Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K12-—
Pol leta	.	.	„	6-—
Četrt leta	.	.	„	3’—
Mesečno	.	„	l-—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Momenti.
Dr. Kukovec popravlja:
„Ni res, da si je dr. Kukovec zaraòuniì za en telefonski pogovor nasproti posojilnici v Šoštanju 50 K ; * nasprotno je res, da si dr. Kukovec za kak telefonski pogovor v tej zadevi sploli ni niö zaračunal, če je posojilnica v Šoštanju povrnila dr. Kukovcu 50 K za telefonske pogovore, povrnila je s tèm le gotove izdatke dr. Kukovca na pristojbinah, katere je ta izplačal poprej pri zastopanju posojilnice v Šoštanju c. kr. poštnemu uradu v Celju. ; !Z velespošlto-vanjem udani — dr. V. Kukovec.“
Delovanje našega poslanca dr.lpBLukovca.
Se en popravek:
1.	Ni res, da liberalna mlekarna v St. Juriju ob juž. žel. ne more prospevafi, res pa je, da je poslovanje iste V najlepšem redu in da podjetje krasno prospeva.
2.	Ni res, da se je ta mlekarna ustanovila z namenom, da spravi vse kmete v St. Juriju in okolici v liberalni tabor; res pa je, da se je zadruga ustanovila z namenom, da donaša gospodarske koristi vsem kmetovalcem brez razlike strankarske pripadnosti.
3.	Ni res, da je gospod dr. Kukovec povzročil ustanovitev mlekarne iz strankarskih namenov, res pa je, da je misel za ustanovitev** izšla iz krogov št.-jurskih kmetovalcev, gospod dr. Kukovec pa je zadrugo kot funkeijonar Zadružne Zveze v Celju vedno pospeševal kot gospodarsko in ne kot strankarsko napravo.
4.	Ni res, da Zadružna zveza v Celju stiska mlekarno, res pa je, da je ta zveza mlekarsko za- * drugo v Št. Juriju ob južni železnici vsigdar najlepše podpirala in ji v vsakem oziru šla s koristnimi nasveti in dejansko s podelitvijo eenega krediia na roko.
Jubilejna mlekarna v St. Juriju ob j. ž.
Kmet je govoril.
^ ^eraj so volile kranjske kmečke občine in volile so tako, da bo liberalcem Še dolgo zvenelo po u-Šesih. Končnlih rezultatov še nimamo pri rokah, toda že Številke, ki jih vemo, povedo, da je zmaga S.
L. S> nad vse sijajna. V vseh desetih volilnih okrajih, ki • so volili skupno 16 poslancev, je prodrla S. L. S. z ogromnjimi večinami. Z glasovnico v roki so kranjski kmetje vrgli liberalne lažnjivce in obrekovalce ob tla, da se bodo težko 'še kdaj pobrali. Res, pravi triumf zdrave kmečke misli, ki se ji gabi gnili liberalizem, je bil včerajšnji dan na Kranjskem. Sijajno zmago od zadnjega pondeljka je včeraj podčrtal in podkrepil kranjski kmet in sicer tako odločno in možato, da se je umetno zgrajena koliba liberalne kričavosti in širokoustnOsti izgubila v prazen nič. Z enodušnostjo, ki imponuje, so naši možje stopili na solnčno plan in liberalci so se kar pogreznili v blatu svoje podlosti. Bil vam je to dan, ki zahteva, da izrečemo čast in hvalo zavednosti naših kranjskih prijateljev, a za slovenske liberalce vseh dežel pa je bil pravi — sodni dan.
Rahel prirastek glasov v splošni skupini je napravil liberalce naravnost nore. 'Če prav bi bilo bolj na mestu, da bi bili jokali, kajti pogiò'd v bodočnost je zelo žalosten, kjer ima ena, seveda ne lastna stranka skoro dvetretjinsko večino nad vsemi nasprotniki, vendar so samega veselja prestavljali kozolce. Kričali so, kot da bi bili prišli že na krmilo, in kdor jih je hotel poslušati,, so mu tulili na uho, da na Kranjskem S. L. S. ni več. Bilo je naravnost tragikomično gledati liberalce, kako so se trudili naslikati svoj uničujoč poraz kot vspeh. Zastudilo se je to početje našim kmečkim volilcem in včeraj so obračunali z liberalci tako kot znajo le oni: pokopali so jih za vedno.
Kakor že rečeno, je brezpomembni napredek liberalnih glasov v splošni skupini napravil liberalce kar divje. Vse kar liberalnega leze in gre, se je spravilo na noge in na lov za voltici. 'Če prav na zmago mogoče ravno niso upali, vendar so hoteli s-praviti skupaj kolikor mogoče veliko glasov, da bi potem kričali kot otroci:	mi smo zmagali in s tem
begali ljudi. Toda liberalec obrača, kranjski kmet obrne. Nadležnim liberalnim škricem ni hotel 'delati nepotrebnega veselja in se jih je otresel, — da ga ne bodo nikdar več nadlegovali, ^Osramočeni in blamirani do kosti zrejo liberalci za kmečkimi volilci, ki se niso pustili vloviti na liberatine limanice
in: ..Kranjec moj jim osle kaže.“
*
* *
Z zmago v kmečkih skupinah ima S. D. S. že sigurno večino v kranjskem deželnem zboru. Od 49 poslancev jih je 26 že izvoljenih na njenem progra-
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
mu. S tem pa Število njenih mandatarjev še ni popolno. V skupini mest in trgov, ki volijo 'dne 16. t. m., i lahko s sigurnostjo računa na dva ali še več mandatov., Skupina Kamnik—Radovljica—Tržič je že dozdaj bila zastopana po poslancu S. L. S. dr. Gregoriču, ki zopet kandidira. V Ljubljani sta kandidata v obeh volilnih okrajih gospod Ivan Kregar, pa-sar in hišni posestnik v Ljubljani, in gospod dr. I. Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani]; 'v Kranju in. Školjiloki kandidira gospod Anton Sušnik, profesor v Ljubljani; v dolenjskih mesjtih pa gospod profesor Bogumil Remec, ravnatelj Trgovsko-obrtne šole v Ljubljani. V Idriji kandidira dekan Arko, v skupini Vrhnika—Postojna—Lož dr. Janko 'Marolt, na čegar zmago se računa s precejšnjo gotovostjo. )Tiudi v skupini Škofjaloka—Kranj, kjer kandidira za liberalce dr. Triller, bo boj zelo oster.
Afera Wastian.
Nemški listi priobčujejo sledečo /Wastianovo izjavo:
„(Vi zadnjem Času so se raznašale o meni razne žaljive vesti, med drugim tudi to, da je vsled o-vadbe neke graške knjigarne uvedlo graško državno pravdništvo zoper mene kajzensko postopanje zaradi tatvine knjig. Ker sem obolel, žalibog nisem bil tankoj v položaju,, da bi bil zamogel temeljito zasledovati obdolžitev, ki je kot taka nevzdržljiva. V poštev pride tudi dejstvo, da o tej ovadbi ' oficijelno sploh nisem bij obveščen in sem še Uje izvedel posameznosti, ko je državna oblast brez nadalnjih korakov, to preiskavo ustavila. Samo ob sebi umevno, nisem Še nikdar ' prikrival, da sem kot mnogoletni odjemalec jemal opetovano knjige iz knjigarne seboj na vpogled in jih obdržal v najboljšem prepričanju, da se vknji-žujejo na moj račun, kakor je pač v knjigotršftvu pri znanih odjemalcih to vedno v navadi. (Ta sam na sebi malenkostni povod je bil predmet ovadbe ' in ker je bil senzacijželjnim ljudem premajhen, so sedaj širili vesti z vsebino, češ, da sem posegel <y lastnino Südmarke, da celo v nravnem oziru sem se baje — pregrešil na otrocih. Ker se mi do sedaj ni posrečilo prijeti le lenega raznašalca' teh nesramnih vesti, se zatekam v javnost in izjavljam, da bom tiral vsakogar, ki se na ta ali na kak drug način dotakne, ali se je dotaknil moje Časti, v zagovor pred sodnijo. — Maribor, 'dne 5. decembra 1913.
Henrik Wastian.
PODLISTEK.
S t a r o g o r s k i:
V žaru juga . . •
(Dalje.)
Gospa s sivimi lasmi in lornjeto se Je zmerno poklonila in podala vsem roko.
Zlatka ji je takoj začela pripovedovatti, kako sta z njenim sinom gospodom Arturjem delala izlete Vi čolnu in kako dobro zna ravnati z veslom, skoraj kakor njen oče, dasi je njen oče izboren mornar.
Zlatka je rada nazivala svojega očeta „Jžboren mornar“, ker se ji je zdelo to kaj lepo.
Gospa [Pavlovičeva je 'dobrohotno okarala svojo Zlatko, zakaj pripoveduje take reči, ki gotovo Še gospe pl. Arteman ne morejo zanimati in se opravičevala: .
„Naša Zlatka, ljuba gospa,, je tako dekle, 'da bi samo govorilo in govorilo, vse eno, ali pozna dotično osebo en mesec ali eno minuto.“
Med tem'pa se je obraz gospoda doktorja Pavla Pavloviča močno zresnil. IV hipu mu je postalo jasno, zakaj mu je bil obraz mladega jnoža tako čudovito znan. Saj to je njen obraz, obraz iz sanj mladosti ... Se sedaj je lepa, dasi močno spremenjena . . . Ej vraga, da smo se mogji srečati! . . . In polotilo se ga je, kakor srd na ženo in na hčerko, ker sta silili v to prokleto (Opatijo, katere se je ogibal toliko * let.
Čudila se je Jelka, gledala je Zlatka, kaj je o-četu, da je tako tih in zamijšljen.
„Ali si bolan, papa“, se ga je oklenila • hčerka Zlatka.
„Nisem.“
Zamolkel, mrzel je bil odgovor, da'so se hčerkine roke razklenile, kakor ob mrzlem dihu ledene sape.
Jelka pa je sedela pri oknu in gledala skozi okno, gledala soproga. Kaj se godi * v duši njenega moža? Kaj je prišlo tako nenadoma in se zagrizlo v njegovo dušo ?	*
Se tisti večer po večerji je rekel Pavel Pavlovič soprogi in hčerki, naj vse pripravila, ker odidejo kar najhitreje iz Opatije.
Obledelo je lice Zlatki. Z glasom tihim, na lahno trepetajočim, je vprašala:
„Zakaj, papa?! Tako prijetno je tukaj,!“
Pogledal jo je Pavlovič in neka slutnja, moreča in tesnobna mu je stisnila srce. Plahi glas Zlat-kin mu je bil, kakor ledena roka, ki se je dotaknila njegovega srca.
Ne da bi odgovoril na to vprašanje, je odšel na vrt. Preveč zaduhlo mu je billjo v sobi, a on je potreboval zraka. Sedel je v paviljon. Krasen večer je bil, mračno v paviljonu.
In čudno.
Spomin je stopil zopet pred njega, spomin, ki je molčal toliko let in se prikazal samo enkrat, tedaj ko ga je hčerka zaprosila, da želi v (Opatijo. Ali takrat mu je bil ta spomin kakor mimobežeč hladilen vetrič.
A sedaj!
Duši ga in se dotika njegovega srca. Jasno so vstajali pred njim večeri pod oleandrom in lovoriko, večerne vožnje po morju in deklica v beli obleki in z mehkimi rokami , , .
Pavel Pavlovič je stresel z glavo.
-„Ne, ne . . . Proč ve slike nekdanje. Zakaj li prihajate in vznemirjate mojo dušo? Zadušil sem že vas, a čemur vstajate, da mi ugrabite težko priborjeni mir. Proč . . *
A spomin se ni umaknil. Pristopil je bližje in se dotaknil njegovega srca* Gledal se je prevaranega, strtega v svojih nadah. Grenkobepolni dnevi so šli mimo in ga gledali. In v teh dneh je bila ona o-dina jasna slika, ki je nekako monotono sijala iz te
trudne atmosfere, slika deklice z mirtinim vencem v laseh,	J
Zagledal se je v to sliko in srce se je umirilo. Spomin davnih dni je odhajal * . .
iTjedaj se mu je zazdelo, kakor da je nekdo na rahlo položil roko na njegovo ramo. Obrnil se je in zagledal obraz svoje žene. Njene oči so ga gledale iz polmraka ljubeče in sočutno.
JŠi bolan, Pavel?“
Pavel Pavlovič je odkimal z glavo,
Jelka se je naslonila nanj,
„Zakaj odhajamo, Pavel?“
Pavlovič jo je prijel za roke, jo potegnil k serbi in kakor bi hotel iskati opore pri njej, jo je poljubil.
„Dobro je, ako odidemo. Zaradi Zlatke.“
„In Arturja?!“
Pavloviču je vstrepetalo srce,
„Torej se nisem varal v slutnjah? Zgodila se je?“
„IDa. V srcu Zlatke je vscvetela roža ljubezni. Zgodilo se je, kar bi se zgodilo prej ali slej.“
„Zvene ta roža ..."
„Zakaj, Pavel? Ta mladec se mi zdi dostojen človek in je član ugledne rodbine. Dobra partija!“ Pavel Pavlovič je gledal v oči žene in svit lune, ki se Je kopala v morju, je odseval v njenih o-čeh. Stisnil je njene roke in zašepetal z glasom bo-Iestno-mehkim.
„Jelka.“
Zdrznila se je. Že dolgo, dolgo je ni. poklical Pavel Pavlovič tako. Vedno jo je nazival: mati, mama. In spreletelo jo je nekako čudno, nekako kakor tedaj, ko jo je zasnubil in poljubil prvikrat. Srce, kakor iz dobe mladostne ljubezni, je jelo utripati hitreje in nagnila se je k njemu.
„Kaj želiš, Pavel?“
On pa je pobožal njena lica in dejal:
! i	(Dalje prih.)
Stran 2.
10. decembra 1918.
„Grazer Montags-Zeitung“ komentira to izjavo tako-le :
V torek, dne 11. novembra t. 1. — torej natančno pred štirimi tedni — je vložil poslovodja graške knjigarne Leuschner in Lubensky, gospod Krakowi-tzer, pri tukajšnji policiji ovadbo in je dal na zapisnik, da je državni in deželni poslanec Henrik Wa-stian kradel v njegovi trgovini knjige. Policija je o-vadbo, ne da bi sama uvedla predpreiskave, do česar ni bila upravičena, odštoppla državnemu pravdništj-vu, kakor je bila njena dolžnost. Kmalu se je o tej grozni ovadbi marsikaj izvedelo in dva tedna že tvori vsebino zaupnih pogovorov v Gradcu. Mesto je bilo razdeljeno v dva tabora; prejtežno večji del je mislil na globokega obžalovanja vreden nesporazum, ker se je vsled Visokega socijalnega stališča obdolženca, kakor vsled njegovih urejenih finančnih razmer smatral vsak očitek tatvine za nekaj nesmiselnega. Na javno razmotrivanje zadeve ni nihče mislil, ker se je vendar vedelo, da se bo moralo v doglednem Času samo po sebi nekaj zgoditi. In sedaj se je zgodilo. Gospod poslanec Wastian se je zatekel v lastni zadevi v javnost. Sedaj, se ne more, sedaj se ne sme več molčati, ker se bodo dogodljaja polastili slovenski listi, ki ga bodo gotovo vporabili v stran-karsko-političnem smislu. Sedaj zato izjavljamo javno, da Še nismo naleteli na kako nesrečnejšo izjavo v tako mučni zadevi, kakor je ta. Gospod Wasfan izjavlja, da vsled bolezni ni mogel takoj na temeljit način zasledovati zoper njega; dvignjene .obdolžjtve. Taka obdolžitev, gospod W asti an, se mora takoj in pod vsakimi okoliščinami zasledovati, če bi bilo treba tudi iz smrtne postelje, pri čemur je za ljudskega zastopnika čisto vse eno, ali je državna oblast med tem časom ovadbo odložila ali! ne. Nadalje izjavlja Wastian, da ,so, ga celo obdolžili, da je segel po lastnini Südmarke in se tudi pregrešil — celo na o-trocih. Koliko je nam znano, se ti (dve obdolžitvi nista dvignili niti po vesteh nikoli in od nobene strani, torej, je bilo nespametno, da sta bili vpleteni v izjavo, da je sedaj slučaj še bolj zamotan : H koncu pa piše gospod Wastian: jKer se mi do sedaj še ni posrečilo prijeti le enega raznašalca teh nesramnih vesti, se zatekam v javnost in izjavljam, da bom tiral vsakogar v zagovo'r pred sodnijo, ki na ta ali Oni način krati ijj je kratil mojo čast.® Dovolite! Gospod poslanec nima sploh ničesar za izjavljati, ker mu ne more nobena izjava nič pomagati. Mi smo tisti, ki odkritosrčno verujemo v integriteto (tega moža, čegar idealizem je tisoče navdušil, toda mi vemo, da zamore tukaj le jasni izrek sodnika storjeno nesrečo popraviti. Kakor mora bolnik k zdravniku, tako mora v takem slučaju osumljeni iti h sodniki’.. Ce Wastian trdi, da se mu do sedaj ni posrečilo prijeti le enega raznašalca nesramnjih vesti, tedaj se on moti, ker je vendar znan povzročitelj prvotne in edine vesti. Mi trdno upamo, da se bo gospodu Wash anu posrečilo :si zasigurati vsa svoja častna mesta, toda mi vemo, da pelje pot do tega smotra skozi sodnijsko dvorano. Ce tega pota ne nastopi, ne more in tudi ne bo ostal poslanec.
Železnica Rogatec—Brežice —Novo-
mesto.
Pretekli /teden je „»ISlovencc“ priobčil objektivno poročilo o stanju tega železniškega projekta. Ponovimo kratko, da je generelni načrt, ' železniškega komiteja v Brežicah v tehničnem oddelku železniškega ministrstva že odobren, da mora akt pasirati še par manjših oddelkov ministrstva, posebno vojaškega, in da na pristojnih mestih ni dvoma o gospodarski važnosti tega projekta; treba bo pa še preštudirati varijante pri Brežicah in Rudolfovem. Nato pride naloga na ,železniški odbor, da izdela; podrobne načrte, ki bodo podlaga pogajanju o financiranju te proge. Da lokalni interesenti sami ne morejo graditi te nad 70 kilometrov dolge proge, je samo ob sebi umevno, ker bode železniška zveza dotične zanemarjene okraje še le gospodarsko okrepila.
Tik pred kranjskimi volitvami v kmečki kuriji je skušalo ljubljansko liberalno trobilo to zadevo na najgrši način izkoriščati zoper Slovenski klub, čegar poslancem očita lenobo in druge take čednosti; ta izbruh politične strasti se obsoja že po tem, da cela liberalna stranka na Kratnjskjem in Štajerskem nima pokazati na enega moža, ki bi kedaj prst z-ganil za to progo, med tem! ko pristaši in poslanci
S.	K. Z. že leta vspešno propagirajo ta projekt in so za uresničenje istega žrtvovalji ne le svoj trud, ampak tudi gmotno prispevali.
Liberalci zato hočejo sebi v prid pripisati delo bivšega kranjskega deželnega glavarja in se lažejo, da mu je vlada že zagotovila, da se proga. Brežice— Rudolfovo na državne stroške zgradi. |T'ako zagotovilo se nikoli ni dalo in je tudi nepotrebno, kerjdru-gače, kot s prav; izdatno državno pomočjo se proga ne more graditi. Z meglenimi obljubami brez določenega roka za izpolnitev bi se morda zadovoljil nevedni dopisnik „„Slovenskega (Naroda.“, ki o železniških vprašanjih sodi kot slepec o barvah; dokler ni trasa določena ;in podrobni načrt gotov, toliko časa so vsa ugibanja o tej progi prazne marnje. Stvar železniškega odbora je, da stvar pospeši. Slovenski klub ga pri tem ne zavira, ampak po svojih poslancih neprestano vpliva, da to vprašanje ne izgine z dnevnega, reda in ne zaspi vsled liberalne brezbriž-
_________„S T R A 2 A.“___________________
nosti. Le poglejte njihovega poslanca dr. Kukovca, ki je zaslovel po svojem spančkajnju v dež. zb;oru! Zaspal je železniško zborovanje (v Brežicah in Krškem, o kakih projektih se mu še ne sanja; kak že-nij je v želčzniških vprašanjih, pokazal je v deželn. zboru, ko je na veliko zabavo poslancev: predlagal, da naj progo Polzela—Motnik interesentje s podporo države in dežele gradijo, če tudi je tedaj že bilo določeno, da to progo država sama gradi! Kadar liberalci odprejo usta v železniških zadevah, tedaj se pokaže njihova puhlost in lažnjivost;! hi jih drugega, kot zabavljanje in brezdelje.
Naše prireditve.
Brezno ob Dravi.
Na prelestni praznik Brezmadežne nam je neumorni voditelj in ljubitelj mladine, prečastiti gosp. dr. H o h n 'j e c, z dovoljenjem prevzvijš. kn.gšk. ordinarijata po končani Konjžtotinovii tridneynliei, na pragu 601etnice verske razglasitve (8. dec. 1854), o Marijinem spočetju kanonično ustanovil f mladeniško (80) in dekliško (40) Marijino družbo.
V prepričevalnem, 'z ganljivimi zgodovinskimi vzgledi prepletenem govoru je dokazal živo potrebo in družabno korist, da se oživijo in obnovijo pred 850 letmi pričete Marijine družbe; vmes je temeljito zavrnil običajne ugovore.
Isti dan je dekliška Marijina družba vprizori-la skromno pa mično poklonitev:	vera,, upanje in
ljubezen do device, matere, kraljice in zaščitnice — pred družbenim altarjem.
Družbi naj donašata obilen blagoslov božji.
Gornja Ponikva.
Shod,, ki se je tukaj vršil v nedeljo, dne 7. t. m., je bil nad vse sijajen in dobro obiskan. Cajstiti gospod župnik Gorišek ga je otvorit1. Poslanec Pišek je poročal o deželnem in državnem zboru ter odgovarjal na razna vprašanja, j Izrekla se je soglasno zaupnica vsem poslancem S. K. Z.
Loka pri Zusmu.
Na shodu S. K. Žj. dne 8. decembra pri Gaj-šeku sta govorila državni in deželni poslanec g. dr. J a n k o v i č in urednik Fr* Ž e b o t. Prvi je razpravljal o delovanju poslancev K. Z. v državnem in deželnem zboru ter o zunanji politiki, drugi pa o ciljih naših organizacij : S. K, ZM S, K. S. Z. in J. S. Z). Navzoči delavci-kopifl-arji (v Loki je na nekdanji glažuti tovarna za kopita) so izrazili željo, da bi se za Loko ustanovila skupina J. S. Z. Ko je g. poslanec Še odgovarjal na razna vprašanja, so se sprejeli med velikim navdušenjem sledeči dve resoluciji:
1.	Volilci, zbrani na shodu K; Z. v Loki pri Žusmu, izrekamo S. K. Z. in njenim poslancem popolno zaupanje. Posebno se jim zahvali lieuiop da so v deželnem zboru tako krepko branili naše pravice. Prosimo jih, da Še v bodoče tako vrlo delujejo.
2.	Odločno protestiramo proti zapostavljanju, pravic slovenskega, ljudstva na sodnijah, ki se vrši pod pokroviteljstvom Pitreicha. Zlahtevamu, da se nam dajo na naše sodnije slovenski sodniki, ki bodo razumeli jezik ljudstva, a ne nemški k ar/ovci.
Politični pregled.
Delegacije.
Včeraj je imela ogrska delegacija plenarno sejo, v kateri se je vršila debata o Berchtoldovem eks-pozeju. Govoril je tudi zunanji minister grof Berch-told ter povdarjal, da si je Avstrija sporazumno z drugimi velesilami prizadevala /zabraniti izbruh balkanske vojske; če se ji pa ito ni posrečilo, ne zadene naše zunanje politike nobena krivda. Glede razkritja lista .„Malin“ o zvezi balkanskih držav je pa izjavil, da glede obstoja te zvez,e oficijelno ni nič vedel. Po ministrovem govoru se je razvila živahna debata, v kateri je zlasti grof Karoly ostro bičal našo zunanjo politiko.
Iz socialne demokracije.
V Pragi se vrši te dni 11* kongres ČeŠko-slo-vanske socialne demokracije. Nemški socialisti niso poslali na kongres nobenega delegata. Kongres je sprejel neko resolucijo, ki zahteva nacionalni mir za Češko.	i
Hrvaško.
Sedaj so izdale že vse stranke svoje volilne proglase in naznanile tudi kandidature. Za 88 volilnih okrajev je proglašenih do sedaj 180 kandidatov. Srbskodirvaška koalicija kandidira v ;61 okrajih, M. Starčevičeva stranka v 26, Frankovci v 25, seljačka stranka v 30 in srbski radikalci v 8 okrajih. Izven strank stoje unionisti, ki kandidirajo v 8 okrajih. V posameznih okrajih so se pojavile tudi kandidature brezpomembne novo ustanovljene agrarne stranke. Socialni demokrati kandidirajo do sedaj Šele samo v 1 okraju.
Nemčija.
Berolinski listi poročajo, da bo povzročitelj že znanih protivojaških izgredov v Sa,vernu v Alzaciji, poročnik Forstner, odpuščeni iz aktivne voja,Ške službe. Regiment, pri katerem je Forstner služil, je že zapustil Saverne.
if:	*
Povodom debate o državnem proračunu, ki se je pričela včeraj, dne 9. t. m., v nemški drž. zborni-
ci, je imel državni kancelar Bethmana-Hollweg dolg, velepolitičen govor, v katerem je med drugim zagovarjal tudi stališče Nemčije naprarn Avstriji v zadevi v Bukarešti sklenjenega miru in v, balkanskem v-prašanju za časa prve in druge ' balkanske vojske. Povdarjal je, da nesoglasje, ki ,je nastalo tozadevno med Nemčijo in Avstrijo, ! ni v stalnu, fda bi motilo medsebojne prijateljske razmere ter je močno hvalil trozvezo. Bethma;nnu radi verjamemo, ker poznamo kratkovidnost naše zunanje politike, ki bo tudi v bodoče poslušna dekla Berolina.
Volitve v Bolgariji.
Volitve v bolgarsko sobranje bodo danes končane, Glasom najnovejših poročil je smatrati za gotovo, da bo imela vlada v novi zbornici večino. Izvoljenih je že do sedaj 95 pristašev! vlade, 47 sociar listov, 37 agrarcev, 14 demokratovi, 15 narodnih liberalcev, 5 radikalcev in 1 pristaš Danewa. Vlada računa, da bo zavsem izvoljenih 110 vladinih pristašev, kar ji zagotovi navadno večino. Veliko presenečenje vzbuja izid volitev v okrajih Vidin in pa Braca, kjer so bili izvoljeni sami agrare) lin socialisti, kajti ravno v teh okrajih je bolgarska vlada računala na čisto drugačen izid. Volitve pomenjajo popolni poraz Danewa in rusofilstva sploh. Razočaranja, ki so jih doživeli Bolgari! v! svoj) nesreči od svojega severnega strica, so bila prevelika, da bi o-stalo zanj še kaj simpatij. (Trezni in hladnoračuna-joči Bolgar je že našel najboljiše zdravilo za težke udarce : pomagaj si sam in se je odrekel tujcu, ki ga je samo izkoriščal. Po item potu se bo Bolgarija brez dvojbe najprej zopet ojačila in okrepila.
Srbija.
B e 1 g r a d, dne 7, decembra. (Uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se v novosvojenem srbskem ozemlju z nekaterimi pridržki glede zboro-valne in tiskovne svobode, zakonodavstva, ljudskega zastopstva, vodstva, občinske in okrožne (avtonomije uvaja državna uprava.
Prestol nove Albanije.
„Politische Korrespondenz“ poroča,.iz Berolina: Poslaniki velevlasti v Berolinu so zaprosili nemškega državnegv tajnika pl. Jagowa, naj sporoči princu Wiedu, da so ga že vse velevlasti določile za — kneza Albanije. Državni tajnik je obvestil o tem že princa Wieda pismenim potom, ker se tačas ne nahaja v Berolinu.
Francosko.
Kakor smo zadnjič poročali, je podalo francosko ministrstvo Barthou, ki je obstojalo iz zmernejših elementov, demisijo. Po več dnevih brezvspešnega iskanja se je sedaj vendar posrečilo spraviti skupaj novo ministrstvo. Novo ministrstvo' je sestavljeno iz samih radikalcev in so v njem nekateri znani kul-turnobojni politiki. Predsedstvo in zunanje zadeve je prevzel radikalec Doumergue, ki je na glasu kot nasprotnik Rusije. Finance ima Caillauix, nauk Vivia-ni. Clafli novega kabineta so sami izraziti nasprotniki predsednika republike Poincareja in je zato položaj sedaj skoro bolj nemogoč, kot je bil prej. 'Sicer pa novemu ministrstvu ne prerokujejo dolge ži(v-ljenske dobe ter se ga splolštno označuje le kot nekako prehodnje ministrstvo,, kajti sedanjemu parlamentu poteče volilna doba že v 4 (mesecih in bodo razpisane nove volitve.
Raznoterosti.
f dr. Karol Domanig. V nekem; sanatoriju pri Bozenu je umrl znani tirolski pesnik dr. Karol Domanig v 63. letu svoje starosti. Dr. Karol Domanig je bil ravnatelj na dunajskem dvornem muzeju. Izdal je mnogo del, ki so preveta ' vroče' I domovinske ljubezni in globokega verskega prepričanja.
Iz učit. službe. Mesto nadučitelja je razpisano na dvorazredni mešani šoli v Blagovni pri Celju, 2. plačilni razred, v Lačjivesi, drugi plačilni razred in na dvorazrednici pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, drugi plačilni razred. — Na petrazrednici na Ponikvi, tretji plačilni razred, in naj Šestrazrednioi v Trbovljah-Vode sta razpisani mesti učitelja. — Na štirirazredniei v Ljubečni, tretji plačilni razred, na Šestrazrednici na Vranskem, drugi plačilni razred, na štirirazredni dekliški šoli v Smiarjih pri Jelšah, drugi plačilni razred, na petrazredni dekliški šoli v Hrastniku, drugi plačilni razred, na Šestrazredni dekliški šoli v Trbovljah-Vode, drugi plačilni razred, in na petrazrednici okolica Laški (trg, prvi plačilni razred, je razpisano po eno mesto učiteljice; prošnje do dne 30. decembra 1913 na dotične krajne dolske svete.
Iz poštne službe. Za na novo ustanovljeno poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško s sedežem v Celovcu, ki začne poslovati z novim letom, je imenovan poštni tajnik dr. Anton Wresöunig, (doma iz Konjic na Štajerskem, 'za poštnega svetnika.
Grof Latour umrl. V četrtek, dne 4, t, m. po noči je v nekem sanatorju na Dunaju umrl član gosposke zbornice,in bivši naučni minister v Gautsch-ovem kabinetu grof Latour, eden najodličnejših članov gosposke zbornice in delegacije.
Odpust rezervistov. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi v aktivni vojaški službi se nahajajoči nadomestni rezervniki letnika: 1912 čim prej, najpozneje pa do dne 15. t. m., odpuste iz aktivne vojaške službe.
Zaplenjeni. Zadnjo številko ) nam je na dveh krajih zaplenil ljubeznivi državni pravdnik, Ni mu bilo prav, da smo na uvodnem mestu pri /razmišljanju o dogodkih v Savernu ' aplicirali istes na naše domače razmere in dodali primerne nauke, ter da smo govoreč o grozni nesreči na Fali dali 1 duška splošni ogorčenosti nad brezbrižnostjo podjetništva, ter pomanjkljivostjo i nadzorovalne oblasti. Državni pravdnik je v 'naše nemalo začudenje vidjei v naših besedah nevarnost za javni mir in red, ter nas je zaplenil. Bodi mu ! Povemo mu samo, da. si s še tako pridnim vporabljanjem zastarelega ! in nemodernega tiskovnega zakona ne bo priboril nikakegapri-žnanja javnosti in tudi nas ne bo oplašil. /Vse za resnico in pravico!
Mezdno gibanje stavcev in drugega tiskarskega osobja. 'Z novim letom potečejo mezdne pogodbe med stavci in ostalim tiskarskim osobjem ter delodajalci Vršila so se že ponovno pogajanja za nove jpo-godbe, toda brez rezultata. /Okrog 50% vseh tiskar-niških podjetij v Avstriji je že odpustilo (svoje osob-je. Ponekod že, stoji delo, ker so bili stavci na mestu odpuščeni, drugod, kot na primer na Kranjskem, je dobilo tiskarsko osobje odpoved na 14 dni. Na Dunaju nekateri periodični listi že ne izhajajo več. Tržaška „Edinost“ nam je došla včeraj skoro popolnoma — bela in naznanja, da bo tudi nadalje izhajala v taki obliki, Se sploh bo. Pri nas na Štajerskem delajo še vse tiskarne in še ni nikakjih odpustov. Prišlo pa bo do ustavitve dela gotovo, Če ne prej, z novim letom, ko potečejo pogodbe ' in bodo stavci pri“ čeli stavkati. Zgodi se pa to lahko tudi prej. Ce tedaj kdaj ne bo naših listov, najj penjeni naročniki vedo, da sploh niso izšli. Reklamacije potem seveda nič ne pomagajo.
Dva popravka. Na uvodnem mestu priobčuje-1) mo danes dva popravka. Prvega smo že enkrat prinesli in ne zasluži nobenega komentarja. Kar v pričetku popravlja, to ob koncu priznava. Priobčujemo ga še enkrat, ker, napredni dr. Kukovec jaha zastareli tiskovni zakon ; in bi nam na podlagi teh preživelih določil rad delal sitnosti. 'Ce si bo Kukovec s takim „icopfarstvom“ priboril izgubljeni renome požrtvovalnega slovenskega politika in zadrugarja, zelo dvomimo. Na drugi popravek pa odgovarjamo v dopisu iz St. Jurija ob juž. žel.
Za dr. Kukovčeve račune pri šoštanjski posojilnici se zanima tud,i odvetniška zbornica Štajerska, kakor se govori. Ja, njegovi popravki se zde že — marsikomu čudni. Cim bolj popravlja in pošilja o-vadbe na vse strani, tem bolj leze notri.
Visoka starost. Iz Straškega vrha nad 'Zidanim mostom poročajo: Izredno visoko starost je dosegla na skoraj najvišji točki tega hriba živeča, dne 4. t. m. umrla prevžitkarica Helena Jeran, Rojena je bila dne *28. aprila leta 1812 in je bila torej starale nad sto let. Pokopana je bila doli v Sir je. Napravili so ji lep pogreb. N. v m. p.!
„Straža.“ Vabimo na Miklavžev večer, ki ga priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“ np Dunaju v nedeljo, dne 14. t. m., v dvorani „Zhir schönen Schälerin“, VI., , Gumpendorler-strasse 101, s sledečim sporedom: 1. /Pravnički so že zéleni, narodna. Mešan zbor. 2. Pozdravljam te gorenjska stran, narodna,. 'Mešan zbor. 3. Planinar. Forster. Mešan zbor. 4. JOtrok Marijin sem. Igra v dveh dejanjih. 5. Nastop Miklavža. Prosta zabava. Med gledališko predstavo igra slaVnil tamburaški zbor. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 60 vinarjev. jOtroei prosti. Običajnega Silvestrovega večera društvo letos zaradi nastalih zaprek ne bo priredilo. Eventuelna izprememba se naznani. — Knjige družbe sv. Mohorja so prišle in se dobijo v društvenem lokalu, f— Članarina za leto 1914 se lahko opravi vsako nedeljo zvečer v društvu. — Odbor opozarja že tudi vse člane na občni zbor, ki se vrši dne 11. jan, 1914.
v
Štajersko.
Maribor. (Dražba vžitninskega davka.) Dne 16. t. m., ob 10. uri predpoldne, se bo vršila pri c. kr. finančnem okrajnem ravinateljštlvu v Mariboru dražba najema vžitninskega davka.
Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 14. t m., ob 10 uri predpoldne, bo gospod dr. M. Slavič predaval o ,„obisku pri starih Faraonih.“ Predavanje se bo vršilo v prostorih Zadružne zveze v Mariboru — Cirilova tiskarna.
Studenci pri Mariboru. V noči od dne 8. na 9, t. m, je streljal strojevodja južne železnice^ J. 'Polanec na svojo ženo in sicer iz ljubosumnosti. Žena imenovanega je živela javno v ljubavnem razmerju z nekim Pessekom, uslužbencem na mariborskem južnem kolodvoru.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Podružnica naše Slovenske Straže za Sv. Lovrenc in Puščavo ima, v nedeljo, dne 14. t. m., v gostilni gospoda Oswalda, po domače Sumej, občni zbor in volitev novega podružničnega odbora. K prav obilni udeležbi vabi — odbor.
Sv. Križ nad Mariborom. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile zadnji teden, so zmagali zavedni Slovenci na 'celi črti. Divji1 poskusi Dai eròi j ance v, spraviti našo lepo občino v svoje roke, so se — klaverno izjalovili. jZa župana, je bil zopet izvoljen naš vrli pristaš • gospod Galu n d or. Svetovalci so go-
spodje A. Wajldhuber, J. Gartner in Al. Hauptman, sami našinqi. Zavednim volilcem krepak „„živijo!“
Slov. Bistrica. (Kap ga je zadela.) Pretečeni Četrtek zvečer se je vračal 'tukajšnji usnjar in posestnik Jožef Rasteiger iz ,sejma v Šmarju proti domu. Blizu Poljčan tik ob železnici sta se mu splašila oba konja in sta zdrvela z vozom vred proti progi v trenutku, ko sta privozila dva vlaka vozu nasproti in ni veliko manjkalo, da bi se bila lahko pripetila velika nesreča. Le z veliko težavo se je posrečilo u-staviti konja. Ko je nato ptopil Rasteiger iz voza, ga je vsled presltanega strahu zadela kap in se takoj zgrudil.
Brezno ob Dravi. Ob koncu svptega leta se je dne 6., 7. in 8. decembra s pomočjo sosednih veleč, gospodov obhajala tukaj zelo dobro obiskana tridne-vnica s šestimi prisrčnimi govori in z nad 400 obhajili. Pobožnost je primerno zaključil prečastiti,'gospod dr. Hohn j ec’ z elegantnim govorom : o 1 posnemanju k if at j an o vhIuuč e n ce v, ki so s svojo neomajno zvestobo v veri in s Čednostnim življenjem prostost res za-služili in največ pripomogli k osvoboditvi cv. cerkve po milanskem ediktu. Nato nam je podal praktičen navod za sedanje, veri nevarne Čase, da tudi mi vredni ostanemo krščanske prostosti v in po Kristusu, ki edini dela srečne narode in zadovoljne posar meznike. Slpvesen „Te Deum“ in milo pritrkavanje zvonov sta nam vzbudila Še en hvaležen vsklik: Živel sv. Peter v Piju X.!
St. Jurij ob južni železnici, V nedjeljo, dne 21. t. m., ob tretji uri popoldne ima tukajšnja kmetijska podružnica svoj občni zbor, po katerem se vrši žrebanje kmetijskega orodja. /Zborovanje se vrši v restavraciji pri kolodvoru. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Celje. Dne 8. t. m. se je v dvorani tukajšnjega okrajnega glavarstva vršil shod društva „(Rdeči križ“ za celo celjsko okolico. Velezašlužni predsednik gospod pragrof Salm iz Novega Celja je temeljito predaval o važnosti in potrebi tega Človekoljubnega društva ter vabil številno navzoče vseh slojev, da podpirajo to za občni blagor prekoristno društvo. Tudi gospod namestniški svetovalec baron Müller je v toplih besedah izrazil velik pomen tega društva za človeštvo. Z veseljem ga bomo podpirali!
Dobova pri Celju. (Požar.) V petek zjutraj je izbruhnil v gospodarskem poslopju! j Maksa Ocvirka požar. V kratkem času je zgorelo poslopje do tal in uničeni so tudi vsi poljski pridelki, poljedelsko orodje, seno in slama. Skoda znaša nad 7000 K. Govori se, da je zlobna roka podtaknila ogenj.
St. Jurij ob južni železnici, Popravkarska žila se je lotila po vzgledu dr, Kukovca tudi našjih liberalcev. Na drugem mestu 1 priobčujemo popravek naše Jubilejne mlekarne. Čudimo’ se temu popravku, ker se izogiba naši trditvi, da ima mlekarna nad 50 tisoč kron dolga 1 ,in da bi zadostovalo za tako mlekarko, da, investira v stavbo in stroje 20.000 K, ne pa nad 50.000 K, kar so povdarjali strokovnjaki in lahko izve gospod Drofenik vsak dan. Ce liberalci trde, da je poslovanje v najlepšem redu, jim nočemo tega veselja kaliti; kdor pofzna razloček med 150.000 in 20.000 K, si bo napravil sam svojo /sodbo. Dejstvo je, da je liberalna agitacija imela v funkcionarjih in mlekarjih najboljše sodelavce, ki se niso ozirali na gospodarsko povzdigo podjetja, ampak samo na to, da dobe pri raznih volitvah ' kolikor 1 mogoče veliko glasov za liberalne kandidate., 1 Da je bil cilj vseh liberalnih zadrug, utrditi liberalizem na deželi, ve vsak otrok' in brijejo popravkarji iz ljudstva norce, če trde kaj drugega. Glede trditve, da je celjska zveza podpirala ’ zadrugo s podelitvijo cenega kredita — zahteva namreč 7%, med tem ko zahteva graški Verband in ljubljanska zveza le 554% — kličemo le: Kuge, lakote, dr. Kukovca in cenega kredita celjske liberalne zveze — reši nas, o Gospod!
Brežice. V nedeljo, dne 14. t. m., ob 7. uri na večer, priredi naša Čitalnica ! gledališko igro s petjem ..Legijonarji.“
Središče. Tik glavne ceste' v zgornjem delu našega, trga teče potok Črnec, kojega struga je res prav slabo zavarovana. Ni torej; čuda, če se 'je te-le dni zgodil nevarnu-smeŠen dogodek. V jutro dne 5. t. m. je bilo oblačno, zato pa je bila tudi tema kakor v rogu. Neka središka žena je 'šla k zornici. (Tavala ie no gosti temi po cesti proti cerkvi, a se naenkrat znašla v globoki potokovi strugi. Na milo vzdihovanje žene je vendar prišel mimo neki mož, ki se je hotel izkazati ženi kot rešilni angeli, a se je pri tem ravno tako skotalil po strmem bregu in štrbun-knil v vodo. Blizu stanujoči („mesarjev tetec“' ■ p(a so pravili, da so se enkrat nahajali ravno na tem mestu. kakor so dolgi in široki. Vprašamo naše občinske očete, ali bi i ne bilo dobro enkrat tudi pomisliti na varnejše in boliše naprave okoli Crnca! ? Včasih imajo denar za manj potrebne reči. Morda bi kedaj tudi za Črnec kaj denarja („prek“ hodilo? , Priporočljivo bi bilo, da bi varno ograjo prav kmalu omislili, ker se je bati, da bi morebiti kateri izmed sedanjih občinskih poglavarjev ob priliki občinskih volitev kar uri belem dnevu zmeril, kako globoko je iz ceste v potok.
Slovenjgraški okraj. Poslanec dr. Verstovšek je dobil zadnji teden nd (finančnega ministra obvestilo, da je na njegovo posredovanje dovolil za slovenjgraški okraj podpore 19.000 K po toči in uimah prizadetim posestnikom. Poslanec je tudi že izposloval raznim "občinam, podporo za občinske ceste pri
deželnem odboru* Prizadeva si pa doseči1 <še večje podpore v ministrstvu za javna della in v poljedelskem ministrstvu za škodo, ki je povzročila povodenj zlasti v slovenjgraškem in marenberškem okraju.
Sv. Frančišek Ksaverij. Gospod urednik, naj vam hitro sporočim, kako veselje je bilo med tukajšnjimi liberalci, posebno pa pri gospodu iTrčaku, ko je „Narodni List“ v zadnji številki prinesel nekatere budalosti svojim bralcem. Ne bomo se danes bavili s temi dopisi, ampak danes povem samo to, da bo treba poleg Trčaka tudi njegovo gospod malo na piko vzeti. No, pri vsaki priliki se huduje, Češ, vsi so si glih, ti klerikalci, saj moji mož vse pri miru pusti, saj se za nič ne briga. No, vprašiamo pa yas, gospa 1, Kdo je pisal razne izjave? 1 Kdo je govoril o ratznih strupih? Kdo je kaj govoril o raznih društvih? (Torej vidite, gospa, da se vaši mož vendar. za take reči briga. Krivde pa ni treba’ na druge osebe zvaliti.
Ljutomer. Nesramnosti naših liberalčkov presegajo že vse meje. Najhujša obrekljivost ni zmožna tako podlih, nesramnih laži, kakor Komarov Miha-lek. Noben pošten človek ni varen pred zbadanjem tega suhega komarja. Cim vplivnejša, poštenejša je oseba, s tem večjim veseljem ji zbode strupeni svoj rilec v kri. Z lažnjivimi, sramotilnimi napadi »e prizanaša ne duhovščini, ne učiteljstvu, sploh1 nikomu. Ali ta prikazen, ki sploh ni vredna, da Pi jo pošten človek opljuval, res sme nekaznovano sramotiti in obrekovati poštene ljudi ? Seveda, kdor je sam črn, bi rad očrnil Še druge. JAli je ]ta „jsüha južna“ (tako ga naziva neki njegov komplice, s katerim sta si po duhu zelo sorodna) že pozabili, kako ! obrtni jo so mu svoj Čas pri Sv. Lenartu, oziroma v Mariboru prepovedali ? ! Res, čestitati moramo murskemu Sokolu, da ima tako vzornega, neomadeževanega so-količa v svojem gnezdu ter mu s svojimi peruti zakriva maslo na glavi. Mi yam ga ne zavidamo! Torej, Komarov MihaJek, če ti je res za boj, mi imamo orožja dovolj, ne le proti tebi, ampak tudi proti tvojim adjutantom. Korajža velja!
Središče. Prijazno vprašamo dojtično osebo, ki je dala organistu Paniču spričevalo v/ neki sodni zadevi, ali je res v dotičnem spričevalu imenovala središke Orle — čuke? Zelo smo radovedni; ako ne dobimo odgovora, smo v tem potrjeni.
Pilštanj. Dne 2. decembra zju,traj smo shranili zemeljske ostanke 74 let stane gospodinje Apolonije Kožuh, ki je s svo.lm blagim možem ,vse otroke darovala Bogu, kajti vsi štiri sinovi so časjtiti brati lazaristi, hčerka je pa usmiljenka. — Dne 3. decembra smo pa pokopali 80 let starega tržana Martina Potočnika, kameri je po svojpm treznem življenju dosegel tako lepo starost, v- Iz 'Nemškega je prišlo poročilo, da se je dne 22. novembra tam poneispečil J. Gorjup iz Klak. Mladenič je bil priden in pohleven. Le škoda, da si je Šel na Prusko po zgodnjo smrt. V kratkem času je rajni že četrti mladenič iz naše okolice, ki je pri nevarnem delu 1 v podzemskih jamah umrl. Pred,’ njim so šli v zgodnji grob Vincenc Prešičeb iz Dobležič, Jožef Žuraj iz Belega in Jak. Resnik iz Pilštanja. Bog jim daj večni mir in pokoj, našim fantom pa več ljubezni ido domače slovanske grude.	(
Zg. Savinjska dolina. Kakor je Mio'Citati v „Straži“, je v Zgornji Savinjski dolini izdelovatelj diplom gospod nadučitelj ITrčak. Do sedaj se še ni vedelo o njem, da se tudi s to panogo bavi;( kakor, se pa sliši, je že dobil mnogo naročil od liberalcev iz cele Savinjske doline. Gotovo jih še bo dob/, tudi od drugod in to vsled priporočila ,JStraže“, čeravno jo tako sovraži. Vse eno jo pa vendar Čita prav rad, ter jo skrbno išče okoli, da jo kje dobi.
Primorsko.
Polom v Pulju. Proti občinskim uradnijkom v Pulju Tomažu Galante, Fr. Bigatto, Limi ; Quaranto-to, Avgustu Horaku, Kamilu Djercoviichu,, Guidu Negri, Viktorju in Jakobu Fillinichu se je začela včeraj, dne 9. t. m,., pred celovško poroto porotna obravnava in bo trajala cel teden. 'Predseduje1 ' deželno-sodni nadsvetnik J. Falke pl. Liliensfiein, toži pa državni pravdnik dr. Fr. TJmile. 'Obravnava bo še enkrat razkrila vso gnilobo italijanskega komunalnega gospodarstva.
Odkritje spomenika. V sredo, dne 3. t. m., so
odkrili slovesno na vojaškem letalnem polju pri Gorici spomenik ponesrečenega: vojaškega aVijatika nadporočnika pl. Petroviča. Odkritja so se udeležili sorodniki ponesrečenca in zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti v Gorici. Spomenik je napravil na stroške vojnega ministrstva in časdnikov/ goriške garnizije goriški kipar Bitežnik. ’Spomenik je jako ličen. Na neoklesanem podstavku, ki ima primeren napis, stoji velik bronasti orel z razpetimi peruti.,
Božično drevo, prosim te
podari mi za božično darilce Sodeeskih pa-• dtilj, prosim pa precej veliko, ker sem po zimi skoraj vedno več ajli manj prehlajen, *^fl*	™ bodenske mi pa dobro denejo. ‘Želim si
,5 « pa le onih pristnih z imenom Fay. Skatlji-ca stane le K 1.25 in se povsod dobe. Posebno znamenje: uradno potrdilo županstva Sodena ob T. na belem papirčku.
Krasno
stanovanje
s 3 sobami in knhinjo (zraven tndi klet in lep vrt), kakor nalašč pripravno za kakega penzijonista aii boljšega obrtnika (krojača), se odda v Slovenskem Doma v Št. Dja v Slov. gor. Stanovanje je v nadstropja, odkoder je lep razgled na vse strani. Zdrava lega. Ker je do cerkve samo 2 minati, bi bilo stanovanje kakor nalašč za kakega apokojsnega č. g. duhovnika. Stanarina zmerna. Odda se stanovanje s 1. marcem 1913. Več pove iz prijaznosti g. Franjo Ž bot, urednik Slov. Gospodarja v Maribora.	222
Učenca
iz pošteno rodbine, s primeril rolsko izobrazbo sprejme Vinko Pustovrh, Celje, Narodni dom.	209
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Na Najraje dovolilo Hjegoyegi ces. gjk in kralj, apostolskega Veličanstva
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v	'
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22. Januarja 1914. Cena srečke 4 krone*
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danaja, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektorah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Zakaj Pačit
je „Pravi : zagrebški Franck:	m
tako priljubljen pri naših a gospodinjah ?	™
Le zaradi svojih prednosti I krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
«I em 151/25.648	‘
Najboljii in |.|MUiil(i "»G
naiceneiii KIODUKI ~ma
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : P!aL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
•""H".r- iiirnppwipii mi .i	i i in i m. n upu
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
FrJLc Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Lep konj in ličen
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodia in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Pfarrhof-f gasse 3.
VOZ
pod ugodnimi pogoji na prodaj, upravništvo lista.
Vprašanja na 221
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava streloVOCSoV po najnižjih cenah.
Franc Pleteršek
Maribor gjr Za|0ga
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnifni hiši na Ringe,
Demetrij Glumac
Glav. delavnica :	bakrar Podružnica :
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Samitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ko montiranje parnih kotlov za parne stroje barvamic, belilnic tovarn za nsnje in sveče, za parne in vodovodne naprav v bakra in železn.
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizg sinico lastnega izdelka Knpnjem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste toočno in zelo po ceni, 98
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medieinalna žganja
in slcef štajerski konjak, borovničevce, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
lastnik R. Diehl.
v
NPStnilnP ulnnp 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*d># po 4V,%, proti trimesečni odpovedi po	Obresti se
III umilili Wlliyo pripi8Tljej0 h kapitala 1. januarja in 1 julija vsace* «■ St» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hran. poioš. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pn^fliiln SP riflipin le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5»/o» n» vknjižbo sploh po 51///#, na vknjižbo in illulljllll un 1IUJ G JU pOT0gty0 po 5«/t«/0 in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llrsdnc UPE 80 TBako we<*° in četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila aiTajajo	m >»	« «m« «»m«»«.
Stolna ulica štev. 6 (med -Glavnim, trgom in stolno cerkvijo}
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: L. KEMPEBLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,