179. številka. Ljubljana, soboto 7. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Ututja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 1« fL za pol leta 8 A m eotrt leta 4 *rld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnimi 'znaša. — Za tfospode učitelje nn ljudskih'šolah in ij» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiristnpne petit-vrste 6 kr., 6o ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat Huka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 .gledališka stolna", ©pravni« tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Kiirodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Orijentalno vprašanje in Evropa. Pride li uže letos do poslednjega akta orijentalnega vprašanja, do razbitja evropske Turčije ? To je zdaj vprašanje, ki ga bode rešila ta jesen. Ker je Beaconsfieldovo delo berlinskega kongresa pokazalo toliko napak in pomanjklji-voBtij, zbrala se je bila Evropa to spomlad na nov shod, na berlinsko konferenco. Evropske velevlasti na tej konferenci so složno in jednoglasno ukazale Turčiji, naj vendar izvede berlinski dogovor tudi v onih točkah, kjer ga še nij, zlasti glede Črnegore in Grecije Turčija pak je na to odgovorila svoj: nečem! Človek bi mislil, da bode zdaj Evropa brez premisleka zopet složna vstala in terjala, da se njena beseda izpolne. Pa kaj še! Vidi se le, da so bili evropski diplomatje z besedo uložni, z dejanjem ne morejo zložiti se. Grecija je vendar enkrat tako daleč prišla, da je svojo vojsko mobilizirala. Ali Grki, ti čudni potomci Helenov, ki bi bili tačas močni, ko bi se bili na bojišče vrgli, ko je leta 1877 bojevala Srbija in Rusija, vedo, da 80 dandenes sami Turčiji nasproti preslabi, 5e jih Evropa ne podpira, kajti Turki so jim na mejo 50.000 Albancev in družin vojakov postavili in so si od zadnjega pobitja uže opomogli. Kdo pa hoče Grkom pomagati? Pač bi to imeli storiti najprej oni, ki so jim tačas na ušesih bili in jim odgovarjali, naj se vojske ne udeleže, ko je za njo bil pravi Čas ter jim ob ugodnem vremenu svojo pomoč obetali, to so bili Angleži in Francozi. Ali zdaj, ko je ugodno vreme prišlo in čas prišel pomagati Grkom, da bi se jim izpolnile od Evrope priznane terjatve, zdaj Fran- cozi in Angleži nekako oprezovajo in se odmi-1 kajo; druge velevlasti, ki so se tudi z besedo zanje oglasile, pa pravijo, da nemajo interesa v akcijo stopiti le za Grecijo, ker imajo svoje interese. Francozi v svojih no-vinah naravnost izražajo, da so bili le na kongresu in na konferenci Grkofili, z mečem se za Grke ne bodo pulili, ker je francoski narod izprevidel, da je nehvaležno za druge narode kri prelivati. Ne vemo, ali bodo Francozje pri tem ostali, a če ostanejo, potem se sami odpovedo vpliva na razvoj orijentalnega vprašanja, kajti sama beseda brez dejanja ob potrebi ne vaga dan denes mnogo. „ Torej mi se nadejamo, da na vso zadnje pomagnjo Angleži," rekel je grški minister Trikupis. Ali Angležem je naraslo v Afganistanu novo delo, katero jih morda še bolj briga nego Grecija. Vendar če Anglija zarad Afganistana odstopi v evropskem orijentu, pomenilo bi to, da se tudi ona odpoveduje vpliva tukaj, in to bi bil vendar razboj evropskega koncerta, kar bi menda bilo le onima dvema velevlastima na korist, ki sta v orijentu interesiram", to je Rusiji in A v« striji. In ko bi se koncem ti dve poraz-umeli, bila bi rešitev lehka. Da se bode Avstrija z Rusijo prijateljski porazumelain nobenega koraka storila zoper balkanske narode, to avstrijski Slovanjo upamo tem gotovejše, ker, hvala Bogu, nijso oni turkoljubi nemški elementi več na vladi, kot so bili prej, in ker smo uže zadnja leta nekoliko videli, da je v našej vna-njej politiki vendar le prevagoval interes države in dinastije nad sebičnim magjarskim in nemškim posebnim interesom. Politični razgled. Motrit si J <> (teže le. V Ljubljani (i. avgusta. Novine pišejo, da vlada ne bode državnemu zboru predložila tacega Jezikovnega /.aKoiia, ki bi proglašal nemški jezik državnim jezikom; premislila si je. Ona je baje previdela, da pojem „državni jezik" nema nobenega pomena in je v Avstriji absolutno nemogoče določiti meje „državnemu jeziku', kje da bi se pričel, kje nehal, da bi ne žalil pravic posameznih narodov. Umevno je, d". Nnmci zahtevajo, da bi se njih jezik proglasil državnim jezikom, kajti šovinisti in samo ljubci so dosti, da ne vidijo, ka so v Avstriji v manjšini. Država si ne dela svojega jezika, ampak prebivalstvo si urnvna jezik po svojej potrebi in njegov jezik je tudi uradni jezik. Z jezikovnim zakonom, ki bi določeval natančneje § 19. osn. znk., to je nekak zakon, ki bi določeval izvrševanje tega zakona, bili bi avstrijski Slovani zadovoljni, nigdar pa ne z zakonom, ki bi proglašal nemški jezik kot državni jezik, kajti tak zakon, če uže drugo ne, bi samo potrdil mnenje nemških ošabnežev, da je Avstrija nemška država, kar bi bila le velika laž. Ogerska ima „državni jezik", zato pa tudi vidimo nadlogo in bedo vseh ne Magjarov, ki dobivajo magjarske odloke od uradov, a morajo po 20 milj daleč okolo iskati človeka, ki jim oni „državni jezik" v odloku raztolmači. Poroča se, a nij še potrjeno, da namerava zbog vstočnih zadev vojno mliilcvter-»tvo mobilizovati tri armadne kore. Pravi se, da bodo naši vojaki popolnem zasedli Novi Pazar in v slučaji šli tudi dalje. Upamo, da je to samo novinarsko ugibanje. Skupščini če&kili učiteljev v Pragi je 4. t. m. prvosednik osrednjega češko-slovan-skega učiteljskega društva, učitelj Mašek, govoril ostre besede zoper nemško društvo „deu-tseher sehulverein". Mašek je dejal: „Češko- Listi iz tujine. x. Rologna, sv. Mavricija dan 1880. Dragi prijatelj! Ne preostaje mi več dosti govoriti o znamenitostih Bologne, katere sem ti površno popisal zadnjič. Kar te vendar utegne zanimati, to je slovansko društvo na tukaj-finjej univerzi, imenovano „aceademia po lacca e 3 lava" osnovano koncem lanskega leta po nagibu univerze profesorja S. Agata, ki je zdaj tudi prvosednik te akademije. Namen društva je spoznavanje in gojenje simpatij do Poljske in družili slovanskih narodov, po učenji zgodovine in literature poljske in slovanske. Ta namen hoče društvo dosezati s pripomočjo jnvmh knjižnic in bralnih zavodov, Časopisja in posameznih tiskovin, po shodih akademikov, čitanjih in razgovorih, po objavlje-1 vanji dejanj akademije in sodelovanjem do-pisovalnih člnnov. Ime ima akademija po slavnem poljskem pesniku in pisatelju Mickie-wiczu. Žal mi je, da za denes ne morem pisati več o tem društvu, katero je tudi mene zanimalo. A ker sem zvedel o njem še le zadnji čas mojega kratkega bivanja v Bologni in sem dvakrat brezvspešno iskal profesorja S. Agata, do katerega sem se pozneje pismeno obrnil, nij mi bilo mogoče, poizvedeti več, kajti izmej znancev mojih nikdo nij niti vedel o eksistenciji tega mladega akademičnega društva. Prilično, ako mi odgovori profesor S. Agata na moje pismo, upam ti kaj več poročati o tem. Kar me je posebno razveselilo tukaj v Bologni, kakor sem ti pisal uže zadnjič, to je bil dohod prijatelja X., pisatelja listov iz Italije. Ko so pričeli prihajati s početkom leta ti listi v „Slov. Narodu" in sem jih prebiral z živim zanimanjem, mislil sem večkrat: Koga I je vendar vrag premotil, da je v takej zimi, ' kakor je letošnja, v mesecu januarji zapustil pošteno domačo peč in šel zmrzavat v Benetke in druge kraje gornje Italije? Akoravno sem z jedne strani miloval takrat zmrzujočo ubogo slovensko dušo, bil sem z druge strani toliko neusmiljen in škodoželjen, da sem si mislil : prav ti je, zakaj pa nijsi ostal lepo doma v toplej sobi poleg zakurjene peči. Vedeti moraš namreč, da sem se bil v Ferrari nalezol mraza italijanskega prav pošteno in zmrzoval pri zakurjeuem kaminu, v katerem je gorelo ko v peklu, a vendar zeblo me v hrbtu, ko se je prednji del telesa skoraj pekel. Necega dne proti večeru naložil sem bil drv, da je plamen švigal visoko po kaminu. Kar naenkrat začujem čudno hropenje in bobnjenje, kakor da se bliža parostroj, pogledam kvišku, cela široka cev, vodeča dim, je v plamenu, zunaj pa vigajo iskre po sneženej strehi, kakor da se je odprl nov Vezuv! Na trgu zbira se ljud- slovanski učitelj ima poleg tega, da skrbi za svoje gmotno stanje in duševno izobrazbo, skrbeti tudi za svojo narodnost, da si jo ohrani. To svojo narodnost si naši mnogobrojni sovražniki trudijo zatreti z vsemi silami in temu svojemu prizadevanju so postavili še venec z osnovanjem nemškega „schulvereina". Vendar, malo več narodnega ponosa in narodne samosvesti, in ta „sehulverein" pri nas ne bode opravičil nicesa. tudi potem ne, ko bi razpolagal z mi lijoni. Ostanimo na pravem stališči, na onem stališči, katero nanj kažejo naše narodne tradicije in zgodovina". — Naj bodo te možt-v-ske besede tudi našim učiteljem v opominj, v posnemanje. V■■ u IIJe «lrf. Iz Aten se telegrafira 5. avgusta: Dekret kraljev ukazuje mobiliziranje vojske in sklicuje narodno skupščino na dne 8. septembra. Vojske mej KiihIJo in Kitajsko morda ne bode; v Peterburg je prišel namreč kitajski poslanik markiz Tseng in ruski listi menijo, da je to znamenje, da se bodo stvari mej obema državama rešile mirnim potoni. Markiz Tzeng je baje prinesel soboj tudi načrt nove pogodbe. Početkom dru/ega tedna bo ruski car slovesno sprejel tega izrednega poslanika v avdijenciji in če do tja pride v Peterburg tudi japonski poslanec iz Berlina, tudi njega. Rusom bi dobro goddo, ako bi se vprašanje o Kuldži rešilo mirnim potom, ker mislijo, da Hode Rusija vojakov potrebovala drugod. /Ingrleaiki listi svetujejo, naj se parla-mentsko seje odlože, dokler Oladstone ne ozdravi in zopet more sej udeležiti se. Angleži so se buje pričeli dogovarjati s perzijskim velikim vezirom Husein kanom, da bi perzijski vojaki prestopili mejo v Ilerat in tako prisilili Ayub kana, da se vrne domov in brani Herat. Tako hočejo Angleži s pomočjo Perzije rešiti Kandahar. Demonstracija z ladijami zoper XiirčlJ<» bo je baje odložila, ker Be je Francija nehče udeležiti. Gambetta je dejal, da bi vladi ne svetoval nigdar tacib korakov, ki bi jo zapleli v vojno. Ruski list pa predlaga, naj se zvežejo Nemčija, Rusija in Turčija, da bodo rešili zadnjo in ohranili svetovni mir. Ta kombinacija da se je uže pričela s tem, ker je Nemčija poslala svojih uradnikov Turčiji na pomoč. Dpi MSI. 'it Notranjskega 3 1. julija. [Izv. dop Zoper našega slovenskega ubozega ratarja se je neki vse zarotilo, kakor da ga mora uničiti. Kdo bi si bil v spomladi mislil, na položaj, v katerem mu je sedaj in mu bode v prihodnosti Živeti. Sadno drevje, ljuba vinska trta — vse je z najveselejšo nado napolnjevalo našega ubo zega kmetica, ter mu saj letos obetalo dati po tolikih — od prejšnjih slabih letin zadanih bridkih udarcev, malo oddiha. — Ali temu nij tako. — Vedno slabo in cvetočemu drevju škodljivo vreme, uničilo je. pustivši le malo jabelk in hrušek, najizdatnejši pomoček kak krajearček vzeti — Češplje popolnoma. — Kdo bo nadomestil toliko zlatega denarja, katerega bi se bilo skupilo, bodi si za frišne, ali suhe češplje, ali pa za slivovec. — OJ [»oljskih pridelkov pa gospodar ne more veliko, nekateri celo nič odprodati, ako hoče svojo družino le za silo preživeti. Kje bodo tedaj za vse stvari toliko potrebni novci, vzlasti pa za nigdar sito davkarsko mošnjo ? — Dan za dnem brati je po slovenskih časnikih o krivičnem nemškem uradovanji v uradih, kjer bi imela jedino le slovenščina veljati. Pri tej priliki prišlo mi je na misel tudi naše advokatstvo in notarstvo. — Kaj je pa to storilo se svojim uradova-njem za povzdigo našega slovenskega jezika? — — Vprašam vas, narodne advokate, narodne notarje, ki vam jedino le slovenskega kmeta krvavo zasluženi novci v mo.mjiček teko — kje so vašega narodnega advokatstva in notarstva slovenski izdelki? — Žalni Čut mora napolniti vsakemu poštenemu narodnjaku srce, pričujočemu pri tej ža-lostnej tragikomediji. Kakor je bilo brati, dobimo v Ilir. Bistrico toliko potrebnega notarja. — Mi tega notarja g. Kotzbenva niti osobno, niti po političnej barvi ne poznamo, venda* se uže naprej usojamo, opozoriti ga, da bi, ker bode jedino le s slovenskimi kmeti občevati imel, slovenskemu jeziku več veljave in prostora dal, nego g. Reseljak, notar postojnski, kateri je doslej vsak petek bojeval v Bistrico slovenskim kmetom n emška pisma izdelovat. Tudi v tem opozorimo gg. župane našega okraja, da pri prihodu imenovanega gospoda od njega terjajo izključivo slovenskega uradovanja, nemško mu pa nazaj mečejo. Od okr. glav. postojinskega se se res ne dobi vse v izglednoj slovenščini pisano, a vendar čast, komur čast, kajti gospod okrajni glavar dopisuje županstvom in pojedinim strankam vendar le slovenski. In z gotovostjo smemo ) trditi, da jedini g. okrajni glavar postojinski je v slovenskem uradovanji vis. deželnemu pred-sedništvu resnico poročal. Znano nam je pa, da je pri okr. glav uiadnik, kateri je v pravilnej slovenščini popolnoma izurjen. Usojamo se torej g. okr. glavarja opozoriti, naj bi se zlasti pri dopisih župan stvom dotičnega uradnika še bolj poslužil, ter tako stranke še bolj sad o volil, in si srca vseh še bolj pridobil. Od uradovanja pri okr. sodnijah niti ne omenjam, to se uže tako vd, kako da je, — le Se od davkarije bistriške naj omenim, da se je za od slovenskega kmeta pošteno vplačane novce v spisovanji „Zahlungs-A u ft r ag o vu do zadnjega časa vrlo dobro odlikovala. Domače stvari. — (Volitev v mestih Maribor, Ptuj itd.) Graška „T.*gesposta in dunajska „N. Fr. Pr." prinašata Članke o volitvi v mest-nej skupini Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož, Središče, Ljutomer itd. Oba lista se silno bojita, dabitulehko zmagal vladni kandidat s pomočjo Slovencev in konservativnih Nemcev, in kličeta liberalne ustavo-verec k orožju. Nauk iz togi je legak za nas. — (V Celji) bode denes znani dr. Foregger svojim volilcem svoj program razvijal, reete: na vlado Taaffejevo zabavljal. Opat Vrečko, ta famozni nemškutarski moža-nec, ki je lani volitev Foreggerjevo odločil, čeravno je Foregger freimaurer, a Vrečko ka-tolišk duhoven, bode pač tudi svoje dopada-jenje nad njim imel. — (Iz Gorice) si dajo nemški časniki poročati od svojih dopisnikov ugibanje, da bode namesto odstopivšega g. VVinklerja od slovenske strani kandidiran goriški advokat dr. T o n k 1 i. — Bilo bi prav. Boljega goriški Slovenci valjda teško izberd. — (Iz Št. Rupe rta), kjer je letos dne" 21. julija toča pobila, daje si tukajšnji organ nemškutarjev in renegatov pisati, da je bil tam neki fajmošter pri pobiranji bire svojim faranom obljubil, da dokler bode on župnik pri njih, ne bode nikoli toča pobila. Zakaj,, neki „Tagbl." imena tega fajmoštra ne pov67 Gotovo za to ne, ker ga nij, ampak se je, Tagbl." kar zlagal, kajti ne verjamemo, da bi kak fajmošter na Kranjskem dan denes tako — ueumen bil in kaj podobnega obetal! Narodno-gospodarske stvari. Poročilo veščakov, poklicanih v posvetovanje, kako bi 86 Ljubljansko močvirje izboljšalo. (Daljo.) Of Vprašanje: ali je sploh treba, da Cdrriovec ostane, kakeršai je, ali bi morebiti hazalo, popraviti na in uravnati? Kahšnili pravil bi $c bilo držati ob uravnavanji? Povedali smo uže zgoraj, da bi zelo dobro bilo, Zornico in druge vode te strani po Cor- stvo in kaže gori in kmalu Čujem korake po stopnjicah bili so policaji, kateri so iskali, kje da gori. K sreči imel je kamin ventil !n ko sem ga bil zaprl, valil se je sicer gost dim po sobi, da sem moral okna in vrata odpreti na stežaj in pobegnoti vun, ali ogenj se je udušil, ker nij imel več duška. Zunaj pa so Se vedno letele v kratkih prenehljajih, kakor rakete, v zrak zadnje iskre kar v cel h Šopih. Bil ti je to pravi pravcati „spuckteufel", ka koršne smo včasi delali gori v razvalinah starega ljubljanskega grada, samo da ta je bil uže pravi ,.spuck-belcebuba. V resnici nij dosti manjkalo, da se nij zanetil prav pošten ogenj in skoraj da nij prihitela požarna straža se svojim tra ra ra tra ra. ra braniti, da se ne vname Ferrara. Pa da se vrnem k svojemu nepoznatomu zmrzujočermi potniku, naj ti povem, da sem ugibal in ugibal, kdo bi mogel biti ta moj konkurent v podlistku, a zastonj, dokler mi ne dojde necege dne listnica, v katerej mi naznanja prijatelj X. svoj dohod. Žal mi je bilo, da sem mu tačas v svojej škodoželjnosti nekako privoščil italijanski mraz, kajti iz te listnice sem koj sklenil, da dragi moj prijatelj mora biti pisatelj omenjenih listov, da on sam je tedaj ona uboga od mraza proganjana slovenska duša, prava poštena, značajnu in energična duša, kakor jih ž.dibog nemarno obilo. Razveselila me je ta novica in težko pričakoval sem odločenega dneva, ko sem stisnil prijatelju roko. Le prehitro pretekle so ure, katere je odločil ostati v Bvlogni, kajti komaj poldrugi dan mogel sem ga pridržati. Znamenitosti Bologne bilo so kmalu pregledane in tako ostalo je vendar malo časa prijaznemu kramljanju. Kako razveseli dohod dubrega prijatelja iz domovine človeka, ki živi delj časa na tujem, to ceni le oni, ki je oddaljen in le redkokrat naleti na kacega rojaka, I še redkeje pa ga doleti obisk kacega pozna- tega iz svoje domovine. V več ko poldrugem letu mojega bivanja v Italiji pripetilo se je samo petkrat, da sem se snidel se znanci in prijatelji iz domovine, potujočimi po Italiji, a še to dvakrat le slučajno, vselej pa le za par dnij. Enako, kakor prijatelju mojemu v Benetkah, godilo se je mladej gospe iz Ljubljane, katera je dospela v Milan sč soprugoui svojim preteklo zimo, a uže drugi dan pobegnola sta oba, prepodil jih je deeeinberski sneg in mraz, katerega sta trpela posebno v hotelu. Tolažil sem mlado gospo, a nič nij pomagalo, grdo zimsko vreme in mraz bila sta v prečudnein kontrastu z domtiijeno podobo „solnčnatega juga", katero si je. ustvarila iz knjig in vedni retVain njen je bil: „Nnj mi le še kdo kaj reče Jvom sonnigen Sttden", jaz mu bom uže pove-da'a svojo". Ali v takej zimi, ko je celo v Nen-polji zapadel sneg, bilo bi preveč iskati gor-kote v zgornjej Italiji, ki je sploh vedno dosti novci pošiljati z gladkim potom v Ljubljanico, in tega dela so se ljudje tudi uže bili popri-jeli, ali težave so se pokazale tolikšne, da jih nihfe ne premore. A podpisani vešeaki smo vendar tacib mi-slij, da je Cornovec, koder teče zdaj, potreben zaradi usudila- Ali da bode ustrezati mogel tej nameri, sodimo, da bi mu bilo treba V red spraviti strmec s tacim prečnim prorr-tom, kakeršnega mu dovoljujejo kraji po katerih je izkopan, tako, da bi se močvirska voda vanj zbirala ter od tod v Ljubljanico z gladkim potom šla po njega zdanjih stranskih jarkih in odtočnih rov Hči h (grabnih) ter tudi po novic urezanih vodotočih, ako bi velela potreba. 10. Vprašffnje: ali so zdanji predori skozi železne ceste ježo res tuki, kakeršnih je t riba, da o portUlnjih ne ztnlrŽurujo Ljubljanice P Ali jih bode prenarediti, da voda ne bi zastajala f TržAŠkft železnice kamena ježa je ravnino Ljubljanskega burja očeulno razcepila na dva kosa, in zaradi tegv. je zdaj tudi odtekanj*' drugačno, ker skozi ozke predore te ježe močvirske reke in povodnji teže odhajajo, kar očitno vidimo iz tega, ker se o povodnjih kar dlje tem več nabira usta v ljenje vode po tistem •svetu, kolikor ga je zgoraj nad železne ceate je"žo. — Temu neugodnemu odtekanju se pot še bolj zavira s tistimi koli, kateri so zabiti v slabo podporo starih mostov, ki se hote pod pirati, kar [»osebno o povodnjih zelo zabavlja prostemu odhajanju močvirske vode. Ako hočemo, da znižana Ljubljanica (lobode res tudi hitrejši odtok, treba skrbeti, kolikor se koli more, da bodo vsaj čisto odprti vsi predori železnoeestne ježe, t-T da se takoj izrujejo mostovom koli, v podpornjo zabiti, in da se mahoma iztrebi tist sip, ki ga je tako čudno videti v stare Ljubljanice str-žčni pod mostom. 11. Vprašanje : kaj je treba storiti, da bode laže odhajala voda, posebno t adi o povodnjih, in kako je obilico rode razdeliti na obe" reki, namreč na Cesarski f/raben ter tui Ljubljanico, koder are skozi mćsto? Ne bi li branila zemlja ali upirali troški, zvršiti še kak tntji odtočni prekop f Predno podpisani veŠčaki odgovorimo k temu vprašanju, bodi nam svoboda, povedati kakšno smo našli reko Ljubljanico. Kakor uči glavni dolžinski pročrt (na prilogi C), vidimo, da se dno struge v Ljubljanici povsod ob mestu vzdiguje v napet hrbet, ki je pri Fužinah in ob Kodeljinem prekopu z veČine skalovit, in zatorej vodam brani hitro odhajati; kajti više nad Ljubljanico je reka po 2 do po 4 sežnje (po 3.8 mf do po 7.(J mj) globoka, a na ustji (iradaščice v Ljubljanico ima ob najplitvejših časih jedva (komaj) po 2 črcvlja (po u.G3m/) globočine. Ves tak je tudi Cesarski graben, samo še to je o njem treba opomeniti, da tam, kjer se cepi od Ljubljanice, ima struga v tem vo dotoči zelo malo strmeča, ter da stoprav (še le) od Štepanjskega mostii njega voda po krepkem strmeči dere v Ljubljanico. Kakor je uže bilo povedano, kadar se je odgovarjalo k Četrtemu vprašanju, bilo bi treba povodnji (velike vode) reke Ljubljanica na konci barja vsaj tako znižati, da bi voda ne presezala 1 meter pod ničlo na cesarskem vo-domerniku. Povodenj se res da do take mere prijeti v strah, fMito treba je: 1. Ljubljanici strugo ponižati, in to od ustja Malega grabna do tam dolu, kjer se zopet vanjo izliva Cesarski graben. Temu poslu bi nekako pot kusale tista rudeča črta, kHt^ro je videti na prilogi C; a bilo bi ob enem tudi ustanoviti prečne pročrte znotraj Ljubljanskega mesta in imeti na umu zdanje zdovanje po bregovih. Ti pročrti se ne dade razširiti, ker brani kraj; 2. ponižati, in ako bode treba, tudi razširiti Cesarski graben, naj bi o povodnji mnogo hitreje in večjo obilico vode valil. Da bi se zvedelo, koliko je vode razdeliti na Ljubljanico po mestu in koliko na Cesarski graben, to bi mej /delovanjem glavnega črte/a bilo treba premisliti, koliko bode mogla katera teh dveh rek potlej požirati vode, kadar najde vsaka svojo popravljeno strugo in zaradi tega tudi vsaka svoj večji strmec. To bi se najlaže dalo tako izraČuniti, kakor smo uže zgoraj namignili. Vse to do konca pretehtavši razumejemo brez težave, da tretji na novo iskopani vodo toč ne more biti neogibno potreben, če tudi molčimo o njega obibh troških. 12. Vprašanje: koliko bi se Ljubljanici dala struga znižati, da ne bi knare l>il<> mestnim jioslopjem po nje. bregovih ali obrežnemu podzidju, mostovom, ježam in podzemeljskim jarkom P K temu vprašanju se zdaj ne more do konca odgovoriti, ker nij znano, kako globoko v zemljo sezajo mostni stebri in obrežno pod-zidje; vendar se zdi podpisanim veščakom, da bi se Ljubljanici struga dala brez posebnega prenarejanja znižati do 1.0 ako bi se ko palu tako da bi globanja bila nečkam podobna. Samo ob sebi se umeje, da bi potic; bilo ježe, kjer slone v strugi, treba utrditi in oko-variti, ter podzemljskim jarkom ustja toliko znižati, da bi jih tudi najplitvejša voda mogla dosezati. (Dalje prib) IjNtufvu opruviiiHlva. G. J. V. v (iradui. Sedaj (mute plačano do 18. oktobra t. 1. — Dunajska borza 6. avgusta. ilmvirno toio^r uic.qp poročilo.< finotnl dr*, do'.tf v bankovcih . . 71 gld. 95 ki tiuutn ari. dolg v srebrn . 72 „ SO , 2iata rtmu..... . . 87 „ <>5 , ! ;«0 lr'.. posojilo . . 130 „ 75 , IkoHe narodne banko 819 „ - , (rodit«*- akoije . . ... 273 „ 20 .iiodori .... .117 „ 45 r •irobrit ..... ... — _ — fapol . - . . . 9 „ 33'/, . k oekini . , f> f 53 r Drtavn tir-irk« 57 _ (JO Tujci. 6 avgu*tH: Pri Slonu: l)rili Ujčić If Tisla. — Per» 'Z (»rađen. — Torre. C motil iz Trsta. — Werding iz Dunaja — Pmtti it Tiste, Pr Uulli-i - T v f t \t. D iiaja — HajdinoviS iz Z*greb*. — \Volf i/. D'ina a — T-gi-thof, Prand-stettrM- iz (ti-.tdca. — P.liak iz iMuiaja. Denes v soboto in jutri v nedeljo bosta na l'Vo/.lerjci e-n VI*«/II'»m . tenka sv wai»i . s lune .'*•> lev. Prave ima samo : lekar g, JomI|» Svo* bodu v Ljubljani na 1'rešimo vem tryn; v Novem mestu lukar g, I>om. IMkuII. Ker bo v zadnjem časa naš Izdelek posneinlju in ponareja, zato pro-Bimo, naj se kupuje samo v RgOrsj navedenih salogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: I*rave Marijineeljake kapljice za lelodeo morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Kchto Maria-zeller Ma^entropfcn — 15rady & Dostal — Apo-tbeker, skleniea mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Mari j inceljske matere božje, mora biti poleg to podobo utis-neuo hinIni_j.sku spravljeno tarslvcnu kiih-utenje in zavoj mora biti zapečaten z našim vnrHtvculiii ziiaiiipiijem. Izdelki podobnega alt istega imena, ki nemaju teb Enako* istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. '869—1) liilavna sntoan v lekarni ,,zum Schutz-engel", G. Brady, Kremsler. mrzla okolo Iiožiča in novega leta. Treba si je izbrati pravi čas. Nnjkrasneje je potovanje po Italiji na spomlad, meseca aprila ali maja, tu ima človek res užitek in se prepriča, da potuje po „vrtu Europe4, kajti povsodi kaže se mu zbil« jenu narava v [minem cvetu, ki posebno čarobno upliva na potnika prisodsega iz misib krajev črez goli in kameniti Kras. Tudi junij se Se zaide posebno za gornjo Italijo, kur vročina še nij silna. September in oktober sta tudi kaj prijetna meseca in tudi Ro november za spodnjo Italijo, a ostali čas je malo [iiipra-ven. kajti človek, ki se ppravi liti pot eb neugodnem času, vrne se domov izneuadjen, z vtisi, ki bi bili vse drugačni, da si je izbral pripraven čas. Prepričal sem se sam o lem, in opazil tudi pri drugih, ko so bili n. pr. o binkostib lanskega leta v Milanu dve gospe iz Ljubil;.ne in piijatelja moja K. in S. bili so navdušeni in zadovoljni popolnoma, enako prijatelj moj trgovec \V. iz Ljubljane in mladji njegova gospa sopruga, katera sta me v sep-| tembru razveselila se svojim okiskom. Vem, da nij vsakdo neomejen gospodar svojega časa in se mora ravnati tedaj tudi po tem, kdor pa more iti po svetu kadar hoče, ta naj gre v pripravnem »asu in ne bode mu žal. Pripovedni mi je prijatelj X. da se je dosti dobro počutil bli/.u (Jenove, kamor je ubeguol, [da se umakneBonefik mu mrazu in navdušeno ! mi je govoril o umetniških krasotah Firenze, _ kjer je našel tudi mladega rojaka slik-nja J0griii8. Krasen spomladansk dan je bil zares, ko smo se vozil i pu Bologui in okolici in vži-1 vali krasen razgled z vrba Madonua di S. ' Lucca, razgovarjajoči se o raznih doinofcioskih zadevah in kakor sanje minol jo jmlorugi dan meni in sopnigi mojej v veselih domaćih razgovorih. Obžalovala >va oba da se nij mogel muditi dalj časa prijatelj in z nekako težkim srcem vošila sva mu srečen pot. Baš hočem končati list, ko se spominjam da o enoj znamenitosti Bologne vendar nijsem govoril, katera sicer tebe gotovo ne zanima, bodoč da nijsi materij'dist. A zanimala pa bi gotovo neizmerno prijatelja Andreja, svojega dne velicega čestilca „Koloratarjevih klobas", ko je slovenska dramatika se redila svojega moža, če tudi le s klobasami. Mnogokrat spominjal sem se ga, ko sem ogledoval velikanske klolnse imenovane „mortadeli aM, prava Bpecialiteta in delikatesa Bolognešks, katerih največje iiiMJo te>.o dO 25 kilogramov. To bi bil „gattdiuin" za prijatelja Andreja! V par dneh odrinem proti Zagrebu, vidimo se tedaj v kratkem. Srčno pozdravlja tebe, prijatelje. X, in vse druge poznate. Vaš stari prijatelj Josip K o 11 i. Absolvirait jurist, x dovršeno sodnjisko prakso, slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnem zmožen, išoleiij skem. (378 — 1) Št. 3C2G. (X,l-3) ♦ Razglas. V deželnej prisilnoj delalnici v Ljubljani je izpraznjena služba paznika I. razreda z letno plačo 860 gld„ 1 Vi » kruha na dan, sč službeno obleko in stanovanjem v delalnici. V slu čaji, ako bi se oddala ta služba kacemu seda njemu pazniku nižje vrste, se bode v službo vzel paznik II. razreda z letno plačo 300 gld., ali pa pomoeni paznik z dnevno plačo 80 kr. in z omenjenimi postranskimi užitki. Prosiici za to službo morajo znati brati in pisati in morajo biti popolnem izurjeni v črevljarskem rokodelstvu. Prošnje z dokazi o starosti prositeljev, o njihovem stanu, o neomadeževanem življenji, o trdnem zdravji in krepkej postavi in da so slovenskega, nemškega in italijanskega jezika zmožni, potem s pristavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delalnice v rodu ali sva fltvu, naj se izroče in sicer ako mogoče osobno do 20>. ;»% «u»l «• !•» Šolskega svetovalca hči. Ofcillju Vulonte, sod-nijskega uradnika bči. ! Poletni cirkus ED. FUMAGALLI. Dene* v »oltuto T . ;a » «; u ui » velika predstava z novim programom. Denes se bosta posebno odlikovala nova artista go-spica F. iMi-r in gospod A. Ne. do 11 i. i\\glista t. 1. Odprla se bode v novem poslopji hranilnica dne I. septembra in zastavljavnica dne 2. septembra t. I. Ravnateljstvo hranilnice in s to združene zastavljalnice, (379—1) v Ljubljani, dne 5. avgusta 1880. Razpis štipendij za posebne šole na obrtniškem tehnologičnem muzeji na Diniaji za domače obrtnijske Izdelke iz lesa in za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo, potem za posebno lončarsko šolo v Znojmn. Vsled sklepa slavnega deželnega zbora kranjskega dne o. julija 1. 1880, se dogovorno s kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico razpisujejo 3 štipendije, in sicer i štipendija za posebno šolo v zimskem času 1. 1880/81 na obrtnijskem tehnologičnem muzeji na Dunaji za domaće obrtnijske izdelke iz lesa; — 1 štipendija za posebno šolo tudi na imenovanej obrtnijskej šoli in tudi v zimskem semestru za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo; — in 1 štipendija za posebno celoletno šolo 1880/81 v Znojmu za lončarsko obrtnijo. Pogoji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendija za lesorezno šolo znaša 400 gold., — štipendija za šolo za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo 300 gold., — in štipendija za lončarsko šolo tudi 300 gold. Iz štipendij se morajo učenci na šoli preživeti in plačati tudi vse potne troške, — iz prve štipendije s 400 gold. se morajo pa tudi kupiti učencu delavske priprave ter se ne bo dala za te nobena druga odškodnina. 2. Kdor dobi štipendijo, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmenj skozi pet let v domačej deželi proti primernemu plačilu po zahtevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično podučevati. 3. Prošnjiki za te štipendije morajo 18 let stari biti ter dokazati, da so nemškega in slovenskega jezika dobro zmožni, da so ljudsko šolo z dobrim vspebom dovršili, ako mogoče pa tudi enega ali več razredov kake srednje šole; dokazati imajo pa še posebno svoje vednosti in svoje dosedanje praktično zamestna-vunje v dotičnem obrtnijskem delu. 4. Lustnoročno pisane prošnje s potrebnimi dokazni vred naj se najpozneje «Io 5t«». avKiiM.1 1**0 lesem izroče. (374—2) 04 deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 31. julija 1880. Ign. Thomanova vdova •v KretTrjej dolini št. 12 priporoča svojo zalogo dovršenih nagrobnih spomenikov ter izvrSnje prav po ceni vm v kamenosekarsko obrt (331—3) pripadajoča dela. Dobro, točno in po ceni izdeluje altarjv in drmja eeikvcnu <.< In. Plzensko pivo v sklenicah iz meščanske pivovarne v Plznu, osnovana leta J H fl-». Izvirno napolnene. V zabojih k 25—30 sklcnic 1 sklenica 15 kr. Zaboji kolikor veljajo, skleniee po 10 kr. ji-mljo Be nuzaj franko, kakor prrračnnjeno. IMzeuMko ]>lvo v Norici h po '/ii Vn V< hektolitrov a gld. 18.— od ledene kleti v glavnej zalogi v Gradci. Za točno in poStono postntžbo skrbi fi<\ 8chediwy, glavna zaloga meščanske pivovarne v l11 zim, (371—2) Gradec, Annenstrassj Nr. 35. Izdatelj in urednik Makso Aimi-\ Lastnina in tisk -Narodne tiskarne1