . KomdJ šče je v dvajstom leti, Vie Že njega Žalosti. Resan bode prav veseli Este sprotolesni čas, Mi pa bomo vendar mogli Zdaj odvandrati od vas. Že se ttidi približiije, Strašen glas nam proti gre. Stari« dragi že žaliije, Ne mo se več vidili. Zdaj že vidim bele lore OStarije lendaske; Srce v meni že trepeče Od pre vel ke žalosti. Kelko fantov nam odide Ka jih nega več domo! Ka so od sovražne roke, Mogli iti tam v zemlo. Srečno, dekle ino fanti, * Zdaj jemlemo mi slovo. Kelkorat smo vkiiper prišli, Vsigdar smo popevali. Zdaj od vseh smo slovo vzeli, Od vas pojbov no deklin, Lejko ne mo se več vidli, V tužnoj fari beltinskoj. O ti 1'ara prelublena, Lepa fara beltinska! Daleč si nas fante dala, Iskat svojga grobčeka. Sunce gre za goro. Sunce gre za goro; Močno je žalostno, Lejko je žalostno, Ka de nad vojno šlo. • . ; i Fantič gre med vojsko, Kre se ma sablico. Sable biskečejo, Fanti trepečejo. Krugla že zabrni, Fantič na stran leži. Mar'ja gre kre njega, Gor btidi fantiča. Stani gor, fantič moj, < Pojdva za Jezušom! "Nemrem gor stanoti, Mam krugo pri srci.'' Lepa je lelija, Roža Marijina. Lepa je lelija, tfoža Marijina. Sejaj žito no pšenico. Sejaj žito no pšenico, • To je zimski krtih! Sejaj žito no pšenico, To jc zimski kruh. Moji bratci so sejali, Samo jaz see nej. Jaz bom tudi, jaz bom tudi, Naj me Bog žive. V našo^ vesi takša dekla. Ka jo dobro vem. Ge je srečam, tam njoj rečem: "Micka," "dober den!" 4'Kama si pa prstan djala. Ka sam ti ga dao?" "Pozlatari sam ga dala, Ka ga pozlati." "Pazi dtišo, pazi srce. Ka ga ne zgftbiš!" Zaročila miva sva se , Pred gospodom tam Čuvaj verno zaročenje Jezus pravi sam. Sestra gor stani. "Gori stani sestra, Na pašo boš šla! Bo« gnala dva vola, Pa konjiče tri." "Ne stani gor sestra, Na pašo neš Šla. Bog daj, kab' zaspala Do čarn'ga pekla! . . . Brat vola dva vprego Pa konjiče tri, Pa So je na njivo Dab' prosi orao. Prvo brazdo komaj Brat vo preorje; Eden čares kovran Priftopojo je k njem'; Brat pusti oranje, Pa pojdi domo; Sestrica ma svate, Sestrica tvoja. "Ne verjem jaz toga. Pa to je nej res! Ka sestrica moja Šče malička je." To drugo brazdico Brat vo preorje; Je k njemi pristopo En beli kovran: "Brat pttsti oranje, Pa pojdi domo Že vu za ročk a j je, Sestrica tvoja;" "Ne verjem jaz toga, Pa to je nej res! Ka sestrica moja, &če malička je." To tretjo brazdico Brat, vtf preorje; Je k njemi pristopo En mladi gospod; /'Brat pusti oranje Pa pojdi domo; Že g zdavanji ide Sestrica tvoja." Brat pusto oranje, Pa šo je domo . . . V dvori zagledne Tri žar'če kočiije. Na tretjih koettjaj Njem' sestra sedi; Zajokana v rokaj En glažek drži: O, Hibi ti moj brat! V imeni Boga Napij se zdaj enkrat Napij se enkrat.'' Kdor se med bogatine mora svoj prav v malhi ti. vsede, obdrža- Kdor z denarjem kam ne ve. naj hiše zida in se pravdati začne. Pošiljateljem denarja! Še vedno se la>hko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudo. Deiiar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. Po brezžičnem bnojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 900 300 400 500 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne st roške je naj-bSše d^n^pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo., bomo po- slali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skora_ vsak dan uprer^ nam je nemogoče za oddaljene kraje pričevat, natamne cene dOnarja, ter boden.o od X nature i do preklica računali krone po ceni, kakor hode naznanjena Nan>da iati dan, ko nam dospe vmke de„ar, mogoče tudi po ružj, za slučaj, da bi razmere nanesle tako. v listu "Glas Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pnpomm nakaznici "pošlje naj se brzojavno" na denarni tvrdka FRANK SAKSER, 82 CorUaidt Streel, Hew York. N. Y. M/i delo in Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. * Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, IH. Telefon: Canal 2487. Naročnin«: Za člane, na leto....... Za nečlane............ Za inozemstvo........ $0.60 $1.00 .$>.60 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the M United States of America. OFFICE: 19S1 Wut 22nd Plac«, Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers .........^.$1.00 For Foreign Countries........$1.50 Poj en podp. organizacij in dolžnosti njih članov. "Kako zamorem najbolje služiti koristim fraternalizma, ali bratovstva?" S tem vprašanjem se večkrat bavi kak marljivi član tega, ali onega podpor, društva. O tej točki se večkrat miyli in razpravlja, kako bi se jo zaimoglo na najboljši način rešiti. To vprašanje je mogoče rešiti samo po temeljiti razlagi vsebine in razvojnih stopinjah. Član, ki končno dospe do prave rešitve te uganke, — je odkril temeljni kamen, na katerem je bratovstvo postavljeno. V nobeni drugi panogi človeškega življenja ne najdemo toliko vrednosti in koristi, do posamezne osebe, ali do doma, — kakor ravno v delovanju bratskih podpornih organizacij. — Vsled tega ' ima sleherni prijatelj podpornih drožrtev zadosten vzrok, da skuša po svoji najboljši moči proučevati načine, kako bi z medsebojno podporo človeštvu najbolje služil? 1 Nobena posamezna oseba pa ne more služiti kaki dobri stvari, predno se poprej zadostno ne prepriča o vrednosti in namenu Iste. Dotičnika mora do tega vodit^, vedno svitla luč pravega vzroka in zavesti, drugače bo taval v te mi nevednosti. V tem slučaju bi hodil tak človek brez pravega cilja in brez uspeha, nikdar bi ne našel prave poti. Vsled tega si mora to delovanje pravilno tolmačiti. Pred vsem in najprvo mora do-tičnik prevdariti in se prepričati o namenu in korisii društva, h ka teremu spada; pomisli nqj dalje koliko znašajo prispevki v društvo in kake koristi bi imel od take podporne organizacije. Kdor se drži teh T?ačel in se drži teh nasvetov, — bo vedno dober agitator in vesten član podpornega društva. To znanje in ta načela se da doseči na podlagi izkušenj in dokazov. Član, ki se aktivno posveti svojemu podpornemu društvu, bo skušal navduševati še druge posameznike za bratovstvo. Glavna jedra ali glavne navodilne čednosti za pospeševalce bratovstva so: zvestoba, upanje in dobrodelnost; kdor se drži teh lepih lastnosti, je dober član človeške družbe. Ker je torej izvrševanje gotovih obveznosti (izpolnjevanje pravil) za vsakega člana neobhodno potrebno, — se pred vsem zahteva, da se sleherni član teh svojih obveznosti tudi zaveda, drugače ne bo zamogel slediti namenu bratovstva. Kdor nOče umeti in ceniti dolžnosti, koje je treba polagati na Oltar bratovstva, se sploh ne bo zanimal za razširjanje istega med svojimi znanci in prijatelji. Kdor se pa ravna po teh načelih, tega navdajajo plemeniti ideali polni upanja, blagostanja in zado-voljnosti. Tak član se ne boji težkih dni bodočnosti. Vsakemu dvomljivcu o bratov-stvu je potreba pojasniti koristi ali razliko med vrednostjo podporne organizacije in navadne zavarovalne družbe. Pri tem stopa vrednost in pomen podporne organizacije v prvo vrsto, ker daje več koristi v krogu bratovstva, ne samo njemu, temveč tudi njegovi družini, ali svojcem. Nobena druga vrsta življenske koristi ni tolike vrednosti za kakega moža in njegovo družino, kakor garancija na certifikatu ka- podporne organizacije. O tem vprašajte le stare člane organizacije, ki vam bodo vse to i® lastne izkušnje potrdili. Vsled tega se mora v prvi vrsti vsakemu posameznemu članu globoko v srce ucepiti vrednost kooperacije, potrebo bratske ljubezni in medsebojne udanosti. • Prva dolžnost vsakega dobrega člana je, da se zaveda svojih dolžnosti in obveznosti napram društvu. Tak član razširja bratovstvo ne samo v, društveni dvorani, temveč ga širi z besedo in delovanjem tudi zunaj, ali v javnem življenju; ako bi ta načela prevladovala vse čiane podpornih organizacij, bi se za vedno odstranilo sovražnike bratovstva. Kjer se pogreša napredek na društvenem polju, — naj se vsakemu članu zapiše globoko v srce zlate besedice: "V edinosti ali slogi je moč". Ako vlada torej edinost v mislih in dejanjih med vsemi člani podporne organizacije, se bodo ti člani vedno zanimali za zaščito doma in povzdigo koristi do človeške družbe. Neizpolnovanje društvenih pravil ali nepravo tolmačenje namena podporne organizacije so največji nasprotniki iste; vsled tega naj bi bila društvena pravila brez razlike kot nekaka svetinja v krogu članov. Kooperacija je tajnost uspeha pri vsakem podvzetju, v kojein so zastopane koristi človeštva. Vsa industrijska in trgovska podjetja stremijo za napredkom; tako naj stremijo tudi vse podporne organizacije. Brez kooperacije (skupnega delovanja) ni nikjer pričakovati zaželjenih uspehov. Med raznimi ameriškimi podp. organizacijami je gotovo tudi vam znan prelep pregovor: "Dotičnik, ki slu ži interesom drugih, — služi najbolje tudi svojim lastnim interesom (koristim). Ali: "Delaj tudi ti drugim tako, kakor želiš, da bi tudi drugi tebi delali!" — Bratovstvo je oni plemeniti faktor, ki lajša solidarno bremena tvojega sobrata, — tvojega bližnjega. S pospeševanjem bratovstva boš dospel kmalu do spoznanja, da izvršuješ božjo in človeško zapoved. O, s kakimi občutki in zadoščenjem te navdaja srce ako si predstavljaš otroško sirotišnico ali pa hiralnico za onemogle, — katero lastuje morda tvoja podporna organizacija. Pomisli koliko gorja in žalosti se blaži dan za dnevom v teh zavodih. Pomisli zapuščeno družino — brez očeta, — reditelja, — kateri pomaga tvoje društvo, ali tvoja podporna organizacija. In pri vsem tem si tudi ti e-den izmed dobrotnikov teh sirot, teh onemoglih, ali te nesrečne družine! Vsak fraternalist naj si postavi torej kot vidne kažipoti v svojem življenju gorioznačene spomenike in vodnike na polju človekoljubja in nikdar "ne bo zgrešil s prave smeri. Vsi gori navedeni blagri bratovstva so žive priče pomena in vrednosti bratovstva, ali različnih oodpornih organizacij. Ponosen naj bo torej vsak mož, ali žena, vsak mladenič, ali dekle, ki je član kake podporne organizacije ! — v Ta članek o bratovstvu smo napisali baš ob začetku novega poslovnega leta naše prve, in največje slovenske katoliške podporne organizacije, — K. S. K. J. vsemu članstvu v pnevdarek in blagohotno ravnanje z iskreno željo, da bi se vsak elan in članica K. S K. J. oprijel z vso vnemo agitacije za povzdigo in napredek naše K. S. K. J.! Naturalizacijske postave in določbe. KATERE JE IZDAL L. 1915 DRŽAVNI DEPARTMENT ZA DELO V WASHINGTONU, D. C. VELJAVNE GLASOM PREMENJENE POSTAVE Z DNE 19. DECEMBRA 1914. Postava z dne 29..junija 1906 (34 Stat. L., oddelek 1, str. 596) ka-kcr premenjena v odstavkih 16, 17 in 19 glasom predloge v kongresu, potrjene dne 4. marca 1909 (35 Stat. L., oddelek 1, stran 1102); v sekciji 13 vsled predloge v kongresu, potrjene dne 25. junija 1910 (36 Stat. L., oddelek 1, str. 830); in predloga, odobrena v kongresu dne 4. marca 1913 (37 Stat. L., oddelek 1, str. 736) glede ustanovitve Delavskega departmenta. Postavi, ki določa enotni predpis o naturalizaciji tujcev, bivajo-eih v Zedinjenih državah, usta- naturaHzacijskega urada. • «Na potfSfcgi pravilnosprejete predloge pri zasedanju senata in kongresne zbornice Zedinjenih držav ameriških, se ima s tem ustanoviti pri eksekutivnem department vlade posebni oddelek za delo, z delavskim tajnikom na čelu, katerega imenuje predsednik s priporočilom senatske zbornice. Točka 3. Vsled tega se morajo priklopiti vsi razni oddelki, pododdelki in odseki za-javno službo, ki so bili-doslej pod jurisdikcijo Trgovinskega in delavskega departmenta pod imenom "Urad za naseljevanje in naturalizacijo",— Oddelku za delo. Urad za naseljevanje in naturalizacijo naj se v bodoče vodi v dveh' posameznih razdelkih: Urad za naseljevanje in Urad za naturalizacijo. Načelniki teh oddelkov se imajo nazi-vati: Naselniški komisar in komisar naturalizacijskega oddelka. Naturalizacijski komisar ali v njegovi odsotnosti, — njega namestnik, ima vrhovno vodstvo tega urada v svojih rokah; podložen je pa delavskemu tajniku, kateremu mora vsako lelo predlagati svoje poročilo in poslovati, kakor to postava določa. Postava z dne 29. junija 1906 predelana, kakor gori označeno. Naturalizacijski oddelek,— pod vodstvom in nadzorstvom delavskega tajnika naj izvršuje vse poslovanje, tikajoče se naturalizacije inozemcev. Dolžnost tega urada je, da preskrbi raznim nasel-niškini uradom širom domovine L potrebne knjige, listine in tiskovine, v katere naselniški komisarji upisujejo vsakega inozemca, do-šlega v Zedinjene države in sicer: njegovo ime, poklic, osebni popis (visokost, postavo, .barvo las in očij) rojstni kraj, njegovo zadnje bivališče, nameravano ,ali njegovo novo bivališče tukaj, ime par-nika in prhrtanišča ter dan izkrcanja. Naselniški komisarji naj izročajo takim novcdošlecem posebne certifikate o tej registraciji. Točka 3. Izključno pravomoč za naturaliziranje inozemcev državljanom Zedinjenih držav se pode-luje naslednjim sodnijam: Zveznim "circuit" in okrožnim (district) sodni jam, ki poslujejo že sedaj, ali bodo še določene po kongresu v kakršnikoli že državi, dalje zveznim sodnijam teritorija Alaske in Hawai; najvišjemu zveznemu sodišču distrikta Co-lumbrje, in vsem registriranim sodnijam, ki obstojajo sedaj ali bodo šele ustanovljene, ki imajo uradni pečat, klerka in pravomoč poslovanja glasom postave. Pravico do podelitve naturali zacije imajo vsa tu označena so dišča le onim inozemeem, ki živijo, ali bivajo v področju in okrožju teh sodišč. Tu označene sodnije naj si vsled zahteve klerkov preskrbe od časa do časa od glavnega naturalizacijskega urada potrebne vzorce, oziroma tiskovine pri uradova-nju. Vsi naturalizac. certifrkati-kati naj bodo označeni z zaporednimi številkami "in tiskani na posebno dobre vrste papir (safety paper), katerega jim preskrbi glavni Naturalizacijski urad. Točka 4. Inozemcu, ali tujcu se dovoljuje, da postane ameriški državljan na sledeči predpisani način in ne drugače: Prvič: Tnozemec^ (alien) mora podati zapriseženo izjavo, da bo postal ameriški državljan in sicer pred klerikom te ali one sodnije, ki je zato na podlagi te postave pooblaščen naturalizirati inozemce, ali pa lahiko to izvrši njegov pra-vomočno pooblaščeni namestnik, živeč v okraju, kjer živi tudi do-tični inozemec. Prosilec za prvi papir mora biti najmanj 18 let star, in mora imeti to zapriseženo izjavo (prvi papir) najmanj dve leti, predno postane pravi natu-ralizirani državljan. Priseči mora, da je njegova trdna volja (bona fide) postati državljan Zedinjenih držav in da se za vedno odpove, pokorščini in podložnosti svojemu prejšnjemu (inozemskemu) vladarju, princu, poglavarju in državi. Pri tem je treba vedno navesti ime in nazovni naslov vladarja, princa in poglavarja, kojega je prosilec istočasno podložnik. Ta izjava (Declaration of Intention) mora vsebovati} ime prosilca, starost, poklic, osebni popis, kraj rojstva, zadnje bivališče, podani-štvo, datum prihoda v Zedinjene države, ime parnika in sedanji naslov v Zedinjenih državah. Pri ieim. se pa določa, da ni potreba ponoviti onim lastnikom prvega papirja, ki so ga vzeli še preje predno je stopilo \a postava v veljavo (29. • junija 1906) s prf-pombo, d* so ga dobili na podlagi arvoječasno veljavnih določb in predpisov. Drugič: Prosilec mora ne manj kot 2 leti in ne več kot 7 let po preteku te izjave narediti v dupli-katu pismeno prošnjo za drugi ali glavni državljanski papir. Ta prošnja mora biti lastnoročno spisana in pravomočno potrjena. V tej prošnji naj navede prosilec: svoje polno ime, natančen naslov, (cesto in hišno številko) poklic, datum in kraj rojstva (če mogoče) kraj, odkoder se je prosilec semkaj izselil, dan in kraj prihoda v Zedinjene države. Ako je dospel v ka»ko pristanišče, je treba tu navesti ime parnika. Dalje je treba označiti v prošnji čas, kraj in ime sodnije, kjer je dpbil prvi papir; če je ožen jen, —ime žene, kraj njenega rojstva in bivališče ob času vloge prošnje za 4rugi Pa_ pir, če ima otroke, njih imena, datum in kraj rojstva, in njih bivališče. Pri tem se pa dela izjemo, da ni potreba te prošnje lastnoročno spisati onemu prosilcu, ki je imel prvi papir že preje, nego je stopila ta nova naturalizacijama postava v veljavo (29. junija 1906). V tej prošnji mora biti dalje označeno, da prosilec ne nasprotuje naši organizirani vladi, da veruje vanjo, — da ni član ali pripadnik kake organizacije ali skupine oseb, ki to sovražijo in so nasprotniki organizirane vlade; — da ni poligamist, in da ne veruje v poligamijo (mnogoženstvo),* da je njegov resni namen postati državljan Zedinjenih držav, da se bode za vedno odpovedal zvestobi in udanesti tujemu princu, poglavarju in državi, — da hoče za stalno živeti v Zedinjenih državah. Dalje je treba navesti če mu je bila kedaj že slična prošnja zavržena ali odklonjena. Tu je treba navesti vzrok in sodni jo in da je prosilec sedaj vse te vzroke in ovire odstranil kar lahko dokaže pri končnem zaslišanju njegove prošnje za drugi državl janski papir. Ta prošnja mora biti potrjena z izjavami najmanj 2h verodostojnih prič, katera sta že ameriška državljana. V tej izjavi je treba pričam navesti, da osebno poznata prosilca, da stanuje tu v Zedinjenih državah najmanj neprestano že 5 (pet) let in v državi, teritoriju ali dis*'riktu kjer ulaga svojo prešnjo, — najmanj 1 leto od časa, kar ima svoj prvi papir. Priče morajo dalje potrditi, da prosilca osebno poznata, da je do-tičnik dobrega vedenja inj nrav-nega življenja; z eno besedo, da je prosilec po njih sodbi v vsaki zadevi zmožen postati državljan Zedinjenih držav. Ko predloži prosilec pri sodnij-skem klerku prošnjo za drugi papir, mora zaeno predložiti certifikat izdan od departmenta za delo. Ta certifikat znači potrdilo o prihodu prosilca v Zedinjene države in ima označen dan njegovega prihoda, kraj in način; zaeno se mora predložiti prošnji prvi državljanski papir. Tega certifikata (Certificate of Landing) pa ni potreba predlagati onim prosilcem, ki so' dospeli v Zedinjene države pred 2#. junijem 1906. Tretjič: Predno se prosilcu podeli državljansko pravico se mora s prisego javno pred sodnijo izjaviti, da bo podpiral ustavo ('kon-stitucijo) Zedinjenih držav, da se popolnoma in povsem odpove prejšnjemu princu, vladarju in državi, dalje da bo prosilec vedno čislal in branil ustavo Zedinjenih držav pred vsemi domačimi in tujimi sovražniiki, in da ji bo vedno ohranil pravo zvestobo in udanost. (Dalje prihodnjič.) Težko pričakovani odgovor. Šele po preteku treh tednov, odkar je poslal predsednik Wilson svojo znano mirovno noto entent-nim zaveznikom, je došel dne 11. t. m. v Washington, D. C. težko pričakovani odgovor na omenjeno noto. Odgovor je poslal brzojavnim potom naši vladi ameriški poslanik v Parizu Wm. G. Sharp in sicer v francoskem jeziku. Ker je bilo treba preskrbeti temeljito prestavo tega odgovora, je dal državni tajn. Lansing odgovoril šele dne 12. t: m. v javnost. Iz vsega tega odgovora ententnih zarvezni- kov lahko razvidimo, da je tako zaželjeni mir še daleč pred nami. V Washingtonu, D. O. so se razni senatorji in drugi politikarji izrazili, da bo trajala sedanja svetovna vojna najmanj 5e leto dni in sicer vsled tega, ker so mirovni pogoji in zahteve od strani boju-jočih se držav pretirani in za enkrat neizpeljivi. Ni ena, ni druga država noče, odnehati in kaj popustiti. Vsaka se dela nedolžnim in noče biti odgovorna za povzročiteljico sedanje vojne; vsaka meče krivdo na svojega nasprotnika. Tukaj prinašamo dobesedno prestavo odgovora, katerega so poslali ententni -zavezniki vladi Zedinjenih držav na njeno noto z dne 19. decembra 1916: "Ameriško poslaništvo. Pariz 10. januarja 1917. Poslanik Sharp, državnemu tajniku: Zavezniške vlade so prejele noto, katera jim je bila odposlana v imenu vlade Zedinjenih držav dne 19. decembra 1916. Te vlade so isto preštudirale s skrbjo, ka-koršno jim nalaga zavest resnega 'položaja, v katerem se sedaj na hajajo in iskreno prijateljstvo, ki jih veže z ameriškim ljudstvom. V obče povedano, izražajo zavetniki svojo zahvalo za izraženo misel o premirju, katero zavzema ameriška mirovna nota. Zaeno se pridružujejo zavezniki z vsem svojim upanjem in načeli za ustanovitev Zveze narodov, ki bi ugotavljala mir in pravico celemu širnem svetu. Zavezniki pripoznavajo vse prednosti in koristi, katere deli človekoljubje in civilizacija, katere naj bi na podlagi mednarodnih pogodb odvračale silne narodne spo-: re, — pogodbe, katere naj bi pri ; izvrševanju odvračale vse slične ponovne napade in spore. Vendar sama diskuzija o izpel-| javi te"h bodočih točk še ne zadostuje za povoljno poravnavo sedanjih sporov in za uvedbo stalnega miru. Kako Zedinjene države, tako imajo tudi zavezniške države srčno željo prejkomogoče razložiti vzrok sedanje vojne, za katero so edinole centralni zavezniki odgovorni in katera prizadeva človeštvu toliko grozote in revščine. Zavezniki so mišljenja, da je sedaj še nemogoče doseči mir, ki naj bi jim povrnil škodo, ugotovil povračilo in take garancije, do ka-koršiiih so ti opravičeni vsled prestopkov in odgovornosti od strani centralnih zaveznikov; saj je bil vendar namen centralnih zaveznikov razrušiti varnost Evrope; težko je še sedaj doseči mir, ki bi v hodoče ugotavljal evropskim narodom solidno podlago. Zavezniški narodi se trdno zavedajo, da se bojujejo v samo koristne namene; ti se bojujejo samo za varnost, neodvisnost narodov, njih pravice in za ohranitev človekoljubja. Zavezniki se popolnoma zavedajo izgub in trpljenja ka.koršno do-prinaša vojna bojujočim se silam in nevtralnim državam, vsled tega vse iste pomiljujejo; vendar se ne smatrajo zavezniške države temu odgovornim, ker niso na noben način žele, ali izzivale te vojne; te države skušajo zmanjšati vso to prizadeto škodo na primeren način z vsemi potrebnimi zahtevami in .protiobraimbo napram nasilju sovražnikov. Naj bode vsled tega z zadoščenjem povedano, da so zavezniške države vzele ameriško komunikacijo ffrr znanje, da ista ni v nikaki zvezi po svoji vsebini z komunikacijo (noto) centralnih zaveznikov, poslano po vladi Zedinjenih držav dne 18. decembra. Ti niti niso dvomili, da je bila resolucija Zedinjenih držav sestavljena vsled tega, da bi morda odvrnila odgovornost začetnikov vojne. Zavezniške vlade so prepričane, da morajo protestirati v najbolj prijaznem in povsem jasnem tonu napram sodbi, označeni v ameriški noti nanašajoč se na obe bojujoče se skupine. To naziranje na javne izjave centralnih zaveznikov je v direktnem nasprotstvu glede evidence, ker se dela obe bojujoče se skupine odgovornim za pretekle vojne dogodke, kar se tiče mirovne garancije za prihodn-c-Ji. Predsednik Wilson, ko je iste omenil, gotovo ni mislil se o istih bolj natanko zanimati. Če se je zamoglo sploh dosedaj kak zgodovinski fakt dokazati, — se mora povsem povdarjati, da je storila korak k vojski edino. Nem- čija in Avstrija, da bi si ugotovila nadvlado v Evropi in njih ekonomično gospodarstvo po vsem svetu. Nemčija je to dokazala z napovedjo vojne, ker je kmalu zatem prekršila mednarodno in medsebojno pogodbe z Belgijo in Lu-ksemburško. Nemčija je s svojim bojevanjem sistematično skušala zatreti vsa načela človekoljubja in zadušiti ugled manjših držav. Ko je vojna nastala, je bil namen centralnih zaveznikov uničiti človekoljubje in civilizacijo. Potrebno je, da se navaja tu vse grozote, katere so bile povzročene pri vpadu v Belgijo in Srbijo; grozna početja pri navalih v razne države, kla*nje sto in stotisoč nesrečnih Armencev, ki se niso za,-inogii braniti, barbarstvo pri vpadih v Sirijo, napade Zeppelinov na odprta in nezavarovana mesta, opustošenje potniških in trgovskih parnikov po submarinih, čeravno so pluli ti parniki pod nevtralno zastavo, nečloveško ravnanje z vojnimi ujetniki, justični umor znane Miss Cavell in kapitana Fryattaj deportacijo in šužen-stvo civilnega prebivalstva i. t. d. Izvrševanje teh vrst grozodejstev, neoziraje se na kako splošno poravnavo, lahko daje predsedniku Wilsonu zadosti jasen protest od strani zaveznikov. Ti smatrajo, da bo nota, katero, pošiljajo s tem vladi Zedinjenih držav v odgovor na nemško, zadostno pojasnilo na vprašanja, katera jim je stavila ameriška vlada. To naj bo v odgovor, ali izjava ljudstva ententnih zaveznikov, kako bi se naj vojno ustavilo. Predsednik Wilson želi še več: On želi, da naj bi bojujoče se sile odkrito označile svoje točke, vsled katerih se bo z vojno še nadaljevalo; na to mu zavezniki lahko odgovorijo. Vzroki in nameni vojne so gotovo znani. Sestavljeni so bili že večkrat po načelnikih raznih vlad. Teh glavnih točk se glede poravnanja in zadostne odškodnine prej ne bo objavilo natančno v javnosi, dokler ne napoči tozadevna ura za pogajanje. Vendar razumeva ves civilizira- i ni svet, da ti zavezniki smatrajo za glavno potrebo in v prvi vrsti, da se postavi Belgijo, Srbijo in Črno goro zopet na prejšnje ali staro mesto, ter da se jim da tako vojno odškodnino, kakršna jim gre. Dalje se za'hteva evakuacijo od sovražnika zasedenega francoskega ozemlja, ruskega in rumun-skega, z zadostno odškodnino. Zahteva se dalje reorganizacijo Evrope, ki ji bo dajala stalno garancijo in bodočnost, da bo Evropa ustanovljena z ozirom na varnost in svobodo vseli narodov/njih gospodarskih interesov, katere naj uživajo vsi narodi, večji in manjši glasom teritorijalnih konvencij in mednarodnih pogodb, ki jim bodo ugotavljale zemeljske in pomorske meje, preji neopravičenimi napadi. Zahteva se dalje povračilo provinc in ozemlja, katero je bilo v minulih časih s silo odvzeto zaveznikom brez ljudske volje; zahteva se dafje osvoboditev Italijanov, Slovanov, Runiuifcev,-Čehov, Slovakov, da ne bodo več pod tujo oblastjo; oprostitev onih podanikov pod turško vlado, katere vedno muči turško tiranstvo; zahteva se izgon Turkov iz Evrope, ali opustitev turškega cesarstva v Evropi. Načrti njega Veličanstva ruskega carja glede osvoboditve Poljske so bili že natančno pojasnjeni v zadnji njegovi proklamaciji na rusko armado. Ni potreba še enkrat navajati, da so hoteli zavezniki osvoboditi Evropo pred brutalnim pritiskom pruskega militarizma, — da ni bil to njih namen kot se zatrjuje. Zavezniki niso hoteli ugonobiti nemških narodov, ali omejiti njih politične pravice. Načrt in namen zaveznikov je le ta, da se ugotovi mir na podlagi svobode in pravice, na podlagi ne-omajane Lvestobe do mednarodnih obveznosti in pogodb, za katere je vlada Zedinjenih držav vedno navdušena. Z ozirom na te vzvišene namene so se zavezniki združili in sklenili posamezno in celokupno delovati z vso silo in njih močjo in so pri volji doprinesti vse žrtve, da se doseže enkrat zniagonosen konec te borbe. Na ta uspeh in konec se ne opirajo samo vsled njih lastne varnosti in prosperitete, temveč da bi se vse tu označeno ugotovilo tudi bodoči civilizaciji. Sharp." GLASILO E. S. X. JBPMOTE — 17. JANUARJA' 1917. K« S- Kt mm&Mmemmtmmm Jednota 1 Ustanovljena v Jolietu, <11., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joliatu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1916 skupna izplačana4 podpora $1*217,177.47 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City,. Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Grpgorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: „ Joseph Russ,J6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 29 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma' in denarne zadeve, tikajoče se Jeinote naj se pošiljajo na glavnega tajnika TOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec december 1916. Dr. štev. 1____~ 2..... 3..... 4..... 5..... 7..... 8..... 10..... 11..... 12..... 1 3..... 1 4..... 1 5..... 1 6..... 17..... 20.I... 21..... 2 3..... 2 4_____ 2 5..... 2 9..... 3 0..... 32.i.. 33...;. 3 8..... 3 9_____ 4 0..... 4 1_____ 4 2_____ 4 3_____ 4 4____ 4 5____ 4 6____ 4 7_____ 49.... 50____ ' 51____ 5 2____ 5 3____ 5 4____ 5 5_____ 5 6____ 5 7____ 5 8____ 5 9____ 6 0____ 61____ 62____ 6 3____ 6 4____ 6 5____ 6 7____ 6 8____ 6 9____ 7 0____ 71. . .. 7 2____ 7 3____ 7 4____ 75.... 7 7____ 7 8____ 7 9____ 8 0____ 81. . 8 3____ 8 4____ 8 5____ 8 6____ 8 7____ 8 8____ 8 9____ 9 0____ 9 1____ 9 2____ 9 3____ 9 4____ 9 5____ 9 6____ ' 97____ 98____ 100____ 101____ 102____ 10 3____ 10 4____ 105... . 108____ 109____ 110. . .. 111____ 112____ 11 3____ 11 4____ 115..,. 118____ 119____ 120.... 121____ 122____ 123____ j Prejeli na račun ! ases. štev. 12-16. za mesec december, 1916. 412 640 231. 137. 217. 696. 180. 27. 94. 491. 75. 311. 254. 222. 40. 94. 117. 59. 28. 695. 5M. 444. 107. 227. 139. 31. 169. 142. 179. 226. 367. 90. 65. 145. 103. 436. 97. 91. 358. 97. 160. 308. 173. 105. 337. 84. 218. 41. 278. 136. 208 81 15 35 161 33 130 73 86 71 00 01 47 92 43 82 71 72 04 22 81 39 53 10 49 39 54 56 55 92 99 09 73 60 28 36 30 59 81 94 42 20 06 90 97 37 06 91 56 30 01 67 23 91 61 55 04 40 76 .20 .08 .96 .79 .25 .39 24 28 05 Izplačali Smrtnina Poškod. Bo,n- P°dP $ 1,000.00 1,500.00 1,000.00 $100.00 50.00 250.00 302 283 179 254 233 79 132 56 64 165 57 209 35 179 100 196 55 127 56 75 127 21 76 77 94 84 .24 .87 .03 .43 .24 .23 .95 .79 .28 62 44 .66 .08 63 .35 .59 .90 03 44 26 144.99 90.28 76.60 155.65 67.38 78.02 47.00 150.58 96.49 44.98 148.39 42.32 48.93 156.30 66.36 40.01 100.00 500.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 '50.00 50.00 250.00 50.00 124. 126. 127. 128. 129. 180. 181. 182. 133. 134. 135. 136. 137. 189. 140. 148. 144. 145. 146. 147. 148. 150. 151. 152. 153. 154. 156. 157. 158. 159. 160. 6.43 47.93 124148 74.07 18.97 12.90 180.80 100.05 40.17 33.84 126.13 62.05 57.78 35.76 47.94 52.72 166.35 43.55 122.31 53.50 76.16 43.09 30.74 121.12 42.08 33.77 • 72.35 56.15 26.31 33.20 34.23 Skupaj............] $18,197.41 200.00 500.00 $ 4,300.00 $1600.00| Preostanek 30. nov. 1916............................... $444,355.09 Prejemki tekom mesece decembre 1916. Plačanega od društev........................$18,197.41 Obresti .. .................................... 5,819.51 Najemnina ................................. 518.50 $ 24,535.42 $468,890.51 Izdatki: Plačana posmrtnina ..................'........$ 4,300.00 Plačana poškodnina.......................... 1,600.00 Razni upravni stroški........................ 2,998.32 $ 8,898.32 Preostanek 31. decembra 1916. .. . >j . • i Joliet, 111. 6. jan. 1917. ........... $459,992.19 JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J. Zadnja igra, Dogodba iz življenja amerikan-skih Slovencev. Spisal Kompoljski. Neke nedelje popoldne je stopal Slokar po živih ulicah ameri-kanskih in si potihem žvižgal neko domačo pesem. Tako dobre volje še ni bil Slokar, odkar je prebival v Ameriki. Ko bi sedaj-le bil tam na tistem gričku pred rojstno vasjo, zaukal bi tako na glas, da ni, kar je odrastel veselim mladeniškim letom; a daues, danes bi hotel še močneje in krepkeje, seveda, ko bi bil tam na rodni zemlji in bi gledal domačo vas. Spoznala bi ga pa glasu žena, spoznali bi ga tudi otroci, četudi ga niso slišali še nikdar 'vriskati. Srce bi jim povedalo, da je to njegov glas, glas njihovega očeta. — Prišli bi vsi na važni prag, vsi: žena, Jožek, Micika in Martinek. Ozrli bi se tja proti griču, kakor da bi nfc mogli prav verjeti, da so slišali glas svojega očeta. Zagledali bi ga, spoznali in mu zdirjali0 vsi naproti. Pa tudi on bi stekel po gričku navzdol lahkih nog kakor še pred dvajsetimi leti in objel bi vse, ženo in otroke. In zopet bi zaukal, da bi slišala vsa vas, in bi odmevalo od bližnje gore. Stopil bi s svojo družinico v hišo, odklenil kovčeg in dal vsakemu darilo, ki ga je preskrbel za svoje drage tam v daljnji Ameriki. Jožek bi dobil uro, Micika lep svilen robec, Martinek pa novo narejeno obleko. Tudi za ženo bi se dobila kaka malenkost. Sicer bi bilo pa zanjo najlepše darilo, ko bi Slokar sedel za mizo in stresel iz svoje denarnice lep kupček svetlih, kronic in zavitek zamaza-nomodrih ameriških dolarjev v papirju. No, to bi gledali, to bi strmeli vsi po' vrsti! On bi pa se del za mizo in tako lahko, tako prijetno bi mu bilo v duši, kakor še nikdar v dolgem in znojnem življenju. Slokar se je tako živo zamislil v svoj ljubi domači kraj tam doli na Dolenjskem in na svojce, da niti opazil ni, kako sta ga pozdravila dva Hrvata, s katerima je delal v istem rudniku. Šele, ko ga je ustavil na ulici rojak iz sosedne župnije, se je vzdramil iz svojih misli. , "Dober dan, Slokar! No„ kam pa, kam tako zadovoljen?" '"O, so ti, Matija! "Bog da.i! Veš, k Cigliču grem, k Čigliču." "Ti bo pisal menda, ne? "Da, pisal mi bo." "Boš pa najbrže tudi kaj priložili" "Nt&kaj bom poslal, da. Saj veš, božični prazniki se bližajo: treba je odrajtati obresti in nekaj pa tudi morajo imeti za praznike, da ne bodo preveč žalostni, ko jih bodo obhajali sami brez očeta, brez gospodarja." 4 * Ti imaš pač srečo; že drugič pošlješ, pa še leto dni nisi tukaj.' "Še gre nekako z božjo pomočjo. Ej, pa treba je trpeti, zelo trpeti in varčevati. Pa kaj hočemo; čim preje se nabere, prej bomo zopet doma." "Je tako je. Imaš prav." "Pa sreeno!" tiSk l.I "Z Bogom!" In nadaljevala sta v$ak svojo pot. Vendar je bilo Slokarju žal, da ga je vzdramil znanec iz lepih misli. Bilo mu je nekako tako, kakor bi se mu sanjalo nekaj prav sladkega in prijetnega. A sedaj ga je znanec prebudil. Izginile so sanje, izginil je z njimi tisti prijetni občutek, ki so ga rodile nje. Ostal je samo spomin nanje; četiuji je prijeten ta spomin, vendar je samo napre.i k Cigliču, Četudi obenem zadovoljen, da more poslati ženi nekaj denarja, s katerim si bo lahko opomogla za prvo silo. Kakor že na stotine drugih, tako je tudi Slokarja gnala daleč od doma želja in potreba, da bi si opomogel. Ni bil sicer še tako na koncu, da bi mu morala biti domačija prodana. Še se je izhajalo, četudi težko. Pehal se je do ma po dninah in obdeloval sam sebi par oralov zemlje, da so .>e ■breživili. A bilo je komaj za sproti. In še je včasih zmanjkalo pri hiši denarja za najpotrebnejše levari. Še najbolj pa so ga gnali od doma tja v daljnjo tujino — dolgovi. Tako rad bi se jih bil iz-nebil, da bi mu ne bilo treba plačevati vsako leto obresti, pa ni slo. Sicer je nosil upnikom redno vsako leto denar; a dolg se ni znižal. Šlo je vse samo za obresti. Zato si je izposodil še nekaj denarja in je odšel 'v novi svet, kjer jih toliko obogati kar črez noč, in kjer jih toliko umre v največji bedi, četudi so stopili z lepimi u-pi na nova tla. No, Slokarju je šlo še dosti po sreči. S pomočjo domačinov je kmalu dobil delo v železnem rudniku. Ej, to je težko delo in tudi nevarno. Slokarju se je zdelo, da je v teh desetih mesecih več pretrpel, nego doma v desetih letin. Pa sprejel bi še težje delo samo, da bi-preje narastel kupček, s katerim bi se mogel vrniti domov, domov k otročičem in k ženi. Poplačal bi upnike, popravi^si nekoliko hišo, prikupil še nekaj ze-«dje, potem bi pa živel doma tako zadovoljno in srečno, da bi bilo veselje. ' Za Veliko noč je poslal domov potnino in še nekaj dolarjev za pirhe ženi in otrokom. Potem ji je pa pisal, da mora sedaj nekaj časa potrpeti, da se kaj več nabere. In n*)sil je prav prMno ves čas, kar mu je ostalo od zaslužka, v svoj kovčeg na kupček. Pred tednom dni je pregledal svoj zaklad in ga preštel. Našel je petindevetdeset dolarjev, kar je za takega reveža, kakor je bil Slokar, že precej lep denar. Včeraj je pridejal še pet dolarjev, da jih je bilo ravno sto. Petsto kron se bo že nekoliko poznalo pri Slo-karjevi domačiji. Že med tednom je naprosil Ci-gliea, da bi mu napisal za ženo pismo in poslal denar. Sicer je znal Slokar tudi sam pisati za silo. Ker pa je le redko prijel za pero, odkar je izstopil iz šole, zato mu ni šlo. tako gladko izpod vdelanih in okornih rok. Ciglič je bil dokaj mlajši in v tem boli izurjen. Zato se je marsikateri rad zatekel v taki sili k njemu. Tudi je slovel med rojaki v dotič-nem mestu, da zna on najlepše zlagati pisma. ' II. Slokar je potrkal in vstopil. V prostorni sobi je sedelo za mizo nekaj moških in igralo na kvart«. Drugi so sloneli ob mizi, pušili iz dolgih pip tobak in radovedno sledili igri. Le dva sta sedela na svojih kovčegih koncem postelj; eden si je šival delavui-ško obleko, drugi pa je čital slovenski ameriški časopis. Vsak izmed teh krepkih in močnih ljudi je imel za seboj dolgo in žalostno povest, ki ga je gnala, da je zapustil rodno grudo domačo in sel iskat sreče v novi svet. Svoje žilave roke so prodali podjetnim Amerikancem za svetle dolarje v službo. Doma so zapustili onemogle stariše, slabotno ženo in male otr&ciče , ki jih željno pričakujejo, da se povrnejo in jim opomorejo iz stiske. S kakšnimi lepimi in velikimi upi so odhajali iz svoje domovine. Koliko trdnih obljub so sklenili, kako bodo pomagali domačim, preden so odšli? In sedaj ? Kateremu so se izpolnili tisti upi? Prav nobenemu. Vsak bi rad še več zaslužil, da bi poslal domov, da bi sam se pcvrnil v domovino, ali pa da bi sam zapravil v nekaterih veselih urah, kar si je v dolgih dnevih prislužil s težkim delom. Velika večina jih je pridnih in varčnih, ki niso še pozabili na dom in na svojce, in ki jim pomagajo po svojih močeh. Skrbijo še vedno za stariše, za ženo in otroke. Varčujejo, da bi se mogli čim preje povrniti v pravo domovino. In vendar, koliko se jih izgubi v tujini, da pozabijo na vse, kar jih je nekdaj vezalo na dom in živijo od danes do jutri. Poglejte širokoplečatega tridesetletnega fanta, ki igra za mizo in meče dolarje, kakor da bi jih pobral na cesti in bi si jih ne po-služil z delom svojih rok! Že dva-jnajst let je v Ameriki in vendar je v prvih letih poslal komaj potnino domov. Sedaj niti ne piše več. Pozabil je na dom, pozabil na očeta in mater, ki sta toliko pričakovala od njega. Izgubil se je; nikdar ga ne bode več videla j domovina. Delal bode tako naprej kakor dela sedaj. Kar črez teden zasluži, tisto zapravi v nedeljo. Nikdar si ne bode toliko prihra nil, da bi se mogel vrniti v rojst ni kraj. Sedaj mu seveda še ni za to. Kaj mara, saj je še mlad in zdrav. A prišla bodo leta, in ž njimi se bode povrnilo tisto sladko hrepenenje po domu, po svojcih, po zemlji domaČi, kjer bi legel k počitku. Vse to bo še prišlo, če ga ne zadene nesreča pri delu; a prišlo bo prepozno. Ne bo se več mogel iztrgati slabim strastem in pričeti drugo življenje. In tako bo končal v tujini morda v največji bedi. Pa dobijo se še hujši. Ta je zapustil doma brez pomoči samo o-četa in mater. A drugi ima ženo in otroke, ki se doma ubijajo z delom, pozabljeni od gospodarja in očeta tam v daljnji Ameriki. Koliko se trudijo doma, da bi o-hranili razpadajoči dom, da bi si ohranili vsaj lastno domačo streho. Bog ve, če se jim posreči, če prej ne odpovejo njihove moči. Žena je slabotna, otroci še niso dorastli, in tako ni gospodarja, ne delavca. Oče pa živi tam v tujini tjavendan; igra in pije ter ne misli ne na svoj dom, ne na ženo in otroke. Morda bo tudi on končal bedno v tujini, če m\f ne pošljejo od doma za potnino, da se more vrniti domov. In vendar, kako lahko bi jim šlo, če bi on hotel! "Dober dan!" je pozdravil vstopivši Slokar. "O, Bog daj, Bo!" se je oglasilo več krepkih glasov hkrati. Nekateri so mu hiteli naproti in so mu stisnili roko v pozdrav, drugi so še nadalje sloneli ob mizi in opazovali igralce, ki so Slokarja pozdravilo molče s priki-manjem. Med igralci je bil tudi Ciglič, ki se je oglasil za nekaj jasa, rekoč: "Malo boš počakal, Slokar. Ravno dobro smo sedli k igri." "E, bom že; saj imam čas." ' "Scm-le sedi na kovčeg, če ti je drago," mu ponudi drugi prostor. "Nisem truden; rajši bom malo pogledal, kako igrajo." "Lahko; samo glej, da te ne zvabijo k sebi,"^pristavi tretji. "Veš, ti znajo dobro skubsti," se oglasi eden. "Tako?" zategne Slokar. "Saj ni take sile, ne; Slokar, nič se ne boj," zavrne Ciglič, ki je ravnokar mešal karte. "Malo si dolg čas preganjamo. Sicer pa, če se danes izgubi, se pa drugič dobi, in tako se poravna." "Ti lahko tako govoriš, ko dobivaš; a jaz sem že izgubil dvajset dolarjev," odgovori jezno tisti širokoplečnež, ki je že popolnoma pozabil na dom. "Če ti izgubiš, ni nikake škode; saj tako nimaš za nikogar skrbeti," pravi eden izmed igralcev , ki je imel doma ženo in otroke. "E, kaj bi se tako neumno pogovarjali!" reče nevoljno drug i-gralec, ki je že nestrpno čakal, da bi se igra nadaljevala. "Saj niste stare babe tam na Kranjskem. Vsak si sam denar zasluži in dela i ž njim kar hoče. Ciglič, kaj meč-kač? Urno mešaj in deli, da gremo naprej!" In igra se je zopet molče nadaljevala. Le tupatam je pripomnil, kdo izmed opazovalcev svojemu sosedu med igro kaj navadnega. Malo več hrupa je vedno nastalo šele na koncu igre, ko se je plačevalo, in so se karte zopet mešale. Takrat je zarožljal po mizi denar, izgovorila se je ostra opazka med igralci o igri, slišala se je sodba opazovalcev in njih navodilo, za kar se pa igralci niso dosti zmenili. Seveda se ni manjkalo tudi rezkih kletvic; ž njimi si hočejo povsod ohladiti igralci jezo, ker so izgubili in obenem priklicati srečo za prihodno igro. Potem se pa zopet nadaljuje s tako napetostjo, kakor da bi bil ta treno-tek odločilen pri vseh za vse življenje. Slokar je opazoval igro z vedno večjo pazljivostjo. V mlajših letih je bil precej strasten igralec. Marsikak vinar si je priigral, ker je imel dostikrat srečo in pa, ker je bil vešč igralec. Seveda je pa tisti denar pri drugi priliki zopet zaigral in še lastnega zraven. A tiste igre so bile končno samo igrače, če se primerjajo s to igro, ki se vrši ravnokar. Tam se je šlo največkrat za desetice in dvajs°-tice; le redko za krone in goldinarje. Tu igrajo za ameriške dolarje; na taki igri se lahko zapravi v par urah že malo premoženje v našem denarju', če ima igralec smolo. V Slokarju se je počasi vzbujala strast do igranja, ki je pa ra-stla od hipa do hipa. V mislih se je izgovarjal, da bi s priigranim denarjem opomogel ženi. Kako prijetno bi bilo, ko bi sedel sedaj-le on med igralci in bi se večal pred njim kupček, kakdr rasle pravkar Cigliču in Tončiču. V par urah bi lahko pridobil na la-* hek način toliko denarja, kolikor si ga morda ne bo mogel prislužiti v celem letu. Poslal bi vse ženi domov; ona bi poplačala dolgove in morda bi še kaj ostalo. Naročil bi ji, naj da drugo v hranilnico, da njega počaka; ko pride do-mCv; si popravita domačijo in si nakupita še potrebne zemlje. Sam bi pa ostal še nekaj mesecev, gotovo pa ne dalje nego do Velike noči, da bi si še nekaj prislužil; in tako bi se na pomlad zopet vrnil v svojo domovino zdrav, vesel in — bogat. Igral bi samo zdaj in potem nikdar več, četudi bi i-mel srečo. — Kaj pa, če izgubim še to, kar sem si prislužil z velikim trudom, kar sem privarčeval v dolgih mesecih' — Nekako zdr-nil se je pri tej misli. Kaj bo počela žena, ko ne dobi pričakovane pomoči? Kako bo potolažila upnike, ko bodo zahtevali obljubljene obresti in odplačilo na kapitalu? Pa te neprijetne misli se je hitro otresel. Saj vendar ne bi bil tako neumen, da bi še dalje igral, če vidi, da nima sreče. Nekaj dolarjev se pa ne pozna, če žena toliko manj dobi. Mesto petsto kron . jih dobi morda samo štiristo in petdeset. Tudi teh se razveselli, tudi s temi lahko zamaši usta upnikom vsaj za nekaj časa. In zopet so ga objele tiste misli, zopet se ga je polotila z vso močjo želja, da bi hitro obogatel, da bi si hitro opomogel in se potem vrnil v svojo staro domovino, po kateri je tako hrepenel. Strast do i-gre pa je še vedno rastla v njem, se ga polagoma polašeala in ga objemala vedno tesneje in tesneje, dokler ga ni naposled dobila celega v svoje kremplje. Še vedno se je branil, še vedno se je v njem oglašala vest in ga svarila pred igro. A ta glas je bil vsak hip slabejši, dokler ga ni popolnpma zadušila strast. Sedaj bi bilo treba Slokarju samo reči in sedel l i bil in igral. In taka prilika se je kmalu ponudila. Eden izmed igralcev je v razburjenosti vstal in zaklel. Zaigral je zadnji centim in ostal še (Nadaljevanje na 6. strani.) mogel plačati. Njegov obraz je žarel, eei so se mu čudno netile, ko je stiskal pesti in preklinjal karte in sebe. A tovarni so se mu smejali in brili k njega norce. O stali trije igralci pa so preštevali, koliko so dobili. Ciglič in T011-čič sta imela že lep dobiček; le širokoplečni Rakar je bil na i«* gubi. Že sta hotela srečna igralca opraviti denar, kar se oglasi Rakar s svojim nizkim glasom. "E, tako se pa ne gremo, Ton-čič! Vsaka šema bi nehala. k% zadosti dobi, ha, ha! Jaz imam .še vedno trideset dolarjev izgube." "Kaj me to briga," pravji brezbrižno Tončič. "Te igre ne moremo trije igrati, druge pa jaz nočem." "Jaz tudi ne; to ali pa nobene,' ' pristavi Ciglič. "Bomo pa to igrali, če nočeta druge. Kdo pristopi?" Nihče se ne oglasi. Večinoma niso bili igralci; omahljivce pa je ostrašil zgled tovariša, ki je vse zaigral, kar .je prislužil v dveh mesecih. "Kdo pristopi, no?" je še enkrat zadonel po sobi močan Ra-karjev glas. Slokarja je drugič še bolj stresel Rakarjev glas nego prvič. Rad bi se bil oglasil, da bi poskusil srečo, a vendar ga je nekaj zadrževalo. Nekoliko ga je bilo tudi sram pred drugimi znanci, kateri so ga imeli za zelo varčnega in pametnega. Zato je še vedno molčal. "No, pa ti pristopi. Slokar!" se obrne Rakar proti Slokar ju. "Saj drugi so vsi mevže; niti denarja ne marajo, če' jim ga člo-•viek ponuja." , Tesar ni nobeden pričakoval, še sam Rakar ne, se je zgodilo. Slo- Tuintam se j< njimi mogočen stolp kake cerkve. Tam daleč ob robu mesta je bito vVideti celo vrarto visokih dimnikov. Ves teden se je iz njib valil črnosivi dim, a danes so počivali. Danes ni mrgolelo okrog njih pa tisoče delavnih rok, ki so služile kruh sebi in svojcem tam daleč v prafvi domovini. V«e je bilo prazno, mrtvo. — Šolnce se je nagibalo k zatonu in brez števila raznih streh z različnimi stoipiči se je zasvetilikalo v zadnjih solnčnih žarkih. Lep je bil pogled v tem trenotku na mesto, kdor se ga je zavedel. A Slokar ni videl vse te lepote tujega mesrta, četudi je zrl skozi okno visokega stanovanja, četudi je ležalo vso to pred njim, kakor na dlani. V glavi so se mu podile divje misli, a^v srcu se mu je kuhal srd. Srd na koga? Ali naj se mar jezi na s/vaje tovariše igralce, ki so spravili njegov težko prisluženi denar? Ne; igrali so pošteno. Pač pa ai je on sam kriv, da je sploh pričel igrati. Ce-tudi ga je silil Rakar, saj bi mu ne bilo treba iti, ko bi ne hotel sani, on sam. Sam si je kriv, ket je pričel, ker ni nehal, ko je videl, da ga zapušča sreča. Najrajši bi se zaletel v zid s to neumno gla vo, da bi si jo razbil. Kaj bode zdaj doma? Kako 'bo gledala že na, ko bo dobila mesto denarja samo pismo? Reva. Kako se je zanašala nanj, kolikokrat je prera-čunila, kam bo dala denar, da si pomaga iz največje sile! In sedaj nič, nič. Lepo svortico je lahkomiselno zapravil. Sedaj zopet lahko dela in varčuje dobrega pol leta, preden se mu nabere tak ?nesek. in potem ga lahko zopet zaigra v par urah, kakor se je zgodilo ravnokar. Ne, ne; nikdar več ne pri- 17 > J Al kar je prisedel, rekoč, da dalje me za karte, pa če bi gotovo ne bo igral, kakor samo četrt ure., pa če izgubi ali dobi. Ako niso s tem zadovoljni, rajši ne prične. Seveda so bili, s tem takoj vsi zadovolji. Saj so dobro vedeli, da gre vedno do zadnjega beliča pri igri, če je kdo količkaj nagnjen do igranja. Pri igri se zabi na vse druge sklepe, pa če so bili prej še tako trdni. In Slokar je igral in si utešil strast. Preteklo je četrt ure, a Slokar se ni več zadeval svoje o-bljube. Pred seboj je imel nekaj dolarjev dobiička. Ni bilo dosti, a za ta denar bi bil moral par dni trdno delati v rudniku. Tu jih je pa dobil tako lahko. Samo roko je bilo treba stegniti in imel jih •je. Sreča se mu je nasmehnila. Podala mu je prat, zakaj ne bi prijel za celo roko. Še par ur naj mu ostane zvesta, in Slokar bode re- . HH HJ šen za par let težkega dela. Kma-|sl*m praznike denar. lu bo lahko odjadral tja v domo vino k svojcem zadovoljen in sre čen. vedel, jda dobi! Izučilo ga je zadosti. "Ali ne bova pisala, Slokar?" se oglasi Ciglič in ga vzdrami iz težkih misli. Slokar jc obrnil pri teh besedah obraz od okna in pogledal po sobi. Zardelo lice in mokre oči sta pričala o jezi in kesanju. VeČina rojakov je odšlo med tem, ko je Slokar zrl skozi okno in gledal v duhu svoj dom in objokano ženo. Ostal je le Ciglič in dva Gorenjca, ki sta se ravnokar odpravljala na izprehod. "Ako ne piševa, grem jaz tudi malo ven," pravi za nekm «• Ciglič, ko mu Slokar ne odgovori na prvo vprašanje. "Nekaj morava, pa ne 'vem kaj bi." . ' "E, pismo se kmalu napiše." "Pa sem ženi obljubil, da ji po- zadene nesreča, In nikjer ni zapisano, da bi »e izognila tebe." "Pa ml vsa j nekaj posodi, če nočeš toliko!" "Nai 'bode; posodim ti deset ddlarjev, a več ne morem* Pošlji-va ji te dolarje in ob enem napiševa, da si bil bolan, recimo, da si si roko zlomil. To ni tako neravno, in žefia si ne bo preveč v skrbeh zaradi tvoje bolezni." Slokar je nemo zrl pred se. Sicer je vedel, da ni prav, če se laže, a kaj hoče. Boljše si je pomagati z malo lažjo, kakor pa žene doma še bolj storiti nesrečno. Za to je molčal, ker ni imel česa odgovoriti. • i "Velja? Ali naj pišem?" vpraša Ciglič in pomoči pero v črnilo. "Le piši!" . Ciglič je pisal. Videlo se je, da je vajen pisanja. Pero mu je kur drselo po papirju. Za četrt ure je bilo že pismo gotovo. Prebral ga je še enkrat sam mrmrajoče, naredil tupatam kakšno piko, ker je bil v naglici pozabil, potem pa je odložil pero ter se naslonil na stol s pismom v roki. " Tako. Pismo je gotovo. Poslušaj:" "Draga žena! Sprejmi pozdrav od svojega ni<*-ža v daljnji Ameriki. Tudi otro-čiče prav lepo pozdravljam vse po vrsti. Tukaj ti pošiljam za praznike deset dolarjev. Ne bodi žalostna, ker ni več. Imel sem sicer že pre- in vsaj nekoliko poravnal izgubo cej privarčevanega, cla bi ti po- pri igri. Zato se mu je zdelo, da slal kaj več vkup. Pa zadela mej leze čas tako po polževo, je nesreča. Ne prestraši se, saj je i Slokar ni kopal rude v želez-j že vse dobro. Pred šestimi tedni nem rudniku. Takoj, ko je dobil sem si bil v jami zlomil roko. In!ondi službo, so mu odkazali deiol kar sem imel prihranjenega, mi pri izvažanju rude, in tisto delo je ravno prav prišlo v bolezni..Le- je obdržal ves čas. Po velikanskih žal sem mesec dni v bolnišnici, rovih je bil napeljan železen tir. Zdaj je roka že boljša in som zo- Po njem s« vozili v zato pripravl-pet na delu. Seveda še ne morem jenih vozovih rudo iz rudnika. To opravljati težkih del, ker je še ro- delo ni lahko, kakor bi morda kdo ka preslaba. Zato so mi dali za mislil. Treba je •vzdigati.pri nala-sedaj lažje delo, ki ni tako nevarno. Sicer zaslužim nekoliko manj, nego ga je potreba za oddih. In ko se zave, hitro prime za Orodje in dela s tem večjo naglico, da bi nadomestil, kar jc zamudil. Cesto se mu izvije iz širokih prs globok vzdihljaj, česar se prej ni zgodilo. Vidi se mu, da ga nekaj teži. Telesne bolečine niso, ker še vedno dela z isto lahkoto, kakor je delal poprej in prav nič ne toži, da bi ga kje bolelo. A vendar ni več tisti delavec, kakor nekdaj Slokarja je vedno grizlo v njegovi notranjosti, da je tako lah-komišljeno zapravil lepo svotico denarja. Njegova vest mu ni dala! miru, ne doma, ne pri delu. Bolj pogosto nego nekdaj je mislil na dom in na ženo, ki jo je tako varal. Iznebiti se ni mogel očitanja, da se je ženi tako nalagal. Tudi neka težka slutnja se je uživela v lijem. Bal se je nečesa, a sam ni vedel Česa. Čestokrat mu je prišlo! na misel, kaj bi bilo, če bi se nje j gova laž v pismu uresničila. Zdrznil se je pri taki misli, ne morda, i da bi se zbal telesnih bolečin. (iro-j za ga je bilo samo to, da bi morali morda cele meseee ležati bolan m: bi si *ne mogel ničesar prislužiti j ravno sedaj, ko bi bilo najbolj po-j treba. Vedno je odganjal to misel, a vendar se mu je vedno zo-j pet vračala in vsiljevala. Tako so tekli prvi dnevi tiste-j ga tedna za Slokarja tako počasi,; kakor še nikdar prej. Seveda, on si jo želel, da bi šel čas hitreje naprej, da bi si tem prej zasluzil shižena kazen. Igre se poslej res ni dotaknil nikdar več ne v Ameriki, pa tudi ne doma. Saj ga je dovolj izučila njegova — zadnja igra. 8von K SVOJIM! - Držite m vedno tega Za vsebino oglasov ni odgovorno me uredništvo, na uprarnifcvo! marija sluga fran|( Pelkovšek 1828 W. 22tf 9L 720 Market Street Chicago, m. T.Upbon* OmI 473« iskalen« in s drfts*-aim dovoljenje« potrjen* BABICA WAUXEGAN, ILLINOIS. Zeftopnik rainih psrobrodnih družb. Pošilja denarje v »Uro domovino in o-pravlja notarske posle. / Se toplo priporrča Slovencem v Waa-kegan in okolici. ganju dostikrat prav velike grude in potem tiščati pred seboj tež- j Nekega! dne je Slokar kakor po navadi nalagal s svojimi tovariši na voz železno rudo. Xa vrsti je pa ho že še za nekaj časa. Potem ko naložcjni voz. se pa zopet poprimem starega dela in bodem bolj pazil, da me ne zadene kakšna nesreča. Poslani denar porabi zase. da;bil ravno težek kos, ki sta ga na-l ne boste stradali. Upniki bodo že lagala s Slokarjem še dva druga še malo počakali, če jim poveš, i tovariša. Slokar ni vzdigal s tisto kaj se« mi je zgodilo. Saj upam,! pazljivost jo kakor nekdaj, ker jej da mi bode v kratkem mogoče po-] bil razmišljen. Preslišal je dano slati kaj več. ^ znamenje i tovariša in ni vzdignil Želeč vsem skupa j vesele pr^ j istočasno z onima dvema. Zato je znike in srečno novo leto, vas po- velika gruda zdrsnila k Slokar-zdravlja vas ju in mu pritisnila roko na voz.1 Martin, slokar je od velike bolečine za-| "Je dobro?" In Ciglič je uprl Vpil in prebledel. Tovariša sta na-svoj pogled v Slokarja, ki mu je jrj0 dvignila grudo, da je mogel sedel nasproti že precej miren. Od roko rešiti. A bilo je prepozno. dahnil'se je, ko je slišal pismo.' Spodnja laket je biia žt zlomi je- lepa! Denar naložen pri nas je varno shranjen* Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar utožen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraja Združ. driev. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ? staro domovino zanesljivo in po najniijom kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto *a »hranjenj« vrednostnih papirjev in listin, kjer »o vedno vara« prod ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. A sreča je opoteča povsod, še sanje, najbolj pa pri igri. Resničnost te- kaj bo počela žena?" Prav dobro; hvala lepa! Ce,na "No, zdaj ji pa piševa, da l?a; imaš Se kam zapisati, zapiši, da i silne bolečine je čutil Slokar, ne pošlješ", odgovori Ciglič in!naj molijo zame." " ia ni tarnai in tožiNjegove pre- pripravlja papir m črnilo za p.-| «Da bi več ne igral, kaj nef'jblede ustnice so komaj slišno še- ga pregovora je izkusil že vsakn-teri igralec je že petdeset dolarjev, a naprej ni šlo več. Ker je hotel srečo prisiliti, je stavil vedno več in vedno več tudi izguba!. Kmalu je šel dobiček, od koder ju prišel in spremljalo ga je še nekaj dolarjev iz lastnega žepa Slo-karjevega. Še bi bil čas, da bi nehal. Imel bi sicer izgubo, a *»a ne bi bila velika; lahko bi se je preneslo. Pa bilo je prepozno. Strast je bila Slokarja preveč v oblast. O-slepila ga je in oglušila, da ni več videl doma zapuščene žene, ni več slišal njenega prosečega glasu napram upnikom. On je igral; i-gral in izgubljal. Le včasih je dobil kak dolar; pa kaj bode to, ko je pa moral vedno plačevati po petkrat toliko, kakor je enkrat dobil. Nekaj znancev, ki je poznalo Slokarja in njegove domače razmere, ga je opomnilo, da naj neha, ko vidi, da ni sreče. Mož se jim je smilil; pa zastonj so bile besede. Tudi Cigliču in Tončiču se je smilil, četudi sta imela dobiček. Le Rakar se je na tihem zadovoljno smejal, glasno pa dajai Slokarju korajžo, katere niti potreboval ni, ker ga je že tako objela vtfrast, da bi zaigral tisočake, ako bi jih imel. Še večino je upal namreč, da se sreča hipoma obrne. Upal je do zadnjega dolarja. Pa tudi pri zadnjem dolarju sc ni obrnila. Tudi ta je šel za onimi devet indevetdesetimi k Rakar ju, ki ga je smehljaje spravil v žep. Za dve uri je vstal Slokar izza mize popolnoma suh. Kot mali bogatin je prisedel, a vstal je bera'-. V par urah je zapravil zaslužek dolgih mesecev. III. Slokar je pristopil k oknu in nemo zrl na stotine streh pred se- "Nič; čakati bo morala, da zopet zaslužiš in ji pošlješ, ako ne zaigraš," se je nasmehnil Ciglič. "Zapomni si, da sem igral danes zadnjikrat. Nikdar več ne sedem h kaki igri. Imam že zadosti.' "E, to je že marsikateri rekel, a med stotimi komaj eden drži besedo." "In jaz hočem biti tisti stoti, boš videl, Ciglič!" "No, kaj naj pišem ženi, da si bil bolan in ji nemoreš poslati?" Slokar se je sam ustrašil izpr-va te misli. "Ne, tega ne smeva.pisati, potem bo žena še v večjih skrbeh," je pristavil. "A, da sem zaigral, tudi ne moreva pisati; kaj bi si potem mislila o meni, reva." "Potem pa sploh ne omeniva nič o denarju, pa je." Slokar je že ves čas pogovora mislil na neki izhod iz te zadrege, a ni mogel povedati Cigliču. Bal se je, da bi mu Ciglič ne odbil njegove prošnje in nekoliko ga jc zadrževalo, ker ga je bilo warn, četudi sta bila sama v sobi. Neka i časa je molčal, potem se je pa le ojunačil in poprosil Cigliča, da bi mu nekaj posodil, vsaj kakih trj^ deset dolarjev. "Dragi nioj, s tem pa ni nič. Sicer vem, da si poštenjak in bi mi vrnil o prvi priliki, a vendar ne gre. Poslati moram sam nekai domov, nekaj moram pa atfm imeti. Ravno komaj je, -da sem danes nekaj dobil. Trideset dolarjev je pa že mala svotica, katere ne iz-rad nobeden." ® "Saj -ti bom pošteno vrnil,' pristavi boječe Slokar. "To ti rad vejamam, če boš se živ in zdrav. Pa saj sam veš, kako je. Ako dela človek v rudniku, je od danes do jutri. Koliko jih je rekel Ciglič smehljaje in zapi- petalo: "Kazen, kazen; prav se sal na koncu pisma besedi: ."Mo- m[ je zgodilo. Hvala Bogu,, da ni lite zame!" hujše!" "Tudi — in pa, da bi me ne e e e zadela res nesreča, o kateri si pi slokar sedaj že pridno gospo- E sal iv pismu. Tako čudno mi je pri dari na svojem popolnoma prena- = srcu, kakor da bi me res čakala rejem domu. Marljivo obdeluj-.' E nesreča v rudniku. Ni prav, da povečano posestvo z ženo in otro- = si ves denar zaigral, Pa po loči je ^ mu prav dobro pomagajo, E prepozno zvoniti." Kad pa pripoveduje, kako si je'ro- E Ciglič je dejal v pismo izročilzlomil vsled zadnje igre. Dni- E Slokarju. Naročil mu je, naj ga <,j Ricor s0 sedaj pravijo, da je !:i- = odda priporočeno, ker je v njem||a toniu kriva njegova nepazlji-li denar. Vost; a on vedno trdi, da je bila E IV* kazen božja. Zapravil je bil de- E Naslednje dni po oni nesrečni nar% nalagal ženo, in prišla je za- " nedelji je hodil Slokar kakor po' Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. • Prva in na|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo iu blago garantirano. — Ceniki zastoij. liiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiviiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 5 Za Rlažek vinca rujnega, pošten kristjan življenje da. | Dasiravno je že 24 držav suflih v An.eiriki, — v naši slavnoznani E Chicagi pa še ne poznamo suše. r Jaz sem ga letos napresal zopet par tisoš "galonc", da nam ne bo s treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek". Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna s domača kapljica, betošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude- E čega in belega. Pokusite samo eno "galonco", — pa se boste prepri- S čali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega ££ gesla se držim jaz. JOSIP PERKO, Slovenski gostilničar, 2236 So. Wood Str. Chicago, III. | lllllllll!IHtll9lilllllliillllllllllllli!lllllllltlllllllllllllllllllll!lllllll!ll!llllllllllllllinillll navadi na delo. A to ni bil več .pi>i Slokar, ki je prej delal s takim veseljem in vztrajnostjo, da ga je bilo veselje gledati. Pri težavnem delu si je vedno ohranil dobro voljo. Ž njo je preganjal sebi in svojim tovarišem otožne .misli na dom in na svojce. Le redko se je prej pokazala 1 žalost iji nevolja na njegovem moškem licu. Cesto so mu sicer misli pri delu uhajale na dom; a navadno so mu bile vesele in prijetne te misli. Ni mnogo mislil, kako da je sedaj doma, ampak navadno si je slikal življenje na domu, ko se on povrne še zdrav in čil z bogatim zaslužkom iz Amerike. Ako se ga je pa le včasih polotila ptožnost, da je tako daleč od doma, si jo je vselej hitro pregnal še z večjim naporom pri delu. Tako so mu hitro minevali dnevi, in z vsakim dnevom je rastel njegov prihranek, za vsak dan je bil 'bližje vrnitvi v domovino, četudi bo morda o-stal še kakšno leto v tujini. • Tako je bilo prej, a sedaj je drugače. Sedaj prihaja zamišljen k delu in tih. Svojim tovarišem komaj odgovarja na njihova vpra sanja. Sicer še vedno dela marljivo, a vendar ni več tako »vztrajen. Včasih celo postoji dalje ča.sa, POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEOINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Naclfonallzlrana leta 1864 Novoletne denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odpremlja novoletne denar, pošiljatve po radiogframu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike.in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljate v.. Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. — , ' Banka, katero jc točna postrežba povzdignila.' Skupno premoženje nad $7,000,090.00 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. mm m GLASILO K. S. K. JEDNOTE — 17. JANUARJA 1917. Uxor! je v Ljubljani knjigovodja Silvester Škerbinc. Pokojnik je bil lustasnovnik Slov. trg. društva '' Merkur'večletni učitelj knjigovodstva, in je spMal tudi prvo •slovensko knjigo o knjigovodstvu. Slovenski trgovski krogi ga bodo gcxtovo pogrešali. Blag mu spomin ! Župnik Ivan Kodre umrl. V Št. Vidu pri Vipavi je umrl l. decembra 1916. č. g. Ivan Kodre, župnik v poikoju. Rojen je bil 7. decembra 1847 v Št. Vidu pri Vipavi, posvečen v mašnika 1873; služboval je v Kanalu, Štanjelu, Oseku in nazadnje nad 20 let kot župnik v Križu na Vipavskem.— Nastanil se je leta 1914 kot vpo-kojeni župnik. V domačem kraju je, dokler je bil pri moči, pomagal v pastirovanju.. Umrla jc v Metliki dne 29. novembra, spoštovana mati in gospodinja Frančiška Primožič, rojena Masten iz Temnice hišna št. 24. v starosti 57 let. Pribežala je semkaj z nw)žem in hčerko pred vojnimi grozotami na Krasu, pa je revica tu našla svojo smrt. Umrla je na-gloma za srčno kapjo. Pokojnica je bila sestra župana Mastena iz Vojščice, ki biva sedaj v Metliki. Padel je dne 11. oktobra 1916 na italijanski fronti Josip Arnšek, domačega domobranskega polka. Simpatičen mladenič se je nahajal 7 mesecev na fronti. Pokopali so ga na bojišču blizu Gorice. w Begunska vest. Cecilija vdova Kerševan in Re-niga Pregelj i^ Renč pri Gorici se nahajata z družino v Žirovnici, vas Breg, št v. 17. komaj nekaj vinskega, pa velja*za dalmatinsko vino. Dopisnik iz Dalmacije v "Hrvatskem listu" pravi na koncu i — Mi pa stoj-uno tu s prekrižan hni rotkami, prepuščamo se usodi in si manemo roke, da smo vino dobro prodali. Tu bi trebalo strogosti neke gospode, ki se dela važno v drugih vprašanjih, kjer ima najmanj pojma in kjer je nje najina-nje treba. Za 5000 kron svinjskega mesa u-kradel. V hiši nekega Ratkoviča na Mučil v Dalmaciji so imeli vaščani shrambo za posoljeno meso, klobase in gnjati. Eno pteteklih noči pa je izginilo iz sušilne shrambe vse meso, v vrednosti 5000 do 6000. kron. Društvo za gradnjo hotelov po Dalmaciji, ki se je pred kratkim ustanovilo, že pridno deluje. Na čelu društva so: baron Krupp, družtvo Lloyd in grof Noriš. Podpisana je dose-daj glavnica deset miljonov kron, v projektu je gradba 6 hotelov. Razstrelbe italijanskih municij-skih skladišč. ki jih omenja uradno poročilo z dne 1. decembra, so morale imeti velikanski učinek. V Vipavi so se stresle hiše l>akor v najhujšem potresu. Mogočno razstreli)o je bilo slišati dne 30. novem'bra ob pol 9. uri zjutraj v smeri proti Ronkam, drugo močnejšo proti Opatjemu selu okoli pol 12. ur^ Odličen del na uspehu so imeli naši letalci, ki so v drznih poletih vodili topovski ogenj. Z Budanj in višje ležečih krajev je bilo videti cele gore dima, kakor bi se pojavil strašen ognjenik. Ooprava italijanskega jezika v Dalmaciji. "Naše Jedinstvo" dobiva z Dunaja vest, da sc v najkrajšem času odpravi italijanski jezik iz javne uprave v Dalmaciji. Med vjetniki z Goriškega, ki so umrli v Srbiji. eitamo imena: Josip Pahor iz O-patjegasela, umrl dne 28. novembra 1915 v Oleksini; Anton Špa- . v , ca pan iz Ozeljana, umrl dne 31 D™™ svetnlk dezclni »olskl marca 1915 in Fran Zega iz Dirto- zornik Franc Hubad umrL velj, umrl dne 28. februarja 1916 I>ne 4. decembra 1916 je u-mrl v Ccku. v Ljubljani po daljši bolezni za-Petrolej. služni svetnik deželni šolski nadzornik v pok. g. Franc Hubad. Kar čudno je, kar se zdaj s petrolejem godi. Kakor znano, se dobiva pri nas,petrolej v Galiciji in Bukovimi. V zemljo vrtajo velike luknje; če zadene iskalec na pravi vrelec, je precej milijonar. Iz zvrtane luknje priteče neočiščen petrolej ali nafta, ki se izroči čistilnici . Leta 1908. je veljalo 100 kg nafte 70 vinarjev. Podjetniki so delali izgubo. Takrat je napravila država čistilnico v Drohobiču in Rojen je bil 28. januarja 1849 v Podvodju, občina Vodice in je brat ravnatelja "Glazbene Matice" g. Mateja Hubad. Po končanih študijah je leta 1875. nastopil svoje učiteljsko delovamje na deželni nižji gimnaziji v Ptuju, kjer je ostal do leta 1884. V teh letih 1884. do 1891. je bil profesor na prvi državni gimnaziji, v Gradcu, naslednje leto je bil poklican v , , , . •,. službovanje v naučno ministrstvo iupovala olje od drugih podjetji, a o r » v ain luoi na imailAirun vu l»a Vil !1 da bi tako prišel počasi red v to važno gospodarstvo. Leta 1910 j;. bila cena 3,02 K; 1911 pa 3,46 K; 1912 že 5,05 K; 1913 celo 9,04 K. Že takrat so čistilnice delile di-vidende po 8 dolO %. Začetkom junija 1916. je bila cena 10 kron, julija 19 K, zdaj pa se plača za 100 kilogramov nafte 32 K., veliko več, kakor za očiščeni petrolej pred vojsko. Podjetniki imajo čez 30% doibička, ko so vsi stroški pokriti. Vlada je lani zahtevala, naj se da za njeno čistilnico olje malo ceneje. Avgusta 1915 jc izjavila, da zaseže vse proizvajanje petroleja. Beseda je ostala na pa-.pirju. Hpekulaivtje so še nadalje določil) cene in vse prosto prodajali. Zdi se, kakor bi se bali onih bogatinov, ki so iz ljudstva toliko milijonov spravili. Morebiti bodo zdaj kaj padle cene petroleju, ko so Bolgari in Nemci zasegli 20,-000 vagonov romunskega petroleja. Romuni so nabirali v velikih zalogah bencin in petrolej za naše sovražnike. V naglem begu so le eno samo shrambo zažgali, vse druge so Nemci in Bolgari nepoškodovane dobrli. Volkovi v Dalmaciji. Iz občine Vrlika prihajajo zopet poročila, da se pojavljajo volkovi in da so po raznih vaseh poklali obilo živine. Zadnje cene vina v Dalmaciji so bile 250 do 330 kron po področju in gradaciji. "Hrvatski list" pravi, da je Dalmacija še vedno poplavjena z agenti in dalmatinsko vino gre v razne podzemske in nadzemske labirinte, kjer so dobro napeljani vodovodi, voda, ^adkor in drugi preparati polnijo žepe špefkulantov in v promet prihaja neka tekočina, ki ima v sebi leta 1894. pa imenovan za ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Leta 1901. je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika na kranjskih srednjih šolah; leta 1912 je dobil naslov in značaj dvornega svetnika, leta 1914. je šel na lastno prošnjo v stalni pokoj. V prejšnih letih je tudi literarno deloval. Več njegovih patrijoti-čnih knjižic je izšlo v izložbi Družbe sv. Cirila in Metoda, posebno znani so njegovi "Junaki", izdal je tudi več šolskih knjig, slovenski besednjak itd. Zadnja leta je bil predsednik "Glazbene Matice." Smrtna kosa. V Kočevju je umrla ga. Marjeta Zagorjan roj. Gruden, doma iz Blok na Notranjskem. — Umrla je v Seneurju gospa Jedert Ga-šperlin. — Umrla je v Celju baronica Karolina Rechbach v 83. letu svoje starosti. Poročil se je dne 25. novembra 1916 g. Adamič Franc, c. kr. davčni podčastnik pri c. kr. poljski bolnišnici v Nadanjem selu (Šmihel), z gospico Šabec. Nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Evgen ljubljanskemu županu. Na brzojavni čestitki, ki sta se odposlali imenom mestne občine ljubljanske maršalu nadvojvodi Frideriku in maršalu nadvojvodi Evgenu je prejel župan sledeči brzojavki: "Zahvaljujem se Vam najtoplejše za prisrčne čestitke deželnega stolnega mesta Ljubljane, ki so me odkritosrčno razveselile. Ffeldmaršal nadvojvoda Friderik." "Deželnemu stolnemu mestu Lju- bljani izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za v veselo navdušenih besedah izrečene mi čestitke. Feld-maršal nadvojvoda Evgen." Poklonitčv tržaškega slovenstva cesarju Karlu I.. ki se je vršila na tržaškem namest-ništvu, je bila sijajna manifestacija, ki ostane neizbrisno zabeležena v zgodovini tržaških Slovencev. Odposlanstvo, ki je šlo na na-meštništvo, da izreče Nj. Veličanstvu svoja čustva napram vladarju, je bilo eno najštevilnejših, kar jih je kdaj ob podobnih slavnostnih prilikah prestopilo prag na-mestnitvene palače. Zastopani so bili vsi naši slovenski zavodi, društva in udruženja, politična, kulturna in gospodarska, vseh skupaj velikansko š-tevilo 190. Zlasti pa nas je veselilo, da je bila tudi častno zastopana naša okolica, tudi zgornja, ki najhuje čuti težave vojne. Prav posebno pa je vzbujala pozornost ih lahko tudi rečemo, odkrito občudovanje krasna in pestra noša naših vrlih okoličank, ki so se, petero po številu udeležile poklonitve m tvorile v velikem krogu obilno pozornosti. 87. pešpolk. Slovenje-graška mestna občina je poklonila 87. pešpolku srebrn rog z napisom: "Junakom domačega polka št. 87. v svetovni vojni 1914—1916 hvaležno mesto Sloveli j i gradeč". Stroške je pokrila prostovoljna zbirka med meščani. Pomanjkanje mleka v Ljubljani. V Ljubljani jc opažati od dne do dne večje pomanjkanje mleka. Na tem dejstvu tudi ne izpreuie-ni prav nič okoliščina, da sc je u-stanovila takozvana "Preskrbo-valnica za mleko", ki je imela doslej eno celo sejo. Od papirja do mleka je še velika razdalja. Vprašanje preskrbe z mlekom se pa tudi ne da rešiti drugače kot z ustanovitvijo centrale za celo deželo, j"Posredovalnica za mleko" Je v tem oziru vložila na c. kr. deželno ! vlado prošnjo. " Preskrboval niča za mleko" sama more le malo pomagati ljudem. Na tem žalostnem i dejstvu ne izpremeni prav nič splošni popis nvleka, ki se je sedaj odredil v Ljubljani. Ljudem je to treba povedati, da ne bodo zahtevali od " Preskrbovalnice za mleko" nemogočih reči. Nekaj I pa bo vseeno skušala "Preskrbo-. valniea za mleko" storiti. Neobhodno potrebno je, da se preskrbi v Ljubljani z najnujnejšo množino, mleka tiste prebivalce, ki brez j mleka sploh živeti ne morejo. V j jtem oziru pridejo v poštev le do-^ ! jenčki in le tisti bolniki, ki dru-j J gega uživati ne morejo kakor mle-j ko. Prve ni težko legitimirati, za'. zadnje je potreba zdravniško, I spričevalo. Umevno jc, da se more i " Preskrboval niča* za mleko" ozi-- rati na zdravniška spričevala ta-! ko dolgo, dokler njihovo število | ne zraste na tisoč. Lansko leto je namreč več kot 3000 ljudi v Ljubljani predložilo zdravniška spričevala, vsled katerih bi ljudje ne smeli uživati drugačne kot bele pšenične moke št. 0. Ako se torej I noče prikrajšati najresnejših bolnikov na uživanju mleka, je neobhodno, da se omeji izdanje zdravnikih spričeval le na one bolezni, pri katerih je mleko edino ali vsaj poglavitno in neobhodno živilo. . * "Mestna preskrbovainica za j mleko" je sedaj, dokler ni rešeno; vprašan je mlečne centrale, primo-rana nastaviti pri nakazovanju mleka tako ostro merilo, ker je mogoče nakazila izvrševati le z mlekom, ki se je že dosedaj dova-žalo v Ljubljano. Pri tem je neobhodno, da se prikrajša za mleko odrasle in sistira zlasti oddajo mleka po kavarnah. Prebivalstvo se ponovno naproša, naj gorenje vrstice upošteva in naj išče pri "Preskrbovalnici za mleko" — dokler me bo drugih objav — nakazil za mleko le, če je treba mleka za dojenčke, porodnice ali druge prav težke bolnike. Velika tatvina v Trbovljah. Še bolj naglo kot raste draginja, se množijo v Trbovljah in okolici tatvine. O malih tatvinah, katere se dogajajo dan za dan niti ne govorimo, ker bi bilo preveč pisari-je, pač pa hočemo našteti nekaj velikih tatvin. Pred tedni je izgi-inil na pojasnjen način veliki jermen pri nekem gonilnem stroju v vrednosti K 1000. O storilcih ni sluha ne duha. Pred 14. dnevi je bil ukraden v novi separaciji zopet jermen (Transmis&ionsriemen) vreden približno K 800. Tatov še nfeo dobili. — V petek, dne 24. no-, vembra zvečer je izginil zopet gonilni jermen na Guido-Blrecherji v vrednosti K 1800; Te tatvine o-sumljenega delavca so takoj prijeli, a je iz zapora v pondeljek zjutraj ušel. Po noči pa ji bil zopet ravnotam ukraden drugi jermen v vrednost K 1200. Tudi glede te tatvine se do sedaj niti na sled ni moglo priti storilcem. Gre se najbrže za organizirano tatinsko družbo. Vsekakor je škoda premogokopne družbe jako visoka in bi bilo želeti, da se tatovom pride na sled. listnica upravništva. Dasiravno smo v št. 52 na tem mestu prosili nekatere tajnike krajevnih društev, da naj nam izvolijo čimpreje mogoče doposlati imena in naslove novih odbornikov, se žal nekaj društev še do danes ni odzvalo tej prošnji. Od časa letnih volitev je poteklo že več tednov; Čudno se nam zdi, da.se nekateri tajniki tako malo brigajo za kak poziv od strani glavnega urada. Sam glavni tajnik vam je doposlal še meseca novembra lanskega leta liste, ali naznanila o volitvah uradnikov. Do danes pogrešamo ta naznanila še od sledečih društev: št. 42, 83, 89, 100, 102 in 147. Ako jih ne dobimo do 20. t. m., bomo ta društva pri objavi imenika dne 24. t. m. enostavno' izpu-1 stili. I-- Skrbite za stalen mir. Dandanes je ljudstvo v neprestani borbi k svojim želftdeem. Ta borba nastaja vsled zapeke, ali za-basanosti, vsled napenjanja, glavobola, migrene, nervoznosti, izgube okusa in 'moči, ter vsled soJosne telesne slabosti i. t. Sklenite torej stalno premirje prebavne organe med tem, ko jih i Trinerjevo ameriško grenko zdra-j vilno vino le krepi in jači. Cena j $1.00. Dobiva se v lekarnah. Ako j ne zamorete biti mirni vsled rev-! matizima ali nevralgije, — odpo-i dite mučitelja s pomočjo Triner-j jevega Linimenta. To zdravilo je neprekosno tudi pri ponesrečbah,; izpahkih, oteklii^jh, mrazenju, itd. j Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35c in 60e. Ali že visi v vaši sobi krasni Trinerjevi pozlačeni stenski koledar? Ako ne, — pošlji-1 te nam 10c v pokritje postnih stroškov in dobili ga boste. Jas. Triner, izdelujoči kemist, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. (Advert is.) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Pbytlcian-S u r g s • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradna ure: 10—U; S—4; 7— Chicago telefon: 4195. Dom 2198 L. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovina, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NAK0DN0 TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za. člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tadi Bolniške liste, večje in manjše in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedna natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. K7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glaailo k. 8. K. Jednote". zaboj najboljše pive "OLD LAGER" »rt r vašim želodcem. Izčistite črevesje A in držite isto v redil s pomočjo Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina, ki je edini zanesljivi pripomoček v želodčnih neprilikah. To vino je narejeno iz zdravilnih zelišč, Koreninic skor- jie, ki so velike zdravilne vredno- / st i; poleg tegn vsebuje to zdravilo povsem doeorelo, naravno rudeče vino. Ne jemljite raznih alkoho- Ž | I ! katero izdeluje Citizens Brewing Co., f v Joliet, 111. North Collins Street. Both Phones: 272. jenih grenčecev, kateri le slal.ijo v\\\\\\\\\\\\\W\\\\\V Dolžnosti uradnikov društev n podpornih organizacij. Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže .ih s častno besedo ali eelo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. Iu mnogo je takih, kateri ostanejo-svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali Cc/c, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & C'0., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka. ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in raj vam Ijpdemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval. Priporočamo se vam s spoštovanjem ♦ ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III. —, „ iwižpiiic====== .. 17. JANUARJA 1917, ZA ADRIJO... Povest b mkoiko-benečaiukih bojev. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanje.), Šumi davorija, liki na krilih vetra pod visoke Učkine vrhove. Tam ustavijo nje glasovi plemenitih lovcev odlično družbo. Dva brata Frankopana dvigneta čap-ko, pozdravljata brodovje. "Dokler si teše Uskok brodovje, bo morje naše," se nasmehne pod visokimi hrasti Nikolaj Fran-kopan bratu Volku, "maj živi stara Hrvaška!" "Danes na jelena, jutri na Benečana, Nikolaj," mu stisne Volk roko. Stoje konji, nemirne hrte zadržuje priganjač. Frankopana, njihova družba gledajo za brodov-jem. Krasno se vidi iz višine, kako plavajo ladje, urne ptices miuio Reke, Trsata. Frankopana poslušata uskoško pesem, ki prihaja na krilih burje. "Smrt Benečanom!" doiii, hiti v Učkine gozdove. Stresejo se eeri in hrasti, zamajejo se bukve v gori, trese se smrečje, dem in trn v nižini. "Smrt Benečariom!" odjekuje Učka. Kimajo lovci, zalajajo psi, za po jo rogovi. Pa grozno, votlo se oglasi iz Učkinih jam: "Pragnan-sivo, pogin Uskokom — sramota Hrvaški!" Dvema Frankopanoma se za-nirači izraziti obraz. Nikolaj migne, plemenitih lovcev odlična družba se spusti molče nizdol. Zamrla je krvava davorija, uskoško brodovje se je zakrilo za Bakrom. V srcu Frankopanov odmeva še grožnja: Sramota Hrvaški! Sramota! A onadva bi ji ovila tako rada vence stare glave, stare moči okrog tožnega čela, s kraljevim plaščem bi ji ogrnila razseka-ne ude ... Bi ... Pa so tako tesne meje njunega delovanja! Zasledovane <<0 od Nemcev njihove kretnje in besede. Preti jima nemilost dvora, gode se jima vsak dan krivice, jemljejo gradovi, posestva, častne službe . . . Hrvaška velikaša nagneta glavi na konjski grivi. XIX. lla, kako "reže Morana valove, kako podi sveti Juri sveiega Marka! Dajte milnino, Benečani, dajte odkupnino od glave! Dajte! Ali pa dajte ladje, dajte glave, da vam odlete pasje duše čimprej na dno pekla. Spomnite se Klisa, izdajalci! Spomnite se Turku pro-dene krščanske krvi, barantači! Naših pobitih junakov, osirotelih otrok! Za vislice, za veslarske klopi! Za prodano vero in dušo! Si rah vlada po benečanskem obrežju. Ko blisk so Uskoki. Danes grozi jadro s smrtjo piranskemu obrežju, jutri straši benečan-sko Dalmacijo. Strah gre pred Ju-rišem Senjaninom, za njim ostajajo oplenjene ladje, požga.ne hiše, posekani oljčniki, razrušeni vinogradi. Zaman lovi admiral Mark Anton Venier z dvajsetimi galejami uskoske nove bregantine in eno-jamborice. Nagel je Uskok . . . "Ne moremo več živeti," tožijo benečanski podložniki Marku Antonu Venieru. "Pošasti v rdečih bundali, uskoške pošasti, na? plašijo noč in dan.Naj se pritoži ; v oje gospodstvo pri senjskem stotniku. On sam more zabraniti počenjanje Uskokov. Začaranih bark ne uloviš. Odplule so v Dalmacijo — izginile . . . Naj se potrudi tvoje gospodstvo v Senj..." Take tožbe, prošnje, zahteve sprejemajo benečan^kega admirala po vsem be.nečansKeni obrežju. Povsod vidi sled usko&ke roke. V Senj! Nervozno ščiplje Venier konce svojih sivih brk. V Senj! Drug stotnik stotniku je tam — Juriša, Uskokov ni doma. V Senj tedaj . . . Čudno postane Marku An.tonu, ko se izkrca s svojim tajnikom na senjskem mostiču. Čudno. Tod je hodil — dve leti je od tega — s Foscarijem. tod je vodil Cecilijo. Tukaj se je začelo tisto, kar moti Cecilijo, Ivana še danes . . . Radi spomina na Orlovičevo gostoljubje uporablja dogaressa Cecilija svoj vpliv na korist uskoš-kih razbojnikov — v spominu na Orlovičevo gostoljubje se ne vda general Ivan Foscari povelju, da bi zasledoval uskowke ladje. Fos eari križari s svojim brodovjem po Sredozemskem morju — pripravljen udariti na špansko brodovje v slučaju, da izbruhne grozeča vojska. Koliko časa bo ščiti- lo doževo sorodstvo svakovo trmoglavost? Vedno bolj opazuje veliki svet Foscarija. Dali so mu častno mesto* veliko odgovornost. In z višine, pri^telj, se pade tako lahko . . . Venier hodi po mostiču, se spominja, kako ga je sprejel prvič Juriša pri vratih, se spomni, kako mu je zaigrozil prognanec . . . Zagrozil mu je uskoski vojvoda in on, benečanski admiral, je preble-del — on, mogočni admiral Venier, je danes vesel, da ni uskoškega vojvoda v Senju . . . Kmalu je opravil Venier. pri senjskemu stotniku, kmalu se je vrnil na svojo galejo. Odjadral je pod Krk, poročal velikem svetu: V imenu slavne ljudovlade in njenih podložnikov v Istri in Dal* maciji se je pritožil pri Vidu Cfu-šiču, senjskem stotniku, v Senju: Da napadajo Uskoki vkljub večkratnim obljubam in pogodbam svoje mirne sosede. Da hrvašiki generali in senjski stotniki ne kro-te Uskokov. Nasprotno, jih še nagovarjajo k napadom in plenjenju, ker jim dovoljujejo tesati ladje vkljub odredbi samega cesarja — Sedanji stotnik Vid Gu-šič ni nič boljši od prejšnjega Danijela Frankola. Treba vplivati na graškem dvoru, da se nastavi drug, Benečanom vdan mož. — Gušič je odgovori k na Venierove pritožbe po stari navadi senjski h stotnikov, komisij in nadvojvoda: Da zahajajo Uskoki za plenom proti odredbi in volji nadvojvoda Ferdinanda. Senjski stotnik da nima toliko moči, da bi ukrotil Uskoke, jim zabranil njih početje. Toda v kratkem da pričakuje pet- je lefcal Venier z brodovjem pred Sen jem. Mala m velika senjska vrata so zaprta, Uskoki nevoljni. Dva meseea se niso geinili iz Seja, ker niso hoteli ustavljati teka' komisije, da bi ne trpelo Primor-je vsled dolge zaprtije morja. Sicer kdo bi silil Uskoka, da se mora odgovarjati t A oni so se odgovarjali radi, v svesti si svoje poštenosti. Kaj jim pa morejo? Pogineš tako ali tako . . . Če noče svetli cesar, noče nadvojvoda, da plenijo, naj jim podelita že enkrat tisto redno plačo. Če ne moreta, zakaj jim branita živeti, ko čuvajo vendar cesarju, nadvojvodi mejo, morje . . . Štiri zlate cesarske podobe bi moral dobiti mesečno vsak Uskok, pa nedobi v štirih mesecih ene. Niti tista mesečna plača štirinajstih forintoy, ki jo je namenil cesar vojvodom, katere je imenoval viteze, niti tista ne pride do Se-nja. Vse se izgubi na daljni poti iz Prage v Sen'j. Bedno uskoško življenje! Benečani zahtevajo, da jih puste Uskoki v miru. Dobro. Naj puste Benečani Uskoke, da gredo za svojim poslom.'Od svoj era deda je prejel Uskok izročilo, da preganja kletega roparja njegove stare domovine. Da ga napada v domu in na poti. Da čaka, dela za osvoboditev tužne Bosne. Benečan naj se ne druži z ne vernikom, in Uskok, varih križa, bo pustil barantača v miru. Benečan naj se ne zvera po Add j i kot po izključno njegovi lasti — in Uskok, varih Adrije, se ne bo vti- ro — komisija nas ni zaprla, zadali ji nismo vere . . . Odprto je morje. Adrija, veko-vito zrcalo lepote, poguma! Ladja, krilo uskoeke duše! S sladkim šepetanjem, z rahlim valovanjem bo mamila Adrija Uskoka k sebi. FARMA NA PRODAJ. društvo "marije sedem ža- losti" St. so. k. s. k. j., allegheny, pa. @ Na prodaj je farma, obsegajoča 80 akrov zemljišča s hišo s 7 sobami in velikim novim hlevom; vodnjak je pri hiši in en aker vrta. Vsa poslopja kar se jih potre- Jma gv