Leto 1898,
47
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 13. marca 1898.
Vsebina: Št. 41. Ukaz o službenem navodilu za c, k. finančne prokurature.
41.
Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 1.
o službenem navodilu za c. k. finančne prokurature.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 8. marca 1898. 1. se izdaje nastopno službeno navodilo za c. k. finančne prokurature, katero stopi v veljavnost
1.	dne aprila 1898. 1.
Službeni namen in opravilna naloga finančne prokurature.
§. 1.
a)	Splošno načelo.
Finančne prokurature so za okoliš ene ali več dežel postavljena državna oblastva za oskrbovanje državnopravdniških opravil državne imovine in nji gledé zastopanja zenačenih imovin.
Potemtakem je službeni namen finančne prokurature v obče:
1.	V sodnem zastopanju sploh in zlasti v vodbi pravnih sporov v tistih stvareh, ki se tičejo državne imovine in nji zenačenih imovin, po meri §. 2. tega navodila.
2.	V zastopanju državne imovine in po državi upravljanih in zalaganih zakladov in pa Njegovemu Veličanstvu ali oznamenjenim zakladom pristoječih zavetništvenih pravic v upravnem postopanju po meri določil §. 15. if tega navodila.
3.	V oddajanju pravnega mnenja v stvareh, ki se tičejo državne imovine in nji zenačenih imovin ali važnih koristi državne uprave sploh, po meri določil §. 15. C tega navodila.
4.	V sodelovanju pri sklepu pravnih opravil in sestavi pravnih listin v stvareh državne imovine in nji zenačenih imovin.
§. 2.
b)	Natančnejše določilo v §. 1. obseženega splošnega predpisa.
1.	K državni imovini in imovinam, ki so zena-čene gledé pravnega zastopanja in pravnega posvetovanja po finančni prokuraturi državni imovini in katerih stvari so v ozirih, v misel vzetih v §. 1. pod št. 1—4, opravilna naloga finančne prokurature, se štejejo :
1.	Erar sploh, zlasti torej vsi državni davki in vse državne davščine, in pa javne davščine sploh, v kolikor se pobirajo po istih organih in sredstvih, kakor državne davščine, potem monopoli, regalije, državne podjetbe vsake vrste, pravice državnih fevdov in vse naprave in vsi zavodi, določeni v zalaganje državnega gospodarstva.
2.	Dvorni erar.
3.	Kraljevi ogrski erar gledé terjavščin, katere je zastopati pred c. k. sodnijami, v kolikor je gledé sličnih terjavščin c. k. erarja zajemčena v deželah ogrske krone vzajemnost.
4.	Pripadna pravica, teritorijalne pravice in deželne meje.
(SlovenUch.)
H
5.	Po državnih upravnih oblastvih prisojene denarne kazni in globe, v kolikor gre za njih izterjavo po sodnem potu.
6.	Vsi zakladi, katere upravljajo državna oblastva neposredno ali kateri se, v kolikor pi tako, zalagajo iz državnega zaklada popolnoma ali deloma, vendar s tem razločkom, da mora država poravnati kak primanjkljaj v gospodarstvu.
7.	Cesarske zavetništvene pravice in zavetništvene pravice zakladov, omenjenih pod št. 6.
8.	Neposredno po državnih oblastvih upravljane ustanovine. Drugim ustanovinam pristoji zastopanje in pravno posvetovanje po finančni pro-kuraturi samo v toliko, v kolikor gre za prvo sestavo ustanovine in za izterjavo ustanovljene imovine, da se sestavi ustanovina, ne pa, v kolikor gre potem, ko se je že sestavila ustanovina, za nadaljna pravna opravila ali zastope.
9.	Cerkvena imovina in imovina duhovnih na-darbin (beneficijev.), v kolikor gre za prvotno nadarbo cerkve ali duhovnega beneficija ali za celovitost osnovne imovine ali v kolikor upravljajo to imovino državna oblastva, ne pa v kolikor je pri že obstoječih cerkvah ali duhovnih beneficijih zastopati ali izterjati tekoče imovinske užitke; dalje po državi upravljana imovina razpuščenih duhovnih samostanov, kloštrov in združeb, na Gališkem pa osnovna imovina duhovnih samostanov, kloštrov in združeb sploh.
10.	Javni zavodi za župnijske ubožce, kjer so
taki.
11.	Pobožna (obče koristna) naklonila za primer smrti, v kolikor se ona ne nanašajo morda na pravne osebke, katerih ne sme po zmislu tega navodila zastopati finančna prokuratura.
12.	Po državnih šolskih oblastvih (deželnih in okrajnih šolskih svetih) upravljana imovina.
V koliko smejo v postopanju pred sodnijami in sosebno v sodnem izvršilnem postopanju opravili posamezna pravna dejanja druga oblastva ali drugi uradi, to se določa s posebnimi predpisi.
Gledé posredovanja finančne prokurature o upravnem postopanju veljajo posebej določila §. 15. B v tem navodilu.
II.	Mimo primerov, oznamenjenih pod I., je potrebno zastopanje po finančni prokuraturi tedaj, kadar je določeno po posebnih zakonitih določilih.
III.	Finančna prokuratura je nadalje tedaj poklicana zastopati javne koristi pred sodnijo, kadar se zdi v njih obrambo dopustno postopanje javnega oblastva in pristojno oblastvo, ker ni drugega za postopanje posebej določčnega organa, zaprosi finančno prokuraturo za to.
IV.	Finančno ministrstvo sme tudi nadalje dovoliti zastopanje individualno določenih, ne pod naredbo oddelka I. in II. tega paragrafa spadajočih imovin v tistih primerih, v katerih je bilo to navadno dosedaj.
V.	Kadar se pokažejo v posameznih primerih dvomi, je-li po zmislu določil §§. 1. in 2. potrebno uradno dejanje finančne prokurature, si mora ta izprositi odločbo finančnega ministrstva.
§. 3.
Finančne prokurature in finančne prokurature podružnice.
Finančne prokurature so :
Na Dunaju za nadvojvodino avstrijsko pod Anižo,
v Linču za nadvojvodino avstrijsko nad Anižo, v Salcburgu za vojvodino salcburško, v Gradcu za vojvodino štajersko, v Celovcu za vojvodino koroško, v Ljubljani za vojvodino kranjsko,
v Trstu za pokneženo grofijo goriško in gradiščansko, za mejno grofijo istrsko in za mesto Trst z okolico,
v Zadru za kraljevino dalmatinsko,
v Inspruku za pokneženo grofijo tirolsko in deželo predareljsko,
v Pragi za kraljevino češko,
v Brnu za mejno grofijo moravsko in vojvodino gorenjesleško in dolenjesleško,
v Levovu za kraljevino gališko in vladimersko' z včliko vojvodino krakovsko,
v Črnovcih za vojvodino bukovinsko.
Mimo tega je v Krakovu finančne prokurature podružnica.
§. 4.
Krajna pristojnost.
I. V zastopanje v pasivnih pravdah, pri katerih se določuje krajna pristojnost po obči podsodnosti po meri §§. 74. in 75., odstavka 2. v pravilniku sod-
nijske pristojnosti, je poklicana tista finančna pro-kuratura, v katere okolišu je stvar, na katero se nanaša pravni spor, če bi pa ne bilo takega nanašanja, tista finančna prokuratura, v katere okolišu se je zgodilo, da je nastala uveljavljana zahteva. Kadar ne obvelja tudi ta vzrok pristojnosti, tedaj se ravna pristojnost po uradnem sedežu pristojnemu osrednjemu oblastvu neposredno podrejenega upravnega, oziroma nadzornega oblastva.
II.	Pri drugih kakor v oddelku I. oznamenje-nih pasivnih pravdah in pa pri vseh aktivnih pravdah in v drugih sodnih razpravah je krajno pristojna tista finančna prokuratura, v katere okolišu je na I. stopinji pristojna sodnija.
III.	Glede vseh drugih finančni prokuraturi odkazanih uradnih dejanj se uporabljajo slično v oddelku I. obsežena določila o pristojnosti.
IV.	Finančna prokuratura je vpravičena za postopanje pred vsemi sodnijami in oblastvi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
V kolikor pa je v koristi hitrejše in uspešnejše izvršitve opravil ali zmanjšbe stroškov, se mora finančna prokuratura zastran oprave uradnih dejanj zunaj svojega okoliša obrniti do tiste finančne pro-kurature, v katere okoliš spadajo uradna dejanja.
Ta mora takemu zaprosilu ustreči, ako temu ne nasprotujejo po njenem mnenju tehtni vzroki.
V.	O različnih mnenjih, ki nastanejo gledé krajne pristojnosti, odloča finančno ministrstvo, ne izpreminjaje pristojnosti, ki gre v tem oziru sodnijam v sodnem postopanju.
VI.	V §. 9. zakona z dne 12. julija 1872. 1. (drž. zak. št. 112) ustanovljena krajna pristojnost finančne prokurature v sporih zavoljo krivic, storjenih po sodniških uradnikih, se ne izpreminja.
VII.	Krajno pristojnost finančne prokurature podružnic določa §. 13.
Gledé pristojnosti finančne prokurature podružnice v Krakovu ohranijo veljavnost, dokler se nè ukrene nič drugega, v tem oziru sedaj veljajoči posebni predpisi. '
Podrejenost, osebni in plačni stan finančne prokurature, nadalje pogoji za uamestbo pri nji.
§• b. 1
I. Finančne prokurature so podrejene finančnemu ministrstvu po meri določil §§. 8., 9., 12. in 16. tega službenega navodila.
Nazivalo, število, čin in prejemki za oskrbovanje opravil finančne prokurature določenih uradnikov in slug so obseženi v stanu, ustanovljenem za posamezne finančne prokurature.
II.	Potrebnosti, da se kedo namesti v kon-ceptni službi finančne prokurature, so te le:
a)	Za vzprejem za koncipijenta oprava treh teoretičnih državnih preskušenj, predpisanih z mini-strstvenim ukazom z dne 24. decembra 1893.1. (drž. zak. št. 204); izjemoma sme dovoliti finančno ministrstvo vzprejem tudi po opravi samo dveh državnih preskušenj z obvezo, da se opravi tretja državna preskušnja v šestih mesecih, računjaje od časa vzprejema; za koncipijenta se sme kedö zapriseči še le po vsaj enoletni, v popolnoma zadovoljnost opravljeni poskusni praksi, v kateri mora tisti, ki želi biti stalno vzprejet, izkazati zlasti posebno sposobnost, potrebovano za službo finančne prokurature ;
b)	za dosego mesta finančne prokurature kon-cipista, oziroma adjunkta pravoslovni doktorat, vsaj enoletna sodna praksa in oprava pre-skušnje, predpisane za konceptno službo pri finančnih prokuraturuh ;
c)	za dftsego viših službenih mest mimo tega oprava preskušnje za odvetnike.
Koncipijentom, ki imajo kak adjutmn, se smč ta, če je njih službovanje v popolno zadovoljnost, pustiti tudi med. trajanjem enoletne sodne prakse.
Za prvi dve leti po začetku veljavnosti tega službenega navodila sme dopustiti finančno mirii-strstvo olajšila pri uporabljanju določil §. 5., II b in c.
III.	Finančni minister sme, če se je ustreglo potrebnostim, ustanovljenim v oddelku II. pod b, in po meri sredstev, ki jih dovoljuje državni proračun, imenovati po predlogu finančnega prokuratorja uradnike finančne prokurature, ki so vsega vkupe služili pet let v popolno zadovoljnost, ad personam za koncipiste, lake pa, ki so enako služili vsega vkupe osem let, ad personam za adjunkte (pristave), tudi če bi ne bilo izpraznjeno nobeno sistemizirano mesto oznamenjenih vrst.
IV.	Za dosego mesta XI. činovnega razreda v pisarniški službi finančnih prokuratur morajo pro-sivci v šest mesecev trajajočem poskusnem službovanju izkazati, da imajo za tako mesto potrebne znanosti in sposobnosti, ali da je vsaj pričakovati, da si jih pridobé, če se primerno izobražujejo dalje.
Za vodeče pisarniške uradnike se smejo postaviti praviloma samo osebe, ki so dokončale srednjo šolo.
S tem se ne izpreminjajo določila zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60).
Dolžnost in pravice finančnih prokuratur in njih nameščencev sploh.
§■ 6.
Dolžnost finančnih prokuratur je, vneto in zvedeno zastopati pravice države v četverem, v §. 1. v misel vzetem oziru in skrbno varovati izgube in škode državno imovino in pa glede pravnega zastopanja in pravnega posvetovanja po finančni prokura-turi nji zenačene imovine v obsegu, ki ga določa službeno navodilo.
Finančna prokuratura ima, da bo mogla izpolnjevati svoj poklic kakor gre, pravico zahtevati, da se ji dajejo državni in deželni zakonik in sploh potrebni zakoniki in zbirke zakonov, ter je tudi vpravičena, rabiti za namene svojega poklica knjižnice in arhive, ki so pri ministrstvih in upravnih oblastvih.
Vse to gradivo bodi uradnikom finančne pro-kurature pristopno za pregled in porabo ter hranjeno v dobrem redu, v kateri namen je pisati pri finančni prokuraturi inventarije in knjige normalij. Tudi je skrbeti za nabavo uradne knjižnice, ki mora obsegati za delovanje finančne prokurature važna znanstvena dela in sodna odločila, oziroma za primerno dopolnjevanje te knjižnice iz dotacij, določenih v to.
Vsa državna oblastva so dolžna, v mejah veljajočih zakonov po mogočnosti podpirati finančno prokuraturo v izpolnjevanju njenega poklica.
Sosebno morajo ona na zaprosilo priobčevati finančni prokuraturi v pregled in eventualno v prepis spise, ki so ji v posameznem primeru potrebni za izpolnjevanje njenega službenega namena. Za sodnije velja ta naredba v toliko, v kolikor ji niso na poti posebni zakoniti predpisi.
Uradniki finančne prokurature morajo vselej natančno poznati vse zakone in naredbe, ki se iz-dajejo v raznih upravnih vrstah in katerih znanje je finančni prokuraturi potrebno, da bo mogla uspešno delovati v svojem poklicu. To znanje zakonov pak mora obsegati ne samo domače, ampak, v kolikor terja to poklic in naloga finančne prokurature, tudi zakone unanjih dežel.
Uradniki finančne prokurature si morajo nadalje prizadevati, da vedno bolj napredujejo v svoji strokovni izobrazbi, paziti morajo v svoji službeni
uporabi brez samopridnosti, prenagljenosti in strasti samo na dejanske razmere in pa na zakon in pravico, oddajati brez pristranosti pravna mnenja, ki se zahtevajo od njih, opravljati njim naročene zastope z vnemo in pospeševanjem v prid države in na korist njenih pravic ter vestno hraniti službeno tajnost.
Na uradnike finančne prokurature, ki popolnoma ustrezajo tem zahtevkom in se mimo tega odlikujejo pri posredovanju v ustnem pravdnem postopanju s posebno spretnostjo, se sme, v kolikor so izpolnjeni drugi pogoji za njih povišbo (§. 5.), zlasti ozirati pri poviševanju v službi.
Dolžnosti in pravice finančnega prokuratorja in njemu podrejenih nameščencev finančne prokurature posebej in to:
§■ 7.
a) Finančnega prokuratorja. aa) gledé vodbe urada.
Finančni prokurator je poklican in dolžan, voditi uradna opravila in jih porazdeljevati med uradnike finančne prokurature, ki so mu podrejeni, z ozirom na njih čin in pa zlasti po njih izkušnjah in sposobnostih. On mora naganjati finančni prokuraturi odkazane uradnike in služabnike k izpolnjevanju njih dolžnosti, jih nadzirati in skrbeti za to, da se opravila obravnavajo hitro in primerno, da se za razvidnost opravil in zlasti narokov in rokov v sodnem postopanju potrebni zapisniki, vpisniki in predznamki, ki jih on odreja, pišejo primerno in da je v vseh opravilnih oddelkih red in pravilnost.
Finančni prokurator mora vse uradu dohajajoče vloge, ko dojdejo uradu, vzeti na znanje, da bo imel skupno opravljanje službe v pregledu in bo mogel vplivati na zakonitost, pravilnost in pospeševanje opravil.
Finančni prokurator potrjuje vse uradne izdatke, on podpisuje uradne razpise in spise in odgovarja in jemči za vse poslovanje, katero mora voditi, glede te vodbe, nje zakonitosti, primernosti in reda, in pa za vsa od finančne prokurature izhajajoča uradna dejanja, na katera mora vplivati, in po meri tega vpliva. Poročila, ki se dajejo osrednjim oblastvom, mora podpisovati mimo finančnega prokuratorja tudi poročevavec.
Dolžnost finančnega prokuratorja je, dajati podrejenim uradnikom in pomočnikom o pravem času potrebna pojasnila za odkazano jim opravilo ter oznàmeniti mér, v kateri je obravnavati opravilo.
III.	Finančnemu prokuratorju pristoji glede dotacij v osebnih in gospodarstvenih stvareh, dovoljenih v državnem proračunu za finančno prokura-turo, pravica nakazovanja.
Kadar bi na zaprosilo kakega osrednjega oblastva odkazalo finančno ministrstvo finančni prokuraturi v šolanje ali v službovanje konceptno osebje kakega upravnega oblastva, tedaj je skrbeti za primerno izomiko teh oseb.
§• 8.
bbj gledé osebnih, disciplinarnih in gospodarstvenih stvari.
I. Gledé osebnih stvari uradnikov, slug in drugih nameščencev finančne prokurature pristoji finančnemu prokuratorju v obče isto področje, kakor predsedništvu finančnega deželnega oblastva gledé njemu podrejenih uradnikov, slug in nameščencev.
Finančnemu prokuratorju pak ni glede kon-ceptnih uradnikov dana pravica imenovanja, ampak samo pravica, vzprejemati koncipijente brez adjuta in pa podeljevati koncipijentom adjutum v sistemiziranem njih številu.
V pisarniškem stanu ima pravico, imenovati uradnike XI. in X. činovnega razreda, v kolikor so njih mesta sistemizirana.
Glede imenovanja konceptnih uradnikov in pa pisarniških uradnikov od IX. Činovnega razreda navzgor je staviti predloge za namestbo finančnemu ministrstvu, oziraje se na predpise, veljajoče za predloge za namestbo.
Službene razpreglednice in razpreglednice o sposobnosti, ki jih je, vestno izpolnjene v vseh raz-predelih, priložiti predlogu za namestbo, mora vselej, kadar je dotična oseba odkazana kot pomočnik samostojnemu poročevavcu finančne prokurature, podpisati mimo finančnega prokuratorja tudi poročevavec, kateremu je odkazan pomočnik, ali v kolikor gre za osebe pisarniške službe, predstojnik pomožnih uradov.
II. Gledé disciplinarnega ravnanja z uradniki in slugami finančne prokurature veljajo splošni predpisi; pri disciplinarnih komisijah tistih finančnih deželnih oblastev, na katerih uradnem sedežu je finančna prokuratura, je postaviti za ude enega ali več finančne prokurature uradnikov v številu, ki je določi finančno ministrstvo. Te disciplinarne komisije morajo potem poslovati kot skupne disciplinarne komisije za uradnike in sluge finančnega deželnega oblastva in finančne prokurature.
Deželna blagajnica, ki je v dotičnem upravnem ozemlju, mora pri tem poslovati kot izplačujoča blagajnica, računski oddelek finančnega deželnega oblastva pa mora oskrbovati ugotovljalno opravilo, cenzuro in upravno računsko pomožno službo.
IV.	Odpise neizterljivih prislužkov, kolkovnin in poštnin in gotovih stroškov sme, precej ko je dotična stvar dokončana in v nji nepoplačani zneski ne presegajo skupnega zneska 50 gl., odrediti finančni prokurator v svojem področju, obvestivši hkralu o tem računski oddelek.
Tudi sme finančni prokurator v posebnega ozira vrednih primerih izjemoma s pritrditvijo dotič-nega upravnega oblastva odrediti v svojem področju izpregled pravdnih in izvršilnih stroškov do naj-višega zneska 50 gl.
V vseh drugih primerih si je izprositi dovolila finančnega ministrstva.
§• 9.
ccj gledé službenega namestovanja in hoje v urad.
V	namestovanje finančnega prokuratorja, če gre ta na dopust, če zboli ali če je službeno oviran, je poklican navzočni po činu starejši konceptni uradnik.
V	kolikor bi bila finančna prokuratura prisiljena, izročiti vodbo urada za več kakor dva meseca najprej poklicanemu uradniku ali za več kakor 14 dni drugemu kakor najprej poklicanemu uradniku, mora ta naznaniti to finančnemu ministrstvu, v kolikor ni to že tako ob dovolitvi dopusta izvedelo, da je potrebno namestovanje. Kadar bi z ozirom na obseg opravil ali z ozirom na trajno veče število važnih in obsežnih poslov bilo finančnemu prokuratorju nemogoče, oskrbovati samemu vodbo urada, in bi se torej zdelo neogibno potrebno, izročiti neki del opravilnega vodstva stalno enemu ali več zgoraj omenjenih namestnikov, tedaj se sme kaj takega odrediti samo z dovolilom finančnega ministrstva.
Finančni prokurator je, če ga ne ovira pri tem bolezen ali službena potreba ali ni tega oproščen z dopustom, dolžan hoditi v urad in voditi ter nadzirati osebje v uradnih prostorih, mudé se med njim; oditi s kraja uradnega sedeža, razen kadar je uradno odposlan, kadar je na dopustu ali stanuje
v bližnji okolici kraja uradnega sedeža, ni dopuščeno finančnemu prokuratorju brez dovolila finančnega ministrstva.
Dovolilo za dopust mora finančni prokurator izprositi za sc pri finančnem ministrstvu.
V kolikor ne presega dopust enega tedna, je zadosti, samo naznaniti to imenovanemu ministrstvu.
§. 10.
b) Nameščencev finančne prokurature.
Uradniki in sluge, ki so odkazani finančni prokuraturi, se morajo podvreči naredbam in ukazilom finančnega prokuratorja ali njegovega namestnika ter jih slušati. Vendar jim je dovoljeno, izjavljati predstojniku urada svoja mnenja in svoje opazke tako, kakor je njih stališču primerno, v kolikor se s tem ne provzroči nepotrebna zakasnitev ali obtežba poslovanja.
Predstojnik urada mora pretresti take naredbe in odločiti o njih.
Zoper neprilične in očitno nezakonite odredbe in ukazila ima vsaki pravico in dolžnost priziva do finančnega ministrstva.
Vsaki uradnik in sluga odgovarja in jemči za vestno, primerno in točno oskrbovanje sebi izročenih opravil in za natančno izpolnjevanje ukazil, nalogov in pojasnil, ki se mu dado že v obče po veljajočih naredbah ali posebej po finančnem prokuratorju.
Mimo tistih primerov, v katerih gre za porabo dovoljenega dopusta, za bolezen in nenavzočnost v službi, so dolžni uradniki in sluge, hoditi pravilnq in neprenehoma v urad, in to predpoldne in popoldne po potrebnosti službe in po ukazilih finančnega prokuratorja, in temu je samo izjemoma dovoljeno, da v ozira vrednih primerili, in če je to mogoče brez škode za službo, dovoli temu ali drugemu, delati doma v svojem Stanovanju.
Za vredbo uradnih opravil ob nedeljah in praznikih mora predstojnik urada skrbeti po potrebi.
Oblika notranjega obravnavanja opravil.
§. 11.
Posvetovanje o opravilnih predmetih v zboru je predpisano samo za važnejše razprave, kakor so na primer: pravna zavoljo nasledkov važnejša mne-
nja, katera zahtevajo obsežnejše znanje in ostrejšo in natančnejšo presojo, prvi pravdni koraki ali pogodbe, pri katerih gre za vrednosti ali pravice večega obsega ali veče važnosti, izlaga važnejših zakonov ali popust dvomnih pravic, predlogi za namestbo i. e. r.
Poročevavci so dolžni, če se jim zdi kaka stvar primerna za posvetovanje v zboru, zabeležiti to na poročilni poli. Vendar je od presoje in odločbe finančnega prokuratorja, in to pod njegovo lastno odgovornostjo in jemstvom, odvisno, ali šteje opravilno stvar za večega pomena in veče važnosti in torej za primerno za posvetovanje v zboru, zlasti ker je njegova dolžnost, odvračati vse nepotrebne zakasnitve v opravilih ter delovati na to, da se pospeši in, kolikor je dopustno, skrajša in uprosti hod opravil.
K posvotovanju je vsakakor privzeti vse ne zadržane poročevavce.
V kolikor gre za predloge za namestbo, je finančnemu prokuratorju prepuščeno, katere ude privzame k posvetovanju.
Pri vsakem posvetovanju predseduje finančni prokurator ali njegov namestnik.
Precej ko je stavil poročcvavec svoj predlog, začne splošno pretresovanje stvari, katero vodi in zaključi predsednik, kadar se mu zdi zadostno.
Predsednik začne potem popraševanje, pri čemer morajo udje posvetovanja oddati svoje glasove po redu, ki ustreza njih službenemu činu. Predsednik izjavi svoje mnenje zadnji ter oznani sklep po večini glasov.
Kadar je enoliko glasov, tedaj odloča glas predsednikov.
Finančni prokurator ni vezan na sklep posvetovanja in smé postopati po svoji prepričanosti, toda pod odgovornostjo in jemstvom svojim in tistih gla-sovavcev, ki so pristopili njegovemu mnenju.
Kadar se finančni prokurator udâ sklepu posvetovanja, tedaj odgovarjajo in jemčijo ž njim vsi glasovavci, ki so pritrdili v sklep.
Odpravo mora načrtati vsakikrat poročevavec, toda jo, če se sklep ne sklada ž njegovim predlogom, priobčiti začasno v potrdilo tistemu glasovavcu, po čegar predlogu se je storil sklep.
Navedbo in izvršitev oddanih glasov in pa zapis storjenega sklepa ali odločbe predsednikove mora opraviti na poročilni poli poročevavec. Tudi mora
poročevavec v začetku svojega poročila razložiti stvar, kakor ustreza stanu spisov, za česar natančnost in pravost odgovarja in jcmči on.
O razloženi stvari je napraviti zapisek ter ga priložiti spisom.
Opravilni jezik finančne prokurature se ravna po veljajočih predpisih.
Razmerje finančne prokurature do drugih oblastev in uradov in dopisovanje ž njimi.
§• 12.
Finančna prokuratura je podrejena v osebnih in gospodarstvenih stvareh samo finančnemu ministrstvu. Temu pristoji tudi najviši nadzor vsega poslovanja finančnih prokuratur, v kateri namen sme finančno ministrstvo občasno pregledovati finančne prokurature.
V	kolikor pak gre za pravno zastopanje, za pravna mnenja ali za sodelovanje pri sklepanju pravnih opravil in pri sestavljanju pravnih listin po zmislu §. 1., ima finančna prokuratura po meri določil tega navodila in zlasti §. 4. v njem, dolžnost, ustrezati nalogom osrednjih oblastev ali zaprosilom vsakega državnega oblastva in vsakega državnega urada. Kadar se dobljeni nalogi in došla zaprosila ne strinjajo po mnenju finančne prokurature s koristmi, katere mora ona zastopati po §. 2. tega navodila, ali nasprotujejo določilom tega navodila, tedaj ima finančna prokuratura pravico in dolžnost, opomniti na to v posameznem primeru pristojno upravno oblastvo, oziroma dotični urad in poročati o tem v važnih primerih finančnemu ministrstvu.
Osrednjim oblastvom in pa dvornim oblastvom izdaja finančna prokuratura poročila.
V	sodnem postopanju se mora ona ravnati po oblikah, predpisanih za to postopanje.
Vsem drugim oblastvom in uradom, razen bla-gajnic, podrejenih finančni prokuraturi kot nakazujočemu oblastvu, je dopisovati v obliki službenih pisanj.
Oddelki finančno prokurature (podružnice).
§. 13.
Finančne prokurature oddelki (podružnice), kateri že obstoje ali se še ustanove, so celovit del
finančne prokurature, iz katere so se sestavili, in spadajo v njen osebni in plačni stan.
Podružnice morajo v sebi odkazanem opravilnem okraju, v kolikor gre za pravno zastopanje, za pravna mnenja in za sodelovanje pri pravnih opravilih in pravnih listinah, samostojno izpolnjevati in izvrševati službeni namen, odkazan finančni prokuraturi v §§. 1. in 2. tega navodila.
One imajo vendar pravico, izprositi si v dvom-nih in važnih primerih mnenje o stvari od finančnega prokuratorja, toda ne da bile vezane na nje.
Takemu zaprosilu mora priložiti podružnica vselej svoje mnenje o stvari.
Podružnice in njih nameščenci imajo dolžnosti in pravice, ki so v §. 6. tega navodila dane finančni prokuraturi in njenim nameščencem.
Tisti uradnik, ki je za predstojnika podružnice, stopi glede podružničnih opravil na mesto finančnega prokuratorja in mora na svojem mestu gledé na vodbo in porazdelbo opravil, gledé na pojasnila in nadziranja uradnikov in slug, gledé na razvidnost in pravilnost opravil, gledé na pregledovanje, odobravanje in podpisavanje opravilnih kosov in pa gledé na odgovornost in jemstvo prevzeti vse dolžnosti in uživati vse pravice, ki so v tem oziru od-kazane v §. 7. navodila finančnemu prokuratorju.
V	osebnih, disciplinarnih in gospodarstvenih stvareh je podrejena podružnica finančnemu prokuratorju, kateremu pristoji tudi gledé na osebne in gospodarstvene stvari podružnice področje, podeljeno mu v §. 8. glede finančne prokurature same.
V	namestovanje voditelja podružnice v primerih službene potrebe je poklican tisti podružnični kon-ccptni uradnik, ki je po činu voditelju urada najbliži. Sicer morajo za voditelja podružnice gledé na njega namestovanje v službi, gledé na kake delitve opravil predstojništva urada, gledé na hojo v urad, na odhod iz kraja uradnega sedeža in na zaprosbo dopusta veljali tista določila, katera predpisuje v tem oziru za finančnega prokuratorja §. 9. navodila; vendar je tamkaj predpisana naznanila in zaprosila za finančno ministrstvo pošiljati po finančnem prokuratorju.
Pravice in dolžnosti, ki jih ustanavlja §. 10. navodila za nameščence finančne prokurature sploh, veljajo tudi za uradnike in sluge, uporabljane pri podružnicah, in ti so do voditelja podružnice, kateri zavzema njim nasproti mesto finančnega pro-
kuratorja, neposredno v istem razmerju podrejenpsti in slušanja, kakor je v §, 9. določeno glede finančnega prokuratorja in njegovih pomočnikov.
Predpisi, ki so obseženi v §. 11. navodila gledé na notranjo službo in na obravnavanje opravil v zboru, veljajo tudi za podružnico in nje voditelja.
V kolikor gre za pravna mnenja, pravno zastopanje ali za posredovanje pri pravnih opravilih in listinah, so podružnice v neposrednem opravilnem občenju z oblastvi, katera so jih v omenjenih ozirih pozvala na oddajo mnenj ali poročil.
Finančni prokurator je dolžan, nadzirati službovanje podružnice, ki spada v stan finančne pro-kurature, katere predstojnik je on, in pa vedenje in delovanje njih pripadnikov, v kolikor gre za izpolnjevanje podružnici odkazanega področja, za hitro in primerno rešitev vlog in opravilnih kosov, za zvesto izpolnjevanje dolžnosti uradnikov in sploh za red in pravilnost v službi. V ta namen mora opravilni voditelj podružnice vpošiljati finančni pro-kuraturi polletna opravilna poročila (raporte).
4
Finančni prokurator mora predpisati voditelju podružnice obliko teh opravilnih poročil, katera mora vsakakor biti razpregledniška (tabelarna) ter obsegati vse tiste podatke, iz katerih more finančni prokurator presoditi obseg in napredovanje podružničnih opravil, način in stopinjo hitrosti rešitve in dovršbe opravil, kake zastanke in njih podelavo in oprave uradnikov, kakor tudi njih sposobnost in uporabnost ter sploh zadostiti zgoraj mu predpisani nalogi nadziranja in prigledovanja.
Prave pravne spore je v teh poročilih in v zgoraj omenjenih ozirih postaviti v razvid ločene od drugih poslov.
Finančni prokurator ima pravico in dolžnost, po povodu teh poročil, če se mu zdi to potrebno v koristi službe, zahtevati od voditelja podružnice pojasnila ter mu dati opomine ali, če zapazi nepravilnosti ali sicer kako službi kvarno ravnanje, naznaniti to finančnemu ministrstvu.
Zastran nadziranja podružnice jo mora finančni prokurator (ali eventualno njegov namestnik) občasno pregledovati, in to vsaj v dveh letih enkrat. O posledku pregledovanja mora finančni prokurator poročali finančnemu ministrstvu in eventualno staviti primerne predloge.
Poročila o opravljanju službe.
§. 14.
/
Konec vsakega sončnega leta mora finančni prokurator in to najpozneje v prvem mesecu po preteku leta predložiti finančnemu ministrstvu v kolikor moči pregledni obliki opravno poročilo o vsem poslovanju finančne prokurature in njenih podružnic. Temu poročilu je priložiti tudi porazdelbe poročil in izkaz o številu opravilnih kosov v vsakem poročilu.
Izbrati obliko teh opravnih poročil, oziroma enoletne razložbe poslovanja in njenih posledkov se sicer prepušča finančnemu prokuratorju ; vendar morajo opravna poročila vsakakor obsegati najbistvenejše podatke o stvari in pravnem stanu v tistih pravdah, ki so sosebno v finančnem oziru nenavadnega pomena.
Posebna določila gledé na finančni prokura-turi naloženo zastopanje in pravno posvetovanje.
§• 15.
A.	Sodno zastopanje.
Finančna prokuratura (podružnica) je, če postopa pred sodnijo, pooblaščena za vsa pravna dejanja, našteta v §. 31., št. 1 do 4 zakona z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 113), ne da bi morala izkazati posebno pooblastilo.
V kolikor pak prihaja v poštev notranje opravilno občenje, se ne sme finančna prokuratura brez poprejšnje pooblastitve in poduka po pristojnem upravnem oblastvu niti kot tožnica, niti ne kot toženka puščati v pravni spor, razen če bi bilo nevarno odlagati.
Celö v tem zadnjem primeru pak mora finančna prokuratura pravne korake, ki jih je samolastno storila kot tožnica ali toženka, naznaniti nemudoma pristojnemu upravnemu oblastvu, da jih dodatno odobri.
Nadalje potrebuje finančna prokuratura v notranjem opravilnem občenju pooblastila, oziroma pritrdila pristojnega upravnega oblastva za sklep pogodeb o stvari pravnega spora, za pripoznave po nasprotniku zatrjevanih zahtev in pa za popust pravice do uveljavljanih zahtev, naposled za opust zavarovanj, v kolikor ni pravne zahteve do takega opusta.
Brez takega pooblastila ali pritrdila pristojnega upravnega oblastva sme opravljati pravna dejanja te vrste samo v primerih, ki jih ponudi stan stvari, in proti dodatni obrazložbi v dokončni obliki.
V zapuščinskih obravnavah je finančna pro-kuratura pooblaščena, pripoznavati pasivne postavke do 2000 gl., v kolikor je po skrbni presoji stanu stvari verojetno pričakovati, da bo sodnija v eventualnem pravnem sporu pripoznala dotične postavke za ugotovljene.
Za pravno zastopanje in pravno uveljavljanje v sodnem postopanju sploh po zakonu dopustnih pravnih pomočkov, kakor so priziv, dosodna pritožba, rekurzi, predlog za postavitev v prejšnji stan, proti-tožba, tožba zavoljo ničnosti in tožba za obnovo i. e., in pa potrebnih ali dobrih zavarovanj in začasnih odredeb in drugih opreznosti se je poprijeti, oziroma si jih izprositi vselej, kadar zahteva to korist zastopanca in se ne pokaže morda, da bo tak korak brez vspeha.
Tedaj, kadar bi morala finančna prokuratura (podružnica) po veljajočih predpisih zastopati v istem sporu oba sporna dela, ne sme ona zastopati nobenega, ampak po pristojnem upravnem oblastvu ukreniti potrebno, da se določi za vsakega drugi zastopnik.
Končni posledek pravnih sporov in opravljenih zastopov je dati vselej na znanje tistim oblastvom in uradom, ki so dali pooblastilo ali nalog za pravni spor ali za zastopanje.
Gledé vzprejema pristavka o podsodnosti v pogodbe in listine veljajo dani predpisi.
Kadar se na uradnem sedežu finančne pro-kurature ali podružnice ne more oskrbeti kako opravilo, tedaj je odposlali v njega opravo pripravnega uradnika izmed urada.
Vselej pak, kadar se more to zgoditi brez nevarnosti za primerno oskrbo opravila po veljajočih zakonih in z manjšimi stroški in kadar ni neogibno treba zastopnika, ni odposlati uradnika finančne pro-kurature ali podružnice, ampak je v kraju, v katerem je oskrbeti opravilo, ali blizu njega, za opravilo, za katero gre, odrediti drugi pripraven organ, v kolikor pak je neogibno treba, zastopnika (odvetnika).
K ustni razpravi pred sodnijo odrejeni pro-kuraturski uradnik mora praviloma zaznamovati glavno črte svoje pravde pismeno naprej ter jih predložiti v odobritev in eventualno premembo finančnemu prokuratorju. Ta spis mora ostati pri pravdnem spisu prokurature.
0 posledku naroka mora finančne prokurature uradnik takoj poročati po vložnem zapisniku.
B.	Zastopanje v upravnih stvareh.
Finančna prokuratura ima pravico, v upravnem postopanju zastopati erar in po državnih oblastvih upravljane ali iz državnega zaklada zalagane zaklade in pa zavetništvene pravice, pristoječe Njegovemu Veličanstvu cesarju ali oznamenjenim zakladom, oziroma poprijeti se pravnih pomočkov v imenu oznamenjenih imovin tedaj, kadar se sploh zdi posredovanje v omenjenem oziru po veljajočih zakonitih določilih dopustno in je upravno oblastvo, poklicano v upravo, oziroma nadzor teh imovin, poverilo posredovanje finančni prokuraturi.
Po katerih načelih mora to oblastvo izročiti v upravnem postopanju zastopanje finančni pro-kuraturi, to se določi s posebnimi predpisi.
C.	Pravno posvetovanje in sodelovanje pri pogodbah.
Finančna prokuratura je dolžna, oddajati državnim oblastvom in uradom na njih zaprosilo pravna mnenja tedaj, kadar zahteva obravnavanje dotične stvari pretresovanje prašanj zasebnega prava ali takih prašanj javnega prava, ki so zamotana in ne spadajo posebej v področje prosečega oblastva.
Proseče oblastvo (urad) mora izrečno in določno oznameniti pravna prašanja, na katera je odgovoriti, in kolikor moči priložiti načrt namerjanega rešila. Na drugi strani mora finančna prokuratura razširiti svoje mnenje eventualno tudi na taka pravna prašanja, katerih ji upravno oblastvo sicer ni ozna-menilo, katera se pak pri natančnejši presoji pokažejo važna za odločbo primera.
Pri pogodbah je priobčiti finančni prokuraturi praviloma načrt, narejen s lehniško-upravnega stališča.
Prosečemu oblastvu ni dovoljeno, sklicevati se v odlokih, ki se izdadö strankam, na mnenje finančne prokurature.
D.	Splošno določilo.
Finančna prokuratura je vselej dolžna, natančno preiskati došlo ji pojasnilo (informacijo) glede njegove popolnosti in po tem, kakršen je posledek te preskušnje, zahtevati eventualno, da naj se popolni pojasnilo.
(Sloveniš ch.)
15
Izključno uporabljanje uradnikov finančne proknrature in njenih podružnic v njih poklicnih opravilih.
§. 16.
Uradniki finančne prokurature in podružnic se morajo posvetiti samo sebi odkazanim uradnim opravilom, in jim je pod izgubo službe prepovedano vsako neposredno ali posredno oskrbovanje pravnih zastopov ali pravnih opravil.
Oskrbovanja zastopov in sklepanja pravnih opravil v svojih stvareh, dalje v stvareh oseb, ki so v sorodstvu ali svaštvu, zakonske žene, posinovljen-cev ali pohčerjenek in varovanek, in to v teh stvareh, v kolikor se opravlja dotično posredovanje brezplačno, naposled prevzemanja varstva ali skrbstva se ne tiče ta prepoved, s pogojem, da dotiČni uradnik ne pride v vseh teh primerih v nasprotje s svojimi uradnimi dolžnostimi.
V kolikor pokličejo uradnike finančne prokurature ali podružnice državna oblastva uradoma ali po finančnem prokuratorju ali voditelju podružnice v komisije ali v posvetovanja v stvareh, ki se tičejo službe finančne prokurature, je slušati ta poziv.
Izbor uradnika, ki se odpošlje, in, po okol-nostih, podučilo, ki mu je je dati, se prepušča finančnemu prokuratorju ali voditelju podružnice z ozirom na potrebe službe in svojstvo opravila, za katero gre.
Stalno se sme poročevavstvo ali predsedstvo pri takih komisijah in posvetovanjih izročiti samo z odobrilotn finančnega ministrstva. Prav tako se smejo udje finančne prokurature ah podružnice uporabljati v učiteljstvu in smejo taki udje prositi za vpis v imenik zagovornikov samo z dovolilom finančnega ministrstva.
Dolžnost finančnega prokuratorja in voditelja podružnice je, paziti na to, da se ne odkažejo linančni prokuraturi opravila, ki so tuja njenemu uradnemu poklicu, oznamenjenemu v tern navodilu. Take od-kaze mora finančni prokurator ali voditelj podružnice odkloniti z navedbo vzrokov. V kolikor bi navzlic temu proseče oblastvo zahtevalo, da mora izvršiti opravilo finančna prokuratura ali podružnica, je predložiti stvar v odločbo finančnemu ministrstvu. V kolikor bi pak bilo nevarno odlagati, mora finančni prokurator ali vbditelj podružnice nemudoma storiti vse korake, ki so neogibno potrebni, da se do odločbe po finančnem ministrstvu odstrani vsaka nevarnost škode za opravilo.
Pomožni uradi.
§• 17.
Pomožni uradi finančne prokurature in podružnic so vložni zapisnik, odpravljalnica (ekspedit), solicilatura in registratura. Za službo pri teh pomožnih uradih so določeni sistemizovani pisarniški uradniki, pisarniški pomočniki (dijurnisti) in sluge.
Finančni prokurator in voditelj podružnice mora po potrebi službe in po sposobnosti oseb od-kazati vsakemu izmed imenovanih pomožnih uradov potrebovane osebe izmed pisarniškega osebja in predpisati vsakemu od njih, v kolikor ni uradnik že po svojem imenovanju oznamenjen za predstojnika kakega pisarniškega urada, pristoječe mu oprave, pri čemer se je ozirati pred vsem na službena svoj-stva in sposobnosti uradnikov.
Ako je pri finančni prokuraturi ali podružnici sistemiziranih več predstojnikov za imenovane pomožne urade, pa ni postavljen za vsaki pomožni urad poseben predstojnik, tedaj mora finančni prokurator ali voditelj podružnice izmed pisarniškega osebja določiti sposobnega uradnika, ki mora opravila tistega pomožnega urada, za katerega ni sistemiziran poseben predstojnik, voditi ali, če zadostuje za opravilo ena oseba, je oskrbovati.
Ako je sistemiziran pri finančni prokuraturi ali podružnici samo en predstojnik pomožnih uradov, pristoji temu opravilno vodstvo vseh pomožnih uradov, in ako ni pri finančni prokuraturi ali podružnici postavljen poseben predstojnik pomožnih uradov, mora predstojnik urada izročiti vodstvo manipulacijske službe za to sposobnemu uradniku izmed pisarniškega osebja.
Finančni prokurator ali voditelj podružnice mora za vsaki zgoraj omenjeni pomožni urad po zmislu in po mčri splošnih načel, obseženih v tem navodilu za finančno prokuraturo in njene podružnice, sestaviti podučilo, ki bodi službeni predpis za pomožne urade.
Pri sestavljanju tega predpisa je gledati na to, da mora iž njega vsaki uradnik in sluga posneti sebi za svoj poklic potrebno podučilo in opravilo in da se v službi pomožnih uradov pišejo za pregled in red v uradnih opravilih potrebni predznamki, izkazi, vpisniki in zapisniki.
Da se je izdal službeni predpis za pomožne urade, je naznaniti finančnemu ministrstvu ter ob enem predložiti en izvod tega predpisa.
ßliigajiiicnii služba.
§• 18.
a)	Svoja blagajnična služba finančne pro-kuralure.
Svoja blagajnična služba finančne prokurature (podružnice finančne prokurature) se mora omejiti:
a)	na stroškovno blagajnico,
b)	na denarje za nabavo uradnih potrebščin, in
c)	na predplačila v zalaganje kolkovnih in drugih
pristojbinskih stroškov.
Finančne prokurature (podružnice) torej ne smejo razen zgoraj omenjenih blagajničnih sredstev prevzemali v sprejem ali v hrambo ali v zaračun nobenih denarjev ali denarnih efektov in morajo razen primerov, oznamenjenih v §. 19., zavrniti vsako drugo plačilo, ne spadajoče v zgoraj ozna-menjeno področje, pri čemer je strankam ali uradom, ki hočejo plačati, povedati pristojno blagajnico, pri kateri je opraviti plačilo, ali, če bi pristojna blagaj-nica ne bila znana ali bi ji ne bil nakazan sprejem, opomniti, da je opraviti vplačilo pri blagajnici, ki ima oblast, hraniti položke.
K dohodkom stroškovne blagajnice spadajo finančni prokuraturi (podružnici) prisojeni in za državno blagajnico zaračunljivi prislužki, sodni in zastopni stroški, ki se prisodijo finančni prokuraturi ali podružnici in poštnine in kolkovnine, ki jih je nasproti strankam zaračuniti in zahtevati tedaj, kadar ni finančna prokuratura ali podružnica, tudi ne gledé na obsodbo nasprotnika v povračilo sodnih stroškov, zavezana pristojbinam.
Iz stroškovne blagajnice mora finančna prokuratura (podružnica) kot potrošek, ki zadeva pro-kuratursko službo, zalagati stroške pravnega postopanja c. k. erarja, sosebno tudi potne stroške, potem sodne stroške, ki jih je, če se izgubi pravda, plačati nasprotni stranki, nadalje stroške, katere je plačati odvetnikom, ki se namesto finančne prokurature postavijo za pravde c. k. erarja, nasproti pa morajo druge po finančni prokuraturi zastopane juristične osebe in zakladi zalagati, oziroma povrniti te stroške zastopanja iz svojih novcev.
Zalagati iz stroškovne blagajnice druge, kakor ravnokar imenovane stroške ni dopuščeno.
Stroški pod črko bin c imenovanih blagajničnih sredstev se pokažejo že iz določenosti tamkaj oznamenjenih denarjev in predplačil.
Kake prebitke stroškovne blagajnice, ki se dadö pogrešati, je oddati pristojni blagajnici,
(deželni glavni blagajnici, finančni deželni blagajnici, deželnemu plačilnemu uradu ali podružniški deželni blagajnici).
Kadar bi se pokazalo, da zaloga stroškovne blagajnice ne zadostüje, je založiti dotične zneske na dolg kreditov, dovoljenih dotični finančni prokuraturi v državnem proračunu.
Samo po izrečnem ukazilu finančnega prokuratorja ali voditelja podružnice sme blagajnica denar sprejeti ali izdati.
Finančnega prokuratorja (voditelja podružnice) dolžnost je, izročiti vodstvo blagajničnih opravil popolnoma sposobnemu uradniku in ga pri tem nadzirati, kakor gre.
Sozaklepanje blagajnice mora finančni prokurator (voditelj podružnice) izročiti kakemu sveto-vavcu ali tajniku finančne prokurature (podružnice). Vsako leto vsaj enkrat mora predstojnik urada, pri-vzemši računskega uradnika, za čegar poslatev je zaprositi predsedništvo finančnega deželnega ob-lastva, blagajnico skontrovati (pregledati). Spise o skontrovanju je predložiti finančnemu ministrstvu.
Posameznosti vse blagajnične uprave, nje zaračun, in pa cenzura zapisov, ki jih je imeti o tem, se vravnajo s posebnim predpisom.
Finančno ministrstvo sme v porazumu s c. k. višini računskim oblastvom dopustiti pri izdaji tega predpisa odstope od načel, predpisanih za blagaj-nično službo v tem paragrafu, če se pokažejo zato posebni vzroki.
§• 19.
b) Blagajnična služba kot posredovanje med plačilnim zavezancem in pristojnimi blagajnicami.
Kadar različno od predpisa §. 18. stranke, uradi ali oblastvo, ki nimajo domovališča ali bivališča na uradnem sedežu finančne prokurature (podružnice), dopošljejo po pošti ali drugači denarje ali denarne efekte, ki po §. 18. ne spadajo v opravilno področje finančne prokurature (podružnice), katerih zavrniti pa ni moči brez škodljivih zakasnitev ali brez stroškov ali brez nevarnosti za plačilo samo, tedaj mora finančni prokurator (voditelj podružnice) prevzeti te denarje ali denarne efekte proti pobotnici, skrbeti za njih varno shrambo, ob enem pa nemudoma odrediti potrebno, da se pošljejo ti denarji ali denarni efekti pristojni blagajnici ali blagajnici, katera ima oblast, prevzemati položke (depozite).
;
Ravnanje, katerega seje pri tem držati z ozirom na varnost državnega zaklada ali neerarskih imovin, ki jih zastopa finančna prokuratura (podružnica), se vravna s posebnim predpisom.
za njih varno hrambo, dokler se ne izroče finančnemu prokuratorju ali voditelju podružnice, in za njih pravočasno izročbo omenjenim predstojnikom urada.
Kadar se pri komisijah, narokih, dražbah, rubežih i. e. r., pri katerih posredujejo uradniki finančne prokurature ali podružnice, opravijo finančni prokuraturi ali podružnici ali poberö za njo plačila, ki ne spadajo v blagajnično področje finančne prokurature ali podružnice (§. 18.), in kadar teh plačil ne more stranka položiti takoj pri sodniji ali oblaslvu, pri katerem se razpravlja, ali kadar se stranka ne more brez strahu za varnost in točno vplačilo napotiti na pristojno blagajnico ali na kako hranilno blagajnico, tedaj je posredujoči uradnik finančne prokurature (podružnice) sicer dolžan, sprejeti proti pobotnici opravljeno plačilo, toda on mora sprejete denarje in denarne efekte nemudoma po dovršenem opravilu in, če se razpravlja opravilo na uradnem sedežu finančne prokurature (podružnice), vsakakor še tistega dne, katerega ja sprejel plačilo, vročiti finančnemu prokuratorju ali voditelju podružnice, kateri mora po predpisih, danih zgoraj glede denarjev ali denarnih efektov, ki jih dopošljejo stranke, skrbeti za njih varnost in nemudoma odrediti potrebno, da se odpošljejo pristojnim blagaj-nicam.
Finančne prokurature ali podružnice uradnik, kateri mora po zgoraj omenjenem načinu prevzeti denarje ali denarne efekte, odgovarja in jemči sam
Tudi tedaj, kadar pri komisiji, naroku ali izvršbi itd. opravljenega plačila ne prevzame po zgoraj navedenem posredujoči uradnik finančne prokurature ali podružnice, ampak se položijo denarji ali denarni efekti pri sodniji, ali se plačilni zavezanec napoti zastran plačila na pristojno blagajnico, mora posredujoči uradnik finančne prokurature ali podružnice dati to svojemu uradnemu predstojniku v dobi, predpisani zgoraj za izročbo prejetih denarjev ali efektov, na znanje hkratu s poročilom o opravilu sploh, da predstojnik urada da dotičnemu upravnemu oblastvu naznanilo o plačilu.
Vselej je o plačilu, opravljenem za finančno prokuraturo ali podružnico, bodi si da je prevzel denarje ali denarne efekte po zgoranjem ukazilu posredujoči uradnik finančne prokurature ali podružnice ali da so bili položeni pri sodniji ali pre-odkazani pristojni blagajnici, obvestiti uradoma finančnega prokuratorja ali voditelja podružnice.
Thun s. r. Wittek s. r. Bylandt s. r. Kaizl s. r.
Welsersheimh s. r. Ituber s. r.
Kast s. r. Baernreither s. r.
Jçdrzejowicz s.