Št. 136. V Ljubljani, torek dne 18. junija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18"—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Brez parlamenta! Naše prehranjevanje je od dne do dne kritičneje, Primanjkuje vseli potrebščin in povsod, po mestih kakor hidi po deželi, kjer niti polne racije kruha en morejo več oddajati prebivalstvu. Višek krize, doba najhujšega pomanjkanja se bliža. Da ne more zadoščati delavcem navadna, borna racija živeža, ki jo dobivajo sedaj, mo'ra umeti tudi visoka vlada. Kaj bi morala storiti v takem položaju vestna vlada? Pred vsemi narodi bi morala izjaviti, kako je nastala ta grenka beda; povedati bi morala, kaj je storila, da jo odpravi ali vsaj omili, olajša, in zakaj so ostala njena prizadevanja neuspešena; razložiti bi morala, kaj je ukrenila, da čimprej premaga kri-Z°' t0 morala povedati in razložiti pred zastopniki mu odo v. Le tako bi prepričala narodne mase, da je stoji a vse možno, da olajša bedo. kolikor je to sploh mo-.-ave, le tako bi mogla pomiriti ljudstvo. In če je bil le u aj parlament potreben za državo in za one, ki vlada-l°> je potreben prav gotovo sedaj v tej kritični dobi, v dobi najtežjih prehranjevalnih težkoč. In kaj je storila Seidlerjeva vlada? Šla je in razbila parlament! Novega papirnatega denarja je naraslo na 22'h milijard. Sedaj narašča število bankovcev vsak mesec za 800 milijonov! Le v primero povemo, da smo imeli pred vojno le dve do dve in pol, milijardi bankovcev! V tem pa živi na stotisoče delavcev —- z navidezno visokimi plačami v najhujši bedi. Delavci zahtevajo, da se jim zvišajo delavske plače, ker denarna vrednost neprestano jmtla, živila so pa zato vedno dražja; industrialci se branijo povišati plače delavcem in hudi socialni konflikti motijo. Kaj bi morala storiti vestna, vlada? .Morala bi skrbeti zlasti za to, da more izplačati država svoje izdatke, ne da bi bila prisiljena tiskati nove bankovce; rno-tala bi storiti vse, da zvfsh državne davčne dohodke, ža zvišanje davkov pa potrebujemo parlament. In kaj je storila Seidlerjeva vlada? Onemogočila je parlament! Razpisano je novo vojno posojilo. Finančni minister .bi imel velik interes na tem, da bi bil uspeh posojila kolikor mogoče velik. Toda ta uspeh je odvisen seveda °d zaupanja, ki ga imajo kapitalisti do države, do njene moči in do trdnosti njenih financ. In kaj dela Sedlerjeva vlada? Prav ob času, ko razpiše vojno posojilo, peha državo v najhuišo politično krizo. Na italijanskem bojišču so se pričeli novi krvavi boji. \ takem trenutku skuša vsaka vlada navdušiti svoje vojake s tem, da jim zagotavlja svobodo in blagostanje v domovini, Za katero naj se žrtvujejo, da jim obrnita sodelovanje pri zakonodaji in jamči za ljudske pralce. Anglija ni kar za šalo in brez vzrokti razširila med vojno volilno pravico za moške in jo uvedla za ženske. In naša »nova orijentacija«? Prav tedaj, ko po. tfebuje država od narodov novih težkih žrtev, razbije vlada ljudsko zastopstvo, razruši edino jamstvo za ljudske pravice! V sovražnem inozemstvu se prepirajo stranke o eksistenčni možnosti Avstrije. Mnogi pravijo, da more obstojati Avstrija le kot ječa svojih narodov; dokler bo obstojata, bo ovirala demokratični razvoj sveta, bo >„njišcc \cCiiih kriz, ki bodo vedno in vedno poživljale Letne narode, osvobodijo svoje zasužnjene rojake m o izzivala zato vedno nove vojne. Zato je treba nadaljevati vojno, dokler Avstrija ne razpade in dokler ne pripidejo njeni naiodi tja, kamor jih vleče njih narodnost. io je največkrat citirani argument vojnih podaljšc-valcev inozemstva. In Seidlerjeva vlada? Dokazati bi morala svetu, da je trditev sovražnih podaljševalcev vojne nepravilna, in da je Avstrija voljna in sposobna, pripraviti in dati narodom svobodo. Toda ne, vlada je postransko posegla v narodnostne razmere, poostrila jo /j neumnim preganjanjem narodnih prizadevanj nacionalni nasprotstva in dala trditvam vojnih podaljševalcev v inozemstvu novo oporo. In sedaj hoče razbiti še parlament in svetu dokazati, da je Avstrija na vsem lepem svetu edina država, ki vlada svoje narode le z oktroaji. i ako krepe zaupanje v eksistenčno možnost, v razvojno 'nožnost Avstrije! Tako pripravljajo mir! V Londonu in Parizu so govorili zopet o miru. Rezervirano sicer in v raznih oblikah, pa vendar, govorili So o miru! Obenem se je pojavila celo govorica, da ho-Ceio osrednje države ponovno povabiti entento na mi-‘°vna pogajanja. Mnogo vplivnih časopisov iu državni- kov na Francoskem in v Angliji je izjavilo, da ententa take ponudbe ne bo kratkomalo odklanjala. Že je bilo nekoliko upanja, da se izcimi iz govoric konkretnejši razgovor. Naenkrat pa pride »Norddeutsche A lig. Zei-tung«, berlinsko vladno glasilo, in vrže vse upanje v vodo. Govorico o nameravani mirovni ponudbi imenuj‘c pravljico in zagotavlja, da nima Nemčija nobenega vzroka, da bi »ponujala angleški vladi pod Lloyd-Geor-gern in angleškemu narodu pod duševnim vodstvom northkliffškega časopisja le od daleč mirovno ponudbe«. Nemirni postajamo, ko čitamo to. Vprašujemo se, če za-tnorejo pospeševati take publicistične metode v entent-nih deželah mirovna prizadevanja; ne preti l, nevarnost, da smo zamudili ugoden trenotek; je-li vplivala na važno odločitev tudi avstro-ogrska vlada in v kakšnem zmi-slu? Sedaj čutimo tem bolj, kako potrebno je, da vplivajo parlament in delegacije na zunanjo politiko, kakor jim to priznava ustava. In Seidlerjeva vlada? Sedaj, ko se zdi, da dozorevajo v mirovnem vprašanju najvažnejše odločitve, gre in razbije parlament in delegacije! Brez parlamenta v času najhujše prehranjevalne krize' Brez parlamenta sedaj, ko kroži po monarhiji 23 milijard bankovcev in ko je razpisano 8. vojno posojilo! Brez parlamenta v času ofenzive na italijanskem bojišču’ Brez parlamenta, ko razpravlja Evropa o tem, je-li zmožna Avstrija demokracije? Brez parlamenta, ko sc odloča o tem, če bodo naši bratje in sinovi prestali mor-da še eno, še peto zimo v strelskih zakopih! Brez parlamenta! Zato pa nam ostane Seidlerjeva vlada! Kranjska aprovizačna družba. n. Aprovizacija dežele s predmeti, ki naj pridejo iz tujih krajev, je v rokah veletržcev, ki pravzaprav niso imeli in nimajo nobenega interesa na aprovizaciji dežele. Kobi in Polak, Knez ali Krisper — sami možje poštenjaki in veljaki, ali kedaj so se ti gospodje pečali z apro-vizacijo? Lahko imajo še boljšo voljo in še boljše namene, ali: trgovci so ti gospodje, ki so v vojni imeli priliko obilo zaslužiti pečajoč se s svojo trgovino, s svojo obrtjo. Kaj in kako naj se brigajo za aprovizacijo?! Čudimo se, da je c. kr. dež. vlada mogla misliti, da so za vrhovne aprovizaterje dežele poklicani bogati ve-ietržci in tovarnarji?! Na one seve, ki so se že desetletja pečali z aprovizacijo, ni mislila... Ni mislila, da so končno industrijski kraji Idrija, Jesenice, Zagorje, Litija, Tržič, Kropa itd. tudi precej interesirani. Tudi ni mislila, da so tu organizacije delavstva in uradništva, ki imajo precej več interesa na provizaciji kot —• šest al sedem veletržcev. Eno je gotovo: Dolžnost c. kr. dež. vlade je, da Kranjsko aprovi-začno družbo v Ljubljani preustroji tako, da bo res taka kakoršna mora biti. Kranjska aprovizačna družba kot nekaka podružnica avstrijske centralne nakupne družbe (O e z.s e g) in družbe za zelenjavo in sadje (U e o s) bo imela še nad vse obilo dela. V deželi primanjkuje prav mnogo, v deželi pa so tudi predmeti, ki se izvažajo. Kranjska aprovizačna družba ima skrbeti za iinport (uvoz) onega, kar nimamo in pa za izvoz onega, kar je preveč. Žito in lu-ščenine (fižol, grah) ter krompir upravlja Vojnožitni zavod; nakup masti, slanine in mesa iz Ogrske, Hrvatskc ter sploh izvan Avstrije pa oskrbuje ali direktno sama kranjska aprovizačna'družba ali pa prevzemlje od svoje Cetralne nakupne družbe. Ni vse eno, kako se nakupuje to blago, ni pa tudi vse eno: kdo in komu se razdeljuje prosto nakupljeno in od oblastnij nakazano. Pri nakupu je treba uveljaviti sposobnosti izbornega veletržca, pri razdelitvi pa one izkušenega aprovizaterja. Izkušnjave, ki jih prinašajo težnje za obogatenjem, za lahko »prisluženim« dobičkom, so izredno velike. Podleže jim prav lahko oni, ki je izšel la iniljeja, v katerem je uveljavljeno načelo: »čim več za-služiš, tem bolje izpolniš svojo nalogo.« Aprovizater mora delati neoziraje se na »zaslužek« in paziti le na to, da pravično razdeli blago med one, ki ga potrebujejo. Zato I je aprovizacija javni urad, ki mora imeti silno kontrolo javnosti in ne sme nikdar misliti, da je odgovorna le sebi samemu. j Vojnožitni zavod je centralna organizacija, ki ima sedež v Ljubljani, podružnice pa v posameznih deželah. Te podružnice vodi ravnateljstvo, kontrolira pa Centrala ter c. kr. deželna vlada. Kranjska aprovizačna družba pa je privatna družba z lastnim delniškim kapitalom; prejema od central le blago, kontrolo med seboj samimi izvršuje s a m a. Ker je število deležnikov omejeno — 7 gospodov — veletržcev in veletovarnarjev! — seve je nemogoče, da bi bilo mogoče dobiti delavno načelstvo (poslovodstvo) in delavno nadzorstvo ter oni občni zbor, ki naj presodi delo načelstva in nadzorstva. Kranjsko aprovizačno družbo v Ljubljani morajo tvoriti oni, ki jim je namenjena — in to so v prvi vrsti konzumen!!! Tu pridejo v poštev a) konzumna društva; b) vojna zveza kranjskih konzumnih zavodov in konzum-nih društev; c) uradniška gospodarska organizacija; d) mesto Ljubljana; f) mesta in trgi ter iridustrialni kraji po deželi ter g) eventuelrio gremij trgovcev v Ljubljani in Gospodarska zveza. Izgovor, da se je bogate trgovce in tovarnarje pritegnilo, ker imajo denar, ne drži. .Potrebni kapital se dobi brez teh. V tej vojni se je nadvse jasno pokazalo, da trgovina ni aprovizacija in da aprovizacija ne sme biti trgovina! Vojna s svojimi grozotami gre dalje iu dalje... ! Kdaj bo konec, se ne ve. Aprovizacija naše dežele bo vsak dan težja in kompliciranejša. Merodajni činitelji naj skrbe, da se organizira to, kar ne funkcionira prav. Naj ne bo naš opomin glas vpijočega v puščavi. Ali je mogoče, da državni zbor ne bo sklican? Državni zbor skliče cesar. 8 8. temeljnega zakona o državnem zastopstvu. ...Državni interes naj dolgo ne pogreša onega učinkujočega prospevanja, katerega mu more nuditi marljivo sodelovanje previdnega iu vestnega ljudskega zastopstva, ki pravilno hodi po potih svojih pooblastil. Jaz sem Vas, spoštovani gospodje, poklical k izvrševanju Vašega ustavodajnega delovanja in Vas danes na pragu Vašega delovanja presrčno pozdravljam. Zavedajoč se od mojega presvitlega prednika prevzetih, ustavodajnih dolžnosti in iz lastnega najgiobo-kejšega prepričanja hočem Vam izjaviti in siovesno potrditi, da je moja ne izpremersljiva volja, da izvršujem svoje vladarske pravice vsak čas v resnično konstitu-cionelnein duhu, da neprelomijivo spoštujem državnote-meljne prostosti in državljanom neprikrajšano ohranim oni del izražanja državne volje, katero predstavlja obstoječa ustava. V zvestem sodelovanju ljudstva in njegovih zastopnikov gledam zanesljivo oporo za uspeh mojega delovanja in mislim, da blagor države, katero siavni obstoj je ohranilo trdno strnenje državljanov v viharjih svetovne vojne, ne more biti zanesljiveje zasidrata, tudi v mirnih časih, kakor v nedotakljivi pravičnosti zrelega, domoljubnega in prostega ljudstva. Že davno izjavljam, da hočem biti svojim dragim narodom .vsikdar pravični, ljubezniv in vesten vladar v smislu kanštilucionelnc ideje, kolero smo prevzeli kot dedič očetov, in v duhu one prave demokracije, ki so je čudežno obrnila ravno tekom viharjev svetovne vojne v delu skupnega ljudstva na fronta in doma. iz prestolnega govora cesarja Karla dne 30. majnika 1917. == Dunajski občinski svet proti jugoslovanski državi. V dunajskem občinskem svetu je v petek občinski svetnik Pomola poročal o stališču dunajske mestne občine proti stremljenju Jugoslovanov za ustanovitev jugoslovanske države. V imenu socialnih demokratov je občinski svetnik Brettschncider izjavil, da se dunajskemu občinskemu svetu ni treba vmešavati brez potrebe v narodnostna vprašanja; socialni demokrati se sklepanja o tej zadevi ne bodo udeležili. Predlog občinskega svetnika Tomole je bil končno brez glasov socialnih demokratov sprejet. — Nemški »volkstag« na Dunaja. V mestni hiši du r.ajski se je vršil v nedeljo napovedani nemški »volks. tag«. O oeško-slovaškem vprašanju je govoril poslanec 1’acher, o jugoslovanskem vprašanju pa dr. Eger iz Ljubljane. Udeležilo se je- shoda 30 korporacij iz raznih delov države. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Na nemškem strankarskem zboru na Dunaju zbrani nemški možje in žene iz vseh delov Avstrije pošiljajo bojevnikom za narod in domovino pozdrave in zahvalo. Nemški narod v Avstriji pričakuje z zaupanjem, da sc bo vsled slavmh uspehov armad štirizveze vojna zmaga, vito končala. V trdnem zaupanju na te armade pričakuje skorajšnji častni mir. Nemški nat od v Avstriji pošilja svoje pozdrave bratom v zavezniški Nemčiji. V neomajni zvestobi vstraja pri tako sijajno preizkušeni zvezi ter zahteva najožjo politično, vojaško in gospodarsko iz-gradbo te zveze, v kateri vidi najzanesljivejše jamstvo za trajnost do bodočega miru. Enodušno odklanja nem« ški strankarski zbor od Čehov in Jugoslovanov v izjavah z dne 30. maja 1917 v poslanski zbornici izražena stremljenja ustanoviti češko-slovaško in jugoslovansko državo ter zahteva posebno stališče za Galicijo. Nemški jezik se mora določiti za vso Avstrijo kot državni ;e::ik. Tudi se morajo popolnoma in v najkrajšem času izpolniti zahteve Nemcev v sudetskih deželah, zlasti na Češkem. Na jugu Avstrije se mora ohraniti prosta pot do Adrije za nemštvo ter se mora priklopitev Slovencev k jugoslovanski državi s tem končno preprečiti. Tirolska mora ostati nerazdeljena. Trst z avstrijskim plov-stvom in južna Tirolska se ne smeta nikdar več izročiti italijanski iredenti. Nemško zborovanje na Dunaju zahteva za čisto nemške kronovine takojšnjo uzakonitev lex KoFsko (ki prepoveduje vsaki nenemški narodnosti uvelja henje narodno-kulturnih zahtev) ter zahteva brezpogojno varstvo za nemške manjšine v netremškem jezikovnem ozemlju. V polnem soglasju s sklepi nemških kronovinskih zborovanj je tudi dunajski Volkstag trdno odločen postaviti v bodoče ljudske zahteve pred vse druge zahteve in boriti se proti vsaki vladi, ki ne bi ho tela in se ne bi trudila izpolniti nemške belange. V gospodarskem oziru zahteva nemški Volkstag dejansko in smofreno povzdigo in pospešitev poljedelskega pridelovanja in enakomerno odvzemanje ter pravično razdelitev živil in drugih potrebščin ter pričakuje, da se bo tuai v prehranjevalnem sistemu ustanovila enotna fronta zu- i vezniških centralnih držav. Nemško zborovanje na Du- | naju pozdravlja ozko spojitev nemških rojakov brez ra c,- | like stranke k skupnemu in uspešnemu zastopanju na- j rodnih zahtev nemškega naroda v Avstriji in zahteva, da poslanci enako enodušno in odločno uveljavijo n s nemških zborovanjih označeno ljudsko politiko tudi v poslanski zbornici.« — Češki državnopravni klub se je v Pragi v soboto sestal na sejo, v kateri je načelnik poslanec kiofač poročal o razgovorih z ministrskim predsednikom in z ministrom vnanjih 2adev o sklicanju parlamenta. Klub je soglasno odobril stališče poslanca Klofuča. — Hrvtsko-srbstia koalicija. Kakor zagrebški listi poročajo, bo hrvatsko srbska koalicijo v kratkem ustanovila svoje glasilo, ki bo izhajalo dvakra- na dan. S tem se bo očitno pokazal že nekoliko časa cbstoječt razpor v koaliciji. Že od razprave o saborski adiesi na cesarja povodom izprernembe na prestolu se pojavljata v hrvatsko-srbski koaliciji dve struji; spor pa se je doslej skrbno prikrival. — Neodvisni socialisti proti Scheide-mannu. Frakcija neodvisnih socialistov v nemškem državnem zboru je enoglasno oddala svoje glasove centrumovemu voditelju Fehrenbachu; enoglasno je pa glasovala proti socialistu Scheide-mannu, češ, da je le-ta izdal socialistično stvar ter se opetovano obnašal nepošteno in neod-kritosrčno. — Nemčija ponuja mir? Med poslanci francoske zbornice se zatrjuje, da je Nemčija ponudila ententi zopet mir. Nekateri francoski listi očitajo voditeljem sporazuma trdovratnost, ker se nočejo o miru pogajati. Poslanec Sembat je rekel, da je že čas, da končajo grozno borbo in. da ne smejo predolgo preskušati potrpežljivosti ljudstva. Iz Geneve pa se poroča: Pod Poincarejevun predsedstvom je zboroval v Eliseeju ministrski svet, na katerem so obravnavali o vojaškem in političnem položaju. Posveti so v zvezi z razpravami nemškega časopisja v miru. »L’homme libre« je napadel vlade zaveznikov, ker si trdovratno branijo gi vorili o miri', in zahteva, naj Nemci jasno povedo svoje pogoje. '■■==. Svarilo pred političnimi štrajki na Nemškem. Socialno demokratična stranka in delavske strokovne organizacije objavljajo oklic na delavstvo, v katerem svare pred nameravanim političnim štrajkom, ki ga hoče delavstvo vprizoriti počenši s 17. junijem kot demonstracijo proti znižanju krušne karte in proti pruskim strankam, ki so pokopale načelo splosne in enake volilne pravice na Pruskem. — Tridesetletnica vladanja nemškega cesarja. Dne 16. t. in. je praznoval nemški cesar tridesetletnico nastopa vlade. — Gospodarska pogajanja Avstrijo z Nemčijo. »Her-liner Tagblatt« poroča: Ob Burianovem obisku v Ber- j linu so uvedli gospodarska pogajanja, ki se prično naj brže že prihodnji teden v Solnogradu -Pogajanja bodo trajala delj časa. Alzacija-Lorena in Bavarska. »DeuGdier Karier« poroča, da je minLi.ski j re.i-o ik pl. Danrll iz-jav.l napram nekemu ab.ašKemu poslancu, da je zad .. voljen, če reši aUašKo lorerr.ko vprašanje potom perzoi.alue unije med Alzacijo in Bavarsko. Pranio, da je za tako rešitev tudi podkancler pl. Payer. -- Socialistična konferenca v Haagu. Predsednik mednarodnega socialističnega odbora, Troelstra, bo povodom kongresa angleške delavske stranke, ki je sklican na dan 23. junija, imel razgovor z ententnimi socialisti. Predno odpotuje na Angleško, bo Troelstra kontc-riral z ..astopniki socialističnih strank v centralnih državah. Kakor se z Dunaja poroča, je stranka nemških socialnih demokratov v Avstriji sklenila, da se odzove povabilu Troelstra ter odpošlje svoje zastopnike v Haag. Kot zastopnika stranke sta poslanca Seitz in Ellcnbogen v nedeljo odpotovala v Haag: — Demonstracije v Čurinu. V znak simpatične solidarnosti z ženskim gibanjem, ki je dalo duška svojim prizadevanjem v pouličnih demonstracijah v Curihu, je priredila delavska unija manifestacijski shod socialno-demokratičnih delavcev. »Baseler Nchrichten« poročajo, da so se valile po končanem shodu po ulicah nepregledne množice ljudstva, tako da je bil ustavljen ves poulični promet. Demonstrantje so šli od ene kavarne do druge in povzročali izgrede, tako da je moralo slednjič posredovati vojaštvo. Nemiri so trajali še ob 2. uri zjutraj. Izmena vojnih vjetnikov. Prvi delegat angleške •komisije, ki konferira v Haagu z nemškimi delegati o vprašanju ravnanja z vojnimi vjetniki, Sir Georg Cave, je imel v četrtek ob priliki prihoda angleških vojnih vjetnikov iz Nemčije govor, v katerem je rekel med drugim: Nimam vam povedati mnogo. Vrnili ste se k svobodi in civilizaciji, v svobodno holandsko deželo. Holandska je nudila svetu že mnogo dobrot, toda zdi se mi, še nobene večje kakor to najnovejšo, in v poznih sto-letjih se bodo še spominjali Angleži, Šoti in Irci Holandcev kot osvoboditeljev in prijateljev vojnih vjetnikov. Le nekaj pripomnim še, da bomo namreč storili vse, kar moremo, da pripravimo vašim tovarišem, ki so morali še ostati v Nemčiji, vbodoče boljši in človeko-Ijubnejši položaj. — Protirevolucija v Rusiji razkrita, iz Moskve se brzojavno poroča: V glavnem izvršilnem odboru je so-drug Zar, član izredne komisije za vdušenje protirevolucije in sabotaže, poročal o uspehu preiskave, ki je bila j uvedena vsled odkritja protirevolucionarnega komplota. | Glavni cilj zarote, kateri je pripadalo zlasti mnogo biv-šili častnikov stare armade, je bila odprava vlade sovjetov, vzpostava absolutistične oblasti, organizacija dobro disciplinirane armade in nadaljevanje vojne proti Nemčiji v zvezi z entento. Zadnji požar v Moskvi, eksplozija v Kalugi, češko-slovaška revolta in upor generala Krasnova so v zvezi z delovanjem moskovske reakcionarne zajednice. Glava cele organizacije je dobro znana politična osebnost, katere ime mora začasno ostati še tajno. Pod imenom »Liga« za obrambo domovine in svobode« je zbirala organizacija vse reakcionarne elemente začenši od menjševikov tja do monarhistov. Monarhisti so se potezah za sporazum z Nemčijo, ki m zopet omogočil monarhijo. Levo krilo s: je potegovalo za zvezo z entento in za nadaljevanje vojne proti Nem čiji. Vsi ti elementi pa so soglašali v skupnem delu v--zrušenje oblasti sovjetov. Strategični načrt, načrt organizacije je meril na to, da se Ural odloči od ruskega središča, da se na ta način vsled pomanjka lja prehrane sovjet prisili h kapitulaciji. Dan za dnevom pohajajo rova dejstva na dan. — Izjemna sodišča proti Ircem. V Dublinu so razgla- sil] proklamacijo, s katero je uvedena v štirinajst grofijah zopet določba kazenskega zakona iz leta 1884., po kateri morejo biti obsojeni ujetniki razen pred domačim, j , tudi pred kakim drugim sodiščem. — Strašne razmero na Finskem. Iz Helsingforsa po- j ročajo, da so tam kot v celi Finski od kar vlada bela ; garda in je bila socialno-demokratična revolucija potla- ; če rt, strašne razmere. Bela garda dela strahote, da jim ■ ni para. Finske sodruge, ki so sc bojevali v rdeči gardi, j bodo prepeljali v Nemčijo (1!) »na delo«. S socialistič- j nimi poslanci, ki se niso niti udeležili revolucije fn zato j niso ušli, grozno postopajo. Sploh hočejo finsko socialno- j demokracijo popolnoma uničiti. — Revolucija v Abesiniji. Glasom poročila »Corriero della sera« je v Abesiniji izbruhnila revolucija. Pristasi Lidž Jeasa so zbrali številne čete ter prodirajo piot. severu cesarstva. «=. Amerika v vojni. Odgovarjaje na neko depešo predsednika Poincateja povodom obletnice izkrcanja prvih ameriških čet v Evropi opozarja predsedm* \Vi,son še enkrat na to, da je ••amen Združenih držav, da boao pošiljale tako dolgo mošlvo in materija! v i rancijo, dokler ne bo le začasna neenakost bojnih sil popolnoma , dst.anien.i Le z zmago se zam rejo ured.ti svetovne stvari na poiiagi trajne sravčnosti in trajne pravi-c. Dnevne beležke. — Lepa perspektiv«! Urednik! Ni prvič, da senu čitail o šikiamah od strani firm kontni usLižbencu-.piosameanikiu, aiko si je do>t?ičind drznil izraziti posebno prepričanje v zasebnem i življenju, daisi je vrstil svoijo službeno dolžnost | vsestransko miejpporelkiljiivo, kakor ste n. pr. poročali o z/aidevd g. H., Iti ®e ie ofaraivmvpla na sli oditi Društva zasebnih uradnikov. — Človek dobi pehote povod za naizmlšiljevanje. N:i anii za zapostavljanje dioitiičnika, ga miti ne poznam, toda — dovolite — omejevauije osietbnlih nazorov prvič, in dnuigič: v teh težkih dne i — pa naj bi ne smieil človek imiiisliiti z lastnimi možgani na lastno eksistenco po zakonih logike ter v XX. stoletju, svoječasno toiliikiantj hvafeane dobe prosvete, civilizacije din splošnega napredka?!! Če nas že paragrafi dušijo, toda — domače slovensko podjetje! Nehote se človek vpraša: aii je to tista obljubo-vaina svoboda in damokratstvo? Kako se vse to uljema z našo bodočo svobodo? Torej z dežja pod kap? In zavest: Zatirani nad zati-ranec... — Vli. »boJjševiki«. počakajte: s časoma bodo uvidele vse panoge, katero pot jiuu je hoditi... — X. — K draginji sadja v Ljubljani. Pri Malinovemu vogalu sam poslušali ženske, ki so tožile, češ da cene črešemj letos ne odgovarjajo »■pravici«. V tem sc je vmešala neka druga v pogovor: »Naj lc tožijo branjevke, da one plačujejo črešnje skouo po iistiih cemiah; jaz pa veim, da jjih dobe po K 2:20, saj sem jih saimu po tej ceni plačala.« Jaiko verjetno. — Pripombe vredno de: Branjevke so na predibacivaino odiranje odgovorile v »Narodu«, da plačujctfo po 5 do 6 K za kilogram (ali menda' še dražje), a nekaj ur pozneje so visele — zdaj zopeit ne več — tablice s ceno »K 5:20«, prej pa do 8 K. Torej prodajajo v izgubo? Eh, dobrosrčnost ! — Mi pa vemo, da je Ljubljana1 gnezdo odiranja — a kai zato? — Opazova-•lec. — Gorski pešpolk št. 2 v Spodnji Šiški je premeščen v Enns na Gornjem Štajerskem. — Druga javna produkcija gojencev „Glas-bene Matice" se vrši danes zvečer ob polosmih. — Gledališka sezona 1918/19 v Ljubljani se otvori dne 15. septembra in bo trajala do 15. maja 1918. — Podpolkovnika Leitnerja, zapletenega v aprovizačno afero s Korditiom, so odpeljali v petek ponoči z eskorto v zapore divizijskega sodišča v Gradcu. — Draee vžigalice. V Št. Vidu nad Ljubljano se prodajajo vžigalice po 22 vin. Dobro, bi bilo, ko bi se gotove oblasti malo pobrigale tudi za to. — Tvrdka Peter Kozina & Comp., tovarniška družba za izdelovanje čevljev v Ljubljani s podružnico na Bistrici pri Tržiču, je sklenil® na svojem občnem zboru, da se razpusti in stopi v likvidacijo. — Obkladanje smeti in drugih odpadkov ob nabrežjih Ljubljanice. Občinstvo se opozarja, da na Sv. Petna hi na Po!jamskem nasipu ob Ijubljainičiiiith brežinah me odikilada smeti, pepela itn raznih drugih odpadkov, ker to ovira 'regulacijo brežini. Tudi je nakupiče-vanje tafkiih pradimieitov ob na/brožjiih talko iz estetičnih, kakor tudi iz sanitarnih ozirov nedopustno. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po cesarski naredbi z dne 20. apriita 1854, drž. z alk. št. 96, z denarno kaznijo dio 200 K ali z zaporom, do 14 dimi. — Prciiredba central. Giiriozne korespondence naročajo o reorganizacijskih načrtih, ki sc tičejo central in ki naj jih preurede. Zatrjujejo celo, da se nadomesti r.er privatnih družb upravljevano gospodarstvo central z državnim gospodarstvom. In kaj jc uspeh teh leform? 1/, c-.ne dobavljalnicc za krmila nastaneta dve centrali. Ve:; uspeh jc ta, da je neobhodno potrebno enotno go--podarstvo za vsa krmila razbito; da jc mogoče nakrmiti enega konja, je treba za to dveh central! Vsa stresnost te nove preuredbe pa ni še nič pioti škodi, ki nastane vsled tega. -- Tudi za sol karte? Kakor poročajo, mislijo pri-važati iz Nemčije sol (dasi jo imamo sami dosti) ter livesti na njo karte. Ljudje, ki se sami preskrbujejo, bodo dobivali 70 dkg, drugi pa 50 dkg na teden. Katere karte bomo pa še dobili?! Le še na življenje in na smrt nam manjkajo! — Žrtev vojne. Koroško Bolo na Gorenjskem so zažgale lani laške bombe. Zgorelo je do tal 45 hiš. Koroška Bela je se zdaj - groblja. Ljudje bivajo v kleteh. Država je dala podpore 144.000 K, zavarovalnice niso plačate Siev. 136. N A P R E J. Stran S ničesar. Tisoč kosov opeke stane 160 K, pred vojno pa 30 do 40 K. Delavcev in zidarjev ni. vsekakor mora za Koroško Belo država več napraviti, kot je doslej napravila. ~ Gorelo je v Višnji gori dne 15. t. in. štirih popoldne pri trgovcu Škrabarju pod streho. Edino okolnosti, da je streha hiše krita z železno ploščevino, se ima Višnja gora zahvaliti, da ni uničena. Oderuštvo pri prodaji konj. V Gradec J:e pnipeiljaii neki trgovec iz Ogrske .osem: konj m zahteval za vsakega 3000 kron, dasii so bli zelo silalbi itn malovredni. Tngoivoa so naizna-n® namestništvu, ki je rekviiriralo 'ko/nje, prodajalca pa spravilo na varno. — Strojevodje pri železniškem ministru. V sredo, 12. t. in. se je zbralo dunajsko lokornotivno osobje vseli' dunajskih železnic pri železniškem ministru, da prote-slira proti zavlačevanju rešitve najnujnejših zahtev. Vec kot tisoč oseb je bilo navzočih. V navzočnosti ministra iu drugih visokih uradnikov in funkcionarjev je bilo spiejeto odposlanstvo šestih članov, kateremu je mini- istvo obljubilo, da pokliče v teku prihodnjega tedra zaupnilce lokomot vnejara oeobj.i k pogajanj;*™. Zborovanje r« je bilo zelo burno, kar priča, da je pošla .Mit tenu 0 dovolievaLe razmere, se bodo »sr^“e,iaz“ v* mm b0 make Koliko K- Za ose,b° ?ra,niov kcupiH v ■■n,!!, ? • ? breje mali delavci v rudo- bo ,i0’;^v!n 'jS i}| in »umetnih obratih, se - ‘i.ijciuo pozneje. ^sdnii e^avs^ štrajk v zag-ebš!vl n>varni »Union«. za ^ trtek dopoldne je izbvhnil v ».agrebški tova ni v v ° čokolado štrajk. Delavstvo se je sklenil« >stf» ||, §|() i(0rp0rativno -jo mostu do poslopja delu v. °rffai!izacije. _ .r- Brivski pomočniki v •iag-ebu :;o se pogajali verč s svojimi delodajalci glede plače in i.ekaterih drugin trt Vsi razKOVOri l’a so ‘ Mali btez uspeha. V če-r^elt so poslali svojim gospodarjem iiltimatum, v kale-čer" 1111 »sode nji:: ? ah*'vam do 8. ure '.v-- j riim zahtev^f^'1^10- Ako -■ -'cflaiaici ne ugode stavljc- \ jc imoi-i A 1 I ,ai'no v soboto stavkati. (. ) stavki, ci i-e 1 jc imela eventuelno začet; > . ...... ! fcnega poročila. Op. „,e tl\ r" >! msmo] t,obl1' se vsen, regulacijo plače v f ^ *» za doklado k sobotnemu j1, .V;'! 3°° ,K,? stan. , v . , , in >i»dcjakemu delu 50 od- %tkov v sl«.,« totem, se prvc Ir| dni „ ttRnm Plača. Delavni čas i,ci bo l0 ur in pol, v so_ SVtii, P‘? !" poj ure' ~~ 1>0 POroCilih nekaterih Iirvu- *stov je pričel štrajkati del brivskih pomočnikov v petek. s|V£l ' Izvoz iz Srbije. Leta Wi7 ifc izvozila avstr>ogi-:"no^'"larhija iz .Sl bi,e I>0 ',rad'-»':i' Podatkih naslednje šliy ,,ie blaga: pšenice 480 oo metrskih stotov, suh >i fe l0-0°O met. st., svežih i'- 'M00 met. st., slivovicu Sad. Sa alkohola) 783.000 litrov in 9019 met. st. svežega la- Večina tega blaga je šlo z vojne svrhe. Suhomlinov - - vratar. Bivši ruski vojni Wsteir Sahomlin;)'■/, ki je bil svoiča.s obsojen, ^e2Gje na pomiloščen, je sedaj popolnoma n sredstev, dasii je bil nekdaj miJSjonar. Da s^[ezivi, opravlja službo vratarja v neki pi- — Lekcija. Canoa-mati in dnugii diružiii-ski člani bii^vše ruiske družine so še vedno Nean-čijii neprijazne. Nek nemški general je bil postlan k njiiijTi, da bi zvedel morebitne njihove želje. Generala pa poglavarji družine niso sprejeli. Le naj mlajši veliki knezi so generalu izrekli željo, cki bi snseii Kolikor mogoče hitro potovati . nevtralno inozemstvo . . . Nemški .nairotd bo iz tega poroo;la /.vedel z velikim presenečen j enn, kako skrbni so gotovi krogi v Nemčiji za usodo i-bivše inske carske družine«. Presenečenje mora biti tem večje, ker člani družine Romanov/ so po mednarodnem pravu tudi še danes vjetniki ruske sovjetne republike, tudi ako se .^atrikrat nahajajo v oblasti nemškega vojaštva. Gotovo so carica-imati in drugi družinski člasni, ki so nemškega generala kakor nadležnega prosjaka pustile odkloniti v nred>ai>i, pokazale dalekosežnejši r oli ličen pogled kakor cficielni nemšiki krogi. O tem so si biilli na jasnem, da so morali izgubiti pri masi ntskega ljudstva zadnji ostanek kradlita, ako bi bili njim poniideno oskrbo spre-ielii iz rok sovražnika in da so si z osornim odklanjajočim vedenjem zagotovili ugoden utis pri ljudstvu. Toda, da tudi carja brez prestola smatrajo »merodajne« nemške oblasti še vedno kot človeka z božjo uriosljo, zato pravzaprav n>: treba presenečenja. One blaga na Nemškern. NeimišikiO u-ratdi!i!išiko gilaisn/lo priobčuje v svojem V. zvezku nekaj oodatkoiv o bilagiovniih conah ina Nemškem.;, iin /toži, da je dragmija neznosna. Evo nekaj blagovnih cen: iliiteir milelka stanc 50 fen., C funtov krompirja 60 fen., -funt marimalade 1.80 marke, fiunit masti 3.20 miairke. Biliago za obleke taiia naslednje cene: meter sifonskega blaga 13 mark, imeiter blaga za .ir,miške (sevjot) 45 'maiik, meter bilaga za žemsike (ševtot) 25 mark, sraiiee po 25 onarlk; par čevljev stane 70 mark. par voiinih čevljev 35 nnairk. Razen tega je še omenjeno, da sitane funit sirovega masla v prosti trgovini 16 mark. — Da so te cene v pnimie.ru z avstrijskimi mnogo nižje, je razvidno že na prvi pogiled. — Velika ponarejanja krušnih kart. »Lo-kalanzeiger« poteča iz (issena; V okoli,M Bo-schuna so zasledili družbo, ki se je b a vila s ponarejanjem krušnih kart. Mesto so s tem o-škodiavaili z/a 34.000 oeinito/v irnoikc. — Tihotapska zaloga izpod krstnega kamna vzdignjena. Južnohanoverenski list poroča: V cerkvi babtistov v okrožju Einbeck je velik krstni kamen. Policija je dobila obvestilo, da je pod njim spravljena precejšnja tihotapska zaloga. Sprva si je mislila na hudobno šalo, ker si ni mogla predstavljati, da bi se mogla nahajati v cerkvi tihotapska zaloga in vrhutega še na mestu, kjer pridejo grški ljudie h krstu, kjer se položi blagoslovljena roka na glavo in kjer se dele nauki in opomini. Policija je vendar nepričakovano odredila revizijo in našla na veliko začudenje — velikansko zalogo; med drugim je bilo: 6 centov ovsa, cent rži in okrog centa fižola. Razočarani uradniki so seveda zaplenili blago, ktero -so nato odpeljali. Iz stranke. Prosim vs^ one sod rti ge, ki so člani občinskih gospodarskih svotov ali okrajnih gospodarskih svetov, da mi do 30. junija pošljejo svoje naslove. — Anton Kristan, Šiška, Ljubljana. Tajništvu stranke naj pošljejo svoje naslove vsi sodrugi, ki so člani načelstva ali nad-zorstva okrajnih bolniških blagajen, bratovskih skladnuc, rudarskih zadrug, konsummih dru-stev in podoibnJih deilavisMi organizacij. Našlo-ve naj se dopisnice na: tajništvo jugoslovan ske soc. dem. stranke v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Osie organizacije, ki še niso naročitle za svoje olane »Razprav X- strankinega zbora«, poživljamo, da to čimpreje store. Dolžnost vsakega sodruga je, da ima v svoji .knjižnici zapisnik zadnjega strankinega zbora! Zaupnike proisl tajništvo, da redno1 iti vestno poročajo o gibanju strankinih organizacij ■u društev ter jla skibe, da bodo vsi strankini pristaši naročeni ali na strankin dnevnik »Naprej!« ali na tednik »Delavec«. Kdor ne čita strankinih iliistov, nkna stika s stranko. Ofenziva proti Italiji. Na italijanskem bojišču so naše armade pričele •ofenzivo, s katero sovražnika nismo iznenadili, ker jo je že davno pričakoval. Fronta, ki za večja podjetja pride v poštev, je dolga le približno 200 kilometrov. Naš napad je bil omejen na prostor med asjaško visoko planoto in izlivom Piave. Sunek na obeh straneh Adiže se je vsled ogromnih težav moral izločiti iz akcije kot neizvedljivo podjetje. Italijani so to operacijsko smer zastavili in onemogočili. Preostal je torej le sunek ob gorski fronti med Asjagom in Piavo iu forsiranje Piave. A tudi napad na gorski fronti pride le kot postransko podjetje v poštev. Prehod čez Piavo se je posrečil in s tem dosegel prvi važni uspeh. Naše čete stoje na višinah Montella, potem zapsdno Ponte di P ave ob obeh straneh železnice Oderža-Treviso, za-padno San Dona di Piave in pri Capotile že na zapadhem bregu reke. Sovražnik se je od prvega sunka kmalu osvestil ter je takoj začel napadati naša mostiča na zapadnem bregu Piave. Naše divizije so se italijanskih protinapadov uspešno ubranile. Ostali oddelki armadne skupine Boro-evičeve se razvijajo preko Piave in so večinoma že na zapadnem bregu. Na go-ski fronti je skrajno neugodno vreme bojno akcijo zelo oviralo. Došla so nam naslednja brzojavna poročila : Dunaj 17. junija. Uradno se razglaša: Na benečanski gorski fronti je bilo včeraj bojno delovanje vsled nevihte in megle znatno omejeno I Zapadno Brente so naši alpinski polki obdržali | dan poprej osvojene gorske pozicije proti ljutim napadom. Na višinskem ozemlju Montella so divizije podmaršala Goigingerja prodirale proti za-padu. Na obeh straneh železnice Oderzo-Treviso so se izjalovili močni italijanski protinapadi. Na južnem krilu armadne skupine Jeldmaršala Boro-eviča prodirajoče čete generala Čičeriča so iztrgale sovražniku zapadno San Doria znatni del ozemlja ter osvojile Ca io Sile. Z nemškim in ogrskim moštvom tekmujoč so češki in poljsko-rusinski polki sijajno pokazali, da so več mesečni poskusi sovražnika, da bi jih zapeljal k izdaji, ostali brez uspeha. V bojih ob Piavi zasluži gornjeogrski infanterijski polk štev. 106 posebno pohvalo Kakor vselej imajo tudi naši saperji in letalci odličen delež na uspehih zadnjih dnij. Šievilo vjetnikov se je zvišalo na 21.000 mož. — Šef generalnega štaba. Italijansko vojno poročilo. Dunaj, 17. junija. Italijansko vojno poročilo z dne 16. junija poroča: Včeraj se je pričela velika bitka na naši fronti. Po izredno ljuti artiljerijski pripravi je nastopil sovražnik na celi fronti k pričakovanemu napadu. Vrgel je ogromno množino infanterije proti našim pozicijam v vzhodnem odseku asiaške visoke planote, v ozadnju doline Brenta in v ozemlju Morite Grap-pa. Na mnogih mestih je skušal sovražnik prekoračiti Piavo. Na ostali fronti je izvršil ljute krajevne napade. S sodelovanjem artilerije so naše čete dobro prestale sovražni sunek. Niid-močne sovražne čete so v prvem sunku zasedle na nekaterih mestih naše prve črte, zlasti v po krajini Val bella, Asolcne in Solarolo. Nekoliko sovražnih oddelkov je prekoračilo Piavo. Na celi fronti smo izvršili močne protinapade, s katerimi se nam je na nekaterih krajih posrečilo, ustaviti sovražne sunke ter nekatere izgubljene pozicije zopet osvojiti. Boj je trajal tudi po noči. Obdržali smo fronto na asiaški visoki planoti; v pokrajini Asolone in Solarolo smo vpostavili prejšnjo fronto. S sovražnimi oddelki, ki so prekoračili Piavo, trajajo boji dalje. Vjeli smo nad 3000 sovražnikov, med njimi 89 častnikov. Naši in angleški ter francoski letalci so v bojih uspešno sodelovali. Zbili smo 31 sovražnih letal. Nemško vojno poročilo. Berlin, 17. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Živahno poizvedovalno delovanje je na mnogih mestih fronte dovedlo do srditih infanterijskih spopadov. Južnozapadno Yperna in ob obeh straneh Somme naraščajoč topovski ogenj. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojišču južnozapadno No-yona proti večeru živahen artiljerijski ogenj Med rekama Ourcq in Marne smo v krajevnih podjetjih vjeli 120 Francozov. Pri sunku med Montdidierom in Noyonom smo uplenili 200 topov, med njimi večje število topov največjega kalibra. Število vplenjenih strojnih pušk je naraslo nad 1000 — Armadna skupina Gall-w i t z : Med Mozo in Mozlo srno vdrli v ameriške pozicije ter jih večjim delom razrušili. — Armadna skupina vojvode Albrechta: Poizvedovalni oddelki so dovedli večje število ujetnikov iz francoskih in ameriških jarkov v Vo-gezih in v Sun.dgau. Včeraj smo sestrelili 8 sovražnih letal in 8 priveznih balonov. Zadnje vesti. Iz parlamentaričnih krogov. Dunaj, 17. junija. Č'ani gosposke zbornice in prejšnje število posaneev so razpravljali danes o načrtu kratkega zasedanja zbornice. Namen tega zasedanja bi bila rešitev proračunskega provizorija in nekaterih davčnih predlog. Tudi socialni demo krat je so za kratko zasedanje parlamenta. Nemške meščanske stranke hočejo še vedno jamstev za nemoten potek zasedanja. Burian odgovarja lordu Milnerju. Dunaj, 17. junija. Grof Burian se je izjavil o govoru lorda Mi ln er j a naslednje: Govor lorda Milnerja odpira vpogled v dušo naših sovražnikov. Lord naglasa, da hrepeni Nemčija po svetovnem gospodstvu, ki naj za-sužni ves nenemški svet. Opozarja pri tem na mirovne sklepe z Rusijo in Rumunijo in poživlja na skrajni odpor proti našim zaveznikom. Zanimivo je pri tem, da gospod lord Avstrije sploh ne omenja, temveč govori vedno le o Nemčiji, kot bi bili mi le njen privesek. S tem je dokazano, kar tudi sam pribijam, da je naša zveza z Nemčijo tako tesna in nerazdružljiva, da se smemo smatrati takorekoč eno. ^Nemški jarem" je za Avstro - Ogrsko jarem skalnato-trdnega prijateljstva. Drugačnega razmerja si ne moremo misliti. Kar se pa tiče svetovno-gospodarstvenih ciljev osrednjih držav, lahko lorda Milnerja potolažim v tem zmislu, da o teh pri nas sploh nikdo ne misli, o čemer se lahko lord sam prepriča. Zmanjšana množina kruha. Duna j, 17. junija. Vsled nezadostnega dovoza inozemskega žita na Dunaj je trenotno nastal težaven položaj, vsled katerega se bo za Dunaj količina kruha morala znižati za 50 odstotkov. Pričakovati je, da bo v 14 dneh mogoče oddajati kruh zopet v dosedanji količini. Krompir za Prago. Praga, 17. junija. Včeraj je dospelo v Prago, kjer že cele tedne nismo dobiii nobene moke in le polovično racijo ktuha, 28 vagonov ogrskega krompirja. Italijanska zbornica. C uri h, 17. junija. V /končni seji je izjavil J posl. Tu ra ti, da njegova frakcija ne more gla- 1 sovati za proračnnski provizorij. Vlada naj prej ko mogoče skliče parlament. Vojni minister je prebral poročilo armadnega vodstva in rtagla-šal izvrstno stanje armade. Nato je izjavil min. predsednik Orlando, da noče vlada danes no benih zaupnih izjav političnega značaja. Danes gre za rešitev domovine in človeštva. Položaj je resen, ker bo skušal sovražnik zmagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Proti sovražniku je treba združiti vse fizične, materielne in moralne sile. Italijanski vojaki se izvrstno upirajo ob Piavi mogočnemu, preizkušenemu sovražniku. Ups, da bo sovražni naval že v prihod njih dneh razbit. Nato je bil sprejet z 282 proti 34 g'asovi naslednji dnevni red: Zbornica odobrava izjave vlade in preide na proračunski provizorij. Ko je Orlando izjavil, da se zbornica ne skliče pozneje kot v septembru, je bilo zborovanje zaključeno. Kabinetna kriza na Francoskem? Ge n e ve, 17. junija. V „Humanite“ je na-ved l Renaudel govorice, ki se širijo v zbornici, da odstopi sedanji Clemenceaujev kabinet in da prideta v novi kabinet Briand in Painleve. „Po-pulaire" pravi, da so oni ministri, ki doslej niso hoteli ničesar slišati o kakih razgovorih z Nemčijo, spremenili svoja mnenja in navaja kot primer članek posl. Danieloua, ki ga je ta priobčil v „Homme libre". G en e ve, 17. junija. Kakor javlja »Hutna-nite“, namerava razširiti Clemenceau kabinet z novimi ministrstvi, in sicer namerava poklicati v kabinet Brianda, Vivianija in Painleve j a. Versalllski vojni svet In mirovno vprašanje. Bern, 17. junija, O priliki sestanka enten-tnih ministrov v Versaillesu je prišlo med posameznimi ministri do ostrih prepirov in nesoglasij v naziranjih. Clemenceau je vstal in zapustii posvetovalnico. Angleži so predlagali, naj se sestavi enoten vojni načrt. Lloyd Georg je izjavil, da sili Anglija k mirovnim pogajanjem, ki pa morajo varovati čast entente. Clemenceau je proti temu protestiral. Aretacije na Irskem. Amsterdam, 16. junija. Iz Londona javljajo, da so prijeli v Novem Jorku znanega irskega delavskega voditelja Jima Latima, ki je vodil pied vojno na Iiskem velik delavski štrajk, nato pa zbežal v Ameriko, kjer so ga zdaj radi razširjanja upornih spisov aretirali. Pj vesti „Daily Telegrapha” si je navedel ime: „President nove irske vlade." Iz istega vzroka je prijela vlada tudi Irca Kornelija Lehameja in še nekaj drugih vplivnih voditeljev. Aprovizacija. Telečje meso za težko bolne. Zadnje čase se je pritožilo več stranik, češ, da je ta ali oni od težko bolnih umrl, njegovi ljudje pa jemljejo še vedno zanj telečje meso. Ker se bo v kratkem vršila revizija, opozarjamo v njih lastnem interesu, naj Dri Mejo -takoj naznanit vse tiste težko bo!ne, ki so bili mestni aprovizacijii prijavljeni in so med tern umrli. Meso na zelene izkaznice B prejmejo stranke v sredo, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, po znižanih cenah. Določen je ta-le red: od 9. do pol 10. dopoldne št. 1 do 200, od pol 10. do 10. št. 201 do 400, od 10. do pol 11. št. 401 do 600, od pol 11. do 11 št. 601 do 800, popoldne od pol 2. do 2. štev. 801 do 1000, od 2. do pol 3. štev. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do pol 4. štev. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. štev. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. štev. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. št. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. štev. 2201 do konca. Mleko za stranke ubožne akcije. Vse slruii-ke, ki imajo izkaznice za mleko m obentm izkaznice ubožne akcije in sicer zeleno izkaznico s črko A ali B, rumeno izkaznico s črko C, ali izkaznico I. ali 11 uradniške skupine, naj se zglasijo takoj v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti štev. 13 in prinesejo s seboj izkaznice za mleko in ubožne. akcijo. Petrolej za obrt itd. Obrtniki iti druga podjetja, ki imajo do 31. avgusta še pravico do petroleja, se poživljajo, da fcakod pridejo v mestno posvetovalnico po vprašalne p°’!e za petrolej — ker ie treba pravilno izpolnjeno in potrjeno vprašalno poJo predložiti v mestni posvetovalnici najkasneje’ do 25. junija 1918. Na poznejše vložene vprašalne pode se bode oziralo le v toliko, če bi preostalo še kaj petroleja v zalogi. Na nepravilno ali nepopolno izpolnjene vprašalne pole se sploh ne bode oziralo. Kdo miara prosilcu za petrolej potrditi vprašalno pelo 'in kdo je sploh upravičen še do petroleja do 31. avgusta, ie razvidno iz razglasa, ki je objavljen v tukajšnjih listih dne 15. junija 1918. Pripomni se, da petrolej za indij. še ni došel. Zasebne stranke nimajo do 31. avgusta sploh nikake pravice več do petroleja. Izvzete 'so le one stranke, ki so na~ vodene v razglasu._______________________________ izdfii?neij odgovorni »rednik: Josip P e t e j a a Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. SNU B KtMB 'iB M ■ BM MuBMMcS W« i* M flt M« Si O Najbolj zanimiv in snajjlfeoRJšs siev. ilustrovani Sedsiak s©; IS ki priobčujejo vsak teden zagaš- mivih sSelk z bojššš in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jak© zanimiv, Sep detektivski ro-masi, poučne članke in črtice iz gospo-dinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike m sploh vseh strok poljudnega znanstvu. „ TEDENSKA SL1KE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, Id je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7‘50 in čelo leto 15-— K. Naročite si wTEDENSKE SLIKE“ takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLI KR" zastonj in poštnine prosto na ojrled. IJpravništvo lisi?, ,.TEDENSKE SLIKE** Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. 0. > -r- t' m a a c ,u i a n m m tt * a iBianamu * « c» •* na n « * m n n m m w ■ H e Ut* e ,.:k'uB