Najveiji iWentlu dnevnik V Združenih diiavali Vetja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inoxero*tvo celo leto $7.00 GLAS 1 list slovenskih iflelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. lamed every day except Sunday* and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 90. — ŠTEV. 90. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 18, 1933. — TOREK, 18. APRILA 1933 VOLUME YT.T, — LETNIK XLL OBTOŽENI ANGLEŽI BODO STROGO KAZNOVANI 1NŽIN1R THORNTON JE GLAVNI KRIVEC, DOČIM JE GREGORY RAZBREMENJEN VSAKE KRIVDE Po zatrdilu državnega pravdnika so imeli obtoženi Angleži petletni načrt za izvajanje sabotaže. — Dva inžinirja bosta najbrž obsojena na deset let ječe. — Prizadevanja zagovornikov ne bodo imela posebnega uspeha. — Obtoženi Rusi so bili pod vp!ivom Angležev. MOSKVA, Sovjetska Unija, 1 7. aprila. — V pro-cesu proti obtoženim angleškim inžinirjem in ruskim delavcem so nastopili danes zagovorniki. Zagovorniki Rusov so se pridružili trditvi državnega pravdnika, ki je rekel, da so obtoženi Angleži zasnovali petletni načrt iz izvajanje sabotaže. Zagovornik Rusov je pričel govoriti takoj ko ie zaključil državni pravdnik Andrej Višinski svoj govor. /\. A >mirnov, zagovornik Williama L. MacDo-nadla, je bil prvi, ki se je zavzel za angleške obtožence. Zatrjeval je, da je njegov klijent že izza mladosti pohabljen, kar je imelo velik vpliv na njegovo poznejše življenje. V visoke šole ni hodil in ni občeval z mladimi ljudmi. Vsletega je postal žrtev Vasilja Gusjeva in treh drugih ruskih protirevolu-cijonarjev. Glede Gusjeva in drugih Rusov, za katere zahteva državno pravdništvo smrtno kazen, je rekel Smirnov, da so propalice, ki bi lahke vesti prodali svojo domovino za par rubljev. — Mac Donald se povsem razlikuje od svojih so-obtožencev. Junaško je priznal svojo krivdo, česar ne moremo trditi o drugih obtožencih. Ruski zagovorniki Gusjeva so zavzemali stališče, da so bili njihovi klienti popolnoma pod vplivom Angležev, kar naj sodišče vpošteva, ko bo odmerjalo kazen. Za inžinirja Alberta Gregoryja se že vnaprej ve, dn bo oproščen, dočim bodo njegovi tovariši obsojeni najbrž na deset let ječe. Državni pravdnik je zahteval najvišjo kazen za Vasilja Gusjeva, katerega je nazval "glavnega sa-boterja". — Kazen za ta zločin je smrt, i' . zločinci to kazen v polni meri zaslužijo, — je vzkliknil državni pravdnik. Toda naša justica je sovjetska justica. Mi se krčevito ne oklepamo mrtve črke zakona. Mi nočemo krvi ali maščevanja. Naša moč je silna in je ti ljudje ne morejo omajati. Ako se bodo sodniki odločili za smrtno kazen, bo izvršena. Državni pravdnik je priporočil za pet angleških obtožencev milejšo kazen in dejal: —- Organizatorji te zarote morajo biti najstrožje kaznovani. Kot organizatorje je imenoval Gusjeva, Suko-ručkina, Lobanova, Krašenikova in Sokolova. V drugo skupino je postavil pet Angležev: — Thorntona, MacDonalda, Monkehouse-a, Nord-walla in Cushnyja. — Obtožbe proti Goregorju ne morem vzdržati, — je dostavil Višinski. Državni pravdnik je odločno nastopil proti Angležem ter javno obdolžil Thorntona in Nordwalla, do sta agenta angleške tajne službe. Cushnyja je o-značil kot špijona, ki je zbiral informacije, pa ni hotel povedati, v kako svrho. Tedaj je planil Cushriy kvišku ter jezno vzkliknil : — Jaz nisem ničesar priznal. V dvoiani je nastalo mrmranje, in sodnik je le s težavo pomiril poslušalce Obrnjen k Thorntonu je rekel državni pravdnik: — Vi ste strahopetec! Vi nimate toliko poguma kot ga ima MacDonald. Po aretaciji ste priznali špijo-nažo, sabotažo in podkupovanje.. Sedaj pa skušate vse skupaj utajiti. — Vi ste nezmožen agent angleške tajne službe. Herriot je odpotoval v Ameriko NOV NAČIN IZDELOVANJA DOBREGA PIVA Vsled nove iznajdbe bo mogoče pivo cenejše izdelovati. — Pivovarne hočejo pri visokih davkih znižati ceno piva. Chicago 111., 17. a p ril n. — davka na sodček piva po>meni za pivovarna rje. ki želijo .s :i.2 oil-Motnim pivom napraviti kak dobiček ter obenem obdržati njegovo nizko ccnii. veliki problem. Največ volja pivovarnarje čas za vležanje piva. v katerem času se pivo oeist i kvasa in drugih primesi in je tudi vrenje kom* a no. l*rej so pivu. ki je «e vrelo, priile-vali novo pivo. kar je pmlalj^aln e i seen je in vležanje. Zdaj pa je temu počasnemu č i -ščenju z neko novo kemično tva-rino !.il napravljen konee. Mesto novega piva pridenejo sedaj kipe-<"«*mn pivu kemično tv irino. ne da ki .se pivo nanovo .skalilo, ali pa bi dobilo drugačen okus. Vsled tega .se vležanje 'piva zmanjša od več tednov na dva ali tri dni. To novo kemieno .sestavino je iznašel Kred I*. Siebel na pivovar-niški šoli. ki s«- je s tem neprenehoma pečala že od leta 1872. VELIKA NOČ V VATIKANU NAZADOVANJ V DELU Philadelphia, Pa., 17. aprila. — Po poročilih /.Vezne rezervne banke v Philadelphiji je število dela veev v tovarnah v Peunsvlvani-ji od .srede februarja do srede marca padlo za 7 odstotkov, medlem ko .so .se delavske plače v istem času 'znižale za S odstotkov. To nazadovanje .splošno pripisujejo ha in'ni krizi. Papež Pij XI. je obnovil stari običaj. — Dal je blagoslov nad 300,000 vernikom. Vatikan, 17. aprila. — Verski velikonočni obredi v liitnu .so dosegli svoj višek s ponovitvijo starega običaja. k-iterega papeži od leta 1870 nivo več ponavljali. od-kar so izgubili posvetno oblast : ko je papež Pij XI. po slovesni sv. maši podelil "unhi et orbi" (rimskemu mestu in celemu svet;:) sredi slikovitih in svečanih obredov apostolski hI a pros lov. (»0:000 ljudi je napolnilo velike p ros Vre- bazilike in so vsi verno i*a kolenih molili, medtem ko je papež bral slovesno sv. ma-šo. Pred cerkvijo sv. Petra je bilo se najmanj štirikrat toliko vernikov ter so čakali, da so dobili papežev blagoslov. Pontifikalno procesijo, ki .se je pomikala po srednji ladji bazilike, .so verniki pozdravljali s pobožnimi kliei. Na čelu procesije je ko-rakala papeževa švicarska garda, za njo nadškofje tja škofje, konec procesije je tvorila skupina pape->kili plemenit nikov. Papež je stegoval roke na levo in desjio ter delil svoj blagoslov z mirnim, toda jasnim glasom. Sveto leto v spomin 1900. «»hlet-niee Kristusove smrti je dalo cerkvenim opravilom poseben pomen. Med romarji je bilo veliko število Amerikaneev. ki so prišli iz vseh j krajev sveta. Po blagoslovu Ijud-istva na trgu sv. Petra pred bazi-i liko je odšel papež v svoje prostore in »zopet so i z množice 'prihajali kliei. "Viva i I Papa !" RUSIJI JE VARNOST VEČ KOT TRGOVINA JAPONSKA NE BO PROTI AMER.-RUSKI ZVEZI Japonska ne bo >proti.......... Tokio, Japonska, 17. aprila. — | Japonska ne bo nasip rot ova la priznanju Združenih držav sovjetske Rusije. Vladni zastopnik, ki je podal to izjavo, je rekel, da to pri-izuanje ne bi imelo nikakega si a- odnošaje. Moskva, Rusija, 17. aprila. — Sovjettfka oblast je objavila raz-govor zunanjega komisarja Maksi- ma Ltttvinova z angleškimi poslani-] bega vpliva na japonsko-aineriške ikoni Sir Esmond O v eye m zaradi' usode šestih Angležev, ki .se ravno sedaj zagovarjajo zaradi špijona-že pred ruskim sodiščem. Poslanik <»vey je objavil svoje mnenje v tako imenovanem "belem ipapirju". Sovjetska vlada na-zivlja svojo objavo "rdeči papir. ' V tej izjavi pravi sovjetska vlada odločno, da Rusija ne mara prodati svoje neodvisnosti .za angleško dobro voljo in trge. Lit vino v j«» Hi. marca rekel poslaniku Sir Ovcvu. da je varnost države bolj važna, kot pa v pošt e-vanje kateregakoli utiša v inozemstvu. Lista "Pravda" in "Izvestjaki razpravljata o vse-bini "rdečega papirja," pravita, da je angV&i "beli papir" nepopolen in napačen ter pisan nemenoma. da se zapelje angleško javno mnenje. AVSTRIJSKI KANCLER _» JE VRNIL Rim, Italija, 17. aprila. — Avstrijski tcaneler Kngel be rt Doll-fitss se je dvignil z Littorio letališča. kjer se je od nje g« poslovil (zastopnik italjanske vlade, in je odletel proti Dunaju. Avstrijski diplomatski krogi »pravijo, da se je kaneler izrazil, da je bil uspeh njegovega obiska v Rimu aadovo-, Ijiv. j Ivonkordat med Avstrijo in Vatikanom je skoraj zagotovljen, ker je določeno, da .še ta teden odpotuje v Rim avstrijski pravosodni minister, da izdela še podrobno-Jsti glede konkordatia. Vi sploh niste za nobeno uporabo. Nekega dne boste služili za gnoj sovjetskemu polju. Kolikor pride vpostev angleška tajna služba, bi bili lahko že danes mrtvi. Thornton ni tekom teh očitkov niti z očesom trenil. • JAPONSKO PRODIRANJE Vpadli so v ameriško zono v severni Kitajski.— Prizadeti so tudi angleški interesi. — Ofenziva je prišla do reke L wan. Peiping, Kitajska, 17. aprila. — V visokih diplomatičnih krogih prevladuje velika bojazen za varnost Amerikaneev, ki žive v severni Kitajski na ozemlju južno oil kitajskega zidu. katero so Japon-ci zasedli. Kitajske vojaške oblasti so poostrile obsedno stanje v Peipiugu. Ameriški poslanik Nelson T. Johnson je v stalni telefonski zvezi z ;uueriškim generalnim konzulom Frankom P. Look h a rt v Tien-tsinu. da prejem:: točna poročila o Aineitkaneih v vojnem ozemlju. Kitajska vojska se je umaknila južno od reke L\van ter prepustila japonski in mančukuo armadi j>opolno kontrolo nad trioglato pokrajino južno od velikega zidu. Johnson je rekel, da je pripravljen za vsak nujni slučaj, da pa za sedaj še ne svetuje Amerikaneem. da bi odpotovali iz nefmirnega ozemlja, ki meji na vzhodu n i morji'. na zapadu in jugu na reko Lwaii. na severu pa na kitajski zid. V tej pokrajini imajo Amerika ne i mnogo .svoje »zemlje, meto-dlstovsko šolo. 'bolnišnico in poljedelsko postajo v Oangli. kjer se nahaja »»koli dvajset ameriških niisjoiiarjev. V Cjanvangtao je tudi dvajset ameriških vojakov. Tudi to mesto, ki se nahaja ob morju. kontrolirajo Japonci. A' trioghitem ozemlju se tudi nahajaj«« anghiški rudniki, ki so last Kailan Mining Administration. Japonci so se tmli polastili šestdeset milj Pcipmg-Mukdcn železnice, pri kateri imajo Angleži mnogo delnic. Kitajska voj.ska pod poveljstvom generalov IIo Cu-uo in Sang Cena se utrjuje južno od reke Lwan. Kitajska vlada uradno nai/.nanja. da je prišla nevarnost Pcipinga in Ticntsina do kritične točke in da je kitajska vojska pripravljena odločno se postaviti v bran. Konzul Loekliart je telefoniral •poslaniku Johnsonu. da so mančukuo čete vkorakale ob šestih popoldne v Cingwangtao in da so ob devetih zvečer razobesili po mestu japonske in mančukuo zastave. Prebivalstvo v Peipingu je prevzela velika bojaizen in državni uradniki so pričeli pošiljati drž&*-ne dragocenosti proti jugu. Japonci pravijo, da so njihove operacije znotraj kitajskega eidu namenjene, da se preprečijo kitajski napadi ua »prelaze v zidu. Japonski poslanik So.:či Xakayama pravi, da bo japonska in manču-ikuo armada »začasno zasedla trioglato »pokrajino, da pa bo vojska odpoklicana, ko bo odvrnjena vsa kitajska nevarnost od kitajskega zidu. Xakayama dvomi, da bodo Jajtonci "prisiljeni" zasesti tudi Peiping in Tientsin. FRANCIJA IMA NOV NAČRT ZA ODPLAČILO VOJNEGA DOLGA HAVRE, Francija, 1 7. aprila. — Bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot je odpotoval v Združene države na parniku "lie de France". Poleg tega, da bo Herriot zastopal Francijo na gospodarskem posvetovanju predsednika Roosevelta, bo tudi stavil predlog za določitev okrogle svote franeskega vojnega dolga Združenim državam. (»lede posvi tovanja v Washing-toiiii je rekel Herriot. da nima njegovo poslanstvo značaja pogajate-Ija. t eni vee .samo značaj opazovalca. Toda bo sadove svojega opazovanja izročil novemu francoskemu poslaniku Andreju de Laboulaye. ki bo v imenu Francije razpravljal z drugimi zastopniki vlad o svetovnem gospodarskem položaju. ".Ministrski -predsednik Da lad i-er." je rekel nek vladni zastopnik, "je imel spočetka izbiro med dvema možnost i ma : 'poslati Ilerriota z deceanberskim odplačilom francoskega dolga, toda to pot mu je odrozaila opozicija v poslanski zbornici: drugič: poslati Ilerriota samo kot opazovalca, kot je Amerika po vojni pošiljala na razne važne konference svoje opazovalce. In te poti s«' je ministrski predsednik oprijel." Sedanji francoski vojni dolg znaša $3.921.347.000 in med tem je #19-201.000 zaostalega -plačila od ir>. decembra lanskega leta. Pri tem odplačilu so prišle v poštev večinoma samo obresti dolgti. % Ze dolgo časa namerava francoska vlada staviti predsedniku Roosevelt ii prenllog. da ameriška vkida določi okroglo svoto francoskega vojnega dolga z or z i rom na lausaiiii.sko pogodbo, na kateri je Prane i ja odpustila Xemciji v»»jm> odškodnino. rA ozirom na to bo treba vzeti v pretres celo latLsannsko jiogodbo, predno bodo mogle Ztlružene države razpravljati glede konečne svote francoskega vojnega -dolga. NEODVISNI LABORITI IŠČEJO V MOSKVI POMOČ a Naročite se na Glas Naroda, največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Derby, Anglija, Iti. aprila. — Na letni konvenciji neodvisne de-l:iiv.ske stranke je bil<» danes s 83 proti 7!» glasovom sklenjeno, naj stranka sodeluje s komunistično internacijonalo in sicer ne da bi se ji pridružila. Zagovorniki takega sodelovanja so izjavili, tla neodvisna delavska stranka v vseh temeljnih političnih vprašanjih *koro popolnoma soglaša s koii^mistično internacijonalo. John Pat on. generalni tajnik stranke, je rekel, tla ruska politika v Zapadni Evropi ni izvedljiva. Nemška -komunistična stranka je popolnoma odpovedala. Berlinski komunisti so pred tajnim silnim terorjem pobegnili »kakor podgane v luknjo. ŠKOF DR. A. KARLIN UMRL V MARIBORU POLJSKA ZAPIRA KOMUNISTE Lvov, Poljska, 16. aprila. — Poljska policija je vprizorila pogon za komuniste in jih je zaiprla okoli 200. i ■,.■ !isi i Lavantiiuski knezoškof v Mariboru dr. Anderj Karliu je podlegel dolgotrajni bolezni. Zaključeno je nenavadno plodonosno življenje. posvečeno Bogu. nartxlu in domovini. Častitljivega pokojnika so polog velikih duševnih sil diči-1«' tudi mnoge vrline čiste srene kulture in velike dobrotJjivoeti. Te vrline so bile vzrok, da se j« vedno tudi preko in mimo svojih poklicnih dolžnosti udejstvoval v delu za narodno prosveto in posebno še za narodne prariee. Dr. Andrej Karliu se je rodil J ">. novembra lS.r»7. kot najmlajši sin kmečkih staršev v Stari Loki na Gorenjskem. Uilo je osem otrok. Iver sta bila starejša brata že v šolah, je bil Andrej sprva določen za gospodarja, zaradi velike nadarjenosti pa so tudi njega po^laii v šole. ki jih je dovršil v Ljubljani. kjer je 27. julija 1880. prejel mašniško nos večen je Prva njegova služba je bila v Smledniku, druga v Šenčurju pri Kranju, potem pa je bil premeščen v Ljubljano k fari Sv. Jakoba. Leta 18f>0. se je zaradi študij podal v Rim in d<»segel doktorat iz cerkvenega in civilnega prava. Pozneje je bil profesor veronauk i na ljubljanski državni gimnaziji, leta 1000. je postal kanonik in je bil kot tak več let ravnatelj v AlojzijevišČu. Leta lf»10. je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa in je svoje mesto nastopil na praznik sv. Jožefa leta 1911. Kot škof v Trstu je imel že od začetika dokaj težko stadišče. Vm« težave pa je premagoval s svojo mirnostjo in ljubeznijo in. če je Lilo treba, tudi z energijo. Slovenskemu živi ju je bil tudi v najtežjih časih med vojno in v prvi prevratni d«»bi najodločnejši zaščitnik. Ko so se politične in narodnostne razmere v Tratu vedno bolj ostrile, je vztrajal na svojem mestu. dokler je bilo le mogoče. Nasilju se je umaknil decembra 191!). in je prevzel rektorat škofijskih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano. Pregnanstvo ga je hudo zadelo. duševno pa je trpel najbolj zaradi naroda, ki je ostal brez za- | Ščite. Za lavantinskega škofa je bil imenovan 6. junija 1923. Z vso vnemo se je lotil dela v svojeon ■področju, ki je bilo baš takrat razširjeno z deli krške, sekovske in Koimboteljske škofije. V teku nekaj let je .vjpotznal vse župnije in si povsod med ljudstvom pridobil velike simpatije s svojo Ijudomi-lostjo. Bil je vreden naslednik velikega narodnega svečenika, in učitelja Antona M-artina Slomška. Od mladih pa do zadnjih let se je nraogo udejstvoval v narodno prosvetnem delu. Trudil se je za gospodarsko izobratabo in povzdi-go ljudstva, ustanavljal in dopi-ral je mnoge prosvetne in dobrot delne organizacij^ i E LAS VHODA" «W YORK, TUESDAY, APRIL 18, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A. !-r J Glas Naroda" OvMi and PnMl^ti by SLOTKNIC PUBLISHING CO UP ANT oi leta ... 93.&J SIR HERBERT SAMUEL, notranji minister n.r.: ANGLIJA IN SOVJETSKA RUSU A HulMorlptloa Yearly $8.00 ▲drertlaeioeot on Agreement "Glu Naroda" lihaja tmU dan lxTtemfil nedelj In pramlku?. podptaa In oaobnoatl « ne prloWhiJeJo. Denar naj ae blagovoli po Money Order Prt apreiaembl kraja narodni k or, prosimo, da ae Ml pre J Id)« totv«li*€e naznani, da hitreje aajilvmo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« \V Hth Street. New York. N-Telephone: < Helsea 1—8818 ZAMORCI PRED SODIŠČEM Lincoln je odpravil suženjstvo, toda žal, jo bila ta otl-pravu le navidezna. Črnci ]><» južnih državah nimajo skoro nobenih pravic. Lineanja so skoro na dnevnem i<*lu. Gorje rnicu, če se pregrehi nad kako belo žensko. ljudska.drhal prav nie ue vposteva okoliščin in ne vernje dejstvu, da marsikdaj da Muna ženska povod dejanju, zaradi katerega je krivec lin-ran. V Veliki Britaniji obstojajo ^lede na razmerje do Rusije tri glavne stmje: od teh sta dve zelo majhni, tretja pa obsega veliko večina naroda. Ena šola gleda na sovjetski si-Ftrm z grozo, njegovo nasilje jo odbija. njegovi napadi na vero in na naše ukoreninjene pojme o družini *se ji zde odvratni in zgraža se nad zatiranjem svobodne misli in dela. Ta šola veruje, da je komunistični industrijski načrt obsojen na neuspeh in «La je zelo škodljiv interesom delavstva, ki služijo samo za pretvezo politiki boljševjjiov. K a mogočno oboroževanje Rusije gleda 7. velikim nezaupanjem^ in z nj-.'-jevoljo obsoja komunistično propagando. ki jo Mo4cva podžiga v briT-skem imperiju in drugod po svetu. Ta del našega javnega mnenja celo zahteva, naj se Velika Britanija odreče vsakim stikom z Rusijo in prekine z njo tudi vse trgovske in diplomatske odnošaje. Vendar pa ni mnogo takih, ki zastopa-jo te ekst remi stične napore. Xa nasprotni strani .so zopet ljudje. ki smatrajo sovjetski poskus,trgovina", za edino hw" tinini našega sodoh- fields. v katero je bil vložen skoraj izključno angleški kapital. Sovjetski zastopniki so bili odpoklicani od razsodišča, ki je razsojalo o koncesiji. in sovjetska vlada je odbila pod bo. ki nam je priznala odškodnino za zaplembo. Daljnji zapletljaji so nastali iz sporazuma na konferenci v Otta-vvi. sklenjenega med Veliko Britanijo in njenimi dominioni. Na angleško vlado so pritiskali Kanadci. i:aj da kanadski vladi posebne prednosti za njeno lesno inustrijo. ki l»i šle na škodo ruskega lesa. Določbe obstoječe rusko-angleške trgovske pogodbe ne bi dopuščale takih sklepov. Zato je bilo treba odpovedati obstoječo pogodbo in skleniti novo. Sedanja angleška vlada se je kljub ugovorom liberalne in delavske stranke vdala kanadskemu pritisku in je odpovedala rusko trgovsko pogodbo na šest mesecev. Nova pogajanja so se ravnokar za-žela. To pa ni oviralo angleških n-voznikov lesa. da se ne bi tudi to Kto pogodili za velike množine ru-fclsega lesa, ki ga zahteva angleška POMAGAJTE NESREČNIKU! Vsem tem neprijetnostim se ie ju. in mu žele uspeha. Prepričani j pridpiliiln ^ aretacija so. da so neugodni opisi Rusije sad i pretiravanja; primer Rusije vee znanih Angležev, ki so zastopali v Rusiji eno naštft največjih clektrič- n.ora posnemati in njen industrij- nih tvp<]k in ^ ^^ obtožolli da so Pred kratkim se je vršil v Alabami že drugi proces *ki sistem .prevzeti kolikor mogoče! onemogočiti obratovanje no- proti devetnajst letnemu zamorcu Haywoodu Patterson«. *>rao in ^olno- VVndar tudl vih ruskih električnih naprav. Ker Tudi topot je bil obsojeni na smrt. Dolže ga, da je leta 1031 v družbi osmih tovarišev v nekem tovornem vlaku posilil 'belopolti delavki Vietorijo Price in Ruby Bates. Victoria in Ruby nista na posebno dobrem giasu. V teku obravnave .jima je bilo dokazano, da Bfta večkrat prodajali "ljubezen". V tovornem vlaku se je vozilo tudi nekaj belopoltih trempov. Ž njimi so se zai. orei sprli in jih slednjič vrgli iz vagona. Iz maščevanja so obdolžili zamorce posilstva. Obtožba je »bila iz trte izvita, in obravnava v Scots-boro je bila tragikomedija od začetka lo konca. Sedem zamorskih fantov je bilo obsojenih nn smrt na električnem stolu. Organizacija ^International Labor Defense'* je razglasila ta slučaj po vsem svetu. Zagovorniki so vložili pri-ziv, in višje sodišče obsodbo razveljavilo ter odredilo nov proces, ki se je vršil v Decatur. Toda tudi prej tej priliki so pokazali porotniki, posebno pa državni pravilnik, da so prežeti s plemenskim sovraštvom. Edinole sodnik Ilorton je bil bolj pravičen kot njegov tovariš v Seottsboro. Pri drugem procesu je pa Ruby Hates preklicala svoje prejšnje izjave Za to se pa porota, v kateri seveda ni bito niti <*nega zamorca, ni popolnoma nič brigala. >ia porotnike je napravil temveč ji vtis govor državnega pravdnika Wade Wrighta, ki ga je naperil proti glavnemu zagovorniku Samuelu S. Leibowitzu iz New .York a. Državni pravdnik je ojačil mržnjo porotnikov proti zamorcem, proti i »di'-ai«*'ni, zidom in modernemu velemestu. PoUil.irjul je, da z ne\vvorškim židovskim denarjem ni mogoče niti kupiti niti prodati alabamske pravice. Haywood Patterson j«1 bil torej ponovno obsojen na pmrt. Proti obsodbi bo vložen priziv pri državnem najvišjem sodišču in če bo treba tudi pri najvišjem zveznem sodišču. jVsem ameriško delavstvo se mora zavzeti za obtožence, ne le zaradi obtožencev samih, pač pa zato, da se pripomore pravici do zmage. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM V ITAlkjO ▼ JUGOSLAVIJO Dtn aoo.................* 3 .50 nta 900...............s 5 — rnn 400 ..............._$ «55 ............-f »— ................$15.50 •000 ...........-47«.— Lir Lir Lir Ur Lir 100 200 . 300 . 400 . 000 Lir 1000 II M MJ« ...........$ 5.85 ________ $1135 _______ $1650 ...........$22,— --------- $27.50 -------- $54— t« »» • 9 If II f i ilMrlto mU tf*volJuj«m« U kol J« p*a«J«. V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tepiačllo $5 00 morate poslati...... $ 5.75 $10.00 " " .......$10.85 » " .......416.— $20.00 " •» .......J21— $404» " » .......441.25 $0040 » - ......„$51.50 Ml w tUm kraja HplaHto ▼ dolarjih. Hujna Mlatila lxirtujemo po Cable Letter za pristojbino $L— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (9RAM K BAXSME) 1MA STREET, BMW TO**, f. X. dje teli nazorov predstavljajo sumo zelo majhen del angleškega na-; roda. Pri nas obstoja komunistična t-1 rank*, ki ji zakon ne omejuje nic npjra udejstvovanja. dokler no poziva na nasilje in ne skuša izpodko-pavati pomorskih in vojaških sil naše države. Toda članstvo v komunistični stranki je po svojem številu prav breepomehno. IVi zadnjih volitvah letu 1931. so po-stavili 35 kandidatov v okrožjih, ki so jih smatrali za najbolj ugodna, toda niti o«len ni bil iz\roljen. Pri volilni udeležbi približno 30 milijonov volil ne v jo zbrala komunistična strank;« kxmiaj 74,000 glasov. Med tema dvema skupinama stoji velikanska množica našega naroda. Naš narod sicer z velikim zanimanjem zasleduje pojav, ki ga je smatrati za enega največjih poskittov človeštva, vendar odločno obsoja pošiljanje sredstev iz Moskve v podporo politične propagande v Veliki Britaniji, Indiji in drugih delih britekega imperija. Tudi ga odbijajo teroristične metode, s katerimi se drži sovjetski sistem na površju in pa brezobzirne kazni, ki jih nalagajo za vsako najmanjšo napako v industrijski obnovi. Istočasno pa tudi občuduje konstruktivno delo. velike uspehe v industriji, razvoj |K>ljedelstva, skrb za zdravstvo in za vzgojo mladine. V eeloti pa je bila angleška javnost skeptična in jf» taka še vedno. Se vedno vlada prepričanje, da bodo izkušnje neizogibno močno izpremenile komunistična načela in prakso v industriji in poljedelstvu, če se ho«"*-sovjetski sistem rešiti pred-nepopravljivim polomom. (ilede naših trgovskih in diplomatskih odnošajev je dolgo časa prevladovalo mnenje, da ni naša istvar. če je v ruskem sistemu pol-rr< s-tvari, ki jih naš narod ne o-dobrava. Vsak narod odloga sam o svojih zadevah. Anglija je trgovala s earistično Rusijo, čeprav so ji bili njen politični sistem in njene upravne metode neršečni. Zato tudi nimamo nobenega razlaga, odbijati trgovine s Sovjetsko Rusijo, ako nam njene metode niso simpatične. f'eprav je obča želja, da bi *e rufiko-angleski odnošaii normalno razvijali, pa nastajajo v praksi le mnogo težkoče. Trgovinska bilanca je bila zelo enostranska. Anglija* iprj ves svet pozna sovjetsko preko sodstvo, je ta dogodek povzročil največje razburjenje. Zadeva je za sedaj še vedno v preiskavi in zato lahko samo poudarim občo bojazen, ki vlada med angleškim ljudstvom. Tako gledam na položaj jaz. — Sknšal sem objektivno in nepristransko orisati dejstva. Angleška liberalna stranka se je vedno trudila za dobre odnošaje z Rušijo in /.;; razvoj naše medsebojne trgovina. Ruski trg se lahko hitro r:iz-,širil in lahko nudi važen izhod na angleško industrijske predmete, kar hi (»dpomoglo naši brezposelnosti. V zameno bi prav radi kupili ruska živila, ki jih rabimo za našo prehrano. Mislim, da bi bilo treba vsote stvari razpravljati ne s politič-nega, temveč s trgovskega stališča. Kavno tu ko tudi dovoljenje industrijskih kreditov. Zal. pa vidimo, v postopanju komunistične propagande. v zavračanju naših upravičenih finančnih zahtev in v samovoljnem zapiranju angleških državljanov zelo resne ovire za našrt trgovske in politične odnošaje. — Kako bo Rusija rešila svoje notra-4ije probleme, je njena, ne naša zadeva. Upirali bi se vsakemu vme-šavanju. Toda v interesu miru in prijateljstva med narodi hi zelo priporočali, da zavzamejo sovjeii popust I jivejše stališče v navedenih zadevah, kar bi gotovo našlo pri nas dober odziv. Preti par •le* je itzgubil vesten roikodelee Peter Kode delo v New Yorkn. S pičli-ini prihranki je kupil malo farmo v Worcester. N. Y., kamor se je preselil s svojo veliko družino. .Njegov mijmlajši otrok je bil tedaj star komaj leto dni. Trudili ko se in ubijali, delali podnevi in ponoči, da so si nabavili živino m druge potrebščine. Trda. strašno trda jim je šla za življenje. Toda niso obupali — do zadnjega velikega pet'k». Zadnji veliki petek jih je pa pognal A' obup. Sredi noči je izbruhnil na farmi požar in jim uničil vse. «kar so imeli- .Ted v a, da so rešili golo življenje. Družina je brez obleke in obutve. Usmiljeni sosed jih je vzel pod streho. Na pobudo rojaka Derganea je začel Mr. Ludvik M ne pobirati zanje po New Vorku in Brooklv-nu. Kdor hoče in more kaj darovati, naj da Mr. Mucu. ko ga bo obiskal. Darove sprejema tudi. uredništvo (Ilasa Naroda. Kdor ima kaj obleke, ki jo lahko pogreša (otroei so v starost^ od 5. 'do 1K. leta), naj pošlje po pošti ali okspresii na naslov: Peter Kode. H. D. 2. Worcester. N. Y. Obloko in druge potrebščine morete izročiti tudi Mr. Franku Pirnatu (Trzineu), ki bo prišel te dni z avtomobilom v New York. Pomagajte nesrečnemu pogorel-en! On, njegova žei*a in otroei vam bodo do smrti hvaležni! Zavarovani so bili za tisoč petsto dolarjev, toda polica jim je pred par tedni propadla, ker niso mogli plačati (Zadnjega obroka. bnični opremi sedanjega strato-afernega balona je to. da predlaga •prof. PicJcard, na ima ta ali oni pri tej predstavi manjšo vlogo, se tolaži, da bo pri prihodnji kaj večjega dobil. So pa tudi taki, ki so veseli, da se jim ni treba toliko učiti. Vendar ambicioznost prevladuje, o čemur se boste lahko sami prepričali v nedeljo. Navadno "prime" človeka goto-ve čase nekaki razigranost. Ka-1 dar j*" to slučaj pri mladinskem zboru je najbolje, dn človek zatis-ne «M*i iti ušesa, sicer ga lahko raz-dražijo do skrajnosti. Toda. ko so Rojak Jas. Brc gar iz Edmon. Pa., mi poroča, kako je v starem kraju vasoval in kako je na potu k ljubici opazil belo ženo, ki pa ni bila nič drugega kot cvetoč £rm črnega trnja. BeJoevetoč črni trn je za marsikatero žensko najbolj a prispodoba. Po Mussolinijevem načrtu naj bi postala Hrvatska samostojna «1 rža va. Kdo bi bil vladar to države? Hrvat gotovo ne. Kvečjemu kak Zitin sin pod Mussolini je viru pro-toktoratom. spet v vrsti in i^pojo, tedaj doni-Bolgijski Narodni fond je skic- j0 njihovi glasovi tako lepo. da se nil orgaimirati tretji vzlet vstra-.jim mora vse odpustiti. Prav do podvig, ki ga pa ne 1k> srca sežejo njih Čisti in nežni gla- tosfero rzvršH več prof. Pieeard. marveč njegov asistent na zadnjem vzletu. »prof. Cosvns. Njemu ho kot sopotnik pride!jen neki nilad fizik z bruseljske univettze. Cosvns pre-izkitj*. sedaj razno nove naprave, ki naj m ti omogočajo čim uspešnejši vzlet. Med temi napravami je najvažnejši aparat, ki ho rabil za merjenje kozmičkih žarkov. Vzlet se bo po vsej priliki iavr-šil na jugu Belgije v kakšni pred vetrovi dobro zaščiteni dolinici. Vodstvo ekspedicije noče riskirati nadlog, ki jih ie bilo deležno pri dosedanjih podvigih. Novo pri te- sovi. To vam bodo pokazali v nedeljo. ker igra je skozinskoz prepletena s petjem. Začetek je točno ob pol štirih popoldne. Mladina se ob tej priliki tudi najlepše zahvaljuje tamhuraške-mu društvu "Slovenka." ker je z oizirom na mladinsko .prireditev v Brooklynu, preložilo svojo igro na zadnjo ali predzadnjo nedeljo v maju. Društvo "Slovenka" je s tem pokazalo, da razume in vpo-števa idealno stremljenje mladine, občinstvo pa naj ipokaže a velikim posetom igre "Krojaček-junaček." A. S». FRANCOSKI SOCUAUSTI SO GLASOVALI ZA PRORAČUN Pariz, Francija, 14. aprila. — Uradno .stališče ministrskega predsednika Daladiera je bilo danes ojačeno s tem, da so socijalisti v postanski zbornici glasovali za njejzov proračunski načrt. LxJ.n l. 1925 so se socija list i vedno v*dr-žali glasovanja glede proračuna. kupi od Rusije trikrat, toliko, ko Rusija od Anglije. Kadar se pritožimo, odgovarja Rusija, da je pripravljena kupiti tudi mnogo več, a ji je pa treba nakup kreditirati na dolgo dobo. Z drugimi besedami, zahteva od angleških podjetnikov, da dobavijo velik del" prolukcijske-ga kapitala ruski industriji. Vprašanje nastaja, koliko je to običajni poslovni riziko. Čeprav je sovjetska vlada do danes izpolnila vse obveznosti te vrste, je vendar treba jamstva, da jih bo izpolnjevala tudi v bodoče in v vsaki meri. Poleg tega imamo tudi druge obveze, ki niso bile izpolnjene. — Plačani niso bili državni in trgov-ski dolgovi izpred revolucije. — Bcvjetak* vlada j« enostavno zaplenila ogromno podjetja Lana Gold- VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nam $L in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. . Naročila sprejema : "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York. N. Y. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, Jllll I naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar name. njep. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo posljp z denarno pošiljatvijo. i DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................. Is sent by me for the purpose of-------- and is not Intended for the purpose of speculation, placing saving* or making Investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnici darilom. Ki BOMO TOČNO ni HITRO IZVRŠILI VSAKO POSlLJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AK8BR) nt snv wh mm mw vosk n. y. Državni pravdnik je roke!: — Zagovornik prodlapra, da l>i pozwili za prit-o obtožencevo ženo. Izjavo takih prit"- so zelo dvomljivo. Nanjo ni polagati nobene važnosti. — Gospod državni .pravdnik. — j j<* odvrnil obtoženec. — rc bo o meni kaj dobrega povedala, ji srnetr* brez skrbi verjeti. Kajti v andlijib dvajsetih letih mi ni privoščila niti ene dobre besede. * Vsakovrstna pisma dobivam. X«ikatr*rih som strahovito vesH, do»"im mi druga jemljejo spanj«-po noči. Zaeenjnjo se n.imret* strašno prozaično: — Pri pregledovanju knjig smo opazili, da nam...in tako dalje. \\t konen pa : — Opozarjamo Vas torej, da rim prej poravnate, ne...in tako dalje. Tako pisma so mi silno nepri-jet na. Tod:«, kaj hore.m? Treba jih je vpo.števati in s poravnavo odpreti pot nadaljnemu kreditu. Nadalje me prav ni«"- ne ra^vesele taka in si i«" na poročila: — lioš že oprostil za to soboto, ker .se 11 i«" kaj dobro ne poeutim. V splošnem so jxi pisma, ki jih dobivam, zelo zanimiva. . Xjihova vsebina je vsakox-rstna in vsestranska. Te dni naprimer me je nekdo zaupno vprašal: — Z«?aga. ti mondn precej dobro pouiaiš življenje in zato mi boš gotovo odgovoril na zaupno vprašanje: — Kdaj je Movek prawaprav pijan * Po temeljitem razmisleku sem prišel do zakljn<"k« in takole odgovoril dragemn rojaku: — Človek je takrat pijan, ko bi rad rekel, da je trezen, pa se mu jezik tako zapleta, da tega ne more -povedati. * V soboto, 22. aprila, bodo začeli točno ob osmih zvečer šariti po odru Slovenskega Doma v Little Falls. *X. Y„ "Trije vaški svetniki." Dve uri ga bodo bili, nakar bo prosta zabava in ples. Kot mi je zatrdil moj prijatelj Frank Me je komaj še spominjal njene-1 zakaj! Lažnjivec! Doma \so te po-g;. obraza. < »četa pa ni poznal, slali. da pojdi lieraeiti !* Ali ne boš Wjna ga je vzela, ko ji- še ležal v • hitro izginil.'** zilM-lki. ; Dvignil je roko. tla bi ga uda- Plašcn je liil njegov ohraz. Ljil-Jril. dt m' j«* ogili;i|. Vedel je. da ga .lakee se je zdrznil. Potem je stis-nihče ne* mara. da je vsem v na I- nil čepico k schi in j»-| bežati. be- h go. Preživljal se je s tem, da je hodil o mu morali dajali hrano. I'l^a -i se je t »Vi' od. Na|»»sled jo j« • k I k r i t mrtvo v nekem prepadu.! Str,tir ga je prevzel. Vedel je. da ho tepcu. ko pride v dolino. Zato .m* •e bal. tako strašilo bal.... Ko j«> prišel zvečer, je zbral ko->.i . |'ovešene gla, e jih je odgnal v \ a». V začel kil vasi jih je piiwlil ill /•m žal. IVoi i mestu. Puh! o je rti r*t o in mrtvo. Strah je bilo dakea, tesno ga je Mignilo ok tli srea. ko je sjiglcdal velike hiše in gbidke ceste. Milno njega .so hodili ljudje. toda komaj da jifi je opazil. Plašno te jih j»« ogibal. Lačen je bit. V.m» imič je hodil iu «.d prejšnjega jutra še ni nič jedel. Zal of-tno je p **ial ob neki hiši. Snel je čepien in poprosil nekaj ljudi. ki so šli mimo.... Nihče se ni zanj zmenil. Le neka Klara go*»pa um je trgla iImiIh-ii no- "Kaj se (»otepaš je zag<»drtijata. Zabolelo ga je. I'oIk-mI je gluvt in zajokal. Potem je zir»Vl prositi. " La '<*n ** Mirno je pri***l jml človek in ga premeril ml glave do n«»g. "Kaj delaš.'" '•Pron.il«."* je zajeeljal. žal i * "Čakaj, smrkovee." je vpil grdi lmek za njim. .lake. • se še ozreti ni tipal. Zdelo se mu je, da hiti neznanec za njim da ga ho udaril. Da. uiti mu mora! >-—«'! Kam * Bela cesta se sveti v * polno ljudi je na njej. Toda kam . i avo. Y>e Grdi človek zji njim kriči. Ali ne vpije: "Primite ga! Pri-mite ga ! >'\ ne smejo ga dobiti, Jakea. Odvedli ga bodo nazaj na vas. Tam pa bo tepen, ker se je koza ubila. Ne. ne smejo ga dobiti. Kam naj zbeži.' Široka je cesta, Cez njo pojde. Na drugi strani ni ljudi. In zbežal je. toda sredi c*ite mu je zameglilo pred očmi. Padel je in ni m >gel več vstati. Tedaj je po rest i pridrvel avto. Z;.škripale so zavore, toda bilo je že pre|M»zno. Povozil ga je.... Do mrtvega. Tak je bil konce ubogega Jak- ca NEKAJ O UMETNINAH SPOR ZARADI NIČLE Bavnatclj dresdenske umetnostne galerij' je izročil javnosti zanimiv protest nekega ameriškega ohiskovalea. ki je priložil svoje j ime in naslov * za slučaj. da bi bil ! po vašem tiiiieiiju ipot reheu odgo-i vor." Američan je večkrat .slišal j od rojakov v Ohiu o zakladih v' galeriji. Posebno hvalili neko svetovno znano Madotio. U i je baje triko lepa. da od škod nje za dolgo potovanje. Ko je prišel v Dra-ždane v trgovskih opravkih, je sklenil izrabiti 1«» priložnost in je šel v galerijo. Slike so 11111 ugajale. le S»k.stin.ska Madona ne. "Po mojem mnenju .se ne splača hranili v muzeju kot najboljši zaklad staro sliko, ki jo lahko vidimo ce-. lo na ovitku toilet nega mila. Mi-! slil *em, da .bom re.s našel kaj iz-J virne^a. Namesto tega *em zaglc-dal .sliko, ki mi je (Miznana od otročkih b*t. Moram vas tndi opozoriti.! da je .prav slabo oh-anjena. Dar-ve .SO polemnele in sliko kazi več razpoklin." ♦ Listi pravijo, da je |jf pritožba . značikiH r.a sedanje hodro občin-' sivo. ki iš.-e pred vsem živahne.* sveže barve. Tudi pariški prosvetni minister je lani prejel nepodpisano pismo, ki piše o "hmarvejsl litiji i osebja dr-ž-tviiifi muzejev". Pri vsakem sta-rinarju lahko kupim za smešno ceno bolje ohranjene in lepše sli-ke. kakor jiti imate vi". V pariškem vreu so nekoč prejeli pismo /. izrazom začudenja : "Povejte mi. zakaj .stoji pri vas na najlepšem prostoru in neugodno vpli- Londonski "Daily Jlerald" pri-občiije zanimivo .poročilo, ki priča. kaj vse lahko zakrivijo pre radodarni prsti strojepiske, če napišejo le eno ničlo preveč. Med Anglijo in Kanado je nastal hud spor zaraili ničle. Zgodilo.se je pri sklepanju pogodbe med obema državama, »podpisane v Ottawi, da je bila Kanadi priznana pravica izvozili vsako Ido v Anglijo >.-IHMI mete rs k i h .stoto v masti, strojepiska je pa v naglici pripisala š«- m*go ničlo in tako je nastalo 2..14MMMM) mc.terskih plotov. Nihče tega ni opazil in tako je prišla Usodna ničla v odobreno pogodbo, ki •so jo .zastopniki obeh držav (»odpisali v «lobri veri. da j«- vse V redu. š<-le dom 1 v Angliji je prišel na to uradnik trgovinskega ministrstva. ki se je v veda hudo prestrašil. Takoj so brzojavili v Ottawo. toda kanaebnimi začimbami. T«' imajo nalogo da napravijo jkii. V ta namen pa ni treba premočnih in preohilih začimb, ltaha premočnih začimb kakor tndi raba lažjih začimb v prevelikih množinah povzroča otopene žeb>dčnili živčevju kot ]>o«1edica se pojavijo razne žel nične motnje. V jedili ri-s dobre kuhinje začimbe sploh »le stopajo -v ospredje. Fiziološko so začimbe človeku torej koristne in potrebne, a zahtevajo svojo mero in mejo. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, Ft V. UDOBNO POTOVANJE NA STANOVITIH LADJAH Povsem naravno je. da bi qio teku let vsak ameriški Slovenec rad zopet videl staro domovino. Težko je najti človeka, ki bi ne bil navdan s tiho željo, da obišče kraje v« se h* mladosti, staro domačijo, ljudi, katere je ljubil in sosede, s katerimi se je družil. Ko je treba uresničiti te sanje in te želje, se pa pojavi vprašanje — kateri parnik naj si izbere, da bo potovanje ve.seh» in praznično obenem. V tem oziru je treba premislili in natančno preudariti vsa dejstva, da iloženete." kje je mogoče dobiti največjo udobnost, najboljši* prostore in najpriprav-ii e jše zveze, ko dospele na drugo stran oceana. Ilamburir-Amcricau Line ima. za sohoj šest in osemdeset let službe po vseh oceanih »vela. Njeni dobri parniki iu uljudna postrežba v vseh razredih — t" je dvignilo sloves Družbe na njeni sedanji visoki >talež. Brodovje Ila.pig vključuje sijajne pami-ke "New York." "Hamburg." "Deutselilarid." "Albert Dal lin. * '"Resolute" in "Uelianee" ter motorni lati j i "St. Louis" in "Milwaukee." Stanovitnost potom kotlov proti tresenju Izrazita novost pa mikov "Albert liallin." "Deutschland." "Hamburg** in "New York" je njihova izredna sta 110 vit nosi. prednost. ki je dosti .pripomogla k njihovi veliki priljubljenosti ter je dobro znana kot pre-prečba mor-.ske bolezni. Tajna njihove stanovitnosti je posebna naprava« ki prepreča zibanje. Med dvojnimi stranskimi stenami — so vdelani ob dveh tretinah lailijs-feih bokov veliki kotli fFrahmovega sistema ). Na vsaki strani so trije in vsak je zvezan z zračno cevjo iz onim. ki se mu nahaja nasproti. Vrsla odprtin v zunanjih stenah, baš nad vodno po. vršino. dovoljuje vodi. da leče v kotle in se iztt-ka iz njih. S pomočjo zatvomice je mogoče uravnati odhajanje zraka. VaJ. ki zadene ladjo z desne strani, jo skuša nagniti na levo oziroma ijasprotno stran ter s it-in povizročiti zibanje. Medtem se pa kotli izmenoma napolnijo in izpra;*nejo. Vo«la doteka iti odteka, toda nekoliko bolj fpočasi kakor se ladja ziblje. Ko liočn val nagniti ladjo, prepreči kotel, ki v.se-lmjf ]>reeejšno množino vode. ta poskus, kajti njegova težil je dosti večja od kotla, ki mu sloji nasproti. Zibanje je vsled tega zmanjšano na minimum in ba3 zad«*šča za polnenje in prazne-n je kol lov. Preizkušnje s parnikom "Albert Dallin" na oilprtein morju so pokazale. da se je zibanje zmanjšalo z«i več kot dve Iretini, Na stoterih vožnjah štirih posesftriinKkih ladij je bilo to dejstvo ponovno ugotovljeno. vsled česar uživajo slove«. o bile sveže prekopane gredic". Sledovi čevljev na njih kažejo, da so bili ui iu našli 12.CKMI Din. Tmeli sii pač re.s srečo. Občinska blagajna j»* navadno prazna. Daš te dni pa je občina prejela denar za oddaji* občinskega lova. obe-nem je tudi prejela denar od ob-j čanov za koruzo iu drugo žito, ki | je «bilo razdeljeno od oitčinske po-j možne akcije. Ali so imeli vhunil-ci zaupnika, ki j • izvohal, kdaj iu na slikah. Nekaj let po svoji na-j na poslu trije. 1'trli .so šipo. odpr-selitvi v Hrastniku je izvedel iz ; li okno in navrtali blagajno na le-svoje domovine, da seje njegova j vi strani in .skozi odprtino .segli žena vnovič poročila, ker je bila j v pralen predal. Takoj nato so prepričana, da je »padel v v<*jni. na vrtali (blagajno še na drugi si ra-Ta vest ga je močno j«»trla in lotila se g;i je hinla živčna bolezen. Ko je okreval, pa je zbolel na tuberkulozi. srečno ipa se je rešil tndi te nevarne bolezni po dolgem zdravljenju v vurberškein zdravi-li-sču. '|*nznej" je prestal še težko o|M-racijo. lansko leto pa je hil z mnogimi domačimi vml reiluciran }>ri rudniku. Naposled se 11111 je posrečilo, da je bil vnovič zaposlen kot delavec in opravljal je čuvajsko službo. Pri vseh teb t»žkih izkušnjah pa mož ni obupal in v zadnjem času se je zelo veselil, da bo prišla k njemu iz daljne ruske domovine njegova stara mati z njegovim sinčkom. Pred tremi leti si je že pridobil naš* državljanstvo in ko je trdno upal na prihod matere in sina. -si je urejevaJ tudi večje stanovanje z vrtom. Od krute usode toliko preganjanega moža. pa se ga je pred nekaj dnevi zopet lotila duševna bolezen in oilpre-m it i so ga morali v občinsko ubo-žnico iza Savo. Pridelili so mu tu- POZOR! POZOR! T;.ko pretresljiv, globoko v srce segajoč je roman — "PROKLETSTVO LJUBEZNI" da ne sme bili nobenega ljubitelja lepe knjige, ki ga ne bi imel v svoji d. smači knjižnici, pa t tuli nobena javna knjižnica ne s.ur biti brez njega. Nar«»či se pri upravi "SLOVENSKEGA NARODA*. Ljubljana. K na f I jeva ulica .">, Jugoslavija, in staneta oba dela okrog 7(HI STRANI s poštnino vred le I dolar. sličen žalosten dogodek. Pekovski pomočnik Josip Tomažič. ki je lani odslužil vojake, .-i je nameraval v Ljubljani ustanovit lastno pekarno in se Jetiis pred pustom poročiti s .svojo tzvoljeuko Anico iz Skarnčne. I'.iI je .simpatičen, marljiv.. varčen dečko, podpiral je tuli mater. Trda usoda pa mu je prekrižala vse načrte. P', februarja zvečer se je peljal na kol-^sii iz Ljubljane k svoji zaročenki. Spremljala sta ira »Iva iprijatelja. Ko so okoli 21. pri vozil i !■•» Skarnčne, so ibili napadeni. \"ile!< možakar z ihJgimi brkitje "aufbiksal" in se sjiravi! nad nje. Z nožem ;>• sunil Tomažiča ua tako nenavadno mesto. namreč na notranjo stran de-snoga komolca, da inu je prerozal ! žilo-inlvodnico. Touiažiča .so sicer zaročenkiu dom. to- koliko j,' denarja v blagajni.' Preiskava je vsestranska, toda vbnnilci so bržčas že daleč. Policijski uradnik iz Ljubljane je na blagajni posnel več prstnih odtisov. ki jih je našel tudi na drugih 1 1m'P,'!J-,li na predmetih v sobi. Tako bo policij- j .l>', ent uri lUuH zarad' ska preiskava v Ljubljani morda krvs,v,,YH- ugotovila, ali so brli na »poslu že Tega uboja je bil osumljen 40-znani vlomilci, saj v kriminalni ra-| l.-tni Jakob Votkar iz Vojskega. zvidnici hranijo .prsim* odtise sko- občina Zlatopo!j». obtožene«- je si ro vs-'h vlomilcev, ki časa prirejajo izlete naše kraje. Dva v grobu, dva pred malim senatom Na Trati pri Koso vi h so se fin-! t je in dekleta lt>. januarja zvečer! od časa do f cer v bi.stvu priznal dejanje, toda "•etf mejo v'izgovarjaj J>e je. da je hil v silo-branu. rtlioč: "Dva sta na me na-j dla. \" treh minutah jt- bilo vsega konec! Prvega sem samo malo palmi). 1 > i •Iigega pa nic ne vem. Priča Lojze Žgan jar. ki je bil v obtožrnče.vi družbi: "Vozila sva se iz Sore na zapravljivčku. Ko j<* tlejal : Poča- di stražarja, ko pa se je ta okrog, ... . . , i-. 4 .ii.-i- ; zbrali na prejo. Proti polnoči sf> I il. ure za trenutek odstranil, je! . 1 ♦ s i,-. 4 i i - i rp i - - I zaceli plesati "povštertnne". Dva i ' bolnik ut^kel iz sobe. Takoj so ga J „ 1 , ^,-.»,".,1., f..„t<* , i w■ fanta sta vlekla harmonik«. osta-;f . tan,< zaeel, iskan m okrog polnoč, so I vr. j kajva jil, in nabijva! Jaka mi je ga na.li vsega i-azmesarjenega na in ^ , pozneje pravil: Enega sem fejst zelezniskein tiru. De Lazari. ki je],. , . 1 . . Šnknil'" t - , . 4 , • , ijarski pomočn k 22letn Jože t'a- ' J n.. smrt v p„po.n, .1,,- > IV,."a J.«, S,llr... ki j, bil ,„.U j*e vm zmedi, je bil dober clovekj,, „ .. ... . I zraven: "I lilr«. je bil J«' lo Vse gotovo! ■a so se fantje in dekleta zavrteli ob zvitkih harmonike, kakor je pač stari običaj. Ceh je plesal s svojo izvo-ljenko Tilko. s katero pa je hotel plesati tudi Gumzej. Kar hitro sta se fanta sprla in v prepiru za^m-stila hišo. Že ponoči pa je našel neki vaški fant na Muraeevem vrtu truplo. v katerem je .spoznal hlapca (»muzeja, ležečega v mlaki krvi, ki mu je vrela iz dveh globokih ran na levi lopatiei in levi strani vratu, kjer je bila prerezana žila odvodnica. Smrt je bila »pričo zn-dnje (poškodbe neizogibna. Krvava »led je vodila proti MuraČevi hiši. Orožniki ko takoj prijeli Franca Čeha. v četrtek prepeljali z reševalnim avtom v pluj- je velika zevajoča rana v hrbet .smr-tnonevai na. Žnmavc je star šele 2-f kler ne tbo Stol sedmorice končno! b*t in'bo morda hudo poškodbo b* Razgrajače orožniki š. rešil za-deve. ^lali senat je nato obravnaval prebolel, •lovijo. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.Sth Street New York, N. Y. PO POLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN \ "Q Lil I A 1 O D i* NEW YORK, TUESDAY, APRIL 18, 1983 THE LARGEST 8L0VEKT DAILY in U. 8. A. JUDITINA PRISEGA Naši v Ameriki. i ZA "O L A 8 ———— ROMAN IZ ŽIVLJENJA NARODA" PRIREDIL L H. 54» Karon ji ponudi roko in gresta v dvorano, kjer jima že pride naproti Lntz Werner. — Komtesa. ta ples je moj! — ji za kliče nasproti. Z nasmehom ji izroči Feliee ter nato gleda za mladim parom. — Zdi .se mi. da med tema dvema že tudi gori majhen plamen- ,m* Je William Vančič. star 27 let. | mlad in elt«rantiio oblečen, je bil ; te dni v Olevejpndu na zatožni klopi radi ropa urada Prudential ; Life Insurance Co.. ki je bila 1. j februarja oropana, za jftf.(MK). Ka-širka Miss Amelia Cberne j*1 bandit«. identificirala preH vrne k teti Ani, ki je nedela v družbi ko-mercjalnetf.i svetnrka in njegove žene. Tako je ta proslava potekla v zadovoljnost vseh in že proti j ti trn *o se odpravili domov. i «*a je mati kupila za Mildredin denar. (irofo\>ki J lahko titdi svojega advokata." Ko grb je bil ja*iu» n:itixiijen nad njenim imenom. * t -"' Vain-ir odhajal iz sodne dvora- Poroti. v kateri je bilo tudi pet žensk, je zgodba oči-vidno tako ugajala, da je bandita — oprostila. Ko je Vančič čul pra-vorek. je vstal ter se je zadovoljno nasmehnil. Več porotnic .se mu je nasmehnilo nazaj. Sodnik Cor-lett je poroto oprostil, potem pa se je obrnil k Vančir-u ter dejal: "Ne zamerim vam. t"e vam jrre na smeh. Mi Kmo z vaini za enkrat opravili — zdaj greste lahko in poljubite še nekatere izmed porotnic. in če vas je želja, poljubite njene novice so že iz druge ali tretje roke in torej niso več tako\a-žne, .kakor iz prve roke. V primer-! ni razdalji sede poklicne klepetu-1 Ije od svojih odličnih odjciualk j in pr »po veti u je jo o ilogodkili iz za- . sebnejra življenja mož in žena iz boljše družbe, o dogodkih, ki št j nikomur niso znani. Nihče ne ve. | odkod črpajo klepetulje svoje in-formacije. čudno je pa. da je vse. kar pripoveduje. točno, (e bi namreč poklicna klepetulja le enkrat zapravila zaupanje svojih od-jemalk, bi ibilo njene karijere nri-hoina konec. Tudi tu velja načelo trgovske sol id n ost i. V spretnosti I poklicnih klepetulj, kako zbirajo j informacije in kaiko znajo pripo- j vedovati novice, je tajna njihove I priljubljenosti in uspehov. Poziv! HRAM BOŽJE MODROSTI — MUZEJ Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi Ha-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. »9 Hans jc vedno z veliko nevoljo odpiral materina pisma, ker mu ^e malokdaj j»oro«"-ala kaj veselega. Toda tudi danes poleže najprej po njt-iii. k»*r j»- št* vedno upal. da fctvili Mali jc pisala: — Dragi n.i Ilaiis! \a svojem potovanju* sva -*r za nekaj dni vstavili v Berlinu. ker bove po nekaterih tednih, ko sve živeli v nekem francoskem kopališču. n:ikupili novih oblek, kajti lU-rlin prav nič ne eaostaja glede •blek za Parizom in v francoskih modnih salonih je treba predolgo čakati na .poiiljatev. Toda Mildred vstraja pri tem. da more ve biti \ najmanj desetih dnevih v Franciji, kjer se je dogovorila za sestanek z nekim mladim gospodom, ki ji zelo dvori. Mildred je zaljubljena kot slepa kokoš in no opazi, tla je tri leta mlajši od nje in da samo misli na njeno bogastvo. Žal. da iiLseni dosegla do tega mladega •'loveka nikak*-ga vpliva. Vedno *kusa Mildred hujskati proti meni. lako. da s»«m skoro brez vsade niot-i. Poleg tega pa mi prav po trgovsko m. niia vv«ak vinar, ki i>a v Bremen « 31. maja: Hamburg v Pherbourg l'r»*j» Koocu-vclt v Havre Ituma v Ctiiua 2. Junija: MJ.Min.tr v Clit-rliourg We^ieritfaiud v Havre Voleiulau) V lioulogne 3. Junija: Cltamplain v Havre Ke\ v t ieitoa ISt'itatmic v Cubh 6. Juniji: l««-v iatlian V Cherbourg 7. junija: I>e-uts<-h1and i I:**reticaria v ' Cherljourg Cherbourg A\ KllNtll.X, Milwaukee. Havre >rina I I.Jnl»urg par" in "Atlanti«|iie". se r/.inimajo, Philip- 2- maja: I I'leuirli v ltrenien 3. maja: 11 a m L uric kad'rl in kadil. Starši so sic^r «ku-1 «|>loh ne prihaja v -poštev Nova šali otroka odvaditi od kajenja, j Turčija je uvidela »potrebo'ločitve pa v.se zaman. In vse zgleda, kol j cerkve od države in posledica te-da fantu »prija kajenje, ker ni ni-1 ga je bila. da so posvetne oblasti v Chrrliourg kdar bolan, pač pa vesel ii» p<»sko- POKLICNE KLEPETULJE Tvo.ia ti Vedno naklonjena Mati/ '/. bridkim nasmehom vrže llans pi->mo na ni L/o. PLsmo je bilo ravnt» tako brez srca kot vsako prejšnje pismo. Toda veselilo »»a je. e miti nahaja v IVrlinu. kajti naslednji dan je sam imel v I»er-linii nekaj opravila, da j«- uio)fe| svoji tvrtlki pot lati svoje poročilo zdravilišču Dopoldne je hotel vse opraviti pri tvrtlki. popoldne pa idiiskati *voj*» mater, da jo pregovori, da .lutlito razve/e od }»rist*ge. Morala •• Judito prositi, da p>v.taiie njejfova žetia. Sreča njegovega /ivljenja je !e/.ina k«»eki in mati je morala imeti saj toliko srca. ia mu 1o izpolni. Takoj ji napiše «b«pisiiieo. v kateri ji naznani, da bo prihodnji •ian <»b štirili |x»|M»l«lne |»ri njej. Pn.si jo, d;t .skrili za to. tla btista •inela sama za vin- kako m.» brez vsakega moten ia. Han* tki niti najmanj *tutil. da je skoro ob istem času tudi nje-l-ovh se.stra pusala m iteri. kateri je sporočila, kako .zelo je bil llans po« nščeh |»ri dvorit v i ladravilišč« in kar ji je baron nar<»el* Povedala ji je tudi. tla se boste prihodnji dan teta Ana in Judita e^el il i na lUtruu in i bil fiameten in bi se poročil z Mildred O tem pa ni hotel nitV^ar slišati. Konečno pravi mati: — enkrat boš po^le-dal Mildred in boš videl, kaj sem napravila i/, nje. In ako se poroči s tem mladeničem, je konec mojega sta- | liiča pri njej Pregovoril in prepričal jo bo. da sem odveč pri njej.' In ti mi moraš pomagati v tej stiski. Saj poskusi, da se zopet zaljubi ▼ tebe, da bo pustila tega pustolovca. Ako se ne bo več sestajala ž njim. potem bom že jaz skrbela, da ga 'popolnoma pozabi. j Hans seveda vse materine nasvete odločno .zavrne in oba sta bila na istem stališču, ko se je Mildred vrnila. lian* se je v resniei čudil, kaj je mati napravila iz Mildred; v resniei je bila elegantna in lepa. Mildred ga prijazno pozdravi in takoj prične i njim ljubimkovati in ko je grofica dobila Felicino piaino ,je vstala in *e za nekaj minut oprostila, češ, da hoče nemoteno brati hčerino pismo, v resnici pa se je odstranila, da je bil liana nekaj čaaa nam z Mildred. Hans %e je na vse načine trudil, da bi se izognil njenega vailje-! vanja. kajti opacila je, da je .bil Hans mnogo zanimivejši kot pa njen čaatilee, j : .. ',.„, ......" * i (Dalje prihodnjič.) 1 Xa Kitajskem se da vse kupiti, žalost in veselje, solze in smeli, a da se nabiti velika radovednost mnogih kitajskih žen. i mejo po nekaterih krajih tudi poklicne klepetulje. Tam je to plačan poklic, ne pa samo zabava, kakor pri nils. Klepetulje sicer ne spada jo v boljšo družbo, zato »pa .zasluzijo tem več denarja in imajo v tem pogledu trotovo veliko prednost preti nivatlnimi klepetuljami iz višjih družabnih slojev. Poklicne k! epetulje skrbno shirajo zanimive novice v boljši družbi in prihajajo z njimi v hiše bogatili kitajskih žen. davijo se z močnim trkanjem in čakaj«), ali bodo sprejete. Sprejemajo jih navadno enkrat v tednu ali v mesecu. V nekaterih imenitnih hišah imajo klepetulje že kar vnaprej naročene in plačane. fini več poklicna klepetulja ve. tem več za hleva za prenašanje novic. Klepetulja skrbno čuva svoje tajne, ki pomenijo za njo denar. Začetnica se dobi zelo poceni, totla zasegle že mnogo mošej in samostanov. Tako je bila i/.preme nje na v vojaški muzej cerkev sv. Irene i', bizantinske dobe. ki so jo rabili skozi dolga stoletja za luošejo. II agia Sophia je najznačilnejša cerkvena stavba iz bizantinske do-1h'. Po naročilu cesarja .Tnstiniaua jc bila zgrajena na kraju, kjer je stala bai/ilika Konstantina Velikega. ki jo je uničil I. 537 požar. (J rat lila sta jo Anthemios t-ralle-ski in Isidorus mileski. Dograjena je bila ! ra f>:i7. Ko se je njena kupola meti potresom 1. .V>s porušila. jo je Izidor znova zgradil tako. tla so mogli leta ."»(54 hram zopet blagosloviti. Ko je sultan Mo-hamed JI. leta 14.VJ zavzel Carigrad. so hram izpremeuili v mt»- za poskuse belgijskega inženerj.i 1 Kdmumla Vainlerstegena. ki ne izključuje nittžnosli. da se lahko! ladja zažge s polnočjo radia na ' velike razdalje. Vanderstegen j-* netlavno v navzočnosti-predstavni j UVslt"rnland v maja: I'.niie di Savoiu v 'len<^ 8- Junija: I -i ia\ et te v Havre AtiKiiKtuM v Ct-niu Itretnen v I Bremen 9. Junija: Statemh'm v Ii<>iil<>cna Minil. -A ..ska v Cherbourg 10. Junija: 1'aris v 11;: vre 14. Junija: I'ret. II j-iliii^ v Havre M a je sii.- v Clirrhonrs N'-\v Volk v «'herbourg .V«(Uit..iua v Clierbuurg !S. junija: i Coiltr- ||| | 16. junija: Km<>i>a v i'.-ntila rut K<>tier.lam S;i\..la v t.eriua 5. maja: M:ijrsl i. Vi, I^lula It) V Clierl».»urg V 11 U-vre l*oul.-|£iie S. maja: Ufiivrll« v Havre Vuli-aiiia v Tfst kov belgijske vlade pokazal možnost požiga na daljavo. Predaval je v Gent u. Med predavanjem je pa vključil v dvorani nia ihen od-' 10- maja: .lajni radioaparat, ki je povzročil j ^^ V^ruL, 12 km ik! tienta požjir. I „ „ . . maja: Za požig na daljavo je potreben i «»iyjnpie v Havre oddajni aparat na kralke valove v n.»-r« in .sprejemni aparat, točno prila-1 13 maJa. goden txldajnemu. V .sprejemnem i ...........'»»n v iiuvr« aparatu je žica. ki se s sprejema-j KuJ.^,(v"l^emen njeni valov na thdočene dolžine' t®- niaja: . I Uevialhan v Cherbourg 17. maja: I lerenparla ( New V«.rk ! maja: konstrukciji enostaven, mora pa sta.t.-i«uk>Kiie Paris v Havre 20. maja: razbeli in zažge gorljive snovi ali pa, povziroči eksplozijo naboja. Sprejemni tuparat je sicer v svoji t'lierbourg Cherhoij r« biti izdelan zelo precizno, kar pa moderni tehniki ne dela posebnih težav. Vanderstegcnovi poskusi so se dobro obnesli. Sprejemni a.p;wa1 ('..nt«* Cran.le v Ct-m.a 1 !i euifii v H rem t n CmiKic V Cubh S,,J" in ga spačili s štirimi mina-! z zažiga I no ali eksplozivno snovjo reti in neokusnimi stebri, a slavne mozaike so zakrili z malto. Stene so obložene iz dragocenim marmorjem oboki okrašeni z mozaiki, s katerih so pri restavraciji 1. 174S-4!» mogli napraviti kopije. Ta edinstvena stavba bo morda že letos v svoji prvotni krasoti obnovljena. Naročite se na Glas Naroda, največji s o venski dnevnik v Združenih državah. 24. maja: Alanliatlan v -\ll.erl llaiiin 25. ma|a: Conte tli Savo ta Havre V Cherbourg podla- i ..... 26. maja: zaključka, t Majati« Crnna rhcrlmurj Minn.-I,.lika ||avre VeeiiUam v Itoul'-gne • • ...SKUPNA POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga--------10. MAJA Potem še izlet dne 5. julija. Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 §ILE DE FRANCE- preko Havre--------27. MAJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 132.00 Kdor m je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DA SrES K A: jt^ bil opravljen .v kovf-ejr. Vamlerstejreti pribaja na {ri »tvojih ptvskitsov «io tla sta bila oba francoska parnika I zažgana s poino«"jo radia. Oba parnika sla začela jroreti istočasno na [ __________ več krajih in zato lahko domneva- JUGOSLAVIJC Fraku Havr« Na Hitrem Eks presnem Parni ko ILE DE FRANCE 2f>. APRILA -1/'ijo — 17. Junij/t PARIS J 9. M njo — tO. J u ni "a CHAMPLAIN /.?. M njo — .>. ./unijo N14KE CENE DO VSEH DELO^ JUGOSLAVIJE Za oojianila In potna nat« vpr*■ ta |t« nai« poobliiSan« ag«nt« nio, tla je bilo na dbeli več spre-jcinnih :iparatt>v, ki so jih /.a^.jrali i valovi tajnega odtlajnejra aparata. I Ceiprav je domnt»va belgijskega in-1 žen je rja o jioži^u francoskih par-nikov tnalo verjetna, se francoske oblast i njo. vendar živo zanimajo za Metropolitan Travel Bureau New York, N. Y. & (Frank Sakser) 216 West 18th Street I €rerteh. J 'ill STATE STREET. NEW YORK i ( m«-n ll^vr«-v Boulogne 17. junija: Uri tan I' v CoIjIi lit- »1»- Prjnre v Havre 20. junija: I »e (ir.tsse v Havre 21. junija: Vu!t':ttiia v Trat Alltfrt Itullin v etirrbuiiri M.tnlia t tun v Havre 23. junija: t»>mpif v Cherbourg Miiirlimk.-i v Havre Wendant v ISoulogne 24. Junija: Chnmplain v Havre i:»»x v Genoa Hri-nn ri v llremrn 27. junija: l.evhulian v Ohfrlwuirjf 28. junija: l'.»-r«*iiu:ir(a v Ohcrhourc I la mini if; v Cherbourg 29. junija: Cunt Crunde v Oerma 30. junija: Ma Jest ic v Clierbonn? Stutemlam v Boulogne I. Julija: Paris v Havre l.afayftt«3 v Havre 3. julija- Ki.ropa v Kremen 5. Julija: Saturn in v Trst A«rr »:a!lin v Cht-rlmuri 20. Julija r Majestic v CherlKiurg 21. Julija: Paris v Havre Kurofta v lin-men Ptatt-ndnm v llntilogne 26. Julija: l^ifayette v Havre Hamhurj; v Cht-rlKiurg IVes Konsevr-lt v Havre 27. julija: Rremen v Premen 28. Julila: Veendam v Rniilncne tlf ilt- Fninre v Havre 29. Julija: Vnlrsnlii v Tr*t Aqultania v Cherbnnrg DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE K GLAS NARODA*' o« čiU iimo ni« članstvo, pač pu ?»i Slovenci v vtli okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE