Leto IV., štev. 25t V uubllanr, petek dne 26. oktobra 1923 Poštnina pavsanriina. Cena 1 oin |»h»|t ob 4 g|utra|. Stane mesečno 12-50 Oin t* inozemstvo 25'— „ neobvezno deUsl po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet it. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ul. t. Totiua. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 25. oktobra. Težko in glasno je nocoj udarjal na ljubljanskem Gradu plat zvona. Ob železnem mostu, ki vodi Jez Gruberjev kanal, je zapel močno pesem rdeči petelin. Z ozirom na izhodižče požara, lego ogroženih poslopij, zlasti pa radi večje zaloge bencina, ki se je nahajala v neposredni bližini pogorišča, je nastala v onem delu naSega mesta, ki leži ob južnem in jugozapadnera vznožju Gradu, zelo kritična situacija. Požari v večjih mestih niso nekaj nenavadnega in tudi večji požari preveč ne razburjajo živcev mestnega prebivalstva. Cim se prikažejo na kraju nesreče možje, katerim je zaupana varnostna požarna straža, nastopi po-mirjenje in v prepričanju, da je zaupano vse imetje in eventualno tudi življenje spretni reševalni akciji. Tako je in tako bi morajo biti vsaj po vseh večjih mestih. V Ljubljani smo bili nocoj po reševalni akciji skrajno neprijetno iznena-deni. Aparat mestnega poklicnega gasilstva, kateremu je izročena skrb za požarno varnost v Ljubljani, je odpovedal v taki meri, da smo primorani v interesu široke ljubljanske javnosti iz-pregovoriti prav resno besedo. Gre tu za življenje in imetje 60.000 prebivalcev, ki imajo pravico zahtevati, da je to po najboljših močeh in po največji možnosti zavarovano. Vsekako ne »me ljubljansko prebivalstvo še nadalje stati v tako obupni neizvestnosti, kakor je bilo ob priliki nocojšnjega požara, in nikakor no sme ostati niti v najmanjšem strahu, da se mu lahko vsak trenotek radi nezadostne in nesposobne varnostne požarne organizacije vpepeli imetje. Ena poglavitnih nalog komunalne politike je predvsem skrb za varnost meščanov pred požari. Priznati moramo, da so Ljubljančan je bili v tem pogledu do najnovejšega časa dokaj na dobrem. Skozi 53 let je vršilo »Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo» svojo socijalno nalogo s hvale vredno požrtvovalnostjo in pazljivostjo. Prišla pa je v občinskem svetu ljubljanskem na krmilo klerikalno - komunistična večina, ki je tudi na tem polju pokarala, da je za ljubljansko prebivalstvo prava nesreča. O ponesrečenih gasilskih akcijah se običajno ne pišejo politični uvodniki. Toda brezvestno igranje z varnostjo ljubljanskega prebivalstva je tipičen primer iz črne knjige one komunalne politike, pod katero vzdihuje Ljubljana že tričetrt leta in znova opozarja, da je mera potrpežljivosti že tdavnaj polna. Ko se je nred dobrim letom vršila bitka za ljubljanski mestni zastop, se je »Zveza delavnega ljudstva* predstavljala kot odrešeni?,a Ljubljane. Cele grmado obljub in koristi so obetali volileem v tej zvezi koalirani klerikalci, komunisti in peričevci. Tn kaj so dosedaj izpolnili od tega? Kaj lahko pokažejo, da so storili za ljubljansko prebivalstvo? Na gospodarskem polju si je klerikalno -komunistična večina občinskega sveta le prizadevala, da Ljubljano in njene občane kolosalno obremeni z dolgovi in z novimi davki. Če kje, se je pri našem mestnem gospodarstvu obistinil pregovor, da »šparovec vedno cirovca najde*. Brezvestno in lahkomiselno zapravljanje je glavna smer sedanjega režima na mestnem magistratu. Na prosvetnem polju klerikalno-ko-munistična večina dosedaj še ni dru-zega storila, kot da je skušala uničiti to, kar je bilo že preje ustvarjeno in Dosvečeno napredku. Kako sramotno je pojmovala svoje nrosvetne naloge, dokazuje dejstvo, da ie n. pr. 1533 obrtnih vajencev pustila brez vsakega obrtno - nadaljevalnega oouka. Celo na socijalnem polju, ki ga je »Zveza delavnega ljudstva« pred volitvami razglašala za svojo domeno, Hagistratna večina ni storila niti par odstotkov tega, kar je obetala. In še za to, kar je storila, je na drugi strani tako strašno materijelno obremenila prebivalstvo, da ono opravičeno vprašuje, kam gredo tolike svote de-"aria in kje je efekt? Nocoj pa je občinska večina prvič Položila spričevalo o tem, kako zna 'krbeti za svojih someščanov osebno in imovinsko varnost pred ognjem, ?krb. ki stoji in mora stati mestni komunalni politiki pred vsemi drugimi "a prvem mestu. Čez štiri milijone r.ta-"J poklicno gasilstvo mestno občino, ki ca je uvedla magistratna večina, meoj smo pa videli, da ie ta občinski 'aktor za nič in videli smo, tla nas je obvarovalo velike katastrofe erlinole Drostovolino rasilstvo. kateremu ere Danes se odloča o Reki MUSSOLINIJEV ODGOVOR PAŠIČU. — BAZA ZA SPORAZUM Z ITALIJO. Beograd, 25. oktobra, r. Danes se je izvedelo, da je včeraj Italijanski odpravnik poslov Summonte Izročil odgovor italijanskega min. predsednika Mussoli-nlja na zadnje Pašlčevo pismo. O vsebini je bil kralj še sinoči obveščen. Od vlade pozvani so danes prispeli v Beograd predsednik naše delegacije v sklepati o zadnjem predlogu Mussolinija, po katerem naj odstopi Jugoslavija Reko Italiji, za odškodnino pa dobi Baroš, Delto in korekturo moje v Iiastavšfini. Naša vlada namerava sporazum zvezali s stalnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. Ako žoll Rim odreči se proektorata rad državami, ki so nam neprijateljske, paritetni komisiji dr. Rvbaf, predsednik l izgleda, da mora priti do trajnega spo- posv6tovalnega odbora dr. Laginja In dr. SiSič tor so konferirali popoldne z dr. Ninčičem, Gavrilovičem in Nešičem. Seja min. sveta pod kraljevim pred-sedništvom se vrši jutri popoldne. Z ozirom na to važno posvetovanje smo izvedeli lz podučenega vira sledeče: Na jutrišnji seji vlade bi so imelo razuma. Rim bi predvsem moral opustiti podpiranj« Bolgarske, Madžarske in Albanijo proti nam. V vladnih krogih se veruje, da je to tudi želja Mussolinija. Pojavile pa so se težkoče v italijanski vladi, ki misli, da jo danes Italija na vrhuncu svojo moii in da ji ni potrebno dajali koncesij drugim državam. Parlament zopet na delu DA SPREJME NOVELO K TROŠARINSKEMU ZAKONU, KI JE BILA DANES V FIN. ODBORU ODOBRENA. Beograd, 25. oktobra, r. Danes je bila pismenim potem sklicana seja narodne skupščine za jutri dopoldne ob 10. Dnevni red ie: Volitev odbora za razmejitev občin. Na prihodnjih sejah se naj sprejme zakonski načrt o trošarinah, nakar bo parlament za dalj časa odgoden. Beograd, 25. oktobra, r. Finančni odbor je pričel danes dopoldne podrobno razpravo o izmenah trošarinskega zakona, in sicer v čl. 1., kl govori o dovolitvi odgoditve plačila trošarine Industrijskim podjetjem. Dr. Spalio je zahteval, naj se dovoli ta ugodnost tudi manjšim proizvajalcem žganja. Naglašal je, da vladni pred log favorizira samo veliko industrijo, ne ozira pa se na srednjo obrt. Dr. Sečc-rov se je izrekel proti olajšavam pri plačevanju trošarine za sladkorne tovarne, ki delajo z velikim dobičkom. Olajšava je po njegovem mnenju upravičena samo za pivovarne v prečanskih krajih. V istem smislu je govoril tudi demokrat Agatonovič. Finančni minister dr. Stoja-dinovič je branil svojo trošarinsko politiko. Obljublja, da uvede enak način plačevanja trošarine na pivo v celi državi. Odgoditev se bo dovolila samo tam, kjer bo to absolutno potrebno. Radkalec Jcli-čič se Je protivil odgoditvl za sladkorne tvornice. Voja Lazič je predlagal, naj se pogodnost odgoditve plačila do 6 mesecev dovoli samo prečanskim pivovarnam. Finančni minister Je izjavil, da pivovarne v Srbiji ne bodo vživale te ugodnosll, sladkorne tvornice pa samo tedaj, ako pride sladkorna industrija v krizo. Odklanja vse predloge opozicije. Pri poimenskem glasovanju Je bil čl. 1. sprejet s 17 proti 14. glasovom. Proti ie glasoval z opozicijo tudi radikal Jeličič, dočim sta oba džemijetska poslanca in Neiucc dr. Kraft glasovala z večino. Ob 1. popoldne je bila seja zaključena. Razprava se je popoldne ob 15. nadaljevala. Pri čl. 2. Je dr. Krizman (dem.) ugotovil, da bi v smislu ustave nc smel biti sprejet noben zakon, ki bi mogel biti protiven ustavi, a ustava odreja v čl. 116, da morajo biti državne davščine za vso državo enake. Za tem je predlagal, da se trošarina za žganje uvede za vso državo ali pa tudi v prečanskih krajili ukine in ravnotako spccijelna 15 odst. trošarina za likerje in rum. Plačevanje trošarine se naj ukine tudi za ono žganje, ki se kuha iz vina in tropin. Trošarina na sladkor in petrolej naj sc zniža za polovico. Minister poljoprivrede in vod Je nastopil za svobodno trgovino z melaso. Dr. Spalio je zahteval izenačenje trošarin na pivo. Poslanca Zebot ln Grgin sta govorila za predlog dr. Krizmana. Finančni minister Je obljubil, da se trošarinske pristojbine izenačijo istočasno, ko se uvede enaka davčna zakonodaja. Finančni odbor je odklonil vse predloge opozicije razen predloga dr. Krizmana glede oprostitve plačevanja trošarine na žganje, ki je kuhano iz vina in tropin. Zakon Je bil sprejet z 13 proti 12 glasovom. Večina je tudi odbila predlog muslimana dr. Spahe, da stopi zakon v veljavo dne 1. aprila pri hodnjega leta in sklenila, da se zakon uveljavi šest dni po objavi v »Službenih Novinah«. Za poročevalca o tem zakonu Je večina imenovala Vlajka Kociča, a manjšina Šcčerova. ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 25. oktobra, r. Za pondeljek dopoldne Je odrejena seja zakonodajnega odbora, ki bo začela pretresati zakon o organizaciji sodišč. Pred novo vladino krizo na Berlin, 25. oktobra, s. Vodstvo soc,-dem. stranke jc stavilo vladi 4Surnl rok, da nastopi proti Bavarski. Če te zahteve no izpolni, bodo socialno-demokratskl ministri Izstopili Iz vlade. Tudi demokratska stranka se udeležuje tega koraka. Nevarnost desničarskega ptiča je s tem zopet bližja. Vojni minister dr. Uess-ler in general v Seeck grozita z demisl-jo. Delavstvo se pripravlja na generalno stavko. Poslanci nemške ljudske stranke so Izdali razglas, da soglašajo s politiko Streseinannu in poudarjajo načelo, dn mora veljati državna enota in njen ugle,'J pred vsem drugim. Razglas konča z besedami, da naj državna vlada podvzame vse, da poravna spor z Bavarsko. Tudi socialni demokrati naglašajo v svoji pro-klamaclji edinstvo države. Gospodarski položaj Nemčije se je v zadnjih 24 urah zopet poslabšal. Hleb Uruha stane 10 milijard. Drž. banka no more dotiskntl potrebnega denarja In so zn prvo silo pretiskale bankovce po 5 tisoč mark na 500-milljonske. V Gelscn-klrchnu in okolici jc prišlo včeraj do ropanja, pri čemer je morala policija večkrat posredovati z orožjem. V Hamburgu sc je posrečilo policiji komunistični upor udušltl. Državna hramba prodira diije na Saško. Poročila od tam so jako nezanesljiva. Vsekakor je položaj na Saškem zelo kritičen. Primanjkuje vseh živil In večina prebivalstva se preživlja cd podpor. V Porenju je situacija še vedno nejasna. V \Viesbadenu so vrže protiboji s separatisti. Ves dan Je čuti živahno streljanje; podrobnosti niso znane. V Malnzu je mestna hiša še v oblasti separatistov. V Bonnu je nemška policija po napornem boju osvojila rotovž. V Trierju so separatisti napravili nov sunek In zasedli več javnili poslopij In tiskam. V Duisburgu so bili pa občutno poraženi. Mova evropejska konferenca za socijalno politiko Beograd, 25. oktobra, r. Danos popoldne od 17. do 21. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil v posameznosti sprejet zakon o centralni upravi. V smislu tega zakonskega načrta se ukinejo ministrstva za k o n s t i -tuanto, socialno politiko in agrarno reformo ter so njihovi posli izroča drugim ministrstvom. Načrt je zelo obširen. Zakon se izroči Narodni skupščini žo v nekaj dneh. Skrajni rok za likvidacijo ministrstva socialne politiko je 6 mesecev, za likvidacijo mini-stietva agrarne reformo 12 mesecev po proglašenju zakona. Nato jo ministrski svet pretresal zakon o tisku. V ministrskem komiteju, ki so bavi s tem vpr.v šanjem so ministri Trifkovič, dr. Srskič, dr. Ninčič, dr. Perič in dr. Janjič. Dalje je na ministrski seji finančni minister Stojadinovič poročal o delovanju finančnega odbora in izrazil željo, da se začno razprava o državnem proračunu v finančnem odboru žo v soboto popoldne. Takrat bo finančni ministei imel daljši ekspoze o naši finančni politiki. Koncem sejo so govorili o programu jutrišnjo soje ministrskega sveta, ki bo predsedoval kralj. zumniega mmistira Varšava, 25. oktobra, j. V kabinetu je izbruhnila parcijelna kriza. Minister zii-nsnjih zadov Soyda se jo odločil, da demisijonira. Min. predsednik Witos jo nocoj konferiral z voditeljem nacionalistov Drnovškom, ki jo načelno pripravljen prevzeti zunanji portfelj. Preiskava o varšavski eksploziji še ni končana in so vladi dosedaj ni posrečilo izslediti krivce. GENERALNA STAVKA NA POLJSKIH ŽELEZNICAH. Varšava, 25. oktobra. J. Po vesteh iz Krakova o želczničarski stavki v tamo- vsa čast in pohvala. Nadejamo se, da bodo te naše besede, ki jih priobčujemo radi stvari, ki je po svojih konsekveneah za varnost ljubljanskega meščanstva dalckosež-nejvša kot to misli mestna večina, pripomogle, da se napravi vsaj v tej panogi komunalne politike temeljit red in to brez odloga- šnjem okraju je položaj zelo vznemirljiv. Stavka se Je razširila po vsem okraju; iz Krakova jc odšlo danes samo nekaj tovornih vlakov z živili. Kakor poročajo, se je bilo na današnji železničarskl konferenci sklenilo proglasiti generalno stavko. Žita m Bavarskem Dunaj, 25. oktobra, s. Danes se ponovno raznaša vest, da biva bivša cesarica Žita, že dalj časa v neki vili blizu Mttn-chcna. Na Bavarskem se zbira sedaj vsa evropska reakcija in Kahr jo baje s privoljenjem Pariza trdno odločen, da vzpostavi monarhijo. Neka monarhistična korespondenca demontira vest o bivanju Zite Habsburgna Bavarskem. AMNESTIJA V ITALIJI. Rim, 25, oktobra. 1. O priliki obletnice fašistovskega pohoda na Rim bo izdan veliki amnestijskl ukaz, ki se bo nanašal na vse politične prestopke in zločine, izvršene pred pohodom fašistov na Rim ir po nastoou fašistovske vlade. V Frankfurtu ob Mainu so se vršilfll sinoči zaradi ustavitvo dela v Adlorje-vlh tvornieah voliko domonstracije, ki so končalo s krvavimi spopadi s policijo. Štirje delavci so bili ubiti, G ranjenih, t policijski stotnik jo bil zaboden z no-, žom v hrbet. Tudi v Hamburgu so so včeraj nadaljevali boji med komunisti na eni iu policijo in Ueieliswehrovci na (liugi strani. Komunisti so skoro poi vseh ulicah postavili barikado in izkopali strelsko jarke, v katere so po3tavill mitialijeie. V Gornji šleziji stavka oko^ li 50 tisoč rudarjov. V Oppelnu so do. monstranti oplonili skoro vse trgovine S živili. Napadli so tudi policijo z noži inf orožjem in je bilo pri spopadu več oseb ubitih in ranjenih. Veliko protidraginji sko demonstracijo so vršo tudi po osta-i lih mestih Nemčije. Berlin, 25. oktobra, r. Bavarski vrhov. nI komandant general Lossow je poslal vsem komandantom Reie!iR\vehra brez« žično brzojavko, v kateri jih poživlja, naj odrečejo pokorščino marksistični vladi v Berlinu, vendar pa so vsi komandanti, razen bavarskih, odgovorili, da ostanejo zvesti državi. Konflikt med Ba* varsko ln Berlinom sc jo zaradi tega zo« pet poostril. Berlin, 25. oktobra, j. postavil v pozo magistra in čuvarja nad sjltošno dobrobitjo ter jc v posebnem članku »Nehajte« svaril pred javnim razpravljanjem o krizi Jadranske banke, češ. da trpijo vsled tega naši splošni gospodarski interesi. Kakor običajno, je »Slovenski Narod* pri prvi priliki svoj nauk sam zatajil, objavljajoč pamflet o konkurzu Balkan ske banke. Nas ta stvar le toliko zanima. ker skuša »Slov. Naroda gospoda Plavšiča prikazati kot nekakega »mladina«, poudarjajoč, da smo ga m i povzdigovali do nebes ter ga progla gospodarskim Krogom kot spatitolja. i aovolj, da menijo, da zaslužijo še kaj Izmed mnogih notic in člankov v čast; druzega na svetu, kot da vsak pošten in slavo gosp. 1-lavšica naj citiramo . Slovencc In značajen mož, ki Jih je spre- le »Slov. Narod, od 6. oktobra 1022. ' ' ' ....... ... «-,.... Gosp. Plavšič je »mož na pravem mostu*. njegov program je »prijetno iz-m ".lil*, gosp. P. »je od 6. oktobra 1022. j gledal, pa naj bo Srb, Hrvat ali Slovenec, ali pa pošten Nemec, nanje pljune..« Kdor se zanima za to tretjo pravo radikalno organizacijo in želi eventualno širiti njene »ideje«, naj se obrne v Vojnik, kjer ie svoj čas cvetela neniškutarija iu ki danes razumljivo zopet vzdlgujc svojo glavo. P. »je zastavil svoj« veliko praktično znanje z največjo energijo*, »njegovo dosedanjo delo nam svedoči, da bo storil v svojem področju vse, kar jo le mogočo za ozdravljenje na.šo valute«, »če ga bodo drugi finltelji podpirali z isto vnemo, energijo, agilnostjo, kakor jo vidimo pri njem* . . . potem so v resnici obetajo jugoslovenskemtt gospodarstvu prijetnejši časi.* Itd., itd. Sa-pienti sat. -J- Vse tajiti, vse zaviti, to je načelo klerikalne politike. Zadnje dneve smo klerikalnim avtononiistom in njihovemu brigadnemu generalu drju. Brejcu povedali toliko bridkih v dokaz za to, da so baš klerikalci bili tisti, ki so avtonomijo Slovenije zapravili in da so klerikalci bili tisti, ki zanjo niso ničesar storili takrat, ko so liiii v položaju, da zanjo kaj More. (•Slovence* iu tisi a gospoda, k! jo brani, se moti, ako misli, da se dajo zgodovinska fnkta spraviti s sveta z advokatskimi knifi! Polemika v »Slovencu* so razvija tako čudovito, da bo čez par dni glavno glasilo SLS že tajilo, da dr. Janko Brejc ni podpisal famoznega Markovega protokola, v katerem so klerikalci kot protikonce-sijo za svojo podporo katastrofalnemu samoradikalskemu režimu, zahtevali ne morda avtonomijo, temveč da postane pokrajinski namestnik klerikalec, razume se dr. Breje. Slovenski avtono-raist dr. Brejc bo tudi morda opore-kel. da je on bil tisti, ki jo kot pokrajinski namestnik zahteval srbske vojake za stražo »Katoliške tiskarne«, odklonil pa Slovence. Takih in enakih dogodkov, ki kažejo avtonomiste v pravi luči, je šo vse polno. Polemika o klerikalnih državopravnih modrostih in zgodovinskih zaslugah SLS za avtonomijo je prav koristna in m: smo z veseljem pripravljeni jo nadaljevati tem bolj, ker jo — kakor čujemo — z velikim interesom in užitkom zasledujejo tudi oni številni klerikalni krogi katerim so dosedaj razni gospodje voditelji tako izvrstno znali brisati oči. + Kruta ironija. Tržaški -Mali list ki mora seveda tudi izhajati dvojezično ter se sedaj zove s svojim laškim imenom <-11 Giornaletto* je dodal svoii »glavi* podnaslov: Glasilo odrešenih Slovencev — Organo degli Sloveni redentl... + Ostre kritike zadnjega general skega ukaza 'objavljajo nekateri srbski listi, predvsem »Politika*, ki smatra, da neposredno po redukciji 800 oficirjev baš ni bilo treba Imenovati 75 generalov, katerih ima sedaj naša vojska 103. Ostro sc «Politlka» izjavlja tudi proti temu, da so nekateri mlajši polkovniki preskočili kar v čin divizijskih generalov, stari zaslužni dlviztjski poveljniki pa so bili pre-tcrirnr.i. Tako se ie zgodilo generalu Sve tomiru Matiču, zagrebškemu divizljonar-iu, ki je že v svetovni vojni z velikimi uspehi komandiral divizijo. Njegovi mlajši tovariši so postali armijskj generali, njega pa so prezrli. »Politika« navaja še druge primere ter kliče vlado na odgo vor. + V znamenju politične in osebne mornie. Pod tem naslovom prlobčuj celjska «Nova Dobas z ozirom na zadnje tragikomične dogodke radikalije v Prek-murju iu Trbovljah jako umesten članek, v katerem žigosa korupcijo vsega našega javnega in političnega življenja. Med drugim pa navaja tudi sledečo karakteristično dogodbico: »Iz nekega trga doznava-mo, da so nekateri slovenski Inteligenti, prežeti idej radikalske stranke in volje dela v narodu v smislu idej te stranke osnovali poleg že obstoječe radikalne or-izacije, ki jo je povodom skupščinskih volitev ustanovil ondotni župan, sedaj še Ljubljanska drama. Petek, 26.: »Smrt majke Jugovičev«. C. Sobota, 27.: Gospa z morja*. Gostuje ga. Marija Vera E. Nedelja, 28.: «2X2 = 5». Izv. Pondeljek, 29.: »Gospa z morja«. Gostuje ga. Marija Vera. B. Ljubljanska opera. Petek, 26.: »Zaprto*. Sobota, 27.: »Evgcnij Onjegln«. E. Nedelja, 28.: »Psoglavcl*. Slavnostna predstava v proslavo češkega narodnega praznika pod protektoratom češkoslovaškega generalnega konzulata v Ljubljani. Izv. (Začetek izjemoma ob 7. url.) Mariborsko gledališče. Petek, 26.: ob 15.: »Kralj na Batainovl«. Dijaška predstava. Sobota, 27.: »Umetniška kri*. Izv. Pre-mljera. nem domu. V slučaju slabega vremena se štafeta preloži. Atletiki, Celic : Prlmorlc. V nedeljo dne 28. t. m. gostujejo po daljšem pasled ku v Ljubljani ccliski Atletiki, kjer odigrajo rcvanžno prijateljsko tekmo s Pri-morjem. Z ozirom na to, da se nr.hnjajo Atletiki v svoji stari formi, bo tekma nad vse zanimiva. Prlmorje bo skušalo svoj zadnji poraz 2 : 1 popraviti, za kar bode moralo napeti vse sile. V letošnji sezoni so Atletiki porazili vse prvorazredno slov. klube, a z zagrebškimi so pa dobro odrezali. Tekma prične ob 15. pop. ter se vrši na igrišču SK. Prlmorje, Dunajska cesta. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki Sever, Selcnburgova ulica. Članske in dijaške samo v predprodaji. Službene objave Ljublj. nogom. pod-saveza. — Prvenstvena tekma Svoboda : Slavija dne 28. t. m. se vrši ob pol U. na igrišču Ilirije. Prv. tekma rezervnih moštev so prične ob 9. Opozarja sc na točnost! Službujoči odbornik g. Hartman. Blagajniško službo opravlja SK. Svoboda. — Prvenstvena tekma Slovan : Slavija se vrši na praznik L nov. na igrišču Ilirije. Cas se določi kasneje. — Dovoljuje se gostovanje v SK. Prhnorju dne 28. t. m. igralcema gg. Podnje Slini in Galešič Antonu ter takojšnjo nastopanje ?a SK. Primorje igr. g. Sver Martinu. — Odobrijo se prijateljske tekme 28. t. m. Primorje : Athlctik SK., Celje, Primorje rez. : Svoboda rez., Ilirija rez. : SK. Celje. ~ Tajnik II. <'Psoglavci» v naši operi. V nedeljo dno 28. oktobra so poje v proslavo češkega narodnega praznika in pod protektoratom češkoslovaškega generalnega konzulata znamenita. Kovare.-ičeva opera »Psoglavcl*. Glavno vlogo kmeta Kozino poje g. Šimenc, njegovo ženo Hau-či ga. Leivandovska. in stavo Kozinovo gdč. Kopasova. Poglavarja Hotsko zemlje Lamingerja poje g. Cvejič, njegovo soprogo ga. Sfiligojeva, predsednika sodišča grofa Sternborga g. Zathev ter kmet o iz Hotskih vasi gg. Bogojevič, Finjko, I.umbar, Mohorič, Perko, Rus in Zupan. Ostale vloge to v rokah go. M.v tačičove. gdč. Kocovanovo ter gg. Do-bevca, Puglja, šublja ter Habiča. Opero dirigira kapelnik Balatka, režira pa g. Sest. Nove dekoracije je naslikal gosp. i?krušny, kostume pa je izdelala gledališka krojaeica pod vodstvom ge. \Vald-steinove. Predstava začne izjemoma žo ob 7. uri zvečer in to iz razloga ker ima Češka obec po predstavi prijateljski so-stp.nok. Pred začetkom predstavo svira orkester narodne himne, profesor Ivan Lah pa govori Ilotsko pesem češke pesnice Jerice Krasnohorske v njegovem slovenskem prevodu. Besedilo se nahaja v gledališkem listu. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni. Celjsko mestno gledališče. V soboto dne 27. cktobra »Pri belem konjičku*, abon. A; v nedeljo zaprto. V pondeljek dno 20. oktobra »Mrak*. Gostuje ljubljanska drama. Ab. A. V torek »Mrak* z gostovanjem ljubljanske drame. B. Objave Rešimo sokolski Tabor! Spori bolj.. „...._ ............ ... Knaflove ulice, pa vedo, da je r a v-j so se nekdaj na Slovenskem propadli zna no nasprotno res in da je baš | čaji in moralno manj vredni ljudje pro pred letom dni »Slovenski Narod* povzdigoval gosp. Plavšiea »do nebes* ter ga povodom njegovega ljubljanskega obiska predstavljal slovenskim dali nemškim gospodom, so si ostali vsaj dosledni janičarji do groba: v današnjih dneh pa se ljudje vsak dan poplcskajo z drugo politično barvo, pa so bovnirani Sestanek sodnikov LNP danes ob 20. v Evropi. — Obvezno tudi za kandidate! Ilirila : S. K. Celic. — V nedeljo 28. t. m. igra kombinirano moštvo SK. Ilirije prijateljsko tekmo s SK. Celjem. Ob 14. nastopijo juniorjl Ilirije proti mladinskemu moštvu Panonije. propagandna štaieta Kranj - Ljubljana. V nedeljo 28. t. m. se vrši propagandna štafeta Kranj-Ljubljana 24 km za prehodno darilo, ki ga razpisuje S. K. Jadran. Klub, ki dobi darilo trikrat zapored, ali oni, ki ga doseže najprej trikrat, mu pripade prehodno darilo. Štafeta ima 5 predaj (6 tekačev po 4 km), z izjemo prve štafete S. K. Jadrana, ki postavi 3 tekače po S km. Štafeta se bo vršila vsako leto v jesenski sezoni, dokler ne pripade darilo stalno kakemu klubu. Tekmovati morejo le v LLAP. včlanjeni klubi z verificiranimi atleti. — Klubi morajo biti ob 8. zjutraj pred Narodnim domom, kjer se odpeljejo z avtomobilom na svoja mesta. Vsak klub mora postaviti po 5 rediteljev, ki sc morajo javiti ob 8. v Narod- X Proslava češkoslovaškega osvohoje-nja v Mariboru. V nedeljo dne 28. oktobra priredi češki klub ob 10. uri v G<5-tzovi dvorani v proslavo osvobojen ja češkega naroda slavnostno matinejo, pri kateri sodelujojo vojna muzika pod vodstvom kapelnika Herzogn, Glasbena Matica, operna povka gdč. Vladimirova in operni pevce g. Aloksa ter gospa Brand-lova. Prof. Pivko bo imel slavnosten nagovor. X Cechoslovicl. Oslavv dne 28. Hjna snčasnete so všichni. Vnedeli o 19. hod. je opera »Psohlafci*; a kdo nemate za-tnluvend vstuponkv, tak si je v čas ob-starejte. Po divadle pofidi českosl. ko-sulat a českosl. obec o 23 hod. slavnostni večer ve dvorane Zvezda (bez ?stup-nčho). Pfičinte so o hojnou učast. Pozvani nerozesflamo a každy pfitel českosl. ndroda. jest vitdn. V sobotu večer 27. t. m. v Nirodnim dome pFednaši gen. korsul dr. Boneš: Dojmy z cest i Fran-eie. X Člani Češke obec v LJubljani so darovali po br. Ryški za zgradbo doma Sokola I. na Taboru 650 Din. Bratska jim hvala! X Koncert. Danes in redno vsak dan v novo renovirani restavraciji in kavarni »Tratnik* koncert ciganske kapele od pol 9. do pol 1. uro ponoči. Vstop prost. Cone običajne. X SuHer Hi sufleza. Uprava Narodnega kazališta u Osijcku traži d » a spremna sufler.i (sufleze) i to l za dramu i 1 za operu i operetu. Oferti neka se šalju izravno ua upravu kazališta, X Vpisovanje za plesne tečaje, društva «Atcna» so vrši naknadno 26. in 27. oktobra od pol 6. do 7. ure zvečer v pisarni Športne zveze, Narodni dom, I. X Zahvala. Savez dobrovoljcev izreka iskreno zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem ali obiskom pripomogli do lepega uspeha slavnostne akademijo dne 13. oktobra. V prvi vrsti gospem in gospodom solistom ter pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon* za odlična izvajanja koncertnih točk. Posebno hvaležnost smo dalje dolžni Kolu iugoslov. sester,_ ki je z veliko vnemo prevzelo nabiranje prispevkov in daril za našo prireditev ter z njemu lastno spretnostjo aranžiralo oba paviljona v dvorani. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s poklonitvijo peciva in jest vin ali pa na drug način za/-sigurali gmoten uspeh akademijo. X Kino »Ljubljanski dvor» igra od petka 26. do nedelje 28. oktobra dramo v 4 dejanjih »Beli cloivn», tragedija v cirkusu »ImperiaU. Predstave ob delavnikih ob 6., pol 8. in 9. uri; ob nedeljah ln praznikih ob 11. uri dopoldne* ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri popoldne. Dva vel&a oožara w fufoljisjni Na Ilovici in pri Rnstoharju ob dcicnjskcm mostu. V Ljubljani sta bila včeraj kar dva ve- lika požara. K.....M so se gasilci vrnili iu pogo -ča ua Ilovici, že je naznanil strel z Urada nov požar, pri Ros;arju <>b dolenjskem mostu, ki jo bil po svujtm ob. segu še silnejši in mnogo bolj nevaren kakor prvi. Zvonili so tudi grajski zvo novi. Opoldne je Iz dosedaj še neznane« vzroka izbruhnil pri posestniku Kadunca na Ilovici liožar, ki je kmalu zavzel veli. ko dimenzije. Ogenj Je objU kozolec, dvojnik, ki jc bi! polil krme in sc razširil tudi na skedenj, v katerem se je nahajalo lioljedelsko orodje. Ognjeni zublji, ki sn našli v poljskih pridelkih obilo hrane, so mogočno švigali proti nebu. Požar le vpc. pelll kozolcc s krmo (40 vozov sena), ka-kor tudi skedenj s poljedelskim orodjem, Skoda se ceni na milijon kron. Gasilci ljubljanske občine so po telegratlčnem ob vestllu grajskega čuvaja in trgovca Joški Jebačlna odšli takoj z motorno brlzgalno na požarišče In preprečili, da se ni ogenj razširil tudi na sosednja poslopja. Pri rc. Sevalnih delih sta bili zaposleni tudi roč-ni brizgalnl prostovoljnih gasilnih društev na Barju in v Laverci. Ogenj je bil lokaliziran v dveh urah. Ob tričetrt na devet zvečer Je topovsVi strel z Orada naznanil nov požar. Obenem so pričeli zvoniti grajski zvonovi, znamenje, da Je nevarnost velika. V tre. notku se Je zaznalo, da gori pri Anžlču (Rostoharlu) pri dolenjskem mostu. Okroj osmih je šla Anžlčcva dekla na dvorišče, ko Jc naenkrat opazila pod hlevom mo-ško osebo, ki se na njen poziv nI odzvala, Dekla je prestrašena hitela v gostilno po. klicat gospodarja. Skrivnostni možakar Je med tem zginil, iz hleva, ki Je združen s poslopjem skladišča, pa so že švigali plameni, proti nebu pa so se dvigali gosli oblaki dima. Gasilci iz Škofljice In mestni prostovoljni gasilci so prihiteli prvi na kraj nesreče in stopili takoj v akcijo. Preccl kasneje so prispeli tudi poklicni gasilci. Nevarnost ie bila zelo velika. V skladišču so se nahajali namreč med dra glm tudi štirje sodi bencina, ki so ilh pa ljubljanski prostovoljni gasilci še pravočasno spravili na varno. Po hudih naporih so gasilci s sodelovanjem mestne motorne brizgalne omejili ogenj na skladišče. Ob 10. zvečer Je izgledalo, da Je požar že udušen. Poklicni gasilci so takoi zapustili pogorišče, dočim so prostovoljni gasilci ostali iz previdnosti še na kraju nesreče. Odredba se Je izkazala kot jak« umestna. Na hlevu je namreč vnovič izbruhnil ogenj, k| so ga prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Josipa Turka okol 11. ponoči definitivno zadušili in ostavil: potem samo še stražo. Na licu mesta si Je zbrala velikanska množica ljudi. Sko-da se ceni na 500.000 K. Iz občinstva nam poročajo: Povodm* včerajšnjega požara pri Rostoharju ie treba vnovič pribiti nekatera kričeča dejstva, ki so v direktnem nasprotstvu z interesi ljubljanskih davkoplačevalcev. -Grajski čuvaj je sicer pravočasno opazil požar iu o pravem času Je bil obveščen tudi poklicni gasilski urad, vendar pa čuvaj ni smel oddati strela dokler ni dob;i dovolienja iz gasilskega urada. Tako se Je zgodilo, da Je počil strel šele čez tričetrt ure in še to šele na zahtevo policije Tudi so poklicni gasilci prezgodaj zapustili pogorišče, čeprav bi bila njihova dolžnost, da vztrajajo toliko časa, dokler ni končno odstranjena vsaka nevamos!. Cemu pa so milijonski izdatki občine za poklicne gasilce. Poživljamo oblast, di uvede najstrožjo preiskavo in krivce ka znujc. . . , * Požar t Trbovljah. V sredo zjutraj j! vpepelil požar gospodarsko poslopje i« lcdeuico g. Pravdiča, mesarja in gostu ničarja na Vodah pri Trbovljah. Ogen; je izbruhnil ob 2.30 ponoči in je bil t» koj alarmiran po sirenah premogokopa Gasilci so bili že ob 2.45 na kraju nesrc čo in se jim je kmalu posrečilo lokali zirati požar, ki bi lahko postal vsled ho dega velra katastrofalen za vse oblizjs Skoda je le deloma krita z zavarovalnine Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. 2(5 Dvajset centimetrov od roba jaika ie Pilou vzpne, vzdigne roki nad seboj, napne mišico in se spusti s celim zgornjim telesom naprej. Stopala se mu ne premaknejo niti za las, onstran jarka se vjame za roke, s komolci se upre v skalo, z rokami pa z vso silo ob tla. In most jc zgrajen. Sainclair in Cor-at stopita hitro čez ležečega Piiouja. Nato prime Burgundec Provansalca ta. zapestjo in mu pomaga na noge. Trojica nadaljujejo pot po strmini navzdol. Dokler so t!a skalnata in pokrita z grmičevjem ali pa s hosto, gredo počasi in umerjeno. Ko pa dospo slednjič v dolino, poraslo s travo, pospešijo korak. Brez šuma, tiho hite naprej, ln ko dospo do podnožja skale, na kateri se ie zrozoliio dvigal grad Seiiv/al/.rriek, vidijo, dn liod:'i mnogo mani kakor navzdol oo pobočju kotline, sredi krt tare se ja trad Scfcrrr^rr.ck kakor vodeni curek vodometa sredi školjkastega basena. Sainclair sede, njegova spremljevalca tudi. In Nyctalopo jima — ker nista videla skoro nič. on pa je razločil vsako stvar do najmanjše potankosti kakor opoldne — govori in razlaga s tihim, enakomernim glasom brez po-vdarkov. tako da ga no more nikdo drugi slišati, kakor samo dobra in navajena ušesa Pilonja in Corsata. »Ko smo se bližali gradu, sem ga ___.... natančno ogledoval. In opazil sem najin malo pomisli, obzidju m al stolpič, ki ie prilepljen tako vrtoglavi višini na veliki ........ nad strmo skalo daleč od vljng^t-i.i e.lair, « stopnic ... v tako vrtoglavi višini, j metrov da'je že sama misel, kako splezati; tnre vodijo vijuga* gor. blaznost ... | Mimogrede naj Ko si je T.u-:ifcr zamislil svoj^ »'.ofc; lrični obrambni nr.čr\ ni mislil, iu m nngel mislili. mudimo se preveč,* povzame Nyctalopo. »Tu, na levi je v skali Mipr't.1 * »Visoka?«- »Pet metrov morda.* »In potem?* »Nekako en meter desno nad raz poko je mala štrlina . . . Drugeg nič . . . Nad njo vidim le golo strm skaio, ki ponekod še celo visi . • Toda od daleč izgleda vsaka tak skala gladka. Moral bi biti že vra: da bi ne mogel naprej!* »Bogami!* »Hajd torej!* »In čo se kaj pripeti . . . kako u. javim?* . »Niči* dS kratko Sainclair. »vsa signal, tak ali tak, bi zašel na napač« ušesa . . . Geslo je: tiho zmagati -pa umreti. Drugače ne gre..* »Dobro, gospodar! . . . Daj mi vr Corsat!» , ,. Corsat je med tem zvezal tri v enega in ga svil tako, da je za v« mal kolikor mogoče malo prostor Pilou si ga priveže zadaj za. pas. »Noč je precej temna,* godrnja sa pri sebi. »Tem boije,* d6 Sainclair. »Niti skale no razločim pral sebi : »Boš moral pač tipati, vohati i" : »Rda pogoditi ...» »'•'ripp, kakopak! ... Nc bi si šc zlomiti vratu.* Domače vesti NAŠ SOLIST. Staro babo Iskrco jo mož vrgel v Ljubljanico, Ko jo je voda zalila, ni mogla več ponavljati, da se trava ne kosi, ampak striže. Mesto klica »Škarje, škarje!« je pomolila iz globine ee ilva prsta in je z njima strigla. Stara baba Iskrca je namreč bila zelo vztrajna in je tudi sama verjela, da so trava striže. Včeraj so pa ata Zužamaža ves popoldne strigli travo. Povedali smo jim, da so podobni onemu Kunčiču, ki je pri volitvah Barjanom obljubil, da bo vlada meglo v vreče lovila. Kakor Kunčič, tudi ata resno mislijo s svojimi škarjami, čeprav vč vsa Slovenija, da se trava no striže, marveč kosi. Pa no, ati Zužamaži kar no gro v glavo, da bi se mi ne bili zvezali s klerikalci v »slovenski blok«. Oni edini trdno verujejo vanj. Zato ati podeljujemo naziv slovenskega častnega bloka 5 a radi velikih zaslug oko stvara-nja i propagisanja slovenskega bloka. Ker so ata (»Ata?« — aha! blok!) — ker so torej ata Zužamaža doslej edini slovenski blokač, zato tudi v polni meri zaslužijo naslov solista, kateri naslov so si blagovolili včeraj sami podeliti. Mera še ni polna, pač pa luna. Zato nI nič čudnega, če jo naš matori najstarejši dnevnik te dni zopet — me- »ečnik. M. A. C. • * Prestolonaslednik član organizacije lokolske dece. Jugosiov. Sokolski Sa-vez je dobil iz kraljeve kancelarije sledeče obvestilo: Kraljevoj kancelariji jc čast izvestiti Vas, da jo Njegovo Veličanstvo kralj blagovoleo sa zadovoljstvom odobriti, da Njegovo Kraljevsko Veličanstvo Prestolonaslednik Petar postane član sve jugoslovenske sokolske dece. * Ivan Cankar v novi grobnici. Zem-»ke ostanke pisatelja Ivana Cankarja, ki so se nahajali dosedaj v grobnici rodbine Rohrmann, so prepeljali v novo grobnico na pokopališče k Sv. Križu, v kateri bodo počivali skupno i zemskimi ostanki pesnikov Dragoti-na Ketteja in Aleksandra Murna. Grobnico bo oskrbovala ljubljanska mestna občina, ki postavi poleg tudi grobnico in spomenik žrtvama septembrskih demonstracij v Ljubljani leta 1908., Ivanu Adamiču in Rudolfu Lun-dru. * Deputacija profesorskega kolegija ljub. univerze v Beogradu. Rektor ljubljanske univerze, dr. Kidrič, dekan medicinske fakultete dr. Šerko in dekan tehniške fakulteto dr. Foerster, so odpotovali v torek v Beograd, da intervenirajo P" ministrskem predsedniku Pašiču in pri finančnem in prosvetnem ministru glede kreditov, potrebnih za ljubljansko univerzo. 1 Sestanek županov avtonomnih mest se je vršil v sredo na mariborskem magistratu. Udeležili so se ga mariborski župan Grčar, ljubljanski župan dr. Perič, celjski župan dr. Hrašo-vec in ptujski župan Blažek. V imenu zagrebškega župana je prišel višji svetnik Sarič. Mariborski župan bo izdal o poteku konference uradno poročilo. * 601etnico svojega rojstva in 40Iet-nico literarnega delovanja je praznoval te dni naš zaslužni pisatelj Josip Kostanjeve c. Zdrav in čil, je jubilant še vedno pridno na delu in upamo, da nas v kratkem preseneti zopet kakim novim delom. ' Profesorji in pragmatika. Uprava profesorskega društva je povodom predložitve zakona o srednjih šolah in vprašanja razdelitve profesorjev v skupine in kategorije Izdala komunike, naglašujoč, da nastavniki srednjih in strokovnih šol nc zahtevajo nikakega izjemnega položaja napram drugim uradnikom s fakultetno Izobrazbo, ampak žele, da jim ostane isli položaj, ki so ga imeli profesorji v Srbiji pred vojno In da se jim omogoči dostojno življenje. Frekvenca ljubljanske univerzo. Na rseh petih fakultetah ljubljanske univer-r.e se je v tekočem zimskem semestru iaskribiralo 1256 slušateljev in slušateljic in sicer na tehniški fakulteti 465, na ju-ridični 342, na filozofski 262, na teološki 108 in na medicinski 81. To je doslej najvišja frekvenca na naši univerzi iu razveseljujoč pojav povoljnega razvoja naše almae matris. * Iz železniške službe. Od 15. novembra dalje se bodo dunajski brzovlaki ustavljali v Zagrebu na južnem kolodvoru samo 3 do 4 minute, nato pa vozili daljo na tamkajšnji državni kolodvor, kjer bo za nje glavna postaja. Carinska ekspozitura zn odpravo prtljago se z 'tnenjeuim dnevom premesti na državni kolodvor. * Tajništvo delavskih zbornic. S 1, decembrom pričaš delovati v Beogradu tajništvo vseli delavskih zbornic v naši driavl. Za vzdržavanje tajništva so pro-ratunjeni troški na 120.000 dinarjev letno. Vso delavske zbornice bodo prispele po razmerju števila svojih članov. Akademska podružnica «Jug. Matice* * Ljubljani. Sinoči so se sestali v prodorih -. novembra, ob obletnici podpisa ra-'alMse Dogodbe. * Smrtna kosa. V Ločah pri Poijčanah jo umrla 22. t m. v najlepši mladostni dobi za trebušnim logarjem gospa Frida Pauscber. Pokojnlca jo bila ljubkega značaja in splošno priljubljena. V Senožečah je umrla gdč. Viktorija Demšar, posestnica. Blag jima spomin! * Zvišanje oskrbnine v sanatoriju To-pnlšiea. Ministrstvo za narodno zdravje jo povišalo oskrbnino If. razreda v državnem sanatoriju za bolno na pljučih v Topolšici od 50 Din na 05 Din nn dan in osebo od 1. oktobra dalje. * Upraviteljevo pokopališča pri Svetem Križu. Upraviteljslvo pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani je prevzel Evgen Legat, doslej ravnatelj Zadružne zveze. vgrtzmla. Mladi gospod, ki je že čul o opasnosti pasje stekline, jo takoj nato mačko ustrelil tor so z njo odpeljal v Patteurjev zavod v Zagreli, kjer so kon-statirall na mački steklino, njoga pa cepili s protistrupom. V podstrešju hiše g. Mikliča so sedaj Jo tri domače mačko, ni o katerih se ne ic, čo so bile s steklo Gospodarstvo DRŽAVNA TROŠARINA NA ŽGANJE. Opozoritev Interesentov, Finančni minister jo predložil Narod-skupščini predlog zakona o izpio-momhah in dopolnitvah zakonov in od- mačko skupaj ali no. Vetorinarska oblast | redb o državni trošarini. Predlo; vsokako iz varnostnih ozirov zahteva, da se tudi to živali pokončajo; ker se skrivajo r podstrešju in so lo sem pa tam pokažejo na strehi, jo lov nanjo zelo težak. Pravijo, da jih bodo šo najlažjo ubili s strupom, ki so ga jim v jedi nastavili. * Obtožba proti Paskijeviču iu Thier-r.vu. Državno pravdnlštvo v Zagrebu jo izročilo te dni llrvoju Paskijcviču, dijaku trgovske šole in Draženu Thierryu, dijaku 0. gimnazijo v Zagrebu, obtožnico Ruski poslanik r mariborski bolnici. radl ranega zločinskega umora Slavka Kanajeta in Andreja Jeličlča, ki je vzbudil svoječasno velikansko senzacijo. Razprava so bo vršila sredi prihodnjega meseca. * Kaznovana objestnost. Krajnemu šolskemu svetu v Trnovljah pri Celju načeluje posestnik Anton Mahen. Ko mu jo na seji dne 26. avgusta nadučitelj H., koroški begunec, prečital dnevni red, ga je Mahen nadii z besedami: listnico in obe pismi, od katerih je bilo eno naslovljeno na njegovo soprogo, ki je bila ua potovanju v Rim, drugo p na Jadr. banko v Trstu. Ko je služkinja opazila silno razburjenost^ gospoda, je ta pripomnil: Nikar se no čudile naročilom, moram nujno odpotovali;.. Naslednje jutro 60 potegnili Bog-danovičevo truplo ob Miramarski cesti iz morja. Njegovo pismo za banko je bilo izročeno finančni prokuraturi, v pismu na soprogo izjavlja Bogdanovič, da je živčno stri in sit življenja. * Stekla mačka, o kateri smo včeraj poročali, da so jo pojavila, v Ljubljani, so je bržčas pritepia v mesto, bodisi iz litijskega ali pa kamniškega okraja, kjer je stekiost precej razširjena. V ljubljanski okolici žo nad eno leto ni bilo nobenega slučaja stekline, Ljubljana pa jo tudi že dalj časa brez pasjega konttima-ca. Pred nekaj dnevi so jo gornj omenjana mačka pojavila v sobah lastnika In-tola »Južni kolodvora s. Hikliua, Njegov 221ctni sin jo jo podil iz sobe, pri tem na so mu ie zaznala v roko ter ca bujo poleg določil, ki so po dosedaj uveljavljala z vsakoletnimi finančnimi zakoni, tudi odredbo, da so pobira trošarina samo na. ono žganje, ki prihaja v promet iu prodajo, dočim so žganje, ki so | kuha vi domačo potrebo, brezpogojno !sprošča obdačonja. j Dosedanji način pobiranja trošarine ob priliki kuhanja so po zatrdilu ministra iulilažujo zaradi tega, da so preprečijo šikano oil strani finančnih organov pri I obdavčevanju žganja, kar jo pa mogočo j edino na ta način, da so pobiranjo truša-" | vir.« omeji io ra žgauje, ki dejansko dohaja v promet in trgovino, a oprosti so ono, ki sa porablja za domačo potrebe. Postavka 13. dosedanje tarifo (čl. (i. zakona o državni trošarini z dno 27. junija 1921.) naj bi so v izpreinenjencm besedilu glasila nastopno« Državna trošarina so pobira: 15 od.-t. na žganjo v oblastih, kjer so je žo dn-laj pobirala trošarina, za vsako hek- goshivljc 578 komadov. Notirajo za kg il-ve teže v tisočih aK: voli 1(1 — 15, biki iu krave It) -- ]?, slaba živina 7 — 10. — Svinlc: Pogon 2(>Q komadov. Notirajo za kg živo težo v tisočih aK: debele 26 — 27.1, mesnate 26 — 27. sposobni za šolskega voditelja, glejte, da j tolitrsko stopinjo 20 Din. - Pripomnili: se spravilo iz Ljubečue. Kaj hoče lak i Trošarina na žganjo se pobira oh priliki Korošec!* Objestni načelnik je bil radi idohajanja v promet in porabo, pobiranjo pb priliki proizvajanja) po izmeri kotla teh besed obsojen na 300 Din denarno globe, oziroma 6 dni zapora. * Nesreča s patrono. Ivan Porenta, posestnikov sin iz Zavoglja pri Dobrunjah, jo našel nekje nabito vojaško patrono, po kateri je začel nabijati g kladvom. Igral se je toliko časa z njo, da jo eksplodirala in ga močno poškodovala po rokah in obrazu. * Razne nezgode. Bolna mačka je vgriznila 121etnega dijaka Viljema Lobodo iz Most. Oddali so ga mestnemu fi-zikatu, da dožene, ali je bila mačka stekla. — Dijak Mirko Fortič si je pri padcu po stopnicah zlomil levo roko. — Posestnikov sin Ivan Kane iz Mengša je pn-del tako nesrečno raz hodnik, da se je močno potolkel po glavi. * Zaljubljena , je bil razbit in oplenjeu, pokvarjena pa so bila tudi železna vrata kapelice. * Vlom. Neznani zlikovci so vlomili v noči od 22. na 23. t. m. v stanovanje profesorja Ant. Jošta na Lavi pri Celju ter mu odnesli nekaj obleke in jestvin v vrednosti nad 3000 Din. * Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. 224 eo ukinja. Za žganje se smatra dostilat tropin iz salja, koreuin (razen sladkorno pese), dinjo (melone), buč in vodo pomešano z medom. Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnem zem liišču), plačujo trošarino lo oseba, ki tako žganjo od produccnta kupi ali pridobi na. katerikoli drug način. Od žganja, kuhanega iz kupljenih ali na katerikoli drug način pridobljenih surovin (snovi), plača producent trošarino lo, ako tt žganje proda ali ga iz katere-gakoli razloga odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhajo žganjo iz kupljenih surovin (snovi) in za trgovinsko namene, plačajo trošarino na alkohol po št. 14. tarifo (20 Din za eno licktolitr-sko stopinjo). Ako so lastniki surovin (snovi) za ku-hanjo žganja in proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno, ali točijo ali so bavijo s predelovanjem alkeholnili pijač, so posebej odredi, katera množina žganja so jim dovoli porabiti za domačo potrebo brez plačila trošarino. Natančnejša navodila za pravilno izvršitev izpremembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister. * • * Nameravana izprememba sega globoko v interese industrijo, ki so bavi s kuhanjem in prodajo žganja, in v iuterese trgovine, ki prodaja žgano opojno pijačo. Prizadeti Industrije! In trgovci se vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti uveljavljenju omenjene izpremembe, nemudoma priobčijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. ~ Živinski sejmi. Okrajno glavarstv« v Celju razglaša: Ker so slinavka v okra ju močno širi, so za nadaljo zabranjnje jo živinski sejmi v celjskem političnem okraju. Prepovedano je zaradi tega tudi nadaljnjo izdajanje živinskih potnih listov. — Naše tvornice sladkorja. To dni so so vršila v Kreditni banki v Zagrebu v svrho osnovanja sindikata pogajanja med sladkornimi tvornicami, ki žo pripadajo sindikatu, ter zastopniki drugih sladkornih tvornic. Pogajanja so bila brezuspešna. Sodaj so nahajajo v sindikatu samo tvornice, ki pripadajo konccr-nn Kreditno banko ter tvornica v Cu-priji, ki pripada Praški kroditni banki. Tvomici Jugoslavcnske, odnosno Zivno-stonsko banko v Osijeku in llzoii ter državni tvomici v Beogradu in Belju ostanejo izven sindikata. — Fuzlja dveh zagrehšklh bank. Iz Zagreba poročajo, da sta so fuzionirali Obrtniška in Zagrebška banka. Banka obdrži naslov Obrtniška banka. •v Kotiranje nemške marke v Budimpešti. Budimpeštanska devizna centrala objavlja, da notira sedaj doviza Berlin in marka samo v enem tečaju. Določeni kurz iina značaj povprečno ceno, ki naj služi v ravnanje. TRŽNA POROČILA. Zagrebška blagovna borza (25. t. m.) Pšenica: baška, baška postaja, blago 255. Oves: slavonski, postaja, blago 235. Moka: baza «0», blago 545; slavonska, baza «0», franko Zagreb, blago 565. Tendenca nespremenjena. Dunajski živinski sejem (25. t. m.) Goveda: Dogon 938 glav; od tega iz Ju- DomaSe borze 23. oktobra. ZAGREB. Na tržišču 7. ofokti jc bilo danes zelo mrtvo. Tendenca jo bila zolo slaba in jo večina tečajev oslabela Na tržišču z d o vi za m i so hausso nadaljnjo in so tečaji na borr.i narasli visoko nad vso svetovno paritete. Tako jo znašala dunajska pariteta 0.11775, a na tukajšnji borzi so je plačal Dunaj po 0.123. Intervencija Narodno banko je ostala brez uspeha. Nerazumljivo Je, da so kupci deviz dajo tako hitro zbegati ter močno povprašujejo po blagu, dasi jo jasno, da .io pomanjkanjo doviz le umetno, to so pravi delo špekulacijo. Nedvomno tak položaj na borzi no moro daijc časa trajati, ker danes za oslablje-uje naše denarne vrednosti ni opravičljivih povodov. Notiralo so devize: Amsterdam 0 — ".190, Dunaj 0.1215 — 0.123, Budimpešta 0.15 — 0.47, Bukarešta 0 — 42, Italija izplačilo 3S7.5 — 391, ček 378 — 382, London izplačilo 389 — 392, čok 385 — 388, Ncwyork ček 85 — 85.75 Pariz 510 — 517.5, Praga izplačilo 258— 259, ček 250 — 252, Švica 1580 — 1550, ček 1525 — 15-15, Varšava 0.055 — 0.07; valute: dolar 84.75 — 85, avstrijsko krono 0.12125 — 0.12225, 20kronski zlat-niki 0 — 360, leji 41.5 — 42.5, liro 0 — 385; efokt.i: Hrvatska oskomptna 103 —- 104.5, Kreditna Zagreb 151 — 155, Hipotekama 117 — 120, Jugoslavonska 155 — 15«, Ljubljanska kreditna 210-212, Praštediona 1095 — 1100, Slavonska 110 — 112, Eksploatacija 225 — 230, Drava 710 — 730, Šcčcrana Osijek 2350 — 2390, Našička 0 — 207.5, Gutmann 1640 _ 1670, Trbovlje 910 — 925, Union 1025 — 1050, 1% investicijsko 69 — 70. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In IzdalatelJ Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. BrozovlC. CIRKUS EDDIE-POLO pride v Ljubljano v kino «Ideal». Predvajanje se prične dne 1. novembra. 7POZOB! Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. IHAfinK se jo preselila na Alokoandroo-o cesto 13 (liiša Pokojninskega zavoda), kjer pro-3 daja še nadalje po znatno znižanih conah. Ljubljana 25. oktobra 1923. Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagrob . . Beograd . Dunaj . . Praga , . Iuomost , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7603 761-8 761-8 7596 762-7 7538 7510 754'1 Zračna temperatura 18-0 18-0 18-0 190 17-0 120 120 18'0 Veter jug jng. zapad jug zapad jug. zap. Oblačno 0-10 oblačuo več jasno voč obl, pol obl. Padavine mm 1S-0 10 V Ljubljani barometer višji, tempor. visoka. Soloce vzhaja ob 6'31, zahaja ob 18'57 f-Jfc-;.1 Dopisniku «Slovcuca» z dno 20. t. m. v članku Šmarje pri Ljubljani. Iz maščevanja mi hočete škodovati, poznam Vaše ime in Vas pozivam, da Vaše laži s podpisom ponovite, da Vas sod-tiiisko primem. Pontpe Rudolf postajni odpravnik.! *) Za vsebino uredništvo ni odtrovorno.1 Tužuega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je preminula naša blaga sestra, oziroma svakinja in teta, gospodična 'fiiMiiiiir poseotnica v Ssonožečah po dolgi mukapolni bolezni. Pogreb nepozabno pokojnino se je vršil v čc-trt3k dno 25. olstobra. na pokopališče v Senožečah. Drago rajnko priporočamo v prijazen spomin. V Novorn mestu, dno 25. oktobra 1023. Slavko DsmSa-r, brat. — Katijia Demšar, roj. PoijSak, svakinja. — JE-scla, Draga, Dres«, Hevo-.:a, nečaki in nečakinje. 6502 mm •i!«: H . S a stanejo a državnim davkom na Interot« vred do SO besedi Din 6*—, vsaka nadaljnja beseda 50 par — Plafta M vedno naprej (ItSko (udi v znamkah). Na vprsitnja odgovarja uprava la, ako Je vpraianju priložena rnamka za odgovor ter manJpulacIJska pristojbina O Din). s^T^mm ikJiS (dobe) ž čevljarska pomočnika bo sprejmeta takoj za fina moSka in ženska ekspertna dela. — Plača po do^ovcu u, brana iu stanovanje v lilšl. Nogro Alojzij, Ljubno pri Podnartu, Gorenjsko. 13301 Kovač ftrez orodja, samostojen delavec, pe sprejme takoj za lastna kovaška dela. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Zupan, Dovje. 13338 Mlad in zanesljiv sluga veB6 slovenskega in nemškega jezika, se ižče. — Radi esebno predstave naj ao znla-ei od 0.—12. uro dopoldne pri zavarovalni družbi ,.Var-iar" v palači pokojninskega taveda, Aleksandrova cesta 6t. 32, II. nadstr. 13290 Služkinjo ■»prejme Uradniška menza v Ljubljani. — Informacije od 6—7 zvečer, Prešernova ul. fit. 9. 13366 Slugo išče Hmarnl zavod v Ljubljani. Reflektlra &c na starejšo os^bo. Tozadevne ponudbo je poslati slu-.puo 3 spričevali na upravnl&tvo ,,Jutra" pod ..Stev. 21364 13371 Kovaškega pomočnika kl Je zmoten v?akega dela, se sprejme. — Kavno tnrn se proda več kovaškega orodja. KoSenlna Anton, pos., Go-milako. 131-18 SSSmSm (iščejo) Uradnica fe večletno prakso, izurjena tudi v prrojepisju. želi premenltl službo. Najrajše gre v notarsko pisarno ln sicer takoj ali z novim lotom. — Ponudbe ca upravo „Jutra" pod ,.Uradnica". 13243 Krompir Prodam vaRonske količine belega dolenjskega krompirja Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ,.Krompir". 13262 Photo-aparat 13/18. nov, pripraven za atelje, s fino angleško kariero ln z nekaj pripadajočimi deli, he ceno prcxta. --Naslov pove uprava ,,Jutra". 13316 Nagrobne svetilke ugodno kupite pri O. Zajec, Florljaaska ulica 23. 10312 Pristne kozje brade (Ganisbart) naprodaj pri še v Čeku v židovski ulici. 13325 Več pletilnih strojev parni kotel za manjšo obrt in stroj za navijaujo na šest špul, event. r. motorjem, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 13313 Lovci, pozor! Proda se puška trlcevka. — Ogleda so pil Chrlstof, Domobranska cesta 7, I. nad. 132S5 Državni uslužbenec lzučen krojaštva. gre cb . prostih urah šivat na dom. ' Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Krojač". 13330 Stavbni tehnik t dobrimi spričevali. vfSč PlovenSMno. nemščine in italijanščine. s petletno prak?o. rmožen vseh del spadajočih v to stroko ter tudi parcialnih regulacij. Želi primerno mesto. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na upravo ...Jutra" ped šifro „Vesten Primorec". 13203 Vrtnar rtober ln sposoben. Išče me«1." Naslov povo uprava Jutra" 13 Nadure ;?fe pošteno, prl-jcino gospodinjo k 5 otrokom, čo mogoče s premoženjem, od SO—15 let, v svrho takojšnjo ženltve. -- Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod f.lfro ..Poštenost... 13012 ii slavij gi Ponudbe pod „KQftfFQRT" na «1 I a ' »g gl upravo „Julra". B.-,8o ?a?s MM en k a fe »ss 1532 ee tm bek seb m mm sm bs> msaaai taa rm ša vila v Mariboru p. n L M h a " h & F 'm glgB 1 d 1 s mirni lis J A M n M M ri m> l Is 4 3 minut od glavnega kolodvora, s tremi stanovanji, lepo zaprto verando, vrtom, vse v naj lepšem stanju. V hiši je vodovod in elektrika Stanovanj« kupcu takoj na razpolago. Kaslflu pove Podružnica „Ju'tra", Maribor. 556 f 1 T^ i Ufoii TO® @ Crua dvor93!u) SP^l. K-G "s iELS/vS PSRSS.^ aaSTORE BLUZE eSSLEKB