130   .
Dobri ljudje
25. Sv. Tomaž Vilanovskl.
l^MHis* 'zrec*no blagočutni in usmiljeni svctnik je fillllft) ^" r0)en blizu mesta Vilanova na Španskem: ClgPjii odtod njegovo ime. Pozneje je bil škof v ,JpS5§> Valenciji. Ob njegovi smrti (1. 1555.) je za-vladala splošna žalost med vsemi prebivalci. Ljudje so jokali in vsi potrti jadikovali: BO Bogr kolika izguba nas je zadela!" Duhovniki in preprosto Ijudstvo vsepovprek je zdihovalo: „0 Valencija, za-dela te je težka šiba božja!" Ubožčki so jokaje letali po ulicah in vpili s pretresljivim glasom: ,Naš oče je umrl, naša bramba, naša tolažba nam je odvzeta; kai naj zdaj počnemo?"
Naj navedem samo tri zglede junaške usmiljenosti iz njegovih otroških let.
Nekega dne, v pozimskem času, je bil pri so-sedovih, kar pride nekaj slabo oblečenih, od mraza se tresočih dečkov, ki nujno prosijo pomoči. Ko pa vidi, da jim v sosedovi hiši nočejo nič dati, jih po-vabi k sebi ter da enemu svoj plašč, drugemu svoj površnik, tretjemu svoje hlače in hiti potlej v sami spodnji obleki domov. Ko ga mati zagleda tako oble-čenega, ga posvari; bogoljubni otrok pa odgovori: „0 mati, naredite z tnenoj kar hočete, in kaznujte me kakorkoli; Oospod pa ve, da tni je bilo nemogoče drugače delaii. Ko sem videl te ubogc, od mraza se tresoče dečke, si nisem mogel kaj, da bi jih ne pokril, kolikor mi je bilo mogoče. Dobra mati je izkušala prikriti srčno ginjenje in je uprla oči na podobo Oo-spodovo ter ga zahvalila, da jej je dal tako pobožnega in usmiljenega sina.
Nekoč je šla mati z deklami od doma in je vzela ključ od jedilne shrambe s seboj. Pride pa nekaj ubož-cev pred vrata prosit ubogajme. Ko Tomažek opazi, da jim dekla, ki je doma ostala, nič ne da, ker jim tudi ne more dati, gre in polovi šest piščancev in jib porazdeli prosjakom. Ko se mati vrne domov in zve,
^^^^^P                      S3   131   V5L                                           '.
kaj se je zgodilo, vpraša dečka, zakaj je podaril piščeta. ,Zato," odvrne  milosrčni deček,  ,ker se ne spodobt     ! in mi srce ni dalo, da bi ubožce, ki prosijo miloščine,     i pustili prazne odhajati; ker je  pa  bilo  vse  zaprto in     : nič drugega na  razpolago kot tele piške, sem jih pa     ( dal in bi bil dal še kokoš, ko bi bilo prišlo več pro-     j silcev. Pustite drugikrat, ko greste od doma, kaj milo-ščine  doma." Pobožna  mati je   bila  zadovoljna in je odslej sama tako obračala,  da   je mogel   blagi  sinek     , miloščino deliti po željah svojega dobrega srca.
Nekoč je oče poslal svetega dečka z domačim     ¦ hlapcem h kmetu. katercmu je bil posodil pšenice za     / setev,   z naročilom,   da naj jo zdaj vrne,   ko je žetev končana. Deček pa vidi,  da je ubogi mož zelo malo     ! pridelal to leto in da ima veliko otrok; zato se vrne, ne da bi kaj zahtevai. ter razlaga očetu veViko potrebo     ( kmetovo in ga prelepo prosi, naj se ga usmili in mu odpusti do!g,  ker  se je  prepričal  na svoje oči, kako malo  je   pridelal   to   leto  in kako   zelo   potrebuje to malo,   da   preživi  svojo   družino.   Rad   odpusti   oče na prošnjo pobožnega dečka dolg, in ko pride zopet čas setve,  da možu celo zopet potrebno pšenico za setev.
_                            26. Krištof Šmid.
^^ Komu ni znano ime preblagega mladinoljuba, duhovnika Krištofa Šmida. Spisal je tudi knjigo BSpo-mini iz mojega življenja". Tu pripoveduje med drugim ta-le dogodek.
»Neki deček je, menda po nesreči, vrgel kamen na mojega brata in ga zadel na glavo, tako da je krvavel. Oba pritečeva k očetu in zahtevava, naj za-tožijo zlobnega dečka, da bo kaznovan. Toda oče naju zavrnejo: nTi ljudje so, kakor slišim, ubožni, imajo veliko otrok in vrhutega je še mati bolna. Odpustimo razposajenemu dečku. Po nauku svetega evangelija ne smemo hudega povračevati s hudim, marveč z dobrim." Nato so nama dali nekaj denarja z naročiiorn, da ga poneseva ubogi družini, ne da bi kaj omenila o   kamenu.  Dečkovi starši  so  pa že zvedeli, kakšno
_nesrečo je povzročil njih sin, in so bili zelo užaljeni.
1                 "      .
SJ   132   PS
Tembolj so se pa začudili, ko sva jim prinesla denarja in jim razložila, kaj so rekli naš oče. Hvalili so blago-dušnost našega dobrega očeta. bili so odslej zelo pri-jazni do nas in nobeden izmed njihovih otrok nam ni več prizadejal najmanjšega zla. Da, deček je še pri-nesel mojemu bratu, da bi vsaj nekoliko popravil na-pako, jako lep venec poljskih cvetlc.