Iz Juaoslaiviie. — Poniževalno postopanje z učiteljskim stanom. (Dopis izven uredn.) Višji šolski svet v Ljubljar.i je izdal poziv na šol. vodstva, glasom katerega imajo ista poslati deželnemu knjigovodstvu razkaznice o službujočem učiteljstvu na šoli in sicer radi odrnere draginjske doklade na podlagi naredbe ministrskega sveta, z dne 18. julija 1919. V pozivu se zahteva, glede nepieskrbljenih otrok, potrdilo županstva. Ta naj bodo torej nekaka nad-orovalna oblast učiteljstva. Učitelji smo uradne osebe in kot taki tudi zapriseženi ter verodostojni in kot vodje za svoje uradne in resnične podatke ne potrebujemo in nočemo nikakih potrdil županstva, ne kake druge oblasti. Ta ukaz je že zopet nekak »ferman«, ki diši po starih časih in hlapčevskih razmerah. Učiteljstvo je že toiiko zavedno in samostojno, da mu taki ukazi ne imponirajo — in da se tudi noče, na noben r;ačin, ravnati po njih. Zakaj r.i piišlo Viš. šol. oblasti na um, da bi ukazala, naj potrdi naše izjave še — orožništvo? Kakor spoštujemo, po demokratskeni načelu, vsak stan — nikakor pa ne županov Sušteršičijanskega duha — vendar takih ukazov ne bomo prenašali ter se tudi ne ravnali po njih, ker ne bomo še sami poniževali svojega stanu. Gospoda, smo v Jugoslaviji! Za vzgojo in pouk niladine in naroda bomo delovali, četudi bi ne bili prisegli, z vsem ognjem domovinske ljubezni in to v šoli in izven nje. Omenje:ii ukaz pa nas spominja stare razpadle Avsr, ije. Ta ukaz omalovažuje naš stan in tu niora naleteti izvršitev ukaza na odpor! Ali mislite res, da mora biti učiteljstvo še vedno in povsod zadnje. Hočemo biti prosti, svobodni, kakor vsak stan! S takimi nkazi učiteljstvo po nepotrebnem žalite, izzivate in inu kažete neko preziranje. Tega pa nobeden zavcden učitelj ne bo mirno prenesel. Poslali bomo razkaznice, kakor se od iras zahteva, a potrdil od županstva, od zavednih šolskih voditeljev ne boste dobili. Ako se našim uradnim iziavarn ne verjame, — tedaj se vse neha. Kot učilelji vendar ne bomo poročali neresnice. — Bral sem ta ukaz slučajno v Slovencu z dne 10. t. m. V isti številki tega lista pa višji šolski svet lepo prosi gospode duliovnike-katehete, naj še ma!o potrpe glede nakazila novili prejemkov. Pri nas ukaz, poziv, a tain prošnja! Kje pa smo, gospoda! Tako z nami ne boste postopali! Ce smo v demokratični državi, delajmo in bodimo tudi v resnici deinokiatiči.i. Zakaj delate razliko med stanovi? Vsi smo potrebni drug drugega in vsi imejmo enake dolžnosti in pravice in ro vsak v svojem stanu! Cudimo se le, da gosppda pri Viš. šol. svetu ne uvidi tega in smatra učiteljstvo še vedno kot kake sužnje. Ukazov in »fermanov«, v povedani obliki, nočemo in jih ne potrebujemo! Op. »redn.: Oorenjemu dopisu pritrjiijciiio v i)olnerii obsegu. Poskrbeli bomo, c!a se tudi s strani vodstva naše organir zaeije odiočno protestira proti temu po: topanju. - Kako govori Višji šolski svet z duhovskitn in učiteljskim stanom. To nam izpričuje sledeča objava: Nagrade za vežouk na javnih Ijjudskih in meščanskih šolah v Slovenifi. Gospode duhovnike, ki po•eg dušnega pastirstva poučujejo verouk na javnili ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, naproša višji šolski svet, da še nalo ;x>trpe glede nakazila novih prejem! ov, ki jim gredo na podlagi naredbe celol.i.pne cleželne vlade za Slovenijo z dno 14. februarja 1919, št. 361 Ur. 1. Med izvedbo regulacije plač po ornenjeni naredbi ki ie postavila plačni sistem na popolnoma novo podlaigo, se je glede vseh kategorij učiteljstva izkazala potreba, da se izdajo dodatne izvršilne odredbe, ki naj olajšajo izvršitev še ne preizkušene reforme. Tako je tudi z veroučitelji: mnogo jih je vložilo izkaze o pristojbitiah, ki so tako potnanjkljivi, da deželno knjigovodstvo ne more odmeriti in nakazati prejernkov, tudi nluiajo zanesljvih podatkov o razdaljah žup- nišč od šolskega kraja. Zato razpošilja viišji šolski svet župnim (kuracijskim) uradom golice za prijavo potrebnih podatkov, katere naj izpolnijo in vpošljejo okrajnim šolskim svetom, da preskrbe potrditev ^,lede razdalj. Da pa gospodje duhovniki :ie ostanejo predolgo brež zasluženih prejemkov, izplačuje deželno knjigovodstvo, v kolikor ima računske podatke, začasno še stare pristojbine in doplačila se nakažejo, kakor hitro bodo odmerjeni novi prejemki. Tistim veroučiteljem, kojih prijave so dosti točne, se pa že sedaj nakazujejo nave pristojbine. Višji šolski svet se nade.ia, da bodo vsi veroučitelji tekom meseca septembra 1919 prejeli do zadnjega vinarja, kar jim gre. — Brez komentarja! — Odpuščeni nemški kolegi in koleginje odhajajo počasi iz Koroške, kakor nam poročajo. Vendar imajo še vedno nase oblasti več »rešpekta« pred njimi, kakor oni pred našimi oblastmi. Cudne reči se dogajajo tam, ki niso ravno v čast našim političnim oblastvom. Tako n. pr. pripovedujejo učitelji kar javno, da bodo šli drugi dan v ta in ta kraj čez demarkacijsko linijo in se vrnejo naslednji dan nazaj. In to se tudi praktično dogaja. Pa ne samo to! Razni grofje, ki prebivajo na naši strani, so še vedno v telefonični zvezi s Celovcem in za to naša politična oblast dobro ve, a se ne upa ničesar proti temu ukreniti. To je škandal, ki nima primere! Naše ljudi se goni na Koroško in se jim očita celo premalo požrtvovatoosti; naši ljudje se morajo truditi, da ustvarijo za nas ugoden teren med Ijudstvom, se inorajo žrtvovati, na drugi stani pa vrhovna oblastva podirajo s svojo obzirnostjo vse to delo in podpirajo naši državi nasprotne elemente na (a način. Sedaj nain je umljivo, zakaj ne najdg učiteljstvo nobene zaslombe pri političnih oblastvih na Koroškem! Dajte nam energičnih okrajnih glavarjev na Koroško, vsaj sedaj, ko imate sami oblast v rokah, ki se bodo zavedaii sedaaijega položaja, in ki bodo znali delati fako, kakor zahtevajo naši interesi na Koroškem!. — Opozarjamo na današnji članek o belokranjskem šolstvu, ki natn dovolj jasiio izpričuje, kako slabo so skrbele polltične oblasti za kulturno-izobraževalni del tega oddelka Slovenije. Ni krivda toiiko pri ljudeh samih, kakor pri bivši poiitični upravi na tem ozemlju, ki je iraela vsikdar glulia ušesa in zaprte oči, kadar ;e bilo kaj napraviti za povzdigo Ijudske izobrazbe. Clanek je pa tudi ilustracija k zadnji polkični debati v naših dnevnikin o belokranjskih razmerah in je bil že skrajni čas — kar je razvidno tudi iz članka — da je prišel nekdo, ki je zbudll •z spanja politično oblast, da bo uredila belokranjske razmere. — Z ozirom na resolucijo I. K. 1* bi i)ilo dobro dostaviti še sledeče: Višji šol. svet upoštevaj dolžnosti krajnih šolskih svetov, ker smo že večkrat pokazali škodijivo delovanje krajnih šolskih svetov. Nadaljevali bonio, da prepričamo vlado in krajne šolske svete, da so slednji vredni -— uradne smrti. — Tovariši, ki delate tlako pri krajnih šolskih svetili, odnehajte, da boste onemogočili delovaiije krajnih šolskih svetov. V interesu šolstva je, da smo solidarni Ln da pokažemo vladi, da opravljamo vse šolske posle lahko sami, dočim krajni šolski sveti brez nas ne morejo ničesar. Objavljajte dopise o razrnerah v krajnih šolskih svetih, kjer se vrše nerednosti — krivice. — K razpisu služb na meščanskih _olah: Ko so se po splošnem preobratu jele preurejati tudi šole, je bila večina učitelj_tva pozvana takoj nastopiti' službo na določenem mestu. Mnogo tega učiteljstva se je v razmere uživelo in rnarsikateri je živel še v brezskrbnem prepričanju, da pojde za novo šol. leto tja, kamor je bil >-voj čas imenovan. Toda glejte! Sedaj pride razpis služb s pripombo, da si višji šol. svet pridržuje pravico, imenovati prosilce po potrebi tudi drugam. — Upoštevamo razmere, upoštevatno pomanjkanje izprašamih oseb, vse nam je jasno. A čemu se je z razpisom služb tako odlašalo? Ali prav nič ne pomislite. da se mora učiteljrstvo pri tej stanovanjski bedi, še poprej pehati za stanovan_a? Mar ni znano v kakšmej bedi je živelo pretekto šol. leto ono učiteljstvo, ki je od danes na jutri nastopilt) službo n. pr. v Celju in Mariboru? Bilo je navezano na najdražja sta-iovanja, »za prvo silo«, katera pa so mu pobrala iz žepa vse, prinesla pa polek vseh neudobnosti tudi še nekaj dolgov. Mnogo učiteljstva ima lastno opravo ? katero bi si lahko uredilo udobno in ceneje stanovanje, toda ker je bil imenovan včeraj, si danes išče stanovanje kakoršno dobi, samo da ima položiti kam svojo glavo; ga drago plačuje, plačuje pa tudi še Tov.« Glej uvodnik v zadnji štev. »Uč. y naprej shrambo za svojo opravo drugje. Torej dvakratni ali pa še večji troški! A od udobnega in urejenega stanovanja in življenga je odvisno tudi delo v šoli! — To menda je jasno! In prejšnje razmere nas čakajo za novo šol. leto zopet, saj se bodo lmenovanja izvršila tik pred začetkom novega šol leta. Dalje! Večina danes izprašanega meščanskošolskega učitelstva je študirala s takšnimi žrtvami, da Viš. šol. svet niti ne pojmi žrtev. S posebnimi težavami so študirali oni, ki so študirali za časa vojne na deželi, brez vsakih sredstev, brez vsake pomoči, s praznimi želodci v mrzlih sobah, poleg pouka, s prenapolnjenimi razredi. In zakaj so ti ljudje študirali? Takrat o slovenskih meščanskih šolah še ni bilo govora, nikar da bi bili mislili na nameščenje na meščanskih šolah. Samo pri eventualnih kompetencah so se učitelji z mesč. izpitom morali nekoliko bolj upoštevati, kar jim je prišlo zjasti tedaj v prid, ee jih bivši nazorniki, prijatelji stare avstrijske birokracije in nasprotniki narodno čutečega učitelja niso hoteli potom kvalifikacije priporočati na tb ali ono mesto. Maogi od teh so delovali v raznih nemškutarskih krajili, delovali s tovariši protinarodnega mišljenja. Zlasti je trpelo v tem oziru učiteljstvo na Štajerskem in Koroškein. Kaj so ti ljudje trpeli v takšnih razmerah Livše Avstrije, o tem ne bomo govorili. Danes je prišel čas, da bi morda prav ti lahko imeli upanje dvigniti glavo in zreti na nova lepa mesta, ki nam jih je svoj čas odjedal nenasitni Nemec. Toda s>lej! — Lahko se jih prestavi tudi na mesta, za katera ne marajo in niti ne prosijo. In še nekaj! Ako vprašaš za to ali ono tnesto v (Ljubljani i. dr. slišiš: tu sem pride N. v Ljubljani, iz Trsta in Gorice. Poznamo bol in trpljenje tovarišev-beguncev in ga upoštevamo, toda Višji šol. svet naj uvidi tudi bol in trpljenje unih, ki so do sedaj večkrat mučeniško trpeli v boju za narod na Stajerskem. Najlepša mesta se nam obljublja zasesti po drugih, mi pa, ki smo morda okrog teh mest in krajev delali in trpeli čakamo, da nas pošljejo — danes še ne vemo kam. Upoštevajte kolikor možno želje prosilcev in delajte urno, da se pozneje ne bodete čudili, če vam kateri izmed prosilcev reče po nameščenju, za njega neprimerno mesto, »ne«. In takih slučajev utegne biti več! Pripravljeni smo sicer žrtvovati vse naše delo in življenje v prid naše mlade domovine, toda upoštevajte tudi naše želje in nam ne jemljiie veselja s tem, da prezirate naše dosedanje delo in trpljenje in nas proti drugim zapostavljate. — Spored lOletnice maturantov tiubljanskega učiteljišča iz leta 1907-08. V soboto, 6. sept. kosilo pri »Novem svetu< v Ljubljani ob pol 12 dop. Popoldne delegacijsko zborovanje »Žaveze«, neudeleženci si ogledajo »Učiteljsko tiskarno«, tvornico zvezkov, eventuelno tudi kako drugo tiskarno. Zvečer sestanek v Mali dvorani »Narodnega doma«. Sodelujejo tovariši s pevskimi in glasbenimi točkami. V nedeljo zjutraj izlet na Bled in v Bohinjsko dolino, z jutranjim nedelskim vlakom, ki vozi za izletnike, z 25 % znižaiio vožnjo. Program se po osebnem dogovoru lahko v soboto še kaj izpremeni! Na snidetije! Albin Lajovic. — »Glasbena Matica« v Ljubljani otvori v letošnji jeseni poleg svoje dossdanje, deloma na novo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski konservatorij, ki bo nudil spopolnjen približno tekom 6 let jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo v vseh strokah glasbene in igralske umetnosti. — Opozarjamo učiteljstvo, da pravočasno naroči šolske zvezke, ker dohaja mnogo naročil, da bodo vsi lahko pravočasno postreženi. — Ta teden izideta v »Učiteljski tiskarni« naši himni »Bože pravde« in »Lepa naša domovina« v prav lični izdaji in primerno nizki ceni. Ker zaloga ni velika, opozarjamo, naj vodstva pravočasno prijavijo, koliko iztisov bi rabila. Naroča se le v »Učiteljski tiskarni.«