leto X. V.b.b. ììimm, dne 12. marca 1930 Sl. 11 Naroča se pod naslovom: ..Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošihaju na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Deželni zbor. Tri dni preteklega tedna je zasedal deželni zbor w kar mu je v preteklem tednu ostalo gradiva, ga N) rešil tekoči teden. Rekli bi, da je za nas najvažnejše Podaljšanje šolske dobe na 8 let in sprememba zastalega občinskega reda. Pa tudi druge točke, ki so se obravnavale na spomladnem zasedanju, bodo zanimale naše čitatelje. Predlogi, odkazani odborom: Spremeni naj se Prispevanje k regulaciji Žile; občine naj se opraste, zato pa pritegnejo posamezni interesenti. — Fern-dorf pri Patemionu naj dobi vsled tovarne magnezila svoje postajališče. — Ustanovi naj se natečaj za cesto Velikovec—Djekše. — Cestnim delavcem naj se dovoli izreden prispevek. — Vprašanja na deželnega Slavarja: Brezposelni Pliberka in okolice morajo hoditi po brezposelno podporo v Velikovec. To mno-šo stane. Šmihel ima svojo izplačilnico. Deželna vlada naj bi poskrbela, da dobi Pliberk za občine Pliberk, Blato, Libuče in Žvabek svojo izplačilnico. — Deželna vlada naj skrbi, da zvezne železnice ne bodo otvar-iale novih avtobusnih prog, ki delajo škodo zasebnemu gospodarstvu. — Po zakonu morajo pustiti posestniki, ki izvršujejo poleg kmetijstva še gostilniško obrt, Pregledati vso klavno živino, katere meso in mesni ,zdelki se v obrti prodajajo gostom, pred klanjem in po klanju po pregledovalcu. Nekatere orožniške postaje izvajajo prestrogo kontrolo nad tem zakonom in je bilo več gostilničarjev vsled tega prestopka kaznovanih po sodišču in politični oblasti obenem. Deželni glavar naj bt vplival, da-se ti prestopki odstopijo vedno Politični oblasti. — Prevoz tovorov po Ziljski železnini pride dosti dražje nego po zveznih železnicah. Vlada naj bi poskrbela, da se pristojbine izenačijo. — Brezposelnost je dosegla bajno število. Bedo brezpo-selnih je treba olajšati in izplačati referentu za socijal-no skrbstvo v to svrho 35.000 S. H gradnjam, ki se huajo izvršiti z jamstvom dežele, naj se pritegnejo Predvsem brezposelni. Za nujnost izplačila 35.000 S brezposelnim, ni bilo večine. — Dajatve v naturalijah nerkvam in v korist osebam teh cerkev naj se urede z izvršilno naredbo. — Na znanje se vzame, da se je v Beljaku vpeljala 24urna telefonska služba. — Balje, da mora po odredbi ministrstva skrbeti za ubož-ne občane samo pristojna občina. Pred časom je bil Pamreč stavljen predlog, da bi skrb za ubožne predele občine, v katerih stanujejo, brez ozira na to, v katero občino so pristojni. Ministrstvo odgovarja, da se to ni obneslo in velja na Koroškem tudi za-Puprej, da mora skrbeti za ubožca dotična občina, v katera je pristojen. Gledati pa bo pri tem strogo Pa to, da je pristojnost neoporečeno ugotovljena. — Na znanje se vzame dalje poročilo o avtorskem pravu (varstvo glasbenih in drugih duševnih proizvodov) in 0 stroških za popravo cest v nemškem delu Koroške. Predlaga se sprememba zakona o dedni posesti. — Medlog, da se morajo napraviti vidne krajevne in ^rnostne table brez reklame, se vrne odboru. — Podpora „Črnemu križu“, ki ima skrbeti za vojne bobove, se odkloni, ker je prevzela skrbstvo za vse vpjne grobove zvezna vlada. Drugi dan zasedanja se je odkazal odboru po-n°vni predlog, da se občinska cesta Kotmara vas— ^oprače podeželi. — Veliko ljudi izrablja občine glede p°dpor. So ljudje, ki vlečejo na podlagi delanezmož-Ppsti podporo od več občin. To je zloraba. Podpore Pai bi se beležile na domovnico, da je mogoča takojšnja kontrola. Namestilni načrt za šole. ^Predlog deželne vlade za leto 1929/30. Zakon 0 učiteljskih plačah določa, da se mora določiti število Jalnih učiteljskih služb na koroških ljudskih in glavnih . otah. Doslej vlada pomanjkanje moških učnih sil ln so postajali preklicni učitelji stalni pred potekom Predpisanih dveh let. Jeseni letos se bo položaj izpre-^onil. V splošnem je na Koroškem toliko učnih mest, Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto kolikor je razredov. Začasno je na Koroškem 46.990 šolarjev in na vsak razred jih odpade povprečno 43,6. Ljudskih šol s stalno enim razredom je 77, 110 šol s 2, 92 s 3, 60 s 4, 31 s 5 in 6 stalnimi razredi; podružničnih šol je 7 s 9 razredi in 2 pomožni šoli s tremi razredi. Potrebnih je 947 stalnih in 191 preklicnih učiteljev. Učiteljice poučujejo na dekliških šolah in na mešanih. Za enorazrednice ne pridejo v poštev, na mešanih šolah pa je za slučaj predvidenih za nje 384 mest. Zaenkrat je nastavljenih 287 učiteljic. Gledalo $e bo na to, da se bodo nastavljale predvsem moške učne moči. Ko bo dosti moškega naraščaja, ostane učiteljicam samo 90 mest na dekliških šolah in nekaj na mešanih. Bilo bi potem 701 mest za učitelje, 90 mest za učiteljice in 287 mest za učitelje ali uCite’jiòe, skupaj 1078. 1. nov. 1929 je bilo na koroških ljudskih šolah nastavljenih 707 učiteljev in 408 učiteljic, skupaj 1115 učnih moči. Za glavne šole ne velja pravilo, da je treba toliko učiteljev, kolikor je razredov. Število učiteljev se ravna po številu tedenskih učnih ur. Na 16 glavnih šolah s 129 razredi, ki jih obiskuje 4519 otrok, je bilo 1. nov. 1929 14 voditeljev, 63 moških in 35 ženskih učnih moči, 9 telodavnih učiteljev in 1 telovadna učiteljica, skupaj 122 resničnih glavnošolskih učiteljev n 48 pomožnih, skupaj 180, preveč tedaj 19 učnih moči. Presežek se da opravičiti s tem, da jih ima več študijski ali bolezenski dopust. Namest-'lni načrt predvideva za ljudske šole 1078 oseb, kolikor je razredov, 42 preko tega staleža, 6 veroučiteljev, 8 učiteljic za ročna dela; za glavne šole 16 voditeljev, 142 učiteljev, 12 veroučiteljev, 14 učiteljic za ročna dela in 8 učnih moči preko staleža. Na 16 otroških vrtcih plačuje dežela 29 učiteljic. Se odkaže odboru. — Istotako poročilo in predlog o dogotovitvi pljučnega zdravilišča v Laasu. — Poročilo o spremembi pravil deželnega hipotekarnega zavoda in o obračunu za leto 1928 se vzame na znanje. (Dalje sledi.) Občni zbor prosvetne cen« irale v Celovcu. V dvorani Mohorjeve hiše se je v četrtek dne 6. marca zbralo okoli stointrideset zastopnikov naših izobraževalnih društev pri Žili in v Rožu, v okolici Vrbskega jezera in v Podjuni. Nadvse je razveseljiv pojav, da postajajo občni zbori naših centralnih organizacij od leta do leta številnejše obiskani in vedno živahnejši; dokaz je, da gre naše narodno življenje v polni zdravi, rasti naprej. Na tokratnem občnem zboru je bila zastopana v prvi vrsti naša mladina, kar je dalo občnemu zboru prav mladostno, življenja polno barvo. Ob otvoritvi je omenil predsednik č. g. Poljanec, da obhajamo že triindvajsetletnico Zveze; doba do danes je dokazala njeno važnost in bodočnost naj še bolj naglasi njeno nujnost. Predal je potem besedo karitas-sekretarju č. g. dr. B 1 ii m 1 u, ki je nato v njemu lastni jedrnatosti logično vezanih stavkov skušal podati veličino misli katoliške akcije. Beseda „akcija“ zveni sicer nekam čudno, a pomeni v naših besedah delo v katoliškem smislu, delo božjih zidarjev v nasprotju s prostozidarji. Kristjani naj sodelujejo s Kristusom Odrešenikom pri odreševanju sveta; kristjani, ki so se do danes pustili samo odreševati, nai postanejo v zvezi z cerkveno hierarhijo soodreše-niki razkrajajočega se človeštva in sodelavci pri zgradbi novega doma na trdnih skalnatih temeljih. Katoliška akcija ni nova organizacija marveč nova misel človeku, organizaciji, družbi, ki bo vrnila človeku njegovo dostojanstvo, družini ohranila njeno globoko in sveto vsebino in raztrgani današnji človeški družbi dala tako potrebno medsebojno ljubezen in nesebičnost. Misel katoliške akcije se naglo širi med narodi Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka IS grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno; 6 S — g Za Jugo lav jo četrtletno: D'm. 25'—; celoletno: Din. 100'—. in tudi na nas je, da sledimo. Prvi naši stebri že stojijo, tla so pripravljena. Tudi prosveta bodi močan steber v tej novi zgradbi in dopri-nesi svoj del pri prerodu našega koroškega slovenskega ljudstva. — Tajnik g. V. Zwittef je nato izvajal dalje: Mladi rod v krogu naših izobraževalnih društev je bil do danes optimističen ter odločen in je črpal misel svojemu prosvetnemu delu do danes iz zemlje in zgodovine. Rod v društvih začenja čutiti izkoreninjenost vsega podeželskega ljudstva, gleda razde-jajano domačijo, vidi pogubne vplive temnih sil. Na potu je k zopetni ozdravitvi svoji in svoje domačije. Strokovni tečaji, pesem in govor, tisk in slika, se usmerjajo v to enotno smer. Iz noči na dan, iz teme na svetlo, iz bolezni k zdravju! Misel katoliškega preporoda mladi rod pozdravlja v zavesti, da bo mogel iz nje črpati zase še več optimizma in odločnosti, za svojo misel še večje globine in za svoje delo še boljših sil. Dobro se zaveda tega, da bo katoliška akcija vrnila vsemu našemu podeželskemu ljudstvu bistveni del njegove zdrave kmečke stanovske zavesti. Ce se danes nahaja kmetiško ljudstvo v gospodarski in kulturni krizi, da prodaja posestva, beži v mesta in sili v tujino, je temu vzrok, ker je izkoreninjeno iz božje zemlje ter hoče z modernimi iznajdbami vero in božji blagoslov nadomestiti. Socialna bremena, davki, slabi splošni gospo-: darski položaj, so le delni vzroki. Ljudstvo, ki izgubi svojo odporno silo in svojo svojevrstnost — narodnost, mora propasti moralno in gospodarsko. Naloga mladine v krogu vseh naših verskih in prosvetnih organizacij je, da sebe in svoje ljudstvo prerodi v rast in zdravje. Zato je njena dolžnost, da se priključi tej veliki katoliški misli. Ne smemo nikdar dopustiti, da bi se pričelo širiti v naših društvenih dvoranah in sobah ozračje nizkotnih kino-dvoran, nikdaf dovoliti, da pade kulturna stopnja v naših društvih na nivo prostaških gostiln predmestij. Kristus Kralj! bodi naš bojni klic vsem, ki v temni misli razdirajo i uničujejo. Ta naš razr-mah naj na drugi strani podprejo dobro organizirani strokovni tečaji kulturno-gospodarskega značaja za naše fante po vzorcu že upeljanih kmetijsko gospodinjskih tečajev za dekleta. V nas samih naj se utrdi misel in želja nravnega našega preroda, ki naj bo jedro pokreta. Popoldašnji spored je izpolnil občni zbor S. K. S. Z. Tajnik je podal podrobno poročilo o dosedanjem delu prosvetne centrale, njenih prireditvah in tečajih, o obstoječem razmerju centrale do društev. Izredno disciplino društev dokazuje najlepše dejstvo, da je k občnemu zboru poslalo pismeno poročilo o delovanju v tej poslovni dobi 34 društev in obvezni denarni prispevek je krilo 31 društev. Ta slika pove mnogo. Blagajnik je nato še podal blagajniško poročilo, ki se je vzelo na znanje po izjavi preglednikovi. Medtem je dospel med nas tajnik ljubljanske Prosvetne zveze č. g. Zor in burno pozdravljen je izpregovoril iskrene besede, da bodi naša skupna skrb, da se medsebojni kulturni stik še bolj poglobi in ojači. Radio-Ljub-Ijana, knjiga Mohorjeve družbe, slovenska koroška narodna pesem naj vodijo do še ožje kulturne skupnosti. Pri volitvah se je nato potrdil stari odbor; v širši odbor se je pritegnilo še č. g. Vautija kot društvenega izvedenca in g. Schdttla iz Hodiš kot zastopnika društev v dolini med Dravo in Vrbskim jezerom. Po živahnih točkah slučajnosti je nato predsednik formelno občni zbor zaključil; dejansko pa ga je dovršil v naglici sestavljeni pevski zbor z melodijo domače pesmi. Društveniki in društvenice! Naj bi ne distai uspeh občnega zbora samo na papirju in v tiskani besedi! Zapišimo ga raje v naše duše z živo besedo! Nov korak bo v življenje, nov temeljni kamen v narodnem domu koroškega slovenskega ljudstva! POLITIČNI PREGLED Avstrija. Ustavodajni odbor razpravlja začasno o načrtu zakona proti terorju (strahovanju, nasilju). Zakon določa, da so neveljavne vse skupne pogodbe, če streme za tem, da se Smejo zaposliti v podjetja le pripadniki kake gotove stanovske organizacije ali kake gotove skupine. Delodajalcem je zabranjeno pobirati Ud delavcev prispevke bodisi za stanovske organizacije v politične svrhe ali za kak drug namen. Vsak delavec ima pravico, da tirja od delodajalca na ta način odtegnjene zneske za tri leta nazaj. Za delodajalca se smatrajo v smislu tega zakona ne samo zasebna podjetja, marveč (udi javnopravne ustanove in družbe. Kdor bi skušal na kakšenkoli način preprečiti zaposlitev kakega delavca zaradi tega, ker pripada kaki gotovi stanovski organizaciji ali politični skupini, se kazneuje z zaporom do 6 mesecev, če dejanje po drugih zakonih ni strožje kaznivo. Kdor skuša ovirati od politične oblasti dovoljena zborovanja, sestanke ali povorke, se kaznuje z zaporom do enega leta. Delo v odboru zelo počasi napreduje, ker se soc. dem. upirajo z vsemi silami in bi imeli rajši nove volitve. Te Se ne bodo vršile pred prihodnjo pomladjo. Toliko bodo delo pa le zavlekli, da zakon ne pride več pred sedanje zasedanje parlamenta. — Vlada je izdala, da se zmanjša število brezposelnih, odlok, da se mora pri vseh delih, pri katerih je udeležena tudi država, zaposliti polovica delavcev z brezposelnimi in polovica sr strokovnimi delavci. Kmečki delavci pri tem sploh ne pridejo v poštev. Neniško-poljska pogodba. Nemška politika je pred vojno stremela za tem, da v zvhodnih pokrajinah čim bolj pomnoži nemško prebivalstvo. Slo je tu za one obmejne dežele, ki so nekdaj pripadale Poljski in kjer je bilo pred nemško osvojitvijo izključno ali vsaj skoro izključno samo poljsko prebivalstvo. V zadnjih desetletjih pred svetovno vojno so Nemci pričeli naseljevati svoje ljudi med Poljaki po dobro preudarjenem načrtu; z izjemnimi zakoni so raz-laščali poljska veleposestva ter razparcelirano zremljo delili med nemške doseljence. Upali so, da v kratkem vzemo zemlji stari poljski značaj cer jo germanizirajo. Izid svetovne vojne ter oibnova poljske samostojnosti je na mah spremenita položaj v vzhodnih nemških pokrajinah, ki so s preobratom postale del Poljske. Samo sebi umljivo je, da Poljaki niso mogli prevzeti uspehov dotedanje germanizatorne poli-èke ter nasilnega naselitvenega sistema. Naseljenci so se morali vračati nazaj v Nemčijo fn poljski element se je mogel utrditi na svoji zemlji z dotokom iz poljskih dežel, ki so še bolj preobljudene nego nemške, ker nimajo toliko flidustrije. Seveda pa je tudi umljivo, da je odprava nemške naselitvene zgradbe vzbudila Silno ogorčenje med Nemci. Tisoči vračajočih se naseljencev so sicer dobili odškodnino za zemljo, odnosno zgradbe, ki so jih morali zopet preustiti Poljakom, vendar jih je bilo obilo, ki so še čakali na povračilo. Pa tudi Poljaki še niso izvedli likvidacije do kraja in ostalo je še vredno obilo Nemcev, ki jim je pretil izgon. Tako se je sklenila poljsko-nemška likvidacijska pogodba, ki določa, da se obojestransko prizna in sprejme dejansko stanje sedanjega trenutka, ali zato se Poljska zaveže, da na-daljnega izgona nemških naseljencev ne bo izvedla. S tem je omogočeno okrog 15.000 Nem-cEm, da ostanejo na Poljskem. Zato pa se je dala z nemške strani protiusluga glede denarne odškodnine, ki se ji je Nemčija odrekla, da so se mogle tudi medsebojne finančne zahteve na obe strani zadovoljivo rešiti. V zadnjem času je sprejela komisija nemškega državnega zbora to pogodbo z majhno večino. Politične vesti. Nova Tardieujeva vlada se j0 5. t. m. predstavila parlamentu in razvila svoj delovni načrt. Izrečena ji je bila zaupnica s 53 glasovi večine. Vladna izjava navaja sprejetje proračuna, spremembo davčnih zakonov, londonsko razorožitveno konferenco, podpis haaških sporazumov, konferenco za carinsko premirje v Ženevi in rešitev saarskega vpra- šanja. Zunanja politika se ne spremeni. Vlada bc stremela za izboljšanjem gospodarskega položaja in za pospeševanjem domače proizvodnje: Izvede se socijalno zavarovanje. Med či-tanjem vladnega programa je prišlo do takih nemirov, da je moral Tardieu govor večkrat prekiniti. Na razorožitveno konferenco v London pojde sedaj Briand. — Položaj v Indiji postaja od dne do dne bolj resen. Vse kaže, da bodo nacijonalisti izvršili svoje sklepe, ki so jih sprejeli na vseindijskem kongresu. Voditelj pacijonalistov Gandhi je izročil angleškemu podkralju pismo, v katerem sporoča, da bo v osmih dneh pričela že najavljena nepokorščina Indijcev napram angleškim oblastem. Predvsem bo ustavljeno plačevanje davkov, a tudi sicer se Indijci ne bodo več pokorili odredbam oblasti. Pismo ima značaj ultimata. Angleški krogi naglašajo, da namerava angleška vlada napeti vse sile, da stre odpor indijskih nacijo-nalistov, ker smatra, da še ni prišel čas za popolno avtonomijo Indije. — Dne 6. t. m. so hoteli komunisti na ukaz Moskve po vseh mestih demonstrirati proti brezposelnosti in prirediti takozvane gladovne pohode. Nekatere države so komunistične obhode prepovedale, druge pa odredile vse mogoče varnostne odredbe. V Avstriji je prišlo samo v St. Pòltnu do manjšega spopada, na Dunaju pa so bile vse komunistične skupine razpršene. V Celovcu so se zbrali komunisti na Kardinalskem trgu, kjer so skušali vzbuditi pozornost z vpitjem: „Glad, Dol z gladovno vlado, Delo!“ Policija je teh 100 ljudi kmalu z lahkoto razpršila. Prepoved zborovanja nič ni zalegla. Obstoja namreč naredba, da kadar zaseda deželni zbor, se zborovanja na prostem v okolišu 38 km ne smejo vršiti. V Berlinu je bilo v pripravljenosti 7000 stražnikov in vojaštvo. Prišlo je na več krajih do spopadov in je morala rabiti policija orožje. Pa tudi komunisti so streljali na policijo in metali kamenje. Veliko komunistov je bilo aretiranih in več stražnikov ranjenih. Do spopadov je prišlo tudi v drugih mestih Nemčije. Istotako je morala rabiti orožje policija tudi v nekaterih krajih Češkoslovaške. Dalje se poroča o spopadih v Londonu. V Washingtonu je morala rabiti policija bombe, ki povzročajo solzenje. V New Yorku so bile odrejene posebne varnostne odredbe in zastražena vsa javna poslopja. V tem mestu je demonstriralo 60.000 komunistov. — Dne 7. t. m. so Čehoslovaki v lastni državi in tudi v inozemstvu, kakor drugi slovanski narodi svečano proslavili SOletnico rojstva stvo-ritelja samostojne češkoslovaške države, dosmrtnega predsednika republike, Tomaža Ma-saryka. Veliki rodoljub je priboril češkoslovaškemu narodu svobodo nazaj. Ni se čuditi, če so Čehi stremeli po zopetni samostojnosti, ko jim je bila stara Avstro-Ogrska, kakor tudi vsem drugim Slovanom, samo mačeha in mati samo Nemcem, ki so tvorili v stari državi manjšino. Ker je veliko pripomogel k temu, da se Nemški vojni cilji niso uresničili, ga koroški Nemoi še vedno imenujejo veleizdajalca in gro-bokopa Avstro-Ogrske. Dejansko pa so bili grobokopi Avstro-Ogrske Nemci sami. A kljub temu jih je razpad stare preperele države ni izučil ničesar. Masaryk je eden največjih državnikov srednje Evrope in je rešil državo že večkrat iz nevarnega položaja. Je tudi njegova zasluga, da vživajo Nemoi na Češkoslovaškem primeroma obsežne manjšinske pravice. DOMAČE NOVICE Zavedajmo se svojih naravnih pravic! Pa- gansko naziranje je, če kdo mišji, da je prejel človek vse svoje pravice šele od države. Če bi jih prejel šele od države, mu jih seveda država more zopet vzeti. Toda so pravice, ki jih ima človek že od narave; zato se imenujejo te pravice: naravne pravice. S človeško naravo smo prejeli gotove pravice, ki jih imamo na ta način od Boga samega in nam jih tudi nobena človeška oblast nima pravice vzeti. Če nam jih vseeno jemlje in prikrajšuje, je to na-silstvo. Zavedajmo se svojih naravnih pravic! Taka naravna pravica je pravica do življenja. Žival te pravice nima. Človek, kadar se mu to zdi pametno, žival usmrti, in živali se s tem ni zgodila nikaka krivica. Pa človek ima ne samo naravno od Boga dano pravico do življenja, marveč tudi do svobodnega razvoja svoje osebnosti. Človek ima pravico častiti Boga. To je njegova dolžnost, gotovo torej tudi pravica, i Če boljševiki ljudstvu to pravico kratijo, mu delajo veliko krivico. Nobena državna oblast nima pravice ljudstvo oropati njegovih naravnih pravic. Če to vseeno stori, je to golo nasil-stvo. Naravna pravica človekova je posluževati se svojega materinskega jezika, ohraniti ga, negovati ga, izobraževati se na podlagi materinščine. Če se otrok v šoli ne sme vzgajati v svojem materinskem jeziku, če se ta jezik v šoli popolnoma zanemarja, tako da se otrok niti pisati in brati ne nauči v svojem materinskem jeziku, je to kratenje naravnih človeških pravic. Zavedajmo se svojih naravnih pravic! Dobrla vas. (Pozor pred tujimi agenti.) Pred dvema tednoma je tuj agent prodajal po naši župniji neko nemško knjigo, menda verske vsebine. Lagal se je, da je poslan od g. župnika, oz. g. prošta. Nekateri so mu verjeli in naročili, a sedaj se kesajo, ker je knjiga predraga, stane 24 S. Nesmiselno je kupovati tako drage knjige že radi tega, ker jih malokdo dobro razume, drugič pa, ker imamo domačega slovenskega berila, bodisi verske, politične ali gospodarske vsebine, več ko dovolj. Torej v slovenske hiše slovenske knjige in časopise in zato pozor pred tujimi agenti. Borovlje. (Nekaj o kreditu.) Pred par meseci je prinesel „Koroški Slovenec11 v svojem uvodnem članku poročilo, da je vsenemški poslanec interpeliral v deželnem zboru, da mora vlada priskočiti na pomoč puškarski industriji v Borovljah, zakaj puškarji so z glasovanjem zaslužili, da se jih sedaj ob desetletnici plebiscita spomni. Kmalu nato se je začelo govoriti po Borovljah, da bo sedaj kmalu boljše, ker dobimo kredit, vsaj v Celovcu se je menda obljubilo že 150.000 S. (?) Prvotno je bil vsak mnenja, da dobi ta denar na razpolago puškarska zadruga, toda pozneje se je pokazalo, da so naši boroveljski modrijani drugega mnenja. Sedaj so nekateri že takorekoč sigurni, da se bo dal ta kredit samo tistim, ki so glasovali svoj čas za Avstrijo! In sicer kar tako kratkomalo „na roke", kolikor bo pač kdo rabil. Nekateri so si bili že skoraj v laseh, zakaj vsak hoče d