PoStntaa parSaHrana.
Listo II!., štev. 107	v Ljubljani, nedelja dne 7. maja 1922	Panažnja šternna i Dfa - 4 K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . , MO X mesečno	žff .
ta inozemstvo . « VCO »
Oglasi zb vsali mm višin« stolpe« (S' mm) . Si K *iaii oglas> SO mm atoipca (i>£ mra) . i .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva eest* št. 16fl Telefon it 72.
Upravnlštvo:
i't">ternova ulic* -'tn*. Telefon št. 36.
Račun i?, pošt ček. ;irad* štev. 11.645.
Italija predlaga ločeno izvršitev rapallske pogodbe
ODKLANJAJOČE STALIŠČE NAŠE VLADE. - NOČNA SEJA MINI-
STRSKEGA SVETA.
Beograd, 6. maja. (Izv.) Nocoj je bila nujno sklicana seja ministrskega sveta, ki se je začela ob 21. in je trajala do polnoči. Sklicana je bila radi poročila ministra dr. Ninčiča o pogajanjih z italijansko vlado radi rapallske pogodbe. Dr. Ninčid je naši vladi dostavil predlog italijanske vlade. Vlada je ta predlog pretresala to dala dr. Ninčiču nove tastrukcije.
Kakor doznava Vaš dopisnik, po-menja predlog, ki ga je stavila italijanska vlada za rešitev vprašanja Za-dra in tretje cone, nekako parcelacijo rapallske pogodbe, česar naša vlada v nobenem slučaju ne more sprejeti, temveč zahteva rešitev rapallske pogodbe en bloc. Ako ne bo prišlo do
Barthoirev povrafek v Genovo
BARTHOU PRESOJA POLOŽAJ OPTIMISTIČNO. - DOLGA KONFERENCA Z LLOYD GEORGEOM.
četrto uro popoldne. Namesto ob štirih
sporazuma z Italijo, se bo celo vprašanje predložilo zvezi narodov.
Genova, 6. maja. (Ixv.) Sinoči je imel dr. Ninčič v Santi Margheriti zopet pogajanja z italijanskimi delegati. »Tribuna* poroča, da je glede Zadra že dosežen sporazum. Vendar pa je ta vest preuranjena, ker obstoji namera, da S9 ustanovi v zadrskom zaledju širok svoboden pas. »Tribuna* poroča dalje, da je italijanska delegacija ponudila, da se takoj izpraznita tretji pas v Dalmaciji in Sušak, kakor hitro se doseže sporazum glede Zadra. Glede baroške Inke vztrajajo Jugoslovani z vso odločnostjo na arbitraži Zveze narodov.
Genova, 6. maja. (Izv.) Barthou se je danes ob devetih dopoldne zopet vrnil v Genovo. Na kolodvoru so ga sprejeli Cobrat in drugi člani francoske delegacije. Barthou je bil dobre volje. Na vprašanje kake vesti prinaša iz Pariza, je izjavil: <Smo tukaj, da se pogajamo!* Komaj je zapustil vlak, so ga že obkolili novinarji, da bi dobili kake informacije. Odgovoril jim je z dvema stavkoma. Na vprašanje, kako izgleda v Parizu, je odgovoril: »Vse je mirno, v3e je tiho!» Na vprašanje, kaj da je v Parizu dosegel, je odgovoril: »Pomiril sem duhove*. Zunaj kolodvora pa je izjavil: »Francija bo v Genovi tudi nadalje z energijo in odkritosrčnostjo branila svoje interese, ne da bi mislila na to, da bi nadaljevanje konference opirala ali pa da bi konferenco zapustila*.
Takoj po svojem prihodu je imel posvetovanje s francosko delegacijo Barthou. Dalj časa se je posvetoval tudi z belgjiskim zunanjim ministrom Jasparom, popoldne pa je posetil še Schanzerja.
Razgovor med Llovd Georgem in Bar-thoujem, ki je bil določen že za danes dopoldne, se je vršil šele ob petih popoldne in je trajal približno eno uro. Zaradi te zakasnitve je bil baje Lloyd Ge-orge nekaj nejevoljen, ker je dopoldne zaman čakal na Barthouja. Barthou je namreč opoldne Lloyd Georgea telefonič-no obvestil, da moia sestanek odgodit na
pa je prišel šele ob petih v Quarto de Mille. Opravičeval ee je s tem, da je njegov razgovor s Schanzerjem trajal proti pričakovanju dolgo.
O svojem posvetovanju s Schanzerjem je Barthou obvestil francosko delegacijo, da je šlo za zahtevo Llovd Georgea, naj se signaturne države versajske pogodbe sestanejo v Genovi. Po nalogu francoske vlade je sporočil Schanzerju, in to je povedal tudi Lloyd Georgeu, da Francija ni pripravljena pred 31. majem razpravljati o reparacijah in eventualnih sankcijah. Francoska vlada odklanja sestanek signaturnih sil pred tem terminom
Glede razpoloženja v Parizu je Barthou informiral angleškega min. predsednika, da sta vlada in javno mnenje zelo razburjena zaradi rusko-nemške pogodbe. Barthou je nato govoril z Llovd Georgem o predlogih sovjetske delegacije, zlasti o členu 7. Francija noče podpisati dogovora, dokler se ne izravnajo diference z Belgijo. Prepričan je, da bo glede te točke vendar prišlo do sporazuma. Francija stremi za tem. da pripomore konferenci do uspeha. Izjavil je, da se ne bi bil vrnil v Genovo, ako ne bi bil prepričan, da se bo doseglo odpraviti težkoče. Lloyd George je v glavnem izjavil, da se mora najti spravljiva platforma. Počakati se mora sedaj na odgovor Rusov.
Situacija na konferenci
ZAKAJ ODKLANJA BELGIJA SPOMENICO. — ZAVLAČEVALNI POSKUSI RUSKE DELEGACIJE.
Besedilo zavezniške note
Rusiji
Ljubljana, 6. maja.
Genovska konferenca je dospela do morda najkritienejše faze. Na konferenci zastopane države Velike in Male antante ter nevtralci so izročili v torek ruski delegaciji memorandum, ki v 13 točkah formulira pogoje splošne obnovitve gospodarskih in političnih stikov z Rusijo. Šele kadar bi Rusija te pogoje sprejela, bi evropske države bile pripravljene ji pomagati iz ogromnih finančnih in gospodarskih težko5. ki jo ženejo v prepad.
Posledice tega memoranda so kritične v dvojnem oziru: za razmerje med zavezniki in za sporazum z Rusi.
Belgija je odločno odklonila podpis memoranda. Ona se protivi točki 7., o kateri trdi, da ne odgovarja pravicam, stečenim v versajski pogodbi. V Parizu so se po dolgih ministrskih konferencah, ki so se vršile v prisotnosti glavnega francoskega delegata Barthouja, odločili, da je Francija solidarna z Belgijo. Medtem se memorandum, kakor znano, nahaja že v ruskih rokah. Podpisan je samo od predsednika konference de Fact© in Francija je pripustila izročitev le s pridržkom, da svoje stališče še naknadno precizira. Ako ostaneta Belgija in Francoska trdovratni, potem je solidarnost konference razbita in Genova — je bila. Danes javljajo angleška poročila, da je Llovd George v slučaju. da Barthou definitivno odkloni točko 7., odločen se vrniti v London . .
Po izjavah, Id jih je dal Barthou pri današnjem povratku iz Pariza, smemo soditi, da definitivna odločitev še ni padla. Bitka je še v polnem teku. Francozi skušajo ojačiti svoje mora-lično stališče, kažejo svoje mišice in bobnajo v svet, da je Mala antanta bolj francoska nego oni sami. Tudi mi smo zabeležili nekaj teh vesti. Toda poročila, ki prihajajo o stališču Male antante iz francoskega ali italijanskega vira, je treba sprejeti z največjo rezervo. Mala antanta ne igra trabanta nobene druge države in njena politika v Genovi temelji na načelu. da je baš ona poklicana biti v spornih vprašanjih posredovalka med svojimi velikimi prijateljicami. Gotovo so mirovne pogodbe tudi njej izhodišče vsake ureditve medsebojnih od-nošajev med državami Evrope. To pa "otovo še ne znači, da gre Mala an-Fanta čez drn in strn za tistim, ki najbolj kriči, da jo z memorandumom kršeno načelo nedotakljivosti versaj-skega miru. Mala antanta — ni Bel-gi.fa.
Spor za memorandum odkriva zno-ra veliko notranjo slabost antante. S tem pa je čičerinova pozicija znatno ojačena. S spretno intrigo skuša solidarnost zaveznikov še bolj spodkopati. V zadnjih dneh se širijo vesti o pripravljajočih 66 separatnih konvencijah z Rusijo, po vzoru rusko - nemške in z gotovostjo se zatrjuje, da je Krasin sklenil z angleško petrolejsko družbo Shell pogodbo, po kateri bo omenjena družba skupaj z rusko vlado vršila prodajo vsega ruskega petroleja. Llovd George te govorice energično dementira, toda v Genovi apičijo vendarle ušesa... Računati moramo končno s tem, da bo ruski odgovor na memorandum skušal notranji razdor med zavezniki ie povečati.
Navzlic vsemu ni izključeno, da se ze v najbližjih dneh vendarle najde formula, ki bo omogočila, da se tudi v vprašanju memoranda očuva solidarnost Evrope*. S tem pa situacija ge* ni razjasnjena Rusi odlagajo svoj cficijelni odgovor, napovedujejo _ pa. da je memorandum za nje nesprejem-Jiiv. Po Llovd Georgeovih besedah memorandum "sicer ni ultimatiun. vendar pa predstavlja stvarni minimum zahtev, ki jih stavijo evropske države Rusiji. Iz tega bi sledilo, da tudi Llovd George ne namerava več popuščati. Diplomatična gibčnost seveda najde novih poti tudi tam. kjer se zdi, da je vsak izhod zaprt. Zato tudi ruskemu «ne» najbrž ne bi sledil razhod konference. Lloyd George ima prav, če misli. da je Genova morda za dolgo dobo edina prilika za sporazum. Optimizem in energija prvih tednov pa sta tudi pri njem že popustila. Ruski odgovor situacije ne bo olajšal, jo bo najbrž poostril in kompliciral.
Dvojna kriza memoranda je silno težka obremenitev za konferenco, katere čolnič je že itak globoko v vodi.
ŠVEDSKA PODPORA ZA GLADU-JOČO RUSIJO. Moskva, 6. maja. (Izv.) Švedski parlament je dovolil en milijon kron za gla-duioče v Rušili.
Genova, 6. maja. (Tžv.) Sinoči se je vršil važen sestanek med Schanzerjem in belgijskim delegatom Jaspar-jem ter takoj nato sestanek med Schanzerjem in Barrerom. Jaspar je razložil, zakaj Belgija ne more pristati na memorandum, ki jo bil izročen Rusiji. Vsa akcije manganskih rudnikov v Rusiji so namreč v rokah malih belgijskih posestnikov, ki bi imeli prevelike izguba Barrere je sporočil Schanzerju, da v slučaju, ako Belgija vztraja na svojem negativnem stališču napram memorandu Rusiji, tudi Francija ne bo mogla istega podpisati.
ANGLEŠKO NAZIRANJE.
London, 6. maja. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Genove: Splošno menijo, da belgijski zunanji minister ne bo vstrajal na svojem staiišču in da bosta Francija in
Belgija sprejela memorandum Rusije. V
nasprotnem primeru bi Lloyd George najbrž nemudoma odpotoval v London.
RUSI ŠE NE ODGOVORE.
Genova, 6. maja. (Izv.) V razgovoru, ki ga je imel vodja ruske delegacije čiče-rin danes popoldne s Schanzerjem, je, kakor pravijo italijanske informacije, izjavil da mu je nemogoče nadaljevati že pričeto razpravo o memorandu, ker mora prej dobiti navodila iz Rusije. Vsled tega je zelo negotovo, da se ruski odgovor izroči jutri, kakor je bilo nameravano.
KONFERENCA SE ODGODI?
Genova, 6. maja. (Izv.) Tukaj se računa s tem, da se konierenca sredi meseca odgodi za deset dni, ker morajo vodic delegacij stopiti v zvezo s svojimi parlamenti.
Pariz, S. maja. (Izv.) Listi pri občujejo besedilo note, ki je bila izročena ruski delegaciji Nota se glasi:
Člen L V sml«lu določil canneške resolucije, po kateri se vsi narodi obvezujejo, da se hočejo vzdržati vsake prevratne propagande proti uredbi in političnemu sistemu, ki obstoji v drugih državah, se obvezuje tudi sovjetska vlada, da se na noben način ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli druge države. Vzdržala se bo tudi vseh takih akcij, ki bi ogrožale teritorijalni in politični status quo. Sovjetska vlada ne bo nikoli poskušal v drugih državah podpirati revo-lucijonarnih pokretov in bo uporabila ves svoj vpliv v svrho, da se v Mali Aziji vzpostavi mir, in zavzela bo napram tam vojskujočim se državam striktno nevtralno stališče.
Člen II. 1.) V smislu canneške resolucije priznvva sovjetska vlada vse dolgove in javne obveze, katere je ruska država zajamčila inozemskim državam, ne glede na to, ali se je to zgodilo pod caristično ali začasno rusko vlado. V svrho, da se že sedaj olajša obnova ruskih kreditov, izjavljajo države - upnice, da za sedaj ne bodo zahtevale od Rusije niti vrnitve glavnice, niti vsot, ki so bile Rusiji kreditirane za vojne.
2.)	Zavezniki izjavljajo, da niso odgovorni za škodo, katero je trpela Rusija po vojni vsled revolucije.
3.)	Ce se zavezniki sporazumejo glede likvidacije ali ureditve svojih medsebojnih vojnih dolgov, bodo njihove vlade predlagale svojim parlamentom, kateri ukrepi naj se uveljavijo v svrho, da se zmanjšajo ali izmenjajo ruski dolgovi, pri čemer_ se bo povsod upošteval gospodarski in finančni položaj Rusijo. Toda vsi ti ukrepi zavise od tega, da se Rusija odreče terjatvam, ki so omenjene v točki 2.
4.)	Vse obveznosti, katere je prevzela sovjetska ali caristična vlada napram inozemcem, za katere pa nobena inozemska vlada ne prevzame odgovornosti, se urede na podlagi zasebnega dolžnega prava
5.)	Institucije te klavzule se ne nanašajo na vsote, ki izhajajo iz kreditov prejšnje ruske vlade in ki so deponirane v bankah tistih držav, ki so dale bivši ruski vladi predujme in prevzele obveznosti za posojila, katera je Rusija dobila od dne 1. avgusta 1914 do 1. novembra 1917. Te vsote se akreditirajo dotičnim vladam brez prejudica prava kake tretje države. Odgovornost sovjetske vlade za vojne dolgove se določi v razmerju s položajem države.
Člen III. Vse finančne zahteve drugih vlad napram sovjetski vladi in
Delovni program na* rodne skupščine
Vprašanje volilnega reda.
Beograd, 6. maja. (Izv.) Danes pred-poldne je bila od 10. do 13. konferenca ministrov Trifkoviča, Marinkoviča in dr. Markoviča, dalje radikalskih poslancev Ljube Jovanoviča, Miše Trifunoviča in Marka Gjuričiča ter demokratov Davido-viča in Koste Timotijeviča. Na tej konferenci se je pr-tresalo vprašanje delovnega programa narodne skupščine. Sklenilo se je, da bo narodna skupščina obravnavala najprej zakon o državnem računovodstvu in o glavni kontroli V tem času pa bo vladna večina razpravljala v svojih klubih o proporčnem sistemu in količniku za volilni zakon.
Seia se je nadaljevala popoldne od 17. do 20. ure ter se je vršila diskusija na bazi projekta Voje Marinkoviča, ki je bil končno z nekaterimi izpremembami sprejet
Zakonski načrt
o agrarni reformi
Odškodnin? veleposestnikom.
Beograd, 6. maja. (Izv.) Predlog o agrarnem zakonu, katerega je predložil minister za agrarno reformo Kosta Miletič, temelji na dosedanjih principih, po katerih se je vodila agrarna reforma. Vse, kar se je dosedaj uredilo glede veleposesti, dobiva zakonsko podlago. V tem zakonskem predlogu je najvažnejše to, da se veleposestnikom določi izplačilo odškodnine. Za to izplačilo se veleposestniki prijavljajo odboru v ministrstvu za agrarno reformo, ki se bo v to svrho ustanovil, izplačilo pa se bo vršilo potom bonov, katere bosta Dod»»ala ministra financ in
narobe, razen onih. ki so bile omenjene v prejšnjih členih, se suspendirajo, dokler se ne sklene sporazum, predviden v členu H., točka 2. in 3. Te terjatve bodo tedaj nehale veljati. Toda ta ustanova ne velja za terja t v« državljanov drugih držav, ki so nastale o priliki transakcije v Rusiji ali za terjatve ruskih državljanov, ki so nastale o priliki transakcij njihove vlade v drugih državah.
Člen IV. Po načelu prostodušnostj, ■katerega priznavajo vse vlade, priznava tudi Rusija obveznost da bo izpolnila vse finančne obveznosti, katere so ona ali njene predhodnice prevzele napram inozemstvu.
Člen V. Sovjetska vlada se obvezuje, priznati finančne obveznosti ruskih oblasti in javnih podjetij v Rusiji.
Člen VI. Sovjetska vlada se obvezuje, da bo v roku 12 mesecev potem, ko se uveljavi ta člen, sklenila sporazum z zastopniki inozemskih lastnikov zadolžnic, katere je izdala in zajim-čila ali sedanja ali katera prejšnja ruska vlada. Če se pogodba, predvidena v članu II., točka 1, ne sklene, se obvezuje ruska vlada, da bo^ priznala odločitev mirovnega razsodišča.
Člen VIL Sovjetska vlada prevzame nastopne ustanove glede zasebne lastnine. Brez prejudica pravic, ki so v kandiški resoluciji priznane ruski vladi, da v notranjosti svoje države po svoji volji uredi odnošaje lastnine, gospodarstva in vlade, se obvezuje ruska vlada plačati odškodnino za vso škodo, ki spada v okvir povračil ali reparacij in ki eo nastale vsled, konfiskacij ali sekvestracij lastnine. Če prejšnji lastniki ne pridejo v posest istih pravic, kakor so jih uživali poprej, jim mora ruska vlada ponuditi kompenzacijo.
Člen VIII. Sovjetska vlada bo omogočila inozemcem, da uveljavijo svojo pravice napram ruskim zasebnikom.
Člen IX. Odškodnina v smislu člena VII. se plača s predajo ruskih 5%, bonov v vsoti, katero določi mešano mirovno 6odišče.
Člen X. Mirovna sodišča se sestavijo za vsako državo posebej.
Člen XI. Ruska vlada se obvezuje, omogočiti vzpostavitev gospodarskih odnošajev s tem, da bo ukrenila vse potrebno, da takoj zajamči osebno, lastninsko in delavno varnost za ino-zemce.
Člen XH. O predvojnih ko n trak tih, o načelu zastarelosti in kontumacira-nja bodo vse potrebno določile posebne določbe.
Člea XIII. Sovjetska vlada se obvezuje, vrniti rumunski vladi vse one stvari, katere je rumunska vlada za vojne deponirala v Moskvi.
za agrarno reformo. Ti boni se bodo glasili na 10.000, 5000 in 1000 dinarjev. V vladi se je ta predlog odobraval ter se bo te dni predložil skupščini.
NAVAL TUJCEV OB KRALJEVI POROKI.
Beograd, 6. maj a. (Izv.) Računa se, da bo na dan kraljeve poroke prišlo v Beograd, nad 100.000 gostov iz države in inozemstva Mestna uprava upa, da bo mogla dobiti stanovanja za goste. Prometno ministrstvo bo olajšalo promet tako, da se bo na vseh progah pomnožilo število vlakov.
Borza
Zagreb. Borza danes ni poslovala. V
prostem prometu so notirali v kronah: Dunaj 3.36 — 3.40, Berlin 96 — 97, Praga 530, London 1208 — 1212, Pariz 2470. Rim 1455 — 1465, valute: dolar 266 — 269.
Beograjska borza je bila radi praznika sv. Jurija zaprta.
Praška in dunajska borza nista poslovali.
Čarih: Berlin 1.79, Newyork 51$, London 23.01, Pariz 47.45, Milan 27.75, Praga 10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.06%, avstrij. žig. krone 0.06%.
Berlin: Italija 1560.50 — 1564.50, London 1290.85 — 1294.15, Newyork 290.13
—	290.87, Pariz 2671.65 — 2678.35, Švi. ca 5632.95 — 5647.05, Dunaj 3.43 — 3.47, Praga 55430 — 555.70, Budimpešta 37.35
—	37.45, Zagreb 104, Sofija 214.70 — 215.30.
Današnjo številka *Jptra» obseza osem stremi in stane I Din,
Pred novo krizo
v Avstriji
Dunaj, 6. maja. (Izv.) Z ozirom na vedno večjo draginjo namerava dunajska občina zopet zvišati cene v mestnih obratih. pri cestni železnici, plinarni in elektrarni. To zvišanje bo draginjo seveda še bolj povečalo ter poostrilo obstoječo industrijsko krizo.
Jutri dospeta na Dunaj kancelar dr. Schober in finančni minister dr. Gurtler. Stališče dr. Gurtlerja ie po zadnjih dogodkih precej omajano, zlasti ker so socialni demokrati, ki so ga dosedaj podpirali, prišli v opozicilo. Med krščanskimi sociald in Velenemci se vrše pogajanja za trajno delazmožco zvezo. Velenemci pa zahtevajo, naj dr. Gurtler odstopi.
Dunaj, 6. maja. (Izvirno.) Vsi državni nameščenci avstrijske republike zahteva-
jo novo povišanje dragmjskih doklad. Potrebna bi bila vsota 40 milijard a K. Vlada smatra, da tej zahtevi ne more ugoditi. Angleški kontrolor Young je vlo-žli protest ter zahteva, da se v slučaju povišanja draginjskih doklad takoj reducira število uradništva za toliko, da iz povišanja ne nastanejo Avstriji nobena nova bremena. Uradništvo vztraja na svojih zahtevah z ozirom na novo ogromno podraženje živil: liter mleka stane danes 500 — 800 K, kg mesa do 4000 K. Stanarina se je s 1. majem zvišala do 7kratne višine. Državni nastavljene! zahtevajo približno 50 odst. povišanja svojih prejemkov.
LJENIN OZDRAVEL.
Moskva, 6. maja. (Izv.) Zdravstveno stanje Ljetiina je tako ugodno, da jc že prevzel tekoče uosk.
M-s_ ...Hama nnlitilra, Do takšnih zaključkov prida Dst, H je
faasa zursansa poinma velik samo ^ ionnatu in po gorostasm
Naša zunanja politika ni najboljša, j nevednosti Novinar lahko svoje dolžno-Manj ko io, ona je slaba. Razlogov je j sfitndi zanemari^če mu^ubhka to do-cela vrsta. Slovenca do prevrata v zunanji službi sploh ni bilo, Hrvata tudi ne. Mani ko to: Niti nismo imeli Slovenca ali Hrvata, ki bi se bil za takšno zima-
njo službo zanimaL Ze konzularni uradniki so bili redkost, menda smo imeli le dva, (gg. dr. Shvegla in dr. Goričarja) pa tri Hrvate! Prečanski de! naroda torej ni prinese! v Jugoslavijo nobene zunanjepolitične dote, nobene izšolanostt, -n kar je bilo prirojenega ni bilo najboljše. Če se spomnimo na zahteve, ki smo jih imeli mi vsi, ko je šlo v Parizu za naše krojenje nas mora še danes biti sram, ne rad pravic, marveč radi naiv-•!S vere v njo, in radi nerodnosti. Seveda spadajo med zunanjei>oHtično nesposobne poleg nas ravnotako tudi Vojvo-djani, Bosanci in Črnogorci.
Kaj pa Srbija? Ta ie imela pred vojno svojo državno samostojnost in stoletno zunanjepolitično tradicijo, res. Toda ta tradicija se ne more meriti s svetovnim merilom. Le to merilo pa je potrebno za svetovno politične dogodke, ki jih pn-čenši z julijem 1914. nepretrgoma do danes in v bodočnosti doživljamo v celi nepretrgani in skoraj nedogledni sezijl. Po tem svetovno političnem merilu srbl-ianska diplomacija ni prvovrstna.
Očita se jej, da ni dobro organizirana, da nima podmladka, da je v rokah ene same skupine, da nima smisla n. pr. za diplomatska pomožna sredstva, kakor za propagando, itd. Ti očitki so resnični, in mi nimamo nobenega vzroka prikrivati ali braniti današnji nedemokratični sl-stom v organizaciji naše zunanjepolitične službe. Priznati moramo vrhu tega, da so mnogi sposobni diplomatski zastopniki bivše Srbije bodisi izven službe, bodisi pomrli, ne da bi se bil v pravem času dobil nadomestek. Dalje moramo priznati, da udeležba »prečanov* v diplomatski službi po obojestranski krivdi ni... najbolj srečna. Najbolj mizerna pa je politično-propagandna in izveštajna služba, in so pogreške v tem pogledu največje in najtežje, tembolj ker Jih je tu najlažje odpraviti.
To vse se mora priznati, se mora grajati in se mora postopoma odpraviti, Izboljšati. Takšna potrebna remendura Je pa mogoča Ie, če preneha ona bedasta publicistična kritika, kakor jo doživljamo. Ns govorimo o «Stražini* kritiki, ker Di potem morali govoriti tudi o n. pr. cDomoljubovU. Poglejmo si »večje* liste, dnevnike, ki so glavna glasila strank in ki se v svoji reklami priporočajo bralcem kot svetovni listi, ki se čitajo baje v Ameriki, na Češkem, in bogve kje še. V takšnih listih smo v zadnjem času naleteli na kritiko naše zunanje politike, da se bog usmili! Prav vredna Je njihove notranjepolitične kritike.
Ljubljana tudi v tem oziru prav nič ne zaostaja za Beogradom, in naše »Javno mnenje* ali njega pričetki so pod vplivom neodgovornih »balavaca*, mladih fantov, ki govore o zunanji politiki stro-kovnjaški, z zaničljivo kretnjo, obenem pa zares brez vsem predsodka v, ki bi jih mogel povzročiti študij tvarine. Nočemo spominjati na smešne incidente, ko je n. pr. klerikalni list iz pomote pri uradnem poročanju kurzov takoj fabri-ciral svoj «šmonac* o zunanjepolitičnih vzrokih kurzne premene. Takšen dogodek je omešen, tcda nedolžen. Huje ie, če si mladi gospod Vesnič dovoljuje v beograjskih listih bedaste napade na Be-neša, in češki list jih ponatisne, mislec, da ima opravka z resnim '"rtom. Tako slično je tudi s tujimi poslanstvi pri nas. Ona imajo nalog referirati o naši »opl-nion*, o našem javnem mnenju.
Vzemimo pri nas smer »Slovenec — Novi čas — Jugoslavija*, ki so politično eno. Kaj pa naj rečemo n. pr. o »Jugoslaviji* in njenih anonimnih pomočnikih, ki pišejo v proslulem svojem stilu, včasih s... fulminantnimi angleškimi prevodi? V zadnjem času je strmečim bralcem servirala »Jugoslavija* svojo in morda tudi g. Deržiča zunanjepolitično izpoved: V Genovi, — no kaj je v Genovi? Nemci in Rusi so se zvezali, Nin-Sic se Rusov izogiba, nova doba je tu, odločiti se moramo, ali z Francijo ali z Rusijo.
voljuje. Kdor Je zadovoljen s takšno razlago zunanje politike, je pač zadovoljen, njemu ni pomoči. Kaj pa, če publika ni zadovoljna? Pa pri nas ie, in .Jugoslaviji, se ni treba batu Tudi v nadalie lahko črpajo njeni sotrudnik! svojo novinarsko spremo iz nemških listov, zabelijo čičerinske uvodnike z »zgoščenim hotenjem* z lastnega zelnika in pomagajo »Slovencu* tudi na tem polju pri demagogiji, češ, »pri nas Je vse zanič*. Res, oni niso zanič. Zato pa dobivamo skscepte iz nemških dnevnikov, zabelje-ne z domačim zabavljanjem, kot poročila o naš politiki v Genovi. »Straža* je ravno istega mnenja. »Slovenec* to »Jugoslavija* imata torej prav.
Kdor pa zasleduje razven imenovanih glasil tudi še pisavo drugih, nepristranskih, recimo inozemskih listov, čeških, laških, itd., in kdor hoče sam razbrati n. pr. genovsko smer, bo videl, da ne pomeni nemško-ruska pogodba nič več, kakor etapo v urejevanju po vojni; videl bo, da pomeni dvoboj Lioyd George — Poincare borbo dvah interesnih sier, toda pri obeh na temelju versajskega miru; tudi pri L!oydu Georgeu! V dvoboju Lloyd George — Čičerin ni videti borbe med reakejo in demokracijo, marveč med demokracijo in reakcijo, ki jo poslednjo zastopa Čičerin, brez slovanskih primesi. Če g. Fakin o tem ni na čistem, naj vzame v roke Keynesa, v nemškem Jeziku, ne v angleškem. Sploh bi bilo dobro, da si gospodje prebero tekste mirovnih pogodb, predno pišejo o njih učeno in neumno, o reparacijskem problemu pa naj raje sploh ne pišejo, ker o njem ne vedo več, ko naša šolska deca.
Zakaj pišemo o tem? Ker se reforma naše zunanje politike pričenja pri nas. Pisava »opozicionalcev* je nadaljevanje one politiice SLS, ki nam je prinesla Ra-pailo in koroški plebiscit. Nesposobnost pa polna usta bedastega zabavljanja.
m! nasprotniki se imajo danes boriti
pošteni ljudje.
-}- Težke preizkušnje. »Hrvat* ne
more priti k sebi vsled silnega udarca, ki je zadel separatistično misel v Zagrebu dne 30. aprila, ko je na proslavi Zrinjekega in Frankopana triura-firala jugoslovanska misel. Impozant-na proslava, več tisočglava množica
eerta n }e razvil po mestu manifestacij- T savez, atletski savez In plavalni pcdžs-ski sprevod v čast gostom, ki so drugi vez pošljejo na to skupščino po dva de-dan dopoldne priredili ie en koncert.
«NovI rod*, list za mladino, Ste v. 4, vsebuje: Stano Kosovel: Pomlad gre v svet. — Oton Zupančič: Lisica. — Cvetko Golar: Dečkova želja. — Marija Kmetova: Procesija. — Fr. Milčinski: Zgod-15.) Ali-aga. —
be kraljevima Marka: — a vse to brez separatistov in sepa- Kari Širok: Brama. — Dr. Ivo Sorli: Pr-
ratističnega Sokola, ki jo 30 aprila,vi apriL - Pouk in zabava- Kotiček	Mwarsw airRe ,
ubeial iz Zagreba v Karlovac. »Hrvat*,'malih. - Ilustriral. so s evilko A. Cer- j
Seč Stjim ^a^je^jSi £S	£
varalnekaj ljulfTiz meščanstva in Trslu Naslov urediva: uL Fabio Se- jtri a ^pošlje k
'"i tekmam skupino 7_ dirkačev._ _
legata.
Celjani v Ljubljani. Danes ob V25. uri se vrši na igrišču Ilirije v Ljubljani nogometna tekma med »Celjem* in »Ilirijo*. Celje je v zadnjem času svoje moštvo toliko ojačilo. da je pričakovati zanimivega boja. — Ob pol 3. uri igra Pri-morje proti celjskim Atletikom. Vstopnina je za obe tekmi skupna.
Otvoritvene kolesarske dirke v okvir-
saveza slabega
vremena preložene na dan 14. maja t 1.
nekaj Sokolov. — Vsled tega se »Hrvat* ljuti in pravi, da Jugoslovani sploh nimajo pravice slaviti Zrinjske-ga in Frankopana, kakor da je to izključno monopol separatistov. Toda drugega jim ne preostaja, nego da se grizejo Se dalje, ker je 30. aprila jugoslovanska misel tako triumfiralno manifestirala, da so separatistični »šišmiši* morali bitrih krakov zapustiti Zagreb.
4- Razkosanje tužne Istre. Istrski deželni odbor, v katerem so Italijani neomejeni gospodarji, pripravlja nov načrt, ki naj bi Istro popolnoma priklenil na Italijo. Izvršiti namerava namreč novo razdelitev občin. Kako bo izgledala, si lahko predstavljamo že vnaprej. Občine bodo razkosavali na ta način, da bo v čim največ občinah zagotovljena italijanska večina in ne bo naš živelj nikjer več kompakten.
Politične beležke
4- Gosp. Davidovid o ljubljanski
univerzL O svojem ljubljanskem obisku je objavil gosp. Davidovič poročilo v beograjski »Demokratiji*. O univerzi pravi v tem članku: »Ona je ljubljenec vseh Slovencev. Vsi jo ljubijo in bi jej radi pomagalL Obiskali smo univerzo in videli, da se tudi tu potrjuje stara prislovica: Vsak začetek je težak. Univerza je šele pričela živetL Ona nima potrebnih prostorov, nima lastne zgradbe, nima popolne knjižnice. Toda vidi se, da imajo vsi skrb in nad o, da postane bol jše. To tudi mora. Naša država je dolžna, da obilo podpira to mlado prosvetno ustanovo. Čim jačje klije prosveta v narodu, tem svetlejša bo njegova bodočnost. V tem oziru ne smemo šte-diti, to ne bi bilo pametno štedenje.*
4- Gospod Fakin ne čita njugosla-
vije». Sef oddelka za socijalno politiko gosp. Ribnikar je vložil tožbo zoper odgovornega urednika »Jugoslavije* Fakina, ki je obenem tudi glavni urednik Peskovega glasila, radi razžaljenja časti, ker je »Jugoslavija* pred nekaj tedni v uvodniku pod naslovom: »Politični špekulanti* namiga vala^-da je gosp. Ribnikar pri mestni aprovizaciji postal bogataš. Zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, je gosp. Fakin izjavil, da članka ni bral. Š tem se je glavni in odgovorni urednik »Jugoslavije* izognil kazni, ki bi £ra zadela za obrekovanje v tem listu. Gosp. Fakin pride sedaj sicer še pred okrajno sodišče, a le radi zanemarjanja uredniških dolžnosti. Za mišljenje o poštenosti političnega bo'a in žur-nalistično dostojnost g. Fakina je res značilno, da se izgovarja z nečitanj>n\ lista, katerega glavni urednik je, in tem bolj, ker je bilo obrekovanje za-grešeno v uvodniku »Jugoslavije*. Glavni in odgovorni in-ednik Pesko-vesra glasila se je torej skril za plot, ko" je list, ki ga vodi, kradel čast in poštenje gosp. Ribnikarju s tem, da
•__Jill. r. 1 AKrtrmfitntr nrl mftstni
Sobolski vestnih
SOKOLSKA AKADEMIJA V MARIBORU.
Maribor, 6. maja. j
Prvenstvena tekma na Dunaja med
Amateurji in Hertho je končala včeraj z zmago Amateurjev s 3 : 2 (1: 1).
Dopisi
TRBOVLJE. Na notico v »Jutru* z dne
Mariborski Sokol Je nocoj s posebno 27. aprila 1922. št. 99 pod naslovom »Iz sokolsko akademijo proslavil šetdesetlet- Trbovelj* se čutim nedolžno prizadetega nico Sokolstva in ta proslava Je bila v jn užaljenega, ker mi neki anonimni do-
vsakem oziru prvovrstna.
pisnik očita, da »besedičim po shodih in
reči: Kdor Jugoslovan, ta Sokol!
Mariborski Sokol ie zelo delaven in pokazuje tudi zelo lepe uspehe. Naraščaja, dobrega naraščaja ima čez tisoč! Samo prostorov nima in malo kje je potre-
evidentna, kot ravno v važni postojanki na naši severni meji. »Sokolski dom v Mariboru!* Ta klic naj zadonl po domovini in naj najde živahnega odmeva pri vseh onih, ki se zavedajo velike Jugoslovanske misije, ki jo vrši mariborski Sokol v eksponiranem Mariboru! Mariborski Sokol mora dobiti svoj dom, da lahko še močnejše razpne svoja krila na severni meji, da postane močno središče vseh onih nacionalno-čutečih, ki se zavedajo potrebe Intenzivnega in vsestranskega nacionalnega dela v dravski kotlini.
Te in take misli so menda prevladava
Prosveta
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Nedelja, 7. maja: Otok in Struga. Izv. Ponedeljek, 8. maja: Marija Stuart A. Opera.
Nedelja, 7. maja: »Boris Godunov*. Gostuje g. Josip Križaj iz Zagreba. Izv.
Ponedeljek, 8. maja: Zaprto.
• • *
Komorni večer kvarteta «Z!ka» v LjubljanL V sredo dne 10. maja 1922 priredi splošno znani in priljubljeni kvartet Zika v dvorani Filharmonične družbe svoj IV. komorni večer, ki bo obenem tudi poslovilni koncert. Prihodnje dni odide namreč to umetniško udruženje v južno Nemčijo, kjer priredi v vseh večjih mestih 12 komornih koncertov. Zikovci so se pa tudi ravnokar vrnili s svoje koncertne turneje po Jugoslaviji, kjer so bili povsod sprejeti z največjim odušev-ljenjem in bili deležni najlepšega in splošnega priznanja, tako s strani kritike, kakor tudi s strani publike. Da je to priznanje v resnici iskreno, nam dokazuje dejstvo, da so bili brzojavno pozvani na koncert, ki se vrši v nedeljo dne 7. maja v Zagrebu. Naše občinstvo opozarjamo na ta koncert, kojega začetek je v sredo ob 8. uri zvečer.
Šentjakobski gledališki oder v Ljub- pojcldne izpred Narodn;*a doma. liani, Florijanska ulica 27 L Danes v ne- iOb.^a civilna. Claa: m dam« deljo dne 7. maja ob a uri zvečer vese- se cim stev,lne>e. ~ loigra »Španska muha*, polna najorigi-nalnejših komičnih zapletljajev.
Slovenska noviteta v mariborskem gledališču. Prihodnji tedon uprizori mariborsko gledališče najnovejše slovensko delo pisatelja AL Remca in sicer veriž-niško komedijo »Kirke*. »Kirke* je verno zrcalo povojne dobe, kjer se je tekmovalo v verižništvu in špekulaciji. Ker je delo še danes zelo aktualno in odrer-sko dobro zasnovano, je pričakovati naj-
boljšega uspeha.	Ia™bške-a ! velika stenska ura, VI. sukno za moško
Jubilej Igralke. Članica, zagrebškega	obIeko po,e{,
ališča Pavla Grbič je slavila v petek " !*" »"* . ,„„ ,nn f,nhitknv Prodajal-
Vršlla se je akademija v veliki dvorani delam škodo gospodarskim zadrugam;. »Narodnega doma*, polni zavednega, in Ker ni bilo razven mene na teh shodih vsako narodno stvar vnetega občinstva, ( nobenega druzega obrtnika kot govorniki ie prisrčno ln ravnodušno ploskala ka, letijo te puščice na mene. V prvi vr-izvajanjetn članov, članic In naraščaja, i sti moram odločno izjaviti, da sem zvest Krasen Je bil pogled na krepke vrste j član Jugoslovanske demokratske stranke mož, mladeničev ln deklet pri strumnem in se mi zelo čudno zdi, da se me ravno izvajanju prostih vaj. Vsakdo je moral v Vašem listu napada. V razjasnitev na-sprevideti, kako velike važnosti je za tolcevanj v dopisu »Iz Trbovelj* oprosti-naš narod sistematična telovadba.	te, da pred vso Javnostjo konstatiram
In Sokol ne goji samo telovadbe. Sokol j sledeče: Na vseh javnih shodih in zaup-vzgaja značaje, Sokol Je najvažnejša na- ; nih sestankih, kakor je bil sestanek JDS ša narodna organizacija, ki bo delala ču- j dne 17. aprila 1922 ob prlčujočnosti mi-deže, kadar pride čas, ko se bo moglo nistrov n. r. dr. Kukovca in dr. Kramer-
ja bil sem odločno za to: 1. da se morajo v slučaju, ako se v Trbovljah ustanovi srezka oblast, objednem vzpostaviti tukaj tudi sodnljski ln davčni uradi. V mislih sem imel v prvi vrsti korist naše-
ba po posebnem Sokolskem domu tako ga obrtništva. 2. Na javnem shodu ru-
• « 1	1__i ________________ n^iA.nnl/i I J__:______Uinttll falin \ri tA	i«
darjev sem Izjavil željo, ki je želja in nujna potreba vseh Trbovcev, brez razlike stanov in političnih strank, da se mora v Trbovljah ustanoviti meščanska šola. 3. Na drugem shodu rudarjev, kjer se je šlo za občinske volitve v Trbovljah, zastopal sem stališče, da bi se moralf vse stranke združiti v dobrobit trbovske-ga občinskega gospodarstva brez političnih strasti in spletk. Zahteval sem pri tem odgovornem gospodarstvu zastopstvo in delovanje vseh slojev in strank! Druzega nič! To je bilo dosedanje moje početje ket politični strankar v točki 3. in kot zastopnik obrtnikov v točkah 1.
le pri vseh udeležencih nocojšnje sokol- j in 2. Menda ni dovolj dopisnik, da smem ske akademije v Mariboru in željam naj j v prid obrtnikov, kot njikov predsednik sledijo — dejanja, mariborskemu Soko-1 našega okraja brez njegovega dovoljenk-i
lu naj se omogoči še večji razmah na........
naši severni meji t zgradbo lastnega doma.	_
na javnih shodih na javnih shodih tudi par besedi spregovoriti. Vprašam pa, kaj je storil moj prijatelj dopisnik, v tem pogledu v prid prosvete in gospodarstva v Ljubljanski Sok jI priredi v nedelo Trbovljah? Prosim, da naj javi svoje dne 7 maja polda-ivi.i j-ešizlet čez l-o- ime, da bodeva v zanaprej skupno m ne-hro.o na Podutik. Odhod točno ob 1. uri I sebično, toda javno delovala za procvit 11;*» doma. -- naše — marsičesa dobrega in potrebne-tlanice odzov'te ga vredne — trbovske občine. Treba pa se čim številnejše. ~ Zd-^o.	j bode veliko žrtev in dela - a ne streija-
Sokolsko društvo v SiSkl ima v ne- ! nja na svoje prijatelje in strokovne to-deljo dne 7. maja pešiziet v Volnice. Od- j variše izza - plota! Miloš Rozin, pohod ob dveh popoldne. Obleka c-ilua. j sestnik in kleparski mojster. Pri Miklavu se nastopi s parimi telovad- j BELQKRAJINA. K poročilom o veli-nimi točkami. Izlet se vr?i lo oo lepem	prenosu ostankov našega na-
rodnega mučenika Ivana Kromarja v
vremenu. — Zdravo!
Sokol IL v Ljubljani priredi v nede- d0ma|0 mn zemlj0 dolžnost mi je do-
ljo dne 21. maja t. 1. veliko Javno tombolo na Kongresnem trgu. Glavnih dobitkov bo 7 in sicer: I. elegantna spalna oprava, II. moško kdo, III. fin šivalni stroj, IV. srebrna jedilna garnitura, V.
gledali___
dne 5. maja 401etnico svojega umetniškega delovanja kot igralka v Zagrebu.
Čestitamo!
Nova drama. V pondeljek uprizori zagrebško gledališče novo dramo Jerka Božiča, »Svatba*, ki ilustrira tragedijo zakona. Božič je učenec moderne italijanske šole.
«Smstana* v Dubrovniku. Dne 3. maja je v dubrovnlškem gledališču koncer-tiralo praško pevsko društvo »Smetana* z ogromnim uspehom. Gledališčna dvorana je bila nabito polna navdušenega občinstva, ki je pevcem metalo cvetje in
tega bo še okrog 500 dobitkov. Prodajalci tablic dobe popust in naj se zglasiio pri br. Milko Krapežu, Jurčičev trg. Tablica stane 6 K. Izpričo dragocenih dobitkov naj poskusi vsak svojo srečo.
mu in Dodtikal obogatitev pri mestni c-------- - . .	_ .
mu je pontiKai ^ ^ ,—£ _ kaki. jim p^ilo štiri krasne vence. Po kon
aprovizaciji. Slučaj dokazuje, s
Šport
Beograjski vsesportski savez. Danes v nedeljo se vrši v Beogradu ustanovna skupščina, sklicana po pripravljalnem odboru za ustanovitev beograjskega vse-sportskega saveza za ozemlje beograjskega nogometnega podsaveza. Vsi športni klubi ter beograjski nogometni pod-
^ntlskobiki eder v *"
fa^T^^^desetaletoš-jženo in harmonično	^ |^^^
nja predstava vzbuja večje zanimanje j vanja vredno je mio »y.ciuu » j
ir..i.. trfitnio en virinn izražale.
V najstarejšem delu Ljubljane, pod
Gradom stoji mračen dom poleg osamele , - - .	__
Sentflorijanske cerkvice. Njegova zuna- mejd seboj niost ne izpričuje več življenja, zdi se ~ ~	"
reio, da se je razmajal v svojih temeljih. Toda na noč oživi, le vso zimo vre skozi široka, starinska vrata ljudstvo in
i-ginja po širokih, tuhlih stopnjicah. V . . . _ . . e?ebo tlakovani veži prvega nadstropja ; sinovi slikarja Kostr.nskega,
drenja pred provizorno blagajno in ob široki Volgi v samotnem domu skromni napisi vabijo v gledališko dvo- j lepo ženo Azo in njeno sestro ZUto --n Tam zadaj se je ponudila majhna : nesejo starcu nesrečo v hišo. Starejši etsnovanjska sobica mladim idealistom garderobo, odkoder vodijo vrata na oder.
najmanjšega prostorčka že tako j va. Maska in kretnje so vidno izražale, ene-a odra Okusno domačnost ie :kako od časa do časa ugasne njen raz-
kot prva, ker občinstvo želi videti na- i tudi predek svojih ljubljencev. Pridružuje se j stisnj
Premiera drame: Spavaj, moja deklica... ruska noviteta, napisal invalid P. Sjeverny, prevel J. Grčar, obenem režiser.
Dejanje romantična pravljica. Mladi
štora m ni prav v
na tesnobo Čeprav so odhodi tako ozki, diha in odnesla lavoriko ene najposreče-da zadostuj'ejo komai posameznemu igral- jnejših olog tega večera, cu niso kvarili vtisa intimnih hodnikov moničnosti je prisodil svojemu starcu vile V svoja prostorih niso ujeli do- g. Cesar. Pisatelj sam je ulogo nezadost-Sije, temveč^o pustili prost razmah. 'no^r^t^tu* nositelju m po- ^
staviti še nekaj. Vsa Belokrajina stoji še danes pod mogočnim vtisom te veličastne narodne manifestacije, s katero je dalo zavedno ljudstvo duška svojim notranjim čuvstvom do svo.;ih boriteljcv in žrtev za naše ujedin.jenje, za našo državo.
Vzklila je Belokrajini pomlad v vsej svoji krasoti, a tudi v naših dušah ;e vstal ta dan nov mogočen čut svobode in ljubezni do naše države, ko smo gledali veličasten sprevod, vijoč se od kolodvora proti Vojni vasi, kjer je na«-I naš rojak in mučenik po zaslugi Sokolov svoj zadnji počitek. Na desni in levi ceste pozdravlja trpina rodna zemlja £ pomladnim cvetjem, med cvetjem pa koraka do 15.000 ljudi mirno, globoko gi-njeno, utopljeno v misli na strašno preteklost na trpljenje onega, ki ga nero Sokoli na svojih ramenih, ter na na?o srečno rešitev iz rok nafih krvnikov. Tisoči in tisoči starčki, ženice, možje in otroci se pomikajo skoro neslišno prot: kraju zadnjega počitka žrtve avstrijskih krvnikov — povsod svečan mir, globoko resnost in grobna tišina, ki jo spremljajo tužni zvoki sokolskih fanfarov m vojaške godbe. Pomlad je, vse vstaja, tudi naše duše vstajajo v globokih en-tih do trpina, do njegove uboge družico, mnogotera solza se utrne. Samo pri tv ši ovaduha ni bilo ne čuta ne človeštva — ne — stali so brez srca, bres duše, brez čustva izzivači »krščanski
Oleg mu hoče iztrgati življenja žejno Azo, biser, katerega noče starec za nobeno ceno izpustiti iz svojega objema. Domenita se, da naslikata slike: posled-
rvomešmo prebivalstvo tega okraja gle- nji smehljaj katere pošljeta na pnhod-St dvorano, podobno pobeljeni no-'njo umetniško razstavo v razsodbo. fSm dSga železniškega voza. Prvenstvo bo odločilo med njima, komu ^ domačini se radovedno ogledujejo i pripade Aza. Ta boj požene starca do Si t lrSh delov mesta. Goloto sten i zločina. Sklene usmrtiti Zlato, nesrečno " Uril« risbe ^ navadnem risarskem I deklico, kateri od dne do dne fantazija 40	naihrž še de-1 izoodieda razum, ki je zbolel ob izgub.
umetniško podajanje. Uglajenost res še ni dosežena, pa tudi ne more biti, ker hotenje je prevsestransko in mnogo zahtevajoče. Zmožnosti posameznikov pa z gotovostjo obetajo na tej poti popolno izpopolnitev.
Gdčna. Deželjakova je globoko pojmovala nesrečno ujetnico Azo. Vseh nijans v čustvovanju in koprnenju mlade ženske ni še podala, toda ogrela jo je s
. w	•__J.	nianA lri_
•Ski^J, lanS^sCdfekS	duhovščini in pokojniku odkriti,, raje so
S kaSterizacija Alvijana je ovirah	se norčeva^ B sprevoda. Ljudje £ £
g Kita posebno v govoru, da je postajal	kar zgražali m .e trezno ti, e imajo za-
mestoma preveč teatralen.	m8° doMl P1^ kl bl **
® ™ nrinovršen. Finejše prevedena ! voda udeležilo velik del domačinov. ^ 2S biPSila ne fe igralcem, temveč sprevodu smo opazili gg o rajng "v. , ■	varia kot zastopnika vlade, okrajno,.a
Brezd^mnopa je, da izidejo iz tega šolskega nadzornika župana občine Cr-Brezavomuo pa je, u* _ .	_ _ nornelj -m ve5 drugih županov m dr. Po-
grešali smo samo nekatere osebe. A se bilo v zastavah, le R«katere hi-niso razobesile.
Keča roka je naslikala na
Priloga ^vtm« št. 107, dne 7. tnaja 1922	n,e	^T
____!1	I
Genovska konferenca
KoRlsrenčni dnevnik
Razumljivo je, da vlada povsod!, tudi med preprostimi ljudmi, veliko zanimanje za to svetovno konferenco. Vsakdo, tudi kdor ni «študium», ve ali čuti, da :e po ranosih jalovih manjših to sedaj prvi veliki poizkus, kako bi se vendar le dosege: vsaj do r.eke meje med vsemi narodi oni potrebni sporazum, ki je temelj obnovi gospodarstva in novemu napredka vse Evrope. Genova, — to je danes vest vsega človeštva. —
Konferenca je pričela 10. aprila. Priprave za njo so bile: konferenca v Can-nesu od 6. do 13. januarja, potem fran-eoskc-angleška pogajanja o reparacijah, potem sestanek med Lloyd Georgeom in Poincarejem v Boulognem dne 25. februarja, potem konierenca zavezniških ekspertov v Londona od 20. do 27. marca, na drugi strani pa konferenca zastopnikov Male antante in Poljske v Beograda, Poljske in baltiških držav v "Varšavi, !e-teh in Rusije v Rigi, nevtralcev vStokholmu in Bernu, Rusov in Nemcev v Berlinu, dalje ponovni sestanek Lloyda Georgea in Poincareia v Parizu dne 5. aprila, in končno še formalni sestanek šeia zavezniških delegacij v Genovi pred otvoritvijo konference same.
Dogodki konference so pa — v glavnem — sledeči:
10.	april.
Otvoritvena seia. Predsednik Facta izjavi v pozdravnem govoru, da tu ni niti smagalcev niti premaganih. Lloyd George oriše položaj Evrope, poziva na lojalno sodelovanje. Barthoa obljubi sodelovanje Francije pod pogojem, da se ne bodo revidirale mirovne pogodbe. Theunis izjavi, da pristaja Belgija na zaključke v Cannesu. Wirth se zahvali za sprejem Nemcev in izjavlja, da bodo sodelovali za uresničenje ciljev konference. Cičerin pravi, da je enako tudi Rusija pripravljena sodelovati na gospodarski obnovi Evrope in da je ruska delegacija izdelala ia črt za takšno sodelovanje; ta načrt bodo ruski eksperti predložili pristojnim komisijam. Barthou odgovarja, da se je Cičerin v svojem govoru dotaknil vprašanja neke univerzalne konference, razširjenja mandata iz Cannesa, in razoro-ženja, ter izjavlja, da Francija ne bi mogla sodelovati pri konferenci, ki bi se pečala s takšnimi zadevami, ki niso_ predvidene v Canneškem programu. Cičerin odgovarja, da je Briand na vvashington-ski konferenci izjavil, da ne more Francija razorožiti zaradi Rusije. Zato govori ruska delegacja o razoroženju rdeče armade. Uoyd George posreduje: Pred razoroženjem moramo doseči splošni sporazum. Tudi Facta posreduje. Incident je odpravljen. Prvo veliko razburjenje se poleže.
11.	april.
Pravo delo konference prične. Zasedajo podkomisije, predvsem ona «za ruske zadeve®. Eksperti zaveznikov pred-lože svoj v Londonu izdelani memorandum (o rekonstrukcji Rusije, in njenih pogojih, ter o gospodarski obnovi Evrope). Cičerin odgovarja, da njegova delegacija ni nič vedela o tem memorandu, in da ga mora prej preštudirati; predlaga zato odložitev diskusije o njem.
Finančna komisija zaseda in se bavi z vprasniem stabilizacije kurzov in zo-pctnega nastanka zlatih zakladov v po-edinih državah.
12.	april.
Ekonomska komisija in komisija za transporte se konstituirata, izbereta svoje predsednike in se po poedinih vprašanjih razdelita v podkomisije. Delegacije Male antante se zbero na skupno posvetovanje o skupnem nastopu v raznih komisijah in podkomisijah.
Na seji finančne podkomisije oriše ruski delegat Rakovski v obširnem eks-pozeju mizerno rusko finančno stanje in ukrepe sovjetske vlade, da omili deficit — Ruska delegacija zahteva nov od-
log za študij memoranda zavezniških ekspertov. Podkomisija za ruske zadeve se zato iznova odgodi.
13.	april.
Finančna komisija se razdeli v tri podkomisije: za denarstvo, kredit, kurz. V podkomisiji za denarstvo predlaga nemški finančni minister Hermes kot sredstvo proti krizi, da se zabrani na-daljno izdajanje papirnatega denarja, in obrazloži, da je nemogoče popraviti finančno stanje Nemčije, ne da bi se njene plačilne obveznosti znižale.
Med zavezniškimi delegacijami živahna posvetovanja (»izmenjavanje nazi-ranj») o ruskem vprašanju.
14.	april.
Zastopniki angleške, francoske, italijanske in belgijske delegacije se sestane-jo z Rus! na razgovor o posledicah londonskega memoranda ekspertov o Rusiji. V izjavi novinarjem prizna Rakovski načelo, da mora Rusija vrniti svoje dolgove, obenem pa izjavi, da ne more sprejeti londonskega projekta ekspertov.
Ekonomska podkomisija ustvari zopet dva pododseka, kj imata nalogo, da proučita eden splošna gospodarska vprašanja, s kterimi se konferenca bavi, drugi pa posebno pravno stran teh vprašani. — Podkomisija za transporte tudi ustvari dva pododseka, enega za transporte na železnicah, drugega za transporte po vodi.
Ruska delegacija predlaga zopetno podaljšanje odloga, da more izdelati svoj protipredlog na londonski raport ekspertov.
15.	april.
Na seji transportne komisije izjavlja češki zastopnik, da bo Češka kokor cela Mala antanta sprejela in vršila sklepe te komisije, v kolikor ne omejujejo suverenosti teh držav. Nemški delegat izjavlja, da se podvrže londonskemu sklepu ekspertov glede transportnega režima Francoska, angleška in belgijska delegacija (brez italijanske) predlagajo skupno resolucijo o mednarodnih transportih po zajednih trgovskih in tehničnih načelih.
Zavezniški eksperti se sestaneio z ruskimi. Litvinov predloži ruske protipred-loge v obliki ruskih protizahtev. Barthoa protestira, ker presegajo posvetovanja canneške pogoje. Na intervencijo Lloyda Georga se zavezniki sporazumejo in dajo ruski delegaciji potrebni odlog, da brzojavno vprašajo Moskvo, ali je sprejela canneški program. Glede dopustitve ruskih delegatov v politično komisijo stavijo zavezniki neke pogoje.
16.	apriL
Velikonočna nedelja. Konfer£počiva-
17.	april.
Komisija za kurze sklene, da naj centralna banka vsake države koncentrira pri sebi zaklad tujega denarja. Ta sklep, ki ga je predlagala angleška delegacija, je odposlan ekspertom na študij.
Šefi zavezniških sil (Francoz, Anglež, Italijan, Japonec) se posvetujejo o na-daljnem nastopu napram Rusom. V tem trenutku se objavi nemško-raska rapall-ska pogodba, podpsana od Wirta in Ci-čerina. Veliko razburjenje in presenečenje. Na francoski predlog se sestavi komisija pravnikov, da preišče, ali je ta nepričakovana pogodba v skladu z nemškimi obvezami iz versajske pogodbe. Nemška delegacija objavi o nemško-ru-ski pogodbi dva komunikeja.
IS. april.
Zavezniške delegacije se posvetujejo o nemško-ruski pogodbi in izdelujejo tekst resolucije, naslovljene na kanclerja. Ruska delegacija izjavi novinarjem, da je nemško-ruska pogodba po obliki in vsebini sorodna dogovorom Rusije z baltiškimi sosedi in Poljsko. Tudi zanika, da bi bila pogodba objavljena nepopolno
19. april
Radi incidenta (rusko-nemške rapallske pogodbe) odgodi ta finančna in transportna komisija z vsemi pododseki svoia posvetovanja. Nemška delegacija se posvetuje o odgovoru na zavezniško resolucijo. —
V podkomisiji za denarstvo izdelajo eksperti predlog, ki bi služil za teme!! nove mednarodne konvencije o stabilizaciji kurzov.
Ekonomska podkomisija posluša eks-poze g. Jouhauxa, delegata Mednarodne (deiavske) sindikalne organizacije (Amsterdamske internacionale). Jouhaux izjavlja, da je vse delavstvo pripravljeno sodelovati za uspeh genovske konference. —
Lloyd George sprejme obisk Wirtha in Rathenaua, konferira ž njima o nastopu nemške delegacije in o utisu, ki ga je način objave rusko-nemške pogodbe Izzval v krogih konference.
20.	apriL
Lloyd George skliče novinarje, da jim poda nekaj pojasnil: Incident z Nemčijo je poravnan, ker je Nemčija izjavila, da se podvrže pogojem zavezniške resolucije od 18. aprila. Reparacijska komisija izda komunike, v katerem zahteva, naj se prouči, kakšen vpliv bo rusko-nem-ška rapallska pogodba Imela na plačevanje nemškega dolga. —
Finančna komisija se zbere v plenarni seji in vzame na znanje, da sta pododseka za denarstvo in za kurze dovršila svoje delo. Sprejme resolucije teh dveh pododsekov in jih bo predložila konferenci v ratifikacijo. — Ekonomska podkomisija posveti svojo sejo generalni debati o zaščitni carini in svobodni trgovini.
Krasin obrazloži v svojem govoru trgovinsko politiko Rusije.
21.	april.
Nemška delegacija predloži svoj odgovor na resolucijo zaveznikov. — Barthou protestira pri Facti proti smeri tega odgovora v ostrih izrazih, proti katerim protestira zopet kancler Wirth. — Ruska delegacija predloži svoj odgovor na zavezniške pogoje z dne 15. aprila, in objavi obenem memorandum, v katerem odgovarja na raport zavezniških ekspertov.
Sestane se finančna podkomisija, ki ima nalogo proučiti gospodarsko stanje Avstrije.
Ruska delegacija naznani, da je posebno Cičerinovo pismo preklicalo vse dispozicije v memorandu, ki so ga prej izdelali ruski eksperti. — Podkomisija za ruske zadeve se sestaaie. Posvetovanja zavezniških delegatov o ruskem odgovoru. Sklep: Skliče se nova seja skupno z Rusi, ki naj dajo stvarna pojasnila o nekaterih svojih izrazih v odgovoru zaveznikom.
22.	apriL
Italijanski kralj prispe v Genovo !n sprejme na krovu dreadnoughta »Dante Allighieri» delegate.
23.	aprfl.
Facta skliče na željo, ki jo je Barthou izrazil v svojem pismu z dne 21. aprila, zastopnike onih devet signaturnih sil, ki so podpisale resolucijo Nemčiji z dne 18. aprila. (Anglija, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija, Rumunija.) Na tem sestanku določijo zastopniki teh 9 držav besedilo odgovora Wirthu.
Odbor sedmih ekspertov, določenih za podkomisijo ruskih zadev in za prouče-nje tehničnih detajlov v odgovoru Ciče-rinovem L!oydu Geogeu, se sestane na sejo pod predsedstvom eksperta Wort-hingtona Evansa. — Seydoux, zastopnik Francije v tem odboru ekspertov, dobi od Barthoua instrukcijo, da se več ne udeleži sej, ker so med izrazi v Cičerino-vem pismu in v ruskem memorandu stvarna nasprotja. Cičerin pošlje nato predsedniku »ruske komisijo novo, po-jasnilno pismo. Rusi formalno odtegnejo svoj memorandum. Seydoux se nato zopet udeleži sej odbora ekspertov.
24. april-
Ekonomska podkomisija zaseda in sprejme resolucijo, ki se bo predložila v ratifkacijo in ki vsebuje vodilna načela za mednarodni trgovinski režim. — Odbor sedmih ekspertov se sestane in pro-učava besedilo dokumenta, ki ga je predložil Rakovski in ki vsebuje ruske predloge o ureditvi ruskih dolgov. Odbor ekspertov izjavi, da so ruski protipred-logi nemogoči in indskutabilni.
Na seji prve ekonomske podkomisije razgovor o ratifikaciji sklepov iz Porto-rose. Jugoslovanski in poljski poslanik smatrata te sklepe za neizvedljive, napovedujeta, da ne bo ratifikacije. Za pro-učenje te trditve se izvoli pododsek (po en Anglež, Francoz, Jugoslovan, Italijan).
Istega dne govori Poincare v Bar - le - Dux o genovski konferenci.
aft Barrere ne podpfSe ttvcuStod
memoranda Rusom. Seja politične komisije se vkiujb temu nadaljuje. Razgovor Lioyd George - Barrere, ki končno soglaša z izvršitvijo memoranda, Belgijci pa odklanjajo še dalje. — Zavezniški memorandum se izroči Rusom.
3. maj.
Plenarna seja konference. Evans poroča o sklepih finančne komisije in « smereh nove ureditve denarstva. Slede poročila podkomisij o denarnem prometu, centralnih in emisijskih bankah, državnih financah, o valuti in kurzih, organizaciji javnega in zasebnega kredita in novi uredbi prometa na kopnem in vodi. Velika debata. — Sicer pričakovanje, kakšen izid bo imelo potovanje Barthouja v Pariz. — Poincare brzojavlja Barrčrn, da ni vezan s spomenico.
23. april.
LIoyd George izjavi v konferenci z angleškimi novinarji, da utegne Poinca-rejev govor imeti resne posledice. An-: glija se ne more priključiti Poincarčje-1 jevemu stališču.
Eksperti se ponovno posvetujejo o odgovoru Cičerin-Rakovski. Nesporazum med zavezniki v vprašanju finančne po-| moči Rusiji. — Cičerin pojasnjuje vzroke ruske nepopustljivosti.
Prva izmena misli delegatov obeh an-tant o Lloyd Georgeovem projektu 10 letnega miru.
26.	april.
Poincare skuša omiliti v komentarjih ostrost svojih prvotnih izvajanj. — Lk>yd George napove konierenco vseh versajskih signaturnih sil o problemu sankcij in reparacij. — Razgovori Lloyd George — Barthou. —Benešovi dodatni predlogi k mirovnemu paktu. — Cičeri-nov protest proti Poljakom in Skirmun-tov odeovor. — Predlog za konferenco evropskih železniških uprav.
27.	april.
Francija odklanja diskusijo o reparacijah. — Finančna podkomisija se posvetuje o smernicah za dovoljevanje mednarodnih kreditov. — Odbor ekspertov se posvetuje o končnem odgovoru Rusom. — Barthou dobi iz Pariza nove in-strukcije.
28.	apriL
Kompromis: Lloyd George se odpove sklicanju signaturnih držav, Poincare popusti v vprašanju evropskega miru in londonskega ruskega memoranda. — Posvetovanja med zavezniki v ruskem vprašanju, brez udeležbe Francije in Belgije. —
Mala antanta zahteva, da vsebuje mirovni evropski pakt zabrano povratka Habsburgovcev. — Dvanajst francoskih klavzul v odgovor Rusiji. — Plenarna seja ekonomske komisije in vseh njenih podkomisij.
29.	apriL
Cičerin piše Facti, grozi s preklicom dosedanjih popustitev. — Redakcijski odbor dokonča splošni del momoranda Rusiji. — Debata v »ruski> podkomisiji. Diskusija ruskih dolgov. Govorniški dvoboj Barthou-Lloyd George (pred odpoto-vanjem Barthoujevim.) — Izjava Rakov-skega o ruskih potrebah.
30.	apriL
Barthou odloži svoje potovanje v Pariz. — Ruska podkomisija zopet zaseda.
—	Papeževo pismo kardinalu Gaspariju.
—	Seja finančne komisije. — Ekonomska podkomisija po govoru Alb. Thomasa sprejme resolucije o delavstvu.
1.	maj.
Redakcijski odbor se posvetuje dalje o besedilu note Rusiji. V glavnem prodira pri sprejemanju besedila angleško stališče. Belgijski zastopnik ne da svojega podpisa. — Pogajanja med zavezniki. — LIoyd George vstraja na sklicanju signaturnih vlasti pred 31. majem. Cičerin ponavlja svoje dosedanje stališče.
2.	maj.
Krasin in Schellova skupina podpišeta petrolejski dogovor za pet let — Barthou odpotuje v Pariz. Njegov namest-
4. maj.
Zaupnica francoskega kabineta Bar-thuju. Cičerin zasebno izjavlja svoje mnenje o zavezniškem memorandu: Deloma «da», deloma «ne».
Govori in dokumenti
tlčoči se genovske konference t prvih dveh tednih.
V	izvlečkih podajamo iz skoraj neizmerne gomile svetovnega materiala nekaj glavnih točk, okrog katerih se vrt« genovska posvetovanja. Ta pregled naj izpopolnjuje dnevnik in poda vsaj nekoliko vpogleda ▼ najtežavnejše svetovne probleme.
Pričnimo z izvlečkom iz
Ljeninovega govora o genovski konferenci
Ta govor je bil izrečen dne 6. marca. 1922. na moskovskem kongresu novinarjev. Ljenin je izvajal med drugim:
Za nas je neobhodno potrebno, da začnemo kupčevati z kapitalističnimi deželami, in da proučimo, kateri pogoji so za to kupčijo za nas najkoristnejši in najprimernejši. Lista dogovorov, ki smo jih že sklenili z drugimi državami, je vedno bolj dolga. A tudi buržuj6ke dežele morajo kupčevati z Rusijo. One vedo, da se brez tega le pospešuje njihov lastni razkroj. Njihovo gospodarstvo stagnira. Za nas je kupčija z njimi ravno tako važna. Zato se podajamo v pogajanja z njimi, kot trgovcL
V	istem času, z datumom 15. marca ia 30. marca, je naslovil zavezniškim vladam
Cičerin dva memoranda,
v katerih pravi, da je ruska vlada vzela vabilo v Genovo z zadoščenjem na. znanje. Vabilo pomeni konec dosedanjega bojkota napram sovjetski RusijL Toda zavezniki prihajajo na konfereco že v naprej odločeni in vezani z medsebojnimi dogovori, naperjenimi deloma proti RusijL Za Rusijo se pripravljajo v Genovi neki nesprejemljivi pogoji, ki utegnejo imeti za posledico popoln neuspeh konference. Ti pogoji se utegnejo nanašati na vrsto napačnih naziranj o Rusiji, češ, da z veliki vsotami vzdržujemo agitacijo, da je naša notranja politika le pesek v oči kapitalistom, ki jih rabimo, dalje da so pri nas notranji nemiri, ki napovedujejo skorajšnji padec sovjetov, končno, da ni pri nas pravne varnosti. Cičerin regira vse te trditve in zahteva, da preneha njih razširjanje po zapadnem časopisju. Nadalje dokazuje Čieerin, da je Rusija ustvarila s svoje strani vse predpogoje za obnovo trgovskih stikov z ostalo Evropo. Izjemno revolucijsko stanje je skoraj popolnoma odpravljeno; garantirana je svoboda dela in selitve, pisemska tajnost, svobodna, cirkulacija zlatega denarja. Poseben zakon daje pravne garancije, potrebne inozemskim kapitalistom, ki hočejo investirati v RusijL Odpravljene so »črezvičaj-ke», omejena socializacija zemlje in podjetij, dovoljene akcijske družbe.
V	Londonu so na temelju le njim dostopnega gradiva zavezniški eksperti, med njimi najuglednejši industrijski, trgovski in Finančni strokovnjaki, izdelali
Nedeljsko pismo
Tudi gospod Cičerin se je smatr<il poklicanega govoriti o naših Hrvatih, Macedoncih in Črnogorcih. Res, če gre gospod Cičerin na Hrvatsko, bo našel malo zadovoljnih ljudij, ker Hrvatjj išitotako Macedonci in Črnogorci) ne bodo nikoli vsi zadovoljni in sicar prvič: ker ni nikoli nikjer samih zadovoljnih ljudij in drugič: kar so posebne dežele, ki sploh niso nikoli zadovoljne, to pa zato, ker se ukvarjajo z iluzijami Vendar, če gre gospod Cičerin v Rusijo, bo našel še manj zadovoljnih ljudij prav iz istega-^ vzroka; edina razlika je, da bo našel na Hrvatskem site ljudi, v Rusiji pa gladite, kar dokazuje, da je pri nas vendarle bolje nego v Rusiji in da so tam ljudje nezadovoljni zato, ker so lačni, pri nas pa zato, ker so siti.
Pa recimo. " da tudi pri nas ni za vse preskrbljeno. Kje na svetu pa je za vse prav? Zato smo slavili praznik dela v svetem prepričanju, da bo le delo premagalo vse vojne posledice. Ne denar. Denar je zlo današnje dobe. Nekdo ga je imenoval: papirni potop. Boljševiški sistem prinaša tak potop; a v njem ne utone samo kapitalizem, ampak vsa človeška družba. *?ln020 denaria. malo del"- vodi
i v pogubo; rešuje samo: »Mnogo dela, malo denarja.* Zato imamo v letu praznik dela, nimamo pa praznika denarja, to je dokaz, kako se človeštvo zaveda, kje je vir njegove sile in napredka. Naša doba je ovrgla stavek, da delo množi denar; največ deaarja je na Ruskem, kjer je najmanj dela in največ lakote.
Kakor se je v času prvega krščanstva vsaka verska sekta smatrala za edino pravo in edino zveličavno, tako se danes bore med seboj pravoverne in krivoverske socialne, socialistične in komunistične struje. Med temi se smatra slovenski katoliški komunizem, ki ga prodaja vsak dan »Novi čas», za najbolj popolno stvar na svetu — ker izvaja svoj komunizem prav iz prvotnega krščanstva. Zato je citiral »Novi čas» za prvi maj nekaj stavkov katoliških kapacitet. Boljše bi bil storil, ko bi bil citiral evangelij, tam bi videl, da Kristus ni ustanovil nobene politične stranke: ne t;i-ke, ki jo je vodil pri nas dr. šustoršič, ne take, kot jo je vodil dr. Krek in za njim dr. Korošec z glasilom po imenu mariborska »Straža», niti tak3, kot jo vodi zdaj dr. Gosar, — še manj pa tako kot jo delajo hujskači po naši deželi. lil zato se mi je zadnjič sanjalo o veliki novici, ki je pretresla
ves svet Naenkrat je izšel iz Rima nov japežev list, ki naj se prečita vsem vernikom. Glasil se je tako:
»Mir z vami. Svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim! Bratje in sestre! Veliko spoznanje, ki nam prihaja po božji modrosti in previlnwti skozi sv. duha, nam nalaga dolžnost povedati vsemu svetu veliko resnico, ki se nam je razodela po resnem premišljevanju, kako bi dvignili cerk-vv božjo k njeni prvotni popolnosti K mnogim grehom in zmotam, ki jih pozna zgodovina naše sv. cerkve, se je pojavila v zadnjih letih posebr.a rak-rana na našem verskem življenju — to je klerikalizem oz. duhovniška politika. Tako vodi n. pr. na Slovaškem Hlinka v zvezi s sovražniki češkoslovaške republike boj zoper narodno državo, isto delajo v Jugoslaviji katoliške stranke, ki zanašajo ua ta način v mase sovraštvo, namesto one ljubezni in miru. ki ga je nam prinesel Odrešenik. Duhovnik, ki množi sovraštvo na svetu, se sam izključi iz svojega vznešenega stanu; on ne sme ne le sam v imenu vere politizirati, ampak mora to tudi svojim vernikom prepovedati. Ker pa se je ta razvada razpasla povsod, ukazujem, da s« vrne duhovščina k Kristusovem evangeliju, v cerkev, in da preuusti posvetne
stvari drugim ljudem, da vsled teh razmer ne trpi cerkev, ki bodi vsem samo kraj ljubezui in miru, ki ga je prinesel Kristus na svet Vsem svojim škofom nalagam, da izdajo pastirska pisma, ki vse to ljudstvu in duhovščini natančneje pojasnijo.*
Ko je to papeževo pismo izšlo, se je bralo najprej v listih o mistifikaciji, nato pa se je čitalo o papeževi bolezni; tudi razlag ni manjkalo. Toda glej, sledil je pastirski list škofa Bo-naveuture. zal, da ga nisem stenogra-flral. V temperamentnih besedah je razkrival napake današnje dobe, ko. trpi vera vsled klerikalne politične j agitacije. Zato ukazuje vsem duhovni-! kom, da takoj odlože vse posle, ki se ; ne strinjajo z njih stanom oz. vse, kar, bi moglo le enega farana odganjati od j cerkve. Njih delo bodi: molitev, pouk,, človekoljubje, usmiljenje. Zato se imajo takoj razpustiti vsa politična društva s katoliškim naslovom, druga društva naj se prepuste posvetnim ljudem, da jih vodijo v občno korist, kajti duhovnik mora ljubiti vse enako in ne sme širiti sovraštva med ljudstvom. Zato se mora takoj odpraviti «Orel» kot verska organizacija in ker ne bo verska, naj se združi s »Sokolom* v znamenju bratstva; razpuste se Marijine device, ker ni razlike med
ljudmi itd. V nedeljo na to se je oralo to pismo po prižnicah in duhovniki, ki so spoznaJi svoj greh, so z vnem" klicali ljubezen in mir med svoje • tirane.
V resnici bi so gotovo uprli. Kfcjti njim ni do vere. Zato se je zopet zgodilo tam nekje na Dolenjskem, da je katoliški duhovnik pokazal ljudstvu svojo nekrščansko pest. Kdaj jo bo ljudstvo njemu, to je vprašanje! Sava.
I. Albrecht:
Vzgoja, karcer in besednjak
Mladina je mladina, nekdaj, danes in vekomaj. Je pač tako! Vzgoja je pa spet vzgoja: je bila včasih, je danes in ostane na vse večne čase. Amen.
Tu torej ni mogoče izpremeniti ničesar in menda tudi ni treba, ker je itak vse v redu. Mladina je vesela, živahns, vedra, poredna, včasih brezsrčna in mogoč« celo nesramna, vedno pa dobrodušna. Hoče, da se ji odpusti vso, kakor tudi sama odpušča, ne mogoč«! zato, ker je tako rahlega srca, ampak zato, ker nima časa misliti daleč in ne strogo vedno v eno smer, ampak skače z mislimi prav tako s predmeta na predmet kakor tra z nogami.
memorandum o zadevali, ti se tičejo Rusije. Memorandum je znan pod drugim, oficielnim imenom:
Raport ekspertov. Sestavljen je iz dveh delov: rekonstitn-eija Rusije in restavracija Evrope.
L Rekonstitucija Rusije.
Gospodarska obnova Rusije je odvisna od pomoči in udeležbe tujega kapitala. Ta pa ni mogoča brez globoke pre-membe sedanjih pogojev. V sedanjih negotovih raimerah se bo udeležil kvečjemu špekulant, ki noče obnavljati, ampak izkoriščati Rusijo. Rusi sami morajo sodelovati pri delu za obnovo. Temelj je poljedelstvo, varnost lastninske pravice, razpolaganje s pridelki V industriji svoboda gibanja za podjetnika in njih na-stavljence, lastninska neomejena pravica ,lo nepremičnin in premičnin, pravica razpolaganja, urejen transport.
Ruska vlada mora prevzeti finančne obligacije svojih prednic, ruske carske in provizorne vlade, in odgovornost za vso škodo, storjeno lastnikom. V justič-ni upravi morajo sovjeti dati garancije, da je justica neodvisna, odgovarjajoča moaeraim pravnim naziranjem. Inostran-cem se mora zajamčiti pravica uporabljati pošto, brzojav, železnico, kakor v Evropi, dalje svobodno izvrševanje industrije, trgovine, poklica, kakor v Evropi; pri inostrancih ne sme biti nobenih hišnih preiskav ali aretacij brez vednosti in asistenci dotičnega konzula. Na tej podlagi bi bila mogoča potem tudi
D. obnova Evrope, teleti je, da bazirajo vse vrednosti na skupnem zlatem zakladu. Poseben organizem naj se ustvari sa kredite. Urede uaj se kurzi, carinske tarife, transporti
Tako so pričela genovska posvetovanja in pogajanja. Velika sobota je bila kritičen dan. Takrat so zavezniki videli trdovraten ruski odpor, da ne gredo sovjetski komunisti dalj ko do nekih efer-maraih koncesij. Zato so se obvezali na sledeče
pogoje:
Zavezniki — obenem upniki Rusije — odklanjajo vse ruske pretenzije, pripravljeni pa so iz lastnega nagiba popustiti od skupne vsote ruskih dolgov, toda sovjetska vlada mora prevzeti točno fiksirane in nespremenljive obveznosti ter povrniti storjeno škodo.
Tem pogojem je sledila objava rusko-nemške
rapallske pogodbe:
Medsebojna vojna škoda se briše. Nemčija se odpove revindikacijam pravic zasebnikov, diplomatski in konzularni stiki se obnove. Klavzula največje medsebojne pogodnosti, obljuba medsebojne dobrohotne podpore.
Ker je objava te pogodbe vzbudila veliko razburjenje, je nemška delegacija objavila dva
komunikeja
a tej rapallski pogodbi V njih zagovarja svoje postopanje in vsebino pogodbe, ki da je radi klavzule največje pogodnosti koristna tudi zaveznikom. Pogodba je sklenjena na temelju realnosti, ne na sprotuje pogojem Cannesa, hoče pozabiti, kar je bilo.
Zavezniki obeh Antant, skupaj devet iiršav, so nato odposlali
VVirthu resolucijo,
V kateri očitajo Nemčiji nelojalno postopanje in jo izključujejo od nadaljnje udeležbe pri posvetovanju o ruskih zadevah.
Nemški odgovor
prav!, da ja Nemčija že pred leti priznala sovjetsko republiko; da je ta pogodba za Nemčijo ugodna; da hoče Nemčija lojalno sodelovati pri obnovi sedaj trpeče Evrope: da je londjnski predlog ekspertov pustil nemške interese ob strani; da bi bilo to prisililo Nemčijo zahtevati od Rusije reparacije; da so Nemci zaveznike zaman opozarjali na ta nedostatek. Zato so se morali Nemci pobrigati za svoje legitimne interese in so stopili v pogajanja z Rusi pod pritiskom neodložljivih razlogov. Rapallska pogod-
ba ni zapreka za generalni sporazum vseh z Rusijo.
Isti dan (21. IV.) je dospel zaveznikom na prej navedene pogoje tudi
ruski odgovor:
Sedanje stanje Rusije in okolnosti, kako je došlo do njega, osvobojajo Rusijo vsake obveznosti Vendar pa hočejo Rusi prevzeti obveznosti če se dolgovi znižajo, in se obenem da Rusiji finančna podpora, da čim prej izide iz sedanjega stanja. Starim lastnikom je ruska vlada pripravljena vrniti nacionalizirana podjetja v užitek ali, kjer to ni mogoče, namesto užitka odškodnino zanj. Vendar ne more ruska vlada prevzeti nobenih obveznosti svojih prednic, dokler ni de jure priznana.
Diplomatična pisma.
Da prepreči grozeče razbitje pogajanj, je naslovil Cičerin še isti dan (21. IV.) pismo Lloyd Georgeu, kjer pojasnjuje in omiljuje ruske zahteve. Istočasno je pisal Barthou de Factl in protestiral proti tonu in naziranjem nemškega odgovora na zavezniško resolucijo. Ker je rabil Barthou pri tem jako ostre izraze proti Nemcem, je Wirth v pismu Facti ogorčeno zavrnil zlasti francosko trditev, da so nemške navedbe lažnive.
Položaj je bil skrajno napet. Barthou je odpoklical (23. IV.) Seydousta iz ruske podkomisije, nakar je Cičerin v pismu na predsednika te komisije pristal na nove koncesije ter umaknil v bistvu prvotne ruske zahteve.
V	tem je bila sestavljena in izročena druga
zavezniška nota Wirthu:
Dobili smo Vaš odgovor od 18. t. m.
V	odgovoru so nekatere trditve, ki jih morate popraviti. Nismo Vam dali povoda za sklepanje posebne pogodbe. Končno, na izrecno željo Barthoujevo: »Podpisani vsi izrecno pridržujejo za svoje vlade pravico, da smatrajo kot nične in neobstoječe vse one klavzule rusko-nemške pogodbe, ki bi nasprotovale veljavnim mirovnim pogodbam*.
S to platonično izjavo je incident z Nemčijo končan in direktna pogajanja z Rusijo stopajo zopet v ospredje. Ra-kovski izroči zaveznikom noto o
ureditvi ruskih dolgov.
V	njej pravi: Pod pogojem priznanja de jure in takojšnje finančne pomoči prevzame sovjetska vlada carske, pred letom 1917. kontrahirane dolgove in obveznosti, bo vrnila tujcem pod gotovimi pogoji njihova socializirana imetja. Obresti in obrestne obresti se odpišejo. Velesile s svoje strani vrnejo Rusiji njeno lastnino, kakor zlato, ladje itd. in urede tudi svoje obveznosti nasproti ruski vladi. Plačila, ki jih Rusija prevzame, zapadejo deset let po podpisu!
Dan 24. aprila prinese že prosluli
Poincarejev govor v Bar-Ie-Duc:
V	skrajnem slučaju se Francija ne bo ustrašila odpotovanja iz Genove, niti posebne akcije proti Nemčiji. Reparacijski termin 31. maj je skrajno važen, morda odločilen. Francosko stvar bomo do zadnjega branih in se ne odpovemo njej v prid nobenemu orožju.
Po pravici se smatra ta govor za vrhunec genovske konferenčne krize. Iz nadaljnjega poteka konference vidimo, da stroj giblje še dalje. Ne pozabljajmo, da je ta konferenca prva te vrste po vojni in zato najtežja. Neka znamenja kažejo, da so javnosti nedostopna pogajanja če-sto in v velikem delu že uredila velik del tega, kar pride v svojem zadnjem stadiju na konferenco. Zato imamo nado, da ne bo brez uspeha.
Sličica iz Genove
V spominu na «Inferno».
Kdo bi mogel bolje od Danteja >pi sati tragični konec Romanov, Rusijo, ki je plen državlj-inske vojne, _ vso stozo v vaseh ob Volgi, kjer umirajo milijoni gladu, v eni najrodovitejšili pokrajin sveta. — Ce se Dantejev duh še SDriihaja po svoji domovini, kaj bi
MI mislil dne 22. aprila L 1922., Se M
bil na enem najlepših dreadnoughtov italijanske mornarice, krščenim na svoje ime, videl italijanskega kralja in genovskega nadškofa, reprezentanta dveh najstarejših institucij krščanskega in buržijskega sveta, v prijateljskem, da celo v prisrčnem razgovoru s predstavniki — sovjetov! Oni tisjfii delavcev, ki so nezadovoljni z današnjo nepopolno družabno uredbo obračajo svoje oči v idečo Meko, v Moskvo, kaj porečejo oni, ko gledajo enega najbolj eminentnih predstavnikov svoje misli in komunistično revo-
Razgovor med italijanskim kraljem
in šefom ruske dclegacije je trajal dobre četrt ure. Cičerin je Viktorju Emanuclu razlagal gospodarsko situacijo svoje zemlje. Na to so sedli k pogrnjeni mizi in slr.čaj, ki se povsod i, posebno pa v Italiji, čudovito sklada z diplomacijo, je hotel, da je sedel Cičerin bas nasproti genovskemu nadškofu, ki je »papeževo olje* na tej konferenci. Razgovor je kmalu postal prav prisrčen. Cičerin je monsignora Giosnč Signorija zagotavljal, da pušča Rusija vsem veroizpovadanjem aaj širšo svobodo.
skij, Picasso, Matisse, Kokoška, NoMe
in Klee, nam naslikajte eno samo, lepo dišečo breskev, to pa z resnično kulturo, pa bomo v enem amem hipu pozabili na vso histerično transcendentalno matematiko, na vse -rme in vse ideje, pa bomo zopet imeli umetnost!
Stanko V urnik.
O pesniku rdeče revolucije
^.^.^..jou,	Najmlajša ruska poezija je dobila
kov svoje misli in komunistične revo- sirso svodouo. »Ah, la vera liberta. živo legendo Legendo o pesmku, k! je luci je mi takšni mizi kakšnega kralja? i grande cosa* (Oj. prava svoboda je; umrl in k, ee z,vi. Mnenja so razcep-cSorejem ki ga je Vašemu veli- velika reč!) je sladko pritrdil prelit. ljena. En, mu pišejo nekrologe, drugi čaS prireSo prebivalstvo Genove I Soseaje pri mizi mislijo, da so slišali objavljajo njegove aktuelne spis,. Ivaj Sz^je da ste pravi oče svojim tudi neke besede o problemu zdni-;je res? Resnica je v sovjetski Rusi*
. .	-	ii» I	•	_1 t /i!	^ „__- — a	V 1
TUU1 nese uvecuv u	-v..*	-- —	-	. -
ženia cerkva? Toliko je gotovo: Ko zelo dragocena rec. Morda sploh ni za je bil cerviran šampaniec, sta nadškof navadne emrtnike. Zato je vseeno, ali in Cičerin izgledala že" kot stara pri- i kje daleč na koncu »neskončne* Rusije. jateHa, ki veselo trkata s svojimi ča- Pesnik, ki je prišel v legendo, je ruski vznemirjali radi toga Kompromi- šara i in ki sta drug drugemu podpisala jrevoluoionarec. Kipeč in zagoneten ka, t^i o čTga vedenja, ni mogel Ci- in izročila v s,iomin na lePi prijatelj- kor ruska revoluc.ja, poln protislovij in čerin odgovoriti nič drugem ko: cZa-!ski razgovor svoja jedilna lista.	neverjetnosti kakor vse, kar se doga*
kai naj bi jaz ne šel, da se poklonim I Tako so se srečali dne 22. ap-nla v rdeči državi. Zato je njegova usoda Vašemu kralju? Ce bi on bil pri nas. 1922. na genovski obali tron, škof »v-; simbol ruske revolucije, one revolucije, bi ca morda mi kronali za ruskega ska palica in revolucija, (ali krona, ki živi in ne živu
P.	I i____ • _: _::~ 1. ~	TiSne lO ' fiarrro; ftnrAflAnk
podanikom!* Tako je rekel Cičerin kralju, ki mu je toplo stisuil roko!
Italijanskim sodrugom, ki so se vznemirjali radi toga kompromi-
Tafias je j Sergej Gorodeckij se je pojavil
v re-
boren sovjetski predsednik...!
Kulturni pregled
kakor so se pojavljali v novem kaotičnem milje ju. Dasira^no je sovražil vse. kar je bilo staro, preživelo, je dal svojim pesniškim proizvodom lepo, artistično formo. Njegove misli so bile logične, jezik jasen:
Srp in kladivo nosita novi dan, praznik dela, ljudem še neznan.
vvm „«.»i_!Slra ravstava še samo barvni akord, zdi se, da videz
IXXIII. umetniška razstava regniCnosti dosežen z vtiskom zraka in; ' v Jakopičevem paviljonu lng; n0 ni njegova ambicija. Med j
7Semi diietanti, ki so tu razstavili, je ta j Nedavno je izšla v založbi bolj;evi6r:e topla mladost Mušičeva še najbolj i vlade zbirka njegovih poezij. To si raz-iskrena	! lagajo kot znamenje, da je mrtev. Vlaaa
Kos je razstavil nlastike, ki hočejo ; ga je poslala daleč nekam na skrajne kakor p> i Kraliih ičinkovati z dinamiko i meje kot visokega uradnika sovjetov. Unije in govorečo simboliko geste. Kip Pravijo,^ da je umrl Perziji v Turke-»Plevice* je dobra stvar in tudi v «Da- * """ "" " " vidu* je zadeta zmagovita gesta surovega nomada, v plastikah »Pastir* in somu naso u,»™v. «Za Kristom* se je pa kipar že na pre-
. -.. - „„„J0	t,r :„ r.rft_ več nevarno distanco približal Kraljema. ------- .	.
Razstavljeno je menda vse, kar je pre- «	- : ^ re6nobe in ne- mom človeka, ki mu je vsa pnroda m
mogel »Klub mladih*, in to razstavljeno Ko. naprav, vsa, vtis resnooe m	člove-u Igodovina wmo odsev
absolutno brez vvtokritike m sramu vsujivosil	absolutne, metafizične lepote?!
samo da je "^nekliven	ru^ vzo cTnavduMl Z ekspresioni- j Sergej Gorodeckij ni bil umetnik ta-
svoj,	zem barve same na sebi, se poglobil v :kor Blok, a njegovi verzi so polni Blo-
kor je danes v modi. ^^ 'sti na zu^ nieno psiho in njene reflekse na človeka. ' kovega revolučnega misticizma. Svoje ,n zoper ugled nase umetnosti m lunaj . lP	J	in umetnosti pa je naj-
ima na vest, t,sti, k.mujebilodano	in šumL Roditi pa lepše pokazal v študijah, ki so izšle v
dopustiti ah preprečiti, da ^ .	se mora neposredno iz	notranje potrebe »IzvjesUjah*. Tu je Gorodeckij naglasi!
javno razstavljajo nevredna del^ into moranepo r	Ti0'g]iUar. ; svojJ literarni čredo. Iz teh Študij odseva
samo zato, ker imajo avtorj, o teh, delih	in^e otresU vsega di	. ! vse hrepenenje v kaosu revolucije tava-
subjektivno mnenje, da so to umetnine,	s^vo „o&. več^epo e^	^^ - ^ duk Tu je karakteristika genera
Ne vem, v kakšno luč posUvlja ta razstava slovensko kulturo, če je res narodova umetnost zrcalo narodnega kulturnega nivoja... Mislim namreč, da di-letantski produkti, ki predstavljajo obupen boj z najelementarnejšimi slikarsko-tehničnimi problemi, čeprav očitujejo tu-patam morda tudi porcijo talenta, še ne spadajo v javno razstavo, po kakršni so tujci upravičeni soditi našo umetnost.
stanu. Baje si je z revolverjem končal mlado življenje. Kdo ve? Ce je to res, ali ni njegova osebna tragedija hkrati tragedija k/vave, tajinstvene revolucije, katero je Gorodeckij opeval z entuziaz-
ki so zrele, da pred svetom predstavljajo našo umetnost!
Župan postavim, je čisto hladnokrvno obesil na razstavo delo. kakor št 133 »Ob dalmatinski obali* in druge stvari, ki so več ali manj nesrečni diletantski poizkusi v impresionistični maniri, katero avtor na zunaj posnema, ne da bi proniknil v njeno notranje bistvo, pa poglej njegove barve ali pa najdi kje kaj smisla za sferično perspektivo in za zračnost pleinairja, kaj kulta luči! Naj-
katero slikar na platnu ostentativno poudarja. To ni več literarna simbolika, ampak absolutna barvna umetnost, ki se kakor glasba ne da razumeti ali opisati ampak samo doživeti.
To je filozofija nastanka umetnine, ki je bila vzor Nandetu Vidmarju, čigar po
cije, ki je vzrasla v krvavih letih ruska zgodovine. Dokler je tekla ruska kri ns bojiščih, je mlada duša dvomila in ob-upavala. Revolucija pa je bila zanjo preveč silen sunek, da bi se mogla še nadalje mučiti s skepso in filozofijo. In pesniška duša začne verovati. Veruje v
jO L/l lil «{,U I »lauuuvu • ........-J --D- [ | I	'	.	> T
izkusi v isti smeri morda niti niso naj- novo kulturo, kulturo proletarcev \ slabši te vrste. Volja in hotenje je pri kulturo mas, ki nastaja iz grobih kolok-n;em seve tudi še mnogo večja kakor tivnih nagonov. Proletarska poezija, iz-tehnično znanie, vendar pa je v »Zimski j virajoča iz novega pojmovanja človeka
"	..	•	1 •	___J__1__ .. II <1	b O 1-rtP m 1II rt
zračnost pleinairja, kaj kulta luc. Naj- ~ «4) us^rd malone^met- lin zgodovine, se ji dozdeva kakor mlado, boljša stvar, k._ pod Zupanovim imenom pokrajin,* (št i)	Tjsta	■ sveže zelenje. In sovražiti začne plesno-
visi na razstavi je gotovo št. 04, »Si pine», ki pa je tako dobra in v izberi motiva, tehniki in občutju tako tipično Jakopičeva, da se me lotevajo dvomi, da jo je Zupan sam naslikal Čeprav najdeš pri ostalih rečeh tupatam kak drobec dobrega, vendar nikjer ni prekoračena meja nivoja srednjeizobražene-ga diletanta, ki se lovi za takozvanim! motivi in jih meče na papir brez vsake očesne kulture in šolane roke. V delih, datiranih z letnico 1922. hoče biti Zupan ekspresiomst in potrebuje v to svrho človeško figuro. Ekspresionizem je bil in še bo najhvaležuejše polje vseh tistih, ki niso v stanu pogoditi nobene figure anatomično pravdno... Poglejte samo sv. Boštjana, ki je naravnost smešen!
Mušlč gleda 6vet s pesniškimi očmi. Narava se je razkrojila zanj v simfonijo barv in iz teh barv zajema slikar akorde, kakršnih zahteva njegovo trenutno razpoloženje. Ima dosti kolorističnega talenta. Slika v nekaki pointilistični maniri.
uuMajiut» ^ci.. -i j	-—--------i	o	-
nino v gorenjem smislu. Tista pokrajina | sveže zelenje. In sovražiti začne plesno je do zadnje poteze občutena, z vsako bo, ki skuša uničiti bujno rast zelenja, potezo na sliki je vibriralo čustvo do- Tako so nastale Gorodeckega študije o živeria in izraz je zato na platnu na- i »zelenju pod plesr.obo*, t. j. o stan, pred-ravnon brutalno silen in dramatičen. To , boljševiški poeziji, ki se zopet pojavlja
.... __. -	n	• _t___x_	ricr nrnl^tir.
je moč izraza. Tudi v sliki »Tavajoča* (št. 23) je izrazil svoje barvno sočutje nad objektom, drugod se mu pa to ni v toliki meri posrečilo. Skoda talenta, če se ne misli tehnično izpopolniti! Isto bi veljalo tudi za Mušiča. Dragan Vidmar je čipa! iz istih virov
v Rusiji in skuša ovirati rast proletar-ske poezije. Stari so »kontrarevolucijo-narci*; ta sklep postane tudi estetičnn merilo. Zakaj največja lepota, vir novih lepot, je ruska revolucija. Iz nje mo:s izhajati vse hotenje in hrepenenje. Tako je Gorodeckij razlagaJ novo
♦ rj olLK3> V nCKtlKl pUtUUUCVIuu*	------------	■ -
(»Portret*, št. 64.) Zaenkrat mu zadostuje idej, ki so jih naslikali Chagall, Kandin-
uragan viu;:iar jo bii-m »a^.u ...------- -	-
kakor Nando. Toda kakor je Nande epoho ruske literature, na tak nacm je umetnik, tako na Draganu absolutno ni | zaključil v imenu nove generacije dob-! mogoče odkriti talenta, še manj spret- i predholjševiških literatov. Apokaliptični nosti, duha pa celo n,č. Nič ne poma- | fantom, ki je zrasel iz ruskega nacional gajo debele gotske oči in rumeni obrazi | nega trpljenja — boljševizem — je objel ta absurdne barve, če niso doživljene. V J rusko nebo od obzorja do obzorja in z.i-teh delih si umetniško hotenje še čisto . senčil mlade duhove. Kaj če se je v tre-
gotovo ni našlo konkretnega izraza, pa ""	' '* ".........
ne pomagajo ilustracije iz nobenih futu-rističnih revij.
Namesto vseh milijon vnebovpijočih
nutkih vendarle odgrnila njegova senca in je mlado oko zagledalo strašno, pošastno okostje revolucije? In je dušo prešinil blisk spoznanja, da vse to ni lepota, ni cilj hrepenenja, ni mladost in zelenje, temveč strašna plesnoba, ki je
Vzgoja, to je seveda kaj drugega! Vzgoja je trezna, ima cilje, smeri, tehta, razmišlja, premišljuje in raziskuje vzroke in povode, kara, uči in svari — z eno besedo: vzgoja je vzgoja. Amen pri očenažu.
Vzgojo predstavljajo lahko najrazličnejši ljudje. Včasih — zlasti prejšnje čase — je bil to katehet, šolski nadzornik, ravnatelj, kak profesor, mestoma celo kak suplentič ali pa makari studentovska gospodinja. Sicer pa to ni glavno. Poglavitna, splošno znana in prav jasna resnica je večen konflikt aied mladino in vzgojo.
Takole na pTimer: Mladina vidi ravnatelja, ki je Ze v letih in ima takole mastno svetniški obraz. Ravnatelj je pozabljen, mesto njega vstane sv-jtnj-ea ki ji je ime Monika- Svetnico pretvori mladina v svetnika in ravnatelj no*i naenkrat v ustih mladine ime \ionika. Hočeš, nočeš, nihče mu ga ne odvzame, samo grob mu ga lahko izr briše. »Blagor mu, ki se spočije —»
Vzgoja voha škandal, pokvarjenost m hudobnost. Nad ravnatelja^ se spravi mladina, ta grd oba, in se celo z ženskim imenom. Stvari je treba pnti v okom.	..
Ravnatelj ve, kaj ee ga je prijelo m spet ne sme vedeti. Kar pomislite položaj: V sedmi ali osmi gjmnazuski
razred bi stopil častitljivi gospod ravnatelj in bi s svečanim glasom za grmel: »Slišal sem. da ste mi, paglavci, nadeli ime Monika in si to najodločneje prepovem. Kdor bo —»
Dalje seve ubogi ravnatelj ne bi mogel, ker bi nastal tak smeh, da bi poskakovale klopi, ravnatelj pa bi skoro gotovo omedleval, ali ne? In drugi dan in par dni potem?! V sedmi in osmi šoli ima vsak študent povprečno vsaj po dve ljubici in toliko in toliko pridnih jezičkov bi ponavljalo na ulici, na promenad, v parku, v gledališču, pri koncertu, vedno in povsod: »Monika, Monika, Monika*.
Vzgoja je trezna in ne pusti tega pod nobenim pogojem in za nobeno ceno, mladina pa nori po svoje. Ker je mladina, pač pleše, po plesu drugi dau pa v šoli halo. posvetovanja, obiranja in smeh. Trojica, ki si je posebno udana. gre na hodnik in s hodnika na tisti prostor, ki sicer ni namenjen posvetovanjem, se zaklene, prižge cigarete in začne klepetati. Kakšna je ta in kakšna je ona, kakšna je tista, četrta m peta, Nada in Vlasta in Mira in Mara, brez konca in kraja.
Vzgoja, ki vidi skozi zid, stoji pred zaklenienimi vrati in posluša. Sodba je že 'zdavnaj sklenjena, čeprav še m zapisana »a paDiriu. Ko poklice zvo-
nec in trojica previdno odklene vrata, da se spet vrže premišljeni vzgoji v naročje. — o, groza! Pred vrati stoji višina vseh višin, sam častitljivi gospod ravnatelj. Prestrašena trojica je tako vsa Iz sebe. da kakor eden re-signirano vzdihne:
»Monika!*
Seveda to položaja nikakor ne omili. Vzgoja, sam gospod ravnatelj, ~t>ji pred trojico, kriči, prha, kašlja, hrope in psuje, da se trese zemlja v tečajih, _ ne, ampak samo trije študentje pred njim. Ali ravnatelj je zdaj na vrhuncu Odkril je zaroto in pregreho, »ki ninia imena med nami.*
Mladina 6icar ne razume, kako pravzaprav, kaj in zakaj. Samo to ve, da je padla iz ravnateljivih ust beseda »konferenca*, tista beseda, ki je včasih hujša nego sedemkrat sedem šrapne-lov, beseda vsega gorja in vsega zla. No, nazadnje, ko se ravnatelj naveliča, si mladina oddahne in misli:
»Kar bo, pa bo!*
Pride dan, tisti usodni dan, in še eden za njim. Tedaj zadoni iz ust razrednika strašna sodba: karcer. Prihodnjo nedeljo od devetih do treh, oziroma do petnajstih bi rekli dandanašnji. Srditi pogledi, grozotne kretnje, gromo-viti nauki in par kranjsko-krepkih stavkov in Drvi del ie zakhuČen.
Potlej pa karcer. Trojico lepo raz-dele, vsakega v en razred, vsak dobi nalog za sedem dni, čeprav ima na razpolago ča-a samo šest ur. Vzgoja, ki ve, kaj dela, hoče tako.
Predno jih zaklenejo, se domisli eden, da "nima grškega besednjaka. Komaj za javka, glej čudo. priraca sam gospod ravnatelj in mu z oglatim po-klonom starih kavalirjev izroči svoj lastni izvod.
Nato jih zaklenejo. Tisti, ki ga je Monika počastil s svojim besednjakom. | se loti brž grške naloge. Razmišlja, prevaja, pogleda v besednjak in vidi:
!_ Irena, samo Irena. Kakor lista, ka-
' kor išče, kakor obrača, povsod le Irena. Zdaj s svinčnikom, zdaj s črnilom, potlej 8 čopičem, pa spet sredi temno-rdečega srčka: Irena. To grško ime pomeni po naše mir, a ti moj dragi Monika, ga gotovo nisi mel, ko si tako vneto popisoval svoj besednjak z Ireno. »Mogoče je bilo vse to pisano in risano v enakem položaju, kakor je sedaj moj,* pomisli mladi rogovdež m prasne v smeh.
»Torej sera morda na najboljšem potu, da postanem Se kdaj gimnazijski ravnatelj.*
Še gospe Irene se domisli študent, tirte debelušna in že precei iriuhe co-
jspe, ki vedno kima. kadar govori njen mož. To je bila Irena nekdaj: z rdečim svinčnikom, z višnjevim, "i i zelenim, preko vseh aoristov z rurr, ■•-jnim, sredi srčka in po vsem listu samo: Irena.
študent vstane, odloži pero in začn? med smehom hoditi po učilnici-
»Irena, Irena, ha-ha-ha. Irena, Irena, ha-ha.*
Niti črke ne napiše v vseh šestih urah. Ko mu odklenejo vrata in zagleda ravnatelja na hodniku, mu smehljaje vrne besednjak, se prikloni in ponavlja:
»Irena, Irena, Irena —» Ravnatelj stoji kakor od kapi zade-. Vse njegove vzvišenosti je konec.
»Glejte, da vas stroga kazen zmo-dri!»
»Gotovo, gospod ravnatelj! Irena. Irena, Irena —»
Nerodnost se veča, ko pride še dvoj? profesorjev. Ravnatelj menca, študent kliče Ireno, profesorja se spogledujeta in enemu že leze na smeh. Nazadnje se spogledajo in vidijo, da so pravzaprav'vsi čisto dobre volje. Mladina in vzgoja se smejeta ob prijetnem spoznanju, kaj premoreta ob pravem času iti na pravem mestu karcer in besednjak.
pokrila rusko dušo. In da Je revolucija, grozovita. žaloigra prošlosti, ne pa plan bodočnosti.
Strašni so taki trenutki za mlado roško dušo, ki si ji hoče nove lepote, o o ve vere, nove kulture. Blok je umrl fizično sestradan in duševno sit — razočaranja in negotovosti. Gorodeckij je vzel revolver in končal daleč v Turke-stanu. Kaj je hotel povedati? Da je težko biti v Rusiji mlad in poln idealov? Da je videl revolufino lepoto v obliki apokaliptične pošasti, ki žre duše? Težko je to reči. Morda pa še res živi in opeva rdečo rusko revolucijo? Kaj je v Rusiji resnica? Za kako ceno naj ruski človek kupi vero vase in v svet?! B.B.
y Gospodarska vprašanja
Vprašanje naših pristanišč -j^«--
Turneja Glasbene Matice
Ze večkrat se je Izrazila želja, naj bi naš Matični zbor posetil Beograd, kjer sta koncertirala tudi že »Kolo* in »Lisin-ski». In tako je Matica v vrsto prireditev v proslavo 50 letnice društvenega obstoja, 30 letnice obstoja pevskega zbora in 30 letnice delovanja g. vodje Hu-fcada pri društvu sklenila vključiti tudi nekaj koncertnih turnej. Med temi bo prva turneja v Srbijo, katero nastopi Matica v četrtek 11. i m.
Turneje se udeleži skupno 136 oseb, poleg društvenega zbora tudi predsednik glavnega odobar Matice dr. Ravnihar ter skladatelja gg. Lajovic In Adamič. V petek 13. t m. dospe društvo v Beograd, kier priredi v dvorani Maneže (začasno gledališče) ob pol 9. zvečer svoj prvi koncert pod osebnim vodstvom gospoda ravnatelia Hubada. Dame nastopijo pri koncertih v narodnih nošah. Drugi koncert se vrši v soboto v Zemunu. Isti dan potuje zastopstvo društva v Topolo, oz. Oplenac, kjer bo položilo na grob ranj-kega kralja Petra I. krasen venec iz cvetja z naših planin. V nedeljo dopoldne priredi Matica v Beogradu ob znižanih cenah ljudski koncert. Popoldne se udeleži društvo narodne zabave v Topči-deru, zvečer pa priredi na Terazijah kralja Aleksandru podoknico; zapela bo: »Bože pravde*, Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat*, in »Jadransko morje*.
V pondeljek se odpelje zbor v Novi Sad, kjer bo takoj po prihodu položilo njega zastopstva venec na grob skladatelju himne »Lepa naša domovina* Ru-njaninu in srbskemu pesniku Baiču. Popoldne ponese del zbora venec na grob pesniku Čiki Jovi Zmaju v Kamenici. Na grob mu polože tudi vse tri slovenske prevode njegovih otroških pesmi. Zvečer se vršj koncert v dvorani »Slobode* v Novem Sadu. V torek 16. t. m. se odpelje zbor v Subotico, kjer bo gost bunjev-ških seljakov. Tam se priredita dva koncerta, v torek zvereč in v sredo dopoldne, zadnji samo za srednješolsko mla-dež, kar je iz narodnovzgojnih ozirov v Subofici posebno važno. V sredo popoldne se zbor odpelje preko Slavonskega Broda in Bosanskega Breda naravnost v Ilidže, kjer bo nastanjena za svojih prireditev v Sarajevu. V petek zvečer koncert v Sarajevu, istotako v soboto popoldne, ki je namenjen šolski mladini. Po koncertu prirede Sarajevčani društvu na čast v Bašči takozvani »narodni teferič*, t j. ljudsko zabavo na prostem. V ponedeljek popoldne se društvo vrne v Ljubljano.
Program sestoji iz dveh delov: iz modernih umetnih in iz narodnih, harmoni-ziranih skladb. Med drugim bodo peli šest Lajovičevih zborov (»Bolest-kovač*. cPomladni spev*, eKroparji*, Kralj Matjaž*, »Zeleni Jurij*, »Pastirček*,) dalje dve Adamičevi, po eno Krekovo in dr. Švabovo ter osmeroglasnl Foersterjev zbor »Z glasnim šumom s kora*. Peli bodo tudi Mokranjčev »Sedmi rukovet* in »Kožar*, dalje hrvatske narodne pesmi v obdelavi Hatzeja in Andčla ter naše narodne pesmi v obdelavi Hubada. Društvu želimo mnogo uspehov na njegovi turneji _
Slikar Djoka Mazalič je otvoril v UHriehovem salonu v Zagrebu razstavo svojih genre-del iz Bosne, ki se odlikuje po vedrem in veselem koloritu. Časopisje se zlasti pohvalno izraža o njegovi novejši sliki »Prodavači čilima*.
Humor v glasb L Te dni so dali v Parizu Colomejev koncert, ki je bil posvečen »L' humour en musique*. Izvajali so Lullyjev »Tercet zmrzljakov*, ki res dela vtis šklepetanja z zobmi od mraza, poteza so se izvajale Maurice Ravellova •'L'histoire naturelle*, ter Saint-Saensov -Karneval*, ki je po poročilih pariških listov res humoristična skladba. Skladatelj je zato ni objavil, ker se je bal, da bi ta skladba škodovala njegovemu imenu, ki si ga je bil pridobil kot resen glasbenik.
H3ndiove slovesnosti bo priredilo Handlovo društvo, ki ima podružnice v vseh evropskih kulturnih centrih, v Hallu dne 25. do 28. maja.
•Dejepis umeni» se imenuje knjiga izpod peresa dr. A Matejčka, ki bo največja in najboljša umetnostnozgodovin-ska knjiga češke literature. Knjiga, čije prvi del je ravnokar izšel v Pragi, obdeluje umetnostne probleme popolnoma moderno.
Vasarijev arhiv najden. Grof Spinelli iz Arezza je poklonil mestni občini arhiv Giorgija Vasarija, znanega biografa renesančnih slikarjev. V zbirki spisov iz 16. stoletja se nahajajo tudi posebno važna pisma Michelangela iz časa od leta 1550. do 1557. z nekaterimi njegovimi skicami in osnutki. Arhiv je prešel sedaj v last italijanske vlade in ja pristopen učenjakom, ki bodo našli v njem saibrže Se dosti zanimivega.
V zadnjem času se mnogo razpravlja
o načrtih jadranske železnice, ki so v najtesnejši zvezi i vpiašanjem morskih pristanišč. V zagrebški »P.iječi* je napisal dr. Josip Sm od laka zanimiv članek o tem vprašanju. Iz članka povzemamo
nastopno:	'
»Jadranska železnica brez urejene luke na svojem izhodu je kakor hiša brez vrat Zato je tudi konzorcij, ki se je ponudil za gradnjo jadranske železnice, uvrstil v svojo ponudbo predlog, da bi zgradil na Jadranu moderno luko, in sicer v Kleku na ustju Neretve, kjer ni danes nikakega pristanišča. Ako bi po tej ponudbi imela iti jadranska železnica ob Neretvi, bi morala torej postati luka pri ustju Neretve glavni in izključni em-porij naše prekomorske trgovine
nas več stalo, ker nam Klek, kakor smo videli, ne more mnogo pomagati.
To drugo rešenje tudi obstoji in bi mnogo manj stalo nego zidanje novega mesta in pristanišča na ustju Neretve. Do takšnega rešenja bomo lahko prišli, ako računamo s fizičnim ustrojstvom in položajem naše države in si izbijemo iz glave neizvedljivo misel, da naj se usmeri vsa naša prekmorska trgovina ▼ ono luko.
Take luke sploh ni in je ne bo v naši kraljevini Posamezni odseki Jugoslavije zahtevajo vsak svoj posebni izhod na morje. Tako zahteva svoj posebni izhod Posavje, posebnega Podonavje, posebnega Morava kakor Povardarje. Vso svojo trgovino more v eni luki osredotočiti samo dežela, ki cela po eni rečni dolini
Iker je odrezana od svetovnega prometa. Niti mi sami je ne poznamo dobro.
Naša država se bo morala odločiti, da i odpre vse prihode, ki vodijo iz naše domovine na morje, ali da na najdivjejšem ! kraju zgradi eno samo pre vozišče na I morje, a vse ostalo Primorje pusti pro-I pasti. Zato se nam vsiljuje vprašanje: »Ali je mogoče, da bi se pri nas našla i kakšna vlada in skupščina, ki bi zaradi Kleka podpisala smrtno obsodbo Splitu, Dubrovniku in Kotoru?* Mi tega ne moremo verjeti!*
Argumenti, ki jih je navedel dr. Smad- j laka v svojem članku proti Kleku, so j brezdvomno tako tehtni, da se bo vlada morala ozirati na nje.
•) Z izgradnjo kočevske Železnice in ureditvijo bakarske luke bi se moglo skoro vse, kar bi še ostalo v sferi Reke in Trsta, usmeriti na Bakar-Sušak
Jilj Lici^C pgivu»uu»oi»v £3~ • *------vmv*«^ •••	r
Poglejmo, da-li je to dobro in kaj bi	prihaja k morju, kakor n. pr. južna
bilo za našo državo v tem oziru najbolj-	Francija k Marselju. ali italijanska niži-
_	•	__t _______I.	--- If VnfnJ5iii IrlOf tO t\ A.
še. Do svetovne vojne je šel naš uvoz in izvoz preko morja največ skozi Trst, Reko in Solun. To so bile glavne luke naše zemlje, današnje kraljevine SHS. Sele v drugi vrsti so prišla v ozir domača pristanišča: Gruž, Metkovič, Split in šibenik. Tako je ostalo tudi po vojni
na k Benetkam. V Nemčiji, kjer je dežela razdeljena v več rečnih kotlin, to ni mogoče. Zato vidimo, da Hamburg ni mogel pritegniti k sebi vse morske trgovine, temveč so se poleg njega dvignili Bremen, Lubeck, Stettin in Konigsberg. Nemožnost centralizacije prekmorske
1U oiucuia. iuau	----—---------- ------------- -	,
do danes z edino izjemo, da je zda i Re- trgovine je še večja v naši razproženi in ka zaprta, vsled česar se mora del naše 'ob morju gorati deželi, kjer vse vode prekmorske trgovine provlačiti z veliko ! bežijo od Jadrana in se izlivajo na dru-muko skozi Bakar. Naša zemlja torej ni J gi strani. O onih, ki pri vsem tem želijo, imela, pa tudi sedaj nima le enega iz- Ida se gradi centralna luka ▼ Kleku, se ključnega emporija, kakor ga je imela : mora reči, da ali mislijo samo na korist Avstrija v Trstu in Madžarska v Reki, enega in to manjšega dela dežele, ali pa
temveč gre njena prekomorska trgovina skozi več pristanišč, med katerimi še vedno največ zaslužijo od nas inozemske luke. Ta odvisnost od tujih luk nam napravlja veliko škodo v našem svobodnem razvoju, ker nas postavlja ▼ položaj države brez morja.
Zato se moramo truditi, da pridemo čim prej iz tega nepovoljnega položaja, in baš pri reševanju naših pristaniščnih vprašanj je potrebno, da na to najbolj
so žrtve fiksne ideje.
Za nas je torej potrebna ureditev več pristanišč, ki imajo vsako svoje prirodno zaledje, ne samo v naši državi, temveč tudi preko mej v Avstriji. Češkoslovaški, Madžarski, Rumuniji in Bolgarski Za to ni potrebno graditi nove luke, temveč je potrebno samo obstoječa glavnejša pristanišča razviti in urediti Ta pristanišča so Kotor, Gruž, Metkovič, Split, Šibenik in Bakar-Sušak (vzemši slednji
V IIL lL.-VJ.11 J JO jivmvuuv, "" —	——J---* - --------- --- —---------—	...
pazimo. 8 tega stališča je potrebno, da ;dve kot eno pristaniščno edinico). ocenimo vprašanje gradnje enega izključ- j Z ureditvijo nekaterih teh glavnejših nega emporija, kakor tudi posebno vpra- j luk najpo voljnejše rešimo tudi ono za šanje zgradbe nove luke v Kleku. Z j nas najvažnejše vprašanje, kako se bo-drugimi besedami, najprej moramo vi- j mo v največji meri in čim prej emanci-deti, da-li Klek more pritegniti k sebi pirali od tujih luk. V to svrho nam mo-
prekomorsko trgovino onega največjega dela naše zemlje, ki je spojen z morjem preko inozemskih luk Soluna, Trsta in Reke, in če sploh imamo kakšno našo luko, ki bi nas mogla osvoboditi teh tujih prevozišč.
Ze prvi pogled na karto nam kaže, da sama centralna proga Beograd - ust je Neretve in emporij ob ustju te reke, kar naj bi postal Klek, ne moreta pritegniti k sebi prostranih delov Jugoslavije, ki so bližji periferiji. Zagreb, Sisak, Banjaluka, Brod, Osijek, da ne govorimo o Ljubljani in Mariboru, bi imeli bližje na Reko, odnosno Trst, nego na Klek. Na tej strani bi ostal torej odvisen od teh dveh italijanskih luk velik del naše zemlje, in sicer ves oni del, ki leži zapadno od črte Spiit-Osijek, to je okoli 70.000 km' a štirimi milijoni prebivalcev. Na drugi strani pa vse, kar leži jugovzhodno od črte Kotor-Prahovo, to je okoli 55.000 km® zemlje s dva in pol milijona ljudi. Ta del bi težil še nv dalje k bližjemu in pristopnejšemu grškemu Solunu. Na Klek bi se torej mogel usmeriti samo oni srednji pas naše države, ki ostane med obema črtama in ki obsega okoli U5.000 km* z man i nego pet in pol milijona prebivalcev. Potemtakem bi ostal večji del naše zemlje, to je 125.000 km* s šest in pol milijona prebivalcev v sferi tujih luk.
Klek torej ne more Izpolniti glavne naloge, k! se zahteva od nJega, ker ne more nadomestiti Trsta, Reke In Soluna. Toda ne samo to. Ne samo, da Klek ne bo mogel nikdar postati emporij cele Jugoslavije, temveč ne bi mogel, četudi bi se vložile v njega ogromne vsote, dolgo vrsto let *ršiti niti skromnejšo vlogo izvozne in uvozne luke za manjši del Srbije (Podrinja in Podonavja), ker je za osnovanje novih morskih pristanišč poleg denarja potreben tudi čas.
Mesta ne rastejo kakor gobe. zlasti ne pristaniška mesta. Mi smo žive priče, koliko stotin zlatih milijonov je izsula v dno Kvarnerja velika in močna nekdanja Madžarska, da je dvignila malo obmorsko mesto na stopinjo modernega pristanišča, in to ne prvorstnega. Poleg ogromnih vsot je bilo potrebno za to polnih 50 let. Tako bi pretekli pri nas celi deceniji, predno bi se zgradila in uredila luka Klek, z razliko, da je v slučaju Reke vendarle obstojalo obmor-jsko mestece, dočim v Kleku ni nič dru-! gega nego divja goljava. Ako hočemo usmeriti na naše luke, moramo biti za
rejo najbolje služiti tri luke, ki so ne samo najlepše pri nas, temveč se štejejo tudi med najboljše luke na svetu. To so: luka starega Solina pri Splitu, Boka Kotorska in šibeniška luka na Ustju reke Krke. Ako se ta tri pristanišča zve-žejo z zaledjem, se bo največji del Jugoslavije osvobodil odvisnosti od Reke in Soluna. Dočim atrakcija Kleka ne seže dalje, nego do Banjaluke in Osijeka, bi Split in Šibenik pritegnila k sebi vse do Zagreba in skoro do Maribora Na drugi strani pa more Boka Kotorska odvzeti sferi Soluna ne samo celo severno Srbijo, temveč tudi srednjo in dober del južne Srbije do Skoplja in že dalje, česar Klek ne zmore. Sledeča tabela kaže v kolikor je v tem ozira boljše, vezati z zaledjem in uredit luke Split, Šibenik in Boko Kotorsko, nego graditi železnico po dolini Neretve m pristanišče v Kleku:
Sfere raznih Ink v Jugoslaviji
Reka-Trst Solun naše luke
Slovenska banka v Ljubljani
je obdržala dne 1. t. m. svoio prvo bilančno sejo Upravnega sveta za poslovno leto 1921. Predsednik upravnega sveta g. Rado Legvart je otvoril sejo s pozdravnim nagovorom ter podal obširno poročilo. Sklenilo se je, od čistega dobička, ki po raznih odbitkih znaša , 5,533.098.95 kron, izplačati na delniško i glavnico 30 milijonov kron 8 odst. divi-i dendo, t j. 32 kron na delnico. Slednja j se bo izplačala 8 dni po občnem zboru delničarjev, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob 10. dop. v prostorih Slovenske banke v lastni palači »Filipov dvorec*, Stritarjeva ulica št. 9.
Kakor je iz bilance razvidno, je Slovenska banka kljub svojemu mlademu obstoju Imela jako lepe uspehe v vseh panogah bančnega poslovanja. Zaupanje, ki ga zavod uživa pri občinstvu, je najbolj razvidno iz tega, da so vloge že prvo leto prekoračile vsoto 90 milijonov kron. Zato je pa bilo banki tudi mogoče zadovoljiti svojo mnogostransko klijen-telo, ki šteje danes po dolžnikih preko 100 milijonov kron.
Takoj po svoji ustanovitvi je Slovenska banka se posebno posvetila industriji in trgovini v Sloveniji. Tako le pod njenim vodstvom In inicijativo nastala ena najmodernejših tovarn v Jugoslaviji: tovarna konzerv in mesnih izdelkov na Vrhniki, katera more predelati dnevno 150 glav živine. 200 prašičev in izdelati 70 tisoč konzerv, in ki vsebuje lastne i pomožne naprave, kot elektrarno, plinar-; no, tvornico zabojev, ledenice, sušilnice itd.
Slovenska banka je nadalje ustanovila več trgovskih podjetij, kot zavarovalni
co »Triglav* v Beogradu, «Dtmav» 'V Zagrebu oziroma v Ljubljani, importno iS eksportno družbo «Impex» z več po d ranicami, elektrotehnično podjetje v Liut-ljani in dd »Testilia* s kapitalom I? milijonov kron, pri kateri slednji drtizb so zainteresirane največje maniif-V-firne tovarne v Češkoslovaški.
V programu bližnje bodočnost Slo venske banke je ustanovitev več ind'i strijskih podjetij, med katerimi glavna je tovarna za izdelovanje vijakov s kapitalom 60 mlijonov kron in sodelovanjem irancoske finančne In industrijska grupe. Dokaz za neluktrativno delovanje splošnega interesa, v prid in proslavo naše bele Ljubljane pa je doprinesU Slovenska banka z izposlovanjem koe-cesje za ustanovitev borze za blago ii« vrednote v Ljubljani.
Začrtano smer Slovenske banke podpirata posebno soudeleženi banki aPra-ška kreditna banka* v Pragi n »Anglo-Austrian Bank, Ltd», ki omogočujeta, c* se bo zavod, ki ima danes že podružnicc v Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Novem Sadu in Vrhniki, čim lepše razvil in razširil svoje lepo začeto dosedanje delovanje.	_
TRŽNA POROČILA.
Ljubljanski trg. Ker ie ostal prost izvoz žita in živine samo še v Jugoslaviji, se je koncentrirala inozemska kupčija na Jugoslavijo, vsled tega je nastalo že sedaj pomanjkanje zrelega blap: in so se cene hitro dvignile. Nadaljsr vzdrževanje prostega izvoza bi nteg,nili> v danem položaju občutno škodovati. N> domačem trgu se kažejo neprijetne posledice. Nakup dobre goveje živine it silno težaven. Cene govejemu mesu se gibljejo med 44 in 65 K za kg po kvaliteti. Glede mesa cenejših vrst se porajajo pogosto nedostatki glede kvalits-te in snažnosti blaga. Opozarjajo se interesenti, naj posvečajo najstrožjo pa-žnjo temu blagu. Cena debelim hrvaških prašičem se je silno dvignila vslea iorsiranega nakupa Češke, Nemčije itd, zaiedno že primanjkuje zrelega blaga r^ državi. Cena živi teži na ljubljanske" tržišču 90 K za kg prvovrstnega blaga Slanina se je podražila na 110 K mešano blago in 120 K riba in sal; enako sc je dvignila cena masti. — Ostalega bia ga na trgu ne primanjkuje, glede cer ni bistvenih sprememb.
Novi Sad, 5- maja. (Žito.) Dovozi sia bi, povpraševanje se polagoma oživlja, cene ustaljene. Pšenica se trži po 165' — 1680 K, koruza 1150 — 1200 K, ove-1170 — 1200 K, fižol 1150 — 1200 K, moka št. 0 po 2300 — 2350 K, krušna moka 2000 — 2050 K, otrobi 740 — 80* K. Tendenca neizražena.
•KM)* M SO »•*•« Olik. a-—, rukl* aadal|a|lk S on*« I Dt«. — Trgontl aglaat, aop(«o»«r.i», aa innltalM da 80 ooodl S Ol«. »aklh «a<jal|a|lk S Daaadt 9 01». — Plada aa «a»ra|. (Lahka turi • ■ anamkak.) Na »pratanla aa Mgo«ar|a '«. ak» |a »pratania Drflotana tnamka n *ijo»or. 11
km1 miL km* mil.
preb. preb. 85 4 45 \yz
65	115 5%
25 i 185 9
km* mil. preb.
doslej 110 6% po zgradbi
Kleka 70 4 po spojenju s Splitom, Sibenikom inKotorom 30*2* Ako torej naši prekomo-ski trgovini otvorimo izhod na Split, Šibenik in Boko, moremo dvakrat toliko naše zemlje osvoboditi tuje odvisnosti, nego bi zmogel osvoboditi Klek. Pomorski strokovnjaki trdijo, da bi se mogle poleg splitske, ši-beniške in kotorske urediti tudi tri druge naše važnejše luke (gruška, bakarska in metkoviška) z manjšimi stroški, nego bi se moralo potrošiti za pristaniška dela samo v Kleku, kjer bi bilo potrebno izravnati cela kamenita brda, da bi se šele dobila potrebna ravnica poleg obale za gradnjo skladišč in drugih pristaniških naprav.
Ko se vse to stavi na tehtnico, se lahko pričakuje, da bo vsakdo soglašal z mišljenjem, ki vlada v celem Primor-ju od Rječine do Bojane, da je namreč graditi luko v Kleku, metati — v pravem zmislu besede — denar v morje.
Z ureditvijo prej imenovanih naših 6 glavnih 1uk bi se obenem zadovoljila vsa naša primorska mesta in celo naše Primorje bi se prebudilo v novo življenje. Ta naša revijera, ki je ena najlepših na svetu, je po svetu še neznana baš zato,
Naznanilo! p. stavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzel mesto restavraterja in ravnatelja v Grand hotela „Union" v Ljubljani.
Nudil bom gostom prvovrstno hrano, špecijaliiete primorske kuhinje, izboren in cenen predjužnik, ter vabim slavno občinstvo na mnogobrojen obisk. S svojo strokovno znanostjo in prakso jamčim p. n. gostom za najokusnejše pripravljena jedila, za iz-borno pijačo ter za najboljšo In najfinejšo postrežbo.
Priporočam se ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem
Franc Rom
resiavrater in ravnatelj Grand hotela ..Union".
is«
Učiteljica
z večletno prakso, z dobro kvalifikacijo in muzikaloo izobrazbo, bi prevzela me i velikimi počitnicami rz»ojo največ dveh otrok pri kaki boljši rodbini, ki gre na deželo. Ponudbe na uprav-uištvo »Jutra* pod »Počitnice*. 1281
Kot hiinlk 1289
želi nastopiti mesto takoj v Ljubljani poročenec brez jtrok. Ponudlie pod »Hišnik* na upravo »Jutra*.
Absolvent 1246
češke državne obrtne šule prosi za službo tehničnega uradnika ali prvega de o-vodje v trojni tovarni. Govori češko, srbohrvaško in nemško. Ponudlie je poslati pod »Tehnični uradnik 3/3* n> upravo »Jutra*
Stenograf (laja)
se takoj sprejme t odvetniško pisarno v Ljubljani. Zeli se event. znanje nemške sten -grafije. Začetniki izključeni. Naslov se poizvš pri uprav-ništvu »Jutri*. 1301
Knjigovodja, 1334
z večletno prakso v lesni tr-goviui, samostojen korespon-dent, strojepisec, želi mesta pri lesnem industrijskem ali stavbnem podjetju. Zmožen slovenščine, nemščine, italijanščine, do!ro poznajoč laški lesni trg. Ceujeue ponudbe na npravništvo »Jutra* pod »Losna 333*.
%upJrn<
Kupimo
bukova, hrastova, gabrova
drva, samo popolnoma suha, brez vej, vsako množino, in subo bukovo oglje. Ka lalje vsako množino borovih in jelovih drogov 10-15 m in smrekove, jelove drogove 7 50—8 50 m dolgih. Kopirno i tudi dobro ohranjen pisalni j stroj. Ponudbe: »I. Jugosl j P"sredo alnica za les v Maribora*. 12!« |
Kupi m ogrodje
za žago venecijanarko (samico). Pooudbe pod »Zaga» na upravniš vo »Jutra*. 1101
Kupim 1249
vse letnike »Dom in sveta*, pa tudi le letnike 1911—21, vse letnike »L ubljanskega Zvoni* in »Slovenskesa glasnika* ter zbrane spise slovenskih pisateljev. Ponudbe z navedbo cene na F. Vrečar, Ljubljana, Jenkova ulica 4.
Proda se
1323
lep, svetlosiv damski kostum za vitko gospo al gospodično. Cena 600 K. Vpraša se v upravi »Jutra*.
gokolskl kroj, 1320
še dobro ohranjen, se proda Ogleda ie pri P. Capuder,
Vidovdansba cesta 2.
Zlata damaka ara
z zlato zapestnico se ceno proda. Vpraša se r upravi
Zenltna ponudba.
Znač&jen cospod, star 30 let. držami vpok. in trg oaobi želi znanja z značajno gr-spodimo a i vdovo, ki ira* trgovino ali kapital v svihe ženitve. Cenjene ponudbe r. sliko pod »Resnost* na uprav-ništvo »Jutra*. Tajnost zajamčena. 1317
Mlad gospod
želi dopisovati v svrhe znsa.ia z mlada veselo go pedičar lepe zunanjosti. Ponudbe poci »Ljubezen* na upravništv;-.
»Jutra*. 1824
Dva mlada,
vesela, dobro sit irana spoda želita znanja dvefe mladih in veselih gospodičeu v svrho nedeijskih skupni!« izletov po Gorenjskem. Pv uadbe pod »Pom'ad> n& • pravo »Jutra*. 135*,
»Jutra*.
80/a
Prodam 200 do 300 prazalh ateklenio
kakor buteljke in druge, pripravne za sli ovko itd, po ugodni ceni. Lorenc Belina, Olimje 12, pošta Podčetrtek.
1336
Btaieina soba
z električno razsvetljavo v novi hiši blizu pošte se odda solidoemu gospodu ali za mirno pisarno. Pismene ponudbe nod „Velika soba 1" na upr.
„Jutra". 1332
Klad goapod
začasno izven Slovenije, j resnega dopisovanja z inta-| li-entuo gospico. i isma o<v? »Tiba sreča* na upravništvu »Jutra*. 133S
Ude >o stanovanj*
dveh ali ene sobe s kuhinjo za mirno straoko proti dobri nagradi. Ponudbe pod »Sredina mesta 1882* na opravo »Jutra*. 1307
Ifa hrano in stanovanje
se sprejme en gospod in dva gospoda pa samo na hrano, iije, pove uprava »Jutra*.
vas
Zenltna ponudba.
Državna uradnica, prijetn-vnanjosti, izobražena, znt-čajna, btara 22 let, želi zaauja s primernim gospodom v starosti do 40 let, r sviho ženitve. Ponudbe pod *Lep» mladost* ni upravo »Jutrai. Brezimno, neresno ad aets. Tajnost resnost. 1294
Limone,
1310
pomaranče, roži e, riž oddaji po najnižjih cenah tvidka Paternost &Remic,Ljubljani. Slomškova ulica 11. Telefon št. 589.
Apno.
128fi
Prodam 15.000 kg prrevir.-nega apna po K 1 50 n i.;
; naložen na vagon ! Dovje-Mojstrsua. — Nat.io-: l Janez PeterneL Dovje 5t 77
Hči papeža
— Lukrecija Borgia
(Dalje.)
Z* trenutek se jej skrije roka v halji. Naglo, kakor strela, potem potegne dolgo bodalo in zamahne z njim t trenuttai, ko se Alfonsova usta do-taknjeno njenih v prvem poljuba. To-is, strahovito, smrtonosno orožje ee ne 7adere v Alfonsova prsa. Žena, ki je tako tesno objeta, zadrhti in Alfonso euti, kakor da jo je prevzela neka •sladka slabost. Nekaj zazveoži po tleh. Bodalo jo padlo Fandangi iz rok in zropotalo na tla. Alfonso se skloni, je pobere in proži zopet dekleta: «Evo. vzemi je. Nekoliko nespretna bila, toda nočem se okoristiti s tem. Usmrti nje, ako želiš!»
«Ne, ne, ne morem te ubiti!* klikne s«daj ona. in se vrže ua njegove prsi, kakor da'jo je nenadoma popadel orkan in jo prignal v njegov objem. Z obema rokama ga objame okrog vratu, vzpne se do njega in mu strastno vrne prvi poljub. 'Ti si dragi moj,» mu Se-peče. <Ti si moja slast. Poljubi me, oh, tvoje ustnice so tako fladke, in tvoje oči... daj, da te poljubim na oči... čvrsto me objemi, z obema rokama ... ne izpusti me več... da ti ue pobegnem -. • toda ne. nikdar več, pri tebi "ostanem... Oh, čemu te neumne sanje, ki niso zame!... Pogle-rfai me, kakšna sem. kakšen žar je v mojih očeh!. -. Smej se, smej se ne-lrmniei, ki si jo pridobil v enem samem naskoku. Smej se mi m... poljubi i]e!s>
Mesec je prehitel Alfousa, S svojimi srebrnimi žarki je poljubil liee mlade žene, v katere se je Alfonso zagledal \ vsej njeni lepoti. <Kako si lepa,» i«je šepeče Napoljee, ves opojen Iju-
rs*ttf. »Zakaj ae ^ te trermtefc vse življenje? Potem bi bflo vredno živeti! Ni mogoče, da sva se našla, da bi se potem morala takoj razstati. Pri meni ostani, Fandanga, za vedno! Na evojega konja te posadim, v svojo domovino te vzamem, kjer žarko solne e 6ije v modrem morji V palači boš stanovala, sluge se ti bodo priklanjali, v svilo se boš odevala. Toda zdi se mi, da potem ne boš lepša kot sedaj! Fandanga, red, hočeš li z menoj? Skozi ista vrata, 6kozi katera sem pred nekaj urami prihajal v Rim, ga zopet zapustim, še predno bo zvonilo polnoči!*
Toda Fandanga odkima z glavo.
»Fandanga ne sme bit tvoja, ti pripadaš drugi.* mu šepeta. »Papeževa hči je tvoja zaročenka... in govori ee. da je Lukrecija Borgia najlepša ženska na zemlji. V njenem naročju boš kmalu pozabil siroto Fandango.*
Sklonila je lice na njegove rame in ga čudno pogledovala, smehljaje se, kakor da se "skriva za njenimi besedami drug- zmisel. Mladenič pa na-mrši obrvi. »Zaman me bo čakala Lukrecija Borgia,> pravi odločno. »Tebi pripadam, nobene druge ženske nočem, nobene druge ne moreni ljubiti zi teboj. Bogme. predno sem te videl, sem preziral papeževo hči, mrzil sem jo, kakor mrzimo pokvarjeno žensko, pokvarjen stvor. Sedaj me nobena sila na svetu ne dovede do nje. Ona se ogrinja v zlato ogrinjalo' »svoje moči in z njim prekriva tudi svoje pregreh«, svoje zločine. Pa Če jej da njen oče celo kraljestvvo za doto, njom? oči me ne bodo več videle. Trdno sem se odločil, da stopim pred njo r.iti pred njenega očeta, četudi nahujska njen brat Cezar vso svoje krvave pse na mene. Ne bodo me prisilili v zakon, ki bi mi bil pekel na zemlji in jaz najnesreč-nejši trpin v njem!*
Ko jej je govoril, se Je Fandanga nežno izvila iz njegovega objema. Po-gledavala je na vse strani, kakor da se boji, da bi kakšen špijon prisluškoval v bližini, potem pa mu pravi: »O-prezen bodi, prijatelj moj! TI si v Rimu Borgijevcev!... Mnogi, ki je v tem mestu že mnogo milejše govoril o Borgijevcev, ee je znašel v Tiben. ali je prejel deset sunkov z bodalom, ali so ga vrgli ▼ vodnjak.. -»
Potem ga zopet objame, mu pogleda globoko v oči in reče: »Zbogom, prijatelj moj. moj čas je prišel in se ne smem še dalj ča«a tu zadrževat«.* »Zakaj? Kdo ti zapoveduje?* »Zato, ker ti preti velika opaznost, če ostanem že dalj časa pri tebi Toda videla se bova še!»
»Priseži mi. Fandanga!* prosi Alfonso z drhtečim glasom in iz oči mu zašije ljubezen, strah, da dekleta ne vidi več... toda ona mu odgovori: »Prisegam ti pri svoji ubogi duši! Predno bo solnce trikrat zašlo, me boš zopet videl, ako izvršiš točno vse kar zahtevom od tebe. Vsako prihodnjih treh noči ostani tu na vratih vrtiča te krčme m ud enajsto in dvanajsto uro. Prišel bo nekdo in zahteval od tebe. da mu sledi?. Zaupaj se tej osebi brez vsake sumnje in s polnim zaupanjem, sledi jej, stori vse, kar bo zahtevala od tebe, kajti končno te bo privedla k meni, v moje naročje.*
»Pa da me vodi tvoj glasnik v pekel, sledil mu bom.--> odvrne princ strastno. Tačas pa zareže od ceste sem oster žvižg, očividno znak Fandangi, da je zanjo čas. da se oddalji. »Kličejo me,* pravi ciganka. »Poljubi mi še enkrat in reči, da hočeš biti moj, za celo življenje!*
Mladi vojvoda bisellski in princ ara-gonski se sklone, vzame bodalo, ki ji je poprej zasadil v deško plota, in je d vi ene: »Dekle, ta otrovana ostrina
naj presune moje srce, če fe faetfaj
neham ljubiti. Bog in njegovi angel ji naj čujejo mojo prisego, ki me veže za vedno!*
»Ni ti treba orožja, ker vem. da si moj za vedno in da to ostaneš,* odgovori Fandanga s ponosom žene, ki ve, koliko moč ima nad ljubljenim možem. Potem oprezno vtakne bodalo v nožnico, ki jo skrije v svoji halji. »Z bogom, ljubljeni moj! Sanjaj o meni, in na svidenje!* Se enkrat okusi on njen sladki poljub na svojih ustnah, potem pa si mladenka pritrdi zopet krinko na licu in izgine skozi vrata na ozko cesto kraj vrta. Alfonso pa je še dolgo stal pri plotu in gledal v zvezde; in srce mu je bilo polno sreče.
HL poglavje.
Sredi Szvenredno utrjene Angeljske trdnjave, v 6voji razkošni palači, je v sobani s tremi okni sedel tistega večera papež Aleksander VI. za mizo, vso pokrito s papirji fn knjigami. Nekaj korakov od njega je stal papeški ceremonijar škof Burkhardt, ponižno sklanjal glavo na prsa in čakal zapovedi svojega gospodarja. Izgledalo pa je, kaor da je vrhovni glavar vsega krščanstva popolnoma pozabil na svojo okolico, in zlasti da je pred četrt ure bil pozvonil s svojim srebrnim zvoncem ter zapovedal, naj mu pokličejo čeremonijarja. Aleksander VI. je čital neko pismo, gledal nepremično vanj pri sijaju dišečih voščenih sveč, in vsebina tega pisma mu je očividno delala preglavico. Plešasta papeževa glava se je nagibala, čelo grbančilo, ozke, v obrito lice kakor zarezane ustnioe so bile stisnjene in niso zinile niti ene besede.
Papež Aleksander VI. je bil takrat v 65. letu svoje starosti, izgledal _pa je starejši. Burno, v strasteh prežito
fMJaoJe je zarisalo svoje sledove v
njegovo odurno lioe. Nemirno življenje, mrzlično stremljenje, da nagrabi v svoje roke kolikor mogoč* največjo posvetno moč, — desetletja je žrtvoval temu stremljenju svoje noči, svoj spanec! Vrhu tega nedostojne strasti, ki še danes niso ugas-nile v teh starih prsih,... to vse ga je fizično dokaj izpilo. Zolta barva obraza se zato ni mogla pripisovati samo španskemu pokolenju. g06te in globoke gube in brazde, zarezane v to izrazito obličje, popolnoma plešasta glava, globoko upadle temne oči, ki lokavo pogledujejo izza uvelih trepalnic. suhe drhteče roke, kratek presekan dih, ki giblje mršava prsa izpod violetne svilene halje. — vse to so simptom, da pada ta človek že v starševsko onemoglost dasi ee bori proti njej z ono isto železno energijo, s katero se je iz svoje nižine znal dvigniti na višino slave in moči. Morda je le še fenomenalna moč volje držala to izpito telo in omogočala, da je par*-z še sedaj po cele noči presedel pri delu za svojo pisalno mizo, ali pa potoval od mraka do zore po neprearlednih vatikanskih dvoranah in razmišljal 5voiih načrtih neizmerne velikosti iu drznosti ter v mislih postavljal kamen na kamen, da dovrši ogromno zgradbo, ki je cilj njegovega življenja.
»Burkhardt!* končno zašepeče.
»Kaj zapoveduje Vaša milost?*
»Ali si javil mojim sinovom, da jih želim videti?* — Kakor vidimo, papež Aleksander ni zatajeval svojih otrok. Vkljub temu, da je bil položil prisego čistosti in celibata, je vendar vedno javno priznaval svojo otroke, sinova Juana in Cezarja in hčer Lu-krecijo, ki jih jc imel iz svoje zvezs * Rimljanko Vanozzo CutancL
(Dalje prihodnjič.;
Obvestilo.
Obveščava cen j. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava, nova dela in popravila najnižiib e©nab. Gotovi oevljt v 's slogi. Tnristovski čevlji domačega Izdelka.	349
Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1.
M tesarjev in tesarjih preddelem sprejme -1
takoj IVAN ZAKOTNIH, mestni tesarski mojster, parna Saga v Ljubljani, Dunajska cesta it. 46.
Bratska sokolska društva!
Imam v zalogi vse oblačilne potrebščine, slavnostne kroje, telovadne obleke, čevlje kakor tudi za vse oddelke moške, ženske itd.
Jahalne odeje z monogrami le po naročilu. — Ceniki na zahtevo zastonj!	Zdravo!
Pet Capuder
dobavitelj J. S. S. v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2.
1178
1318
katere plačate, Vam nastanejo, »ko ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat ie sitnosti Poizkusite enkrat zilastriranim katalogom tvrdke H.Suttner (Imetnik Heari Maire) v Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijame znamke »1K0< ii lastne tvornice t Švici, kakor todi druge dobre žepne ure. zapestne ure, svetilne in stenske are, verižice, prstane, zapestnico, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in tso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobai, svaloce in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pn tvrdto:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6.
zli
Hajve6Ja izbira
Iti
819/e
i,iUUjlU,J in rokavic pri tvrdki
A. Sc E. Skabepne
Ljubljana, Meatnl trg 10.
Mlad zasebni uradnik
t. akademsko naobrazbo išče seznanja z gospodično ali damo, tudi z dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je nasloviti pod šifro „Uradnik" na uprav-Bištv® »jutra*. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo.	1217
Trboveljska pi
v Liubliani
se je preselila dne 6. maja 1.1. iz Knafljeve
ulice št. 13 na
Otroški vozički, Miklošičevo cest® 15.
Dr. Pran Spffler - HTays naznanja v svojem in v imenu svoje žene Anloe in bčerice Suše ter ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretažno vest, da je njegova ljubljena, predobra adoptivna mati, gospa
Olga Muysova
bibliotekarjeva vdova
danes dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer na Bledu po dolgi, težki in mukepolni bolezni v 75. letu svoje starosti ▼ Gospoda preminula.
Pogreb nepozabne drage rajnice bo v nedeljo dne 7. t. m, ob '/,*. un popoldne iz hiše žalosti na blejsko pokopališče. LJubljana - Bled, dne 5 maja 1932.
dvokuiesa, šivalni stroji, pnemnatika za dvo-kolesa, motorje in otroške vozičke in vsako-v;-s;iii deli, najcenejši v veliki izberi. Cene BO. zahtevo. Tovarna „Tribuna", Ljubljana, Karlovs&a cesta 4, Zvonarska ulica 1.	lovi
Telefon št. 239 in št. 342.
Mesto posebnega obvestila.
1321
1313

Pozor!
Pozor!
Trgovska hiša
se proda, s trgovskim pohištvom vred na iako
prometnem kraju v Ptujski gori pri Ptuju. Kupci naj se zglasijo pri tvrdki: Jos. Urch, veletrgovina z vinom, Ormož ob Dr. 12«
laročajte dnevnik ,Jl
Ustanovljeno teta 1896.	Ustanovljeno leta 1898.
Mednarodni transporti
Hnfonie Biancheri & Cosnp., Postojna
Centrala.: Pontoba.	728
podružnice: Postojna (Poštni predal 17). Villach; Jote Predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbtz, Arnolds^eln.
*____Odpretaa vsake vrste blaga. =========
Specialna odprema žtvU, žive in saklane živine v katerikoli kraj.
Jadranska montanska družba
j _ _ _	v.uIn. Sf_ 9.
Brzojavl: nHonlana«.	d. z O. Z.	Telefon $». 9.
Ljubljana. Zvonarska ulica 5 (J)
, Vse vrste kovin, rndnin In kemikaUJ ter vse inda-i
Prodaja in kupuje Strljske isdelke. spadajoče v rudarske, fnžlnarsko
na debelo: »moon ln	fl,?ofeo
V nedopovedljivi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 6. maja 1922. ob 2. uri popoldne prerano odšel od nas po kruti bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš pre-srčno ljubljeni, predobri soprog, oče, stric, brat in svak, gospod
VIKT01! BAJT
trgovec ln cvetličar
Pogreb predragega pokojnika se vrši v pondeljek dne 8. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Selenburgova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
.	1330
Ljubljana, dne 6. maja 1922.
Antonija Bajt, roj. Vrtačnik, soproga. - Ljubivoj, sinček. - Ladovita, Črtomira, hčerki. - Franc in Ciril Bajt, brata. - Pavla Sever, Krista Lotrič, Marjanca
Bajt, sestre.
eksport-
DomaČe vesli
*	Kralj na Bledo. Prepozno za včerajšnji list smo prejeli iz Beograda naknadno obvestilo, da je kralj svoj cdhod iz Pariza za dva dni odgodil ter se je odpeljal s svojim spremstvom šele sinoči, v soboto. V Ljubljano je včeraj dopoldne pri vozil iz Beograda dvorski vlak, z oddelkom garde pod poveljstvom gardnega polkovnika Vu-kičeviča. Dvorski vlak je pripeljal seboj tudi dva kraljeva avtomobila. Po dosedanjih dispozicijah dospe kralj v pondeljek ▼ Ljubljano ter se, ako ne nastanejo v programu spremembe, poda s svojimi sorodniki na Bled. Nje-šov povratek v Beograd je predviden sa torek.
*	Zahvala gos p. ministra Pribičevi-
ča. Povodom kampanje proti meni sem prejel nebroj pozdravov in izrazov zaupanja z vseh strani naše velike domovine. Ker mi čas ne dopušča, da posamezno odgovorim na prejete izjave, se tem potom vsem prijateljem najiskreneje zahvaljujem in jih prosim, da sprejmejo to na znanje. — Minister S. Pri biče vič.
*	Naša meja pri Subotici. Kakor smo že pjročali, je mednarodna komisija te dni določila definitivno mejo med našo državo in Madžarsko. Madžari. ki so zasedli nekoliko več ozemlja, kakor jim pripada, prvotno niso hoteli niti slišati o kakih pogajanjih in tako je morala končno mednarodna komisija sama določiti mejo, naslanjajoč se pri tem na trianonsko mirovno pogodbo. Vendar pa je komisija vzela varijanto, ki je bila v korist Madžarov. Po odhodu mednarodne komisije dobi naša država samo eno četrtino od 32.000 jutrov teritorija, ki so ga zasedli Madžari. Naši državi pripade Dolnja Kelebija in del Gornje Kelebije, drugi del Gornje Ke-lebije in pa železniška postaja pa ostane pod Madžarsko.
*	Slovesen sprejem naše prve vojne ladje v Splitu. Včeraj je prispela v splitsko luko prva naša vojna ladja cGaleb*. Mesto je bilo vse v zastavah In po ulicah je bilo že na vse zgodaj polno ljudstva, ki je hitelo v pristanišče, kjer je bila zbrana vsa naciio nalistična mladina. Ko je vojna ladja
moška podružnica Ljubljana »Slovenske
straže* ▼ Ljubljani sta razpuščoni ker že več ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za
pravni obstoj.
*	Ljubljanski občinski svet. Prihodnji torek ob petih popoldne se vrši redna javna seja občinskega sveto ljubljanskega Na dnevnem redu so med drugimi naslednja poročila: glede nakupa glasbenega paviljona za Zvezdo: glede kredita 500.000 kron za nujne poprave Mestnega doma; o premembi stavbnega reda za mesto Ljubljano in poročilo o nujnih predlogih obč. sveto dr. Tičarja glede raznih sanitarnih odredb, osobito glede prometa z živili na ljubljanskih trgih.
*	Kaj je to? Županstvo v Planini je dne 25. aprila izdalo gg. Stanku Znidar-šiču in Kukcu ukaz na podlagi ukaza pokrajinske uprave z dne... 26. aprila, (torej dan pozneje), — naj predloži svoje domovinske itd. listine, < sicer bi se mn bivanje v državi SHS eventualno prepovedalo*. G. Stanko Znidaršič je znan rodoljub, po poklicu pa blagajnik državne uprave Windischgratzovih posestov v Planini. Čudno je, da sta dobila takšen poziv le Kukec in Znidaršič, ne pa cela vrsta tujih nezanesljivih državljanov, ki so v službi Windiscngratza
*	Nov občinski gerent Namesto obolelega Franca Reka je imenovan za občinskega gerento v Plitvičkem vrhu Franc Žižek, posestnik istotam. za njegovega namestnika pa prisednik sovsveta posestnik Franc Pintarič.
*	Bivši gledališki lilSnik Koler se je •vče-a. vrnil v Ljubljano. Italijanske obmejne oblasti so ga ziv.-aile, ker jo op-tral za Jugoslavijo.
*	Ubijalec Sokola Martina Jurešlča. Jamnik ni bil član drn-Ss-1 OreL Tako nam poroča »Orlovska j.veza*.
*	Preklicana prepoved. Dunajska «Ar-beiter Zeitung*, ki je v zadnjem času izpremenila svoje pisanje napram naši državi, se sme zopet razpečavati v naši kraljevini
*	Ponarejeni italijanski bankovcL V Sloveniji kakor tudi drugod v Jugosla-viji pojavili so se agenti, večinoma iz Italije, ki razpečavajo ponarejene »italijanske bankovce. Občinstvo se opozarja
pristala, so zaorili viharji vzkliki kra-	nakupu lir previdno, da ne
ju, armadi in mornarici. Ljudstvo je'nasedebr^vestmmljudem^ obsulo komandanta in posadko ladje . * «Vpokojenec» v cedmh rokalu Pre-s cvetjem. Pozdravni govor jo imel J & sra0-,Pod tem naslovom je iz^no-predsednik »Jadranske straže*, don ^	ce"je"em- ^ "
Juraj Biankini, ki je izročil koman-i* ** «"*» P°snf' d* ? ll8t 'Upokoje-dantu v dar krasno vazo. Nato jej°«c» glasilo vseh upokojencev. Temu pa predsednik nacionalistične omladinenikakor teko- Upokojenec* je glas--gesp. dr. Mogorovic izročil posadki j °	splošnega društva upo-
ladje velik lovorjev venec z napisom kojencev*, katero društvo tvori samo par <Za zmago naše mornarice*. Imenom!	kateri ne soglašajo s svojim! sta-
narodnega ženstva je izpregovorila ga. i novskimi kolegi. Poleg navedenega dru-Tartaglia, ki je poklonila komanrlan-: štva obstoji v Ljubljani 6 drugih stanov-tu krasen Šopek, imenom mesta pa je i "kih društev upokojencev, katera tvorijo pozdravil goste splitski župan gosp. i skupno koalicijo. Vsa ta društva so stro-dr Tarta<riia-	■ =° nepolitična ter se zanašajo na delo-
Za predsednika napredne nacijo-! vanje vseh političnih strank, za njih do nacistične omladine v Splitu je bil iz-jbrobit in dosego njih pravic. Vsa ta dru-vol'en znani knnževnik dr. Muko Ko- 5tva nimajo nobenega glasila, ker do se-roliia Dosedanji predsednik dr. Pet-1 daj so radevolje sprejemali vsi listi njl-kovič je namreč radi bolehnosti in hove objave. Glasilo »Upokojenec* pa preobloženja z delom odložil svoje!ne napada samo posamezne stranke, inosto.	j ampak vsa druga društva upokojencev,
*	Zračni promet med Beogradom in j kar najboje karakterizira ta list. Vsi to-Parizom. Kakor poroča beograjsko i variši, kateri so včlanjeni pri »Prvem »Vreme*, se bo še v letošnjem polet-j splošnem društvu upokojencev* se opo-jn uredil zračni promet med Beogra- j zarjajo, da pristopijo v stanovska dru-dom in Parizom. Francoski vojaški ata- , štva upokojencev, ker se bo z mirnim, se v Bukarešti gosp. De Goise, boravi stvarnim delovanjem veliko več deseg-že dalj časa v Jugoslaviji, kjer pri-1' '	" ' pravlja zračno zvezo na liniji Pariz-Dunaj - Beograd - Carigrad. Za fceo-grajso zračno postajo se v kratkem zgradi na Torlaku v Beogradu primeren aerodrom. Omenjeni list doznava, da bo zračni promet vsaj na liniji Pariz - Beograd početkom meseca julija že funkcijoniral. Cena za enkratno vožnjo iz Beograda v Pariz bo znašala približno 600 franc- frankov.
*	Razpisane službe. Pri obči javni bolnici v Murski Soboti sta razpisani službi , upravitelja (v 10. činovnem razreda) in upravnega praktikanta. Za upravnika je pogoj večletna praksa v upravni službi javne bolnice, hiralnice ali sličnih zdravstvenih zavodov. Prošnje naj se vlože do dne 21. maja. — Na internem oddelku spiošne bolnice v Mariboru je razpisano gsistentsko mesto. Prošnje se sprejemajo do konca maja.
*	Kolkovanje šolskih izpričeval. Finančno ministrstvo razglaša, da se tarifni postavki 3 in 4 člena 10. zakona z dne 27. junija 1921, Ur. L št. 259, ne nanašata na šolske zadeve in da ostanejo v tem oziru še nadalje v veljavi posebni pristojbinski predpisi, izdani za posamezne pokrajine. V Sloveniji je določena za šolska in učna izpričevala, ki jih izdajajo javni učni zavodi o uspehu enega ali več izpitov, opravljenih koncem poluletja ali letnika in za poluletna obis kovalna izpričevala, običajna na univerzah, posebna taksa, ki znaša sedaj dve kroni ali 50 par. Pristojbine prosta pa so vsa izpričevala o izpitih na ljudskih in meščanskih šolah, o krščanskem nauku in o obisku ponavljalnih šol za vajence.
*	Iz »Uradnega lista». »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 46 »Zakon o draginjskih do-kladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav* ter naredbo pokraiinske nprave o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v mestni občini Slovenjgradec v letu 1922.
*	Razpust društev. Politično društvo
*Vodnil-> v SDodufi Šiški in
lo, kakor pa z napadi in zabavljanjem v »Upokojencu*. Upravičeno in zdravo kritiko naših razmer bodo naši dnevniki, katere čita na tisoče ljudi, radevolje prinašali in se tem potom dosežejo lepši uspehi. »Upokojenca* pa bere samo par upokojencev in noben drugi človek, torej tudi ne more imeti nikakega uspeha. — Upokojenec.
4 Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj popoldne trgovec in cvetličar g. Viktor Bajt, znani ljubljanski obrtnik. Pogreb bo v ponJe1'«*, dne 8. maja ob 16. uri. — V Brestu pri Igu je umrl v visoki starosti 87 let g. Janez švigelj. oče mag. svetnika Franca Sviglja, rosestnik in bivši gostilničar. — Na Bl-.j«ln js umila bil/Jotekarjeva vlo'a sa. Olga Wuysora. adoptivna mati okra'ne;ra g*avarja <lr. Spiller-Muvsa. v Sodraž' ;i pa v 74. letu starorti ga. Marija J-OTerčič. Ulng jim spomin. — V St. Juiju ob južni železni'i je iiri-la posestnica go-vja A'..rija 1..»-bej. roj. Malgaj, v starosti :C> le;. ,'ekcj- i-ca )*■ sestra na Koroškem jtaJleja na<i-poicfnika Toneta Malgija.
*	Opozarjamo občinstvo, ia je prevzel resiavracijo Grand hotela »Union* v Ljubi .an> g. Franc Rom. Več v <lanašn;cni oglasu.
*	Albanija v svetovni poštni zvezL Po
sporočilu ministrstva za pošto in brzo-jav je pristopila Albanija k svetovni poštni zvezi ter je priznala vse dogovore in pogodbe, ki so bile sklenjene v Madridu dne 30. novembra 1920. Zato se smatrajo vrednotnice in znamke albanske poštne uprave tudi v Jugoslaviji za veljavne.
*	Paketni promet r Poljsko. Sporazumno s poljsko poštno upravo je s 1. majem otvorjen paketni promet med našo kraljevino in republiko Poljsko. Za kraje v Poljski se sprejemajo paketi do teže 10 kg in z označeno vrednostjo do 1000 zlatih frankov. Težna pristojbina za pakete do 5 kg je 22.50 Din, za pakete od 5 do 10 kg pa 38.50 Din.
*	Reorganizacija policije. V ministrst-stvu notranjih del se izdeluje načrt zako-
Osiednia j,.aa o ureditvi državne oohciie v vsai
fdrfavl To tem aa&fai 8» policija enot- T. ne državna institucija. V vseh mestih j je predvidena državna policija z mestnimi orožniki,
*	Naši rojaki t južni Ameriki za Stroes-mayerjev spomenik. Jugoslovanska naselbina v Tocopilli (v republiki Chile) je za Strossmajerjev spomenik v ZagTebu nabrala 435 pesosov, to je osemtisoč K. Znesek je priposlala »Jogoalavenska banka* v Valparaisu.
*	Pomoč ruski deci. Na podlagi oklica ki ga je izdal v decembru 1921. leta gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar z geslom »Deca deci*, se je nabiralo na dan 6. decembra po vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji Zbirka je dosegla lepo vsoto Din 56.938.50, ki je bila odposlana Narodnemu odboru za po- , ^ moč ruski deci v Beograd. Pri zbirki je ! j sodelovalo z veliko vnemo naše učitelj-stvo, kateremu gre najlepša zahvala. Vsa ■ zabaVTla zahvala pa tudi raši deci, ki je zbrala j . denar za svoje male stradajoče brate in sestre v RusijL
*	Maribor za gladujoče v RusijL Po iniciativi okrajnega glavarja se je osnoval v Mariboru odbor, ki priredi dne 1. maja »Ruski dan*. Delavci bodo delali dve uri za rusko deco, uradniki pa bodo naklonili v omenjeni namen plačo za dve uri. Po mestu in okolici se bodo nabirali prostovoljni prispevki
*	Za otroško bolnico v Maribora, riborsko »Slovensko žensko društvo* priredi dva znakovna dneva v korist tamkajšnji otroški bolnici in sicer na dan kraljeve poroke dne 1. junija ter na bin-koštno nedeljo dne 4. junija
Objave
Izlet na Blegaš (1562 m) priredi
1 Eospoflarsfie vesff
«» utesu*	jsiiiuuj r; — Sladkorne tvornka v Otijeko ii-
nedeljo 14. maja Gcriška podružnica S. !kazuje za leto 1921 pri delniški glavnici. P. D. Izleta se udeleži tudi »Bajsov klub* !25 milijonov kron ogromni Cisti dobiček
ln klub »Skala*, vabi se pa vse planince, | v znesku 9,124.027.38 K (proti 4,017.29» osobito one iz Poljanske in Selške doli-! kron 9 vin. pri delniški glavnici 10 mi-e ne. Odhod iz Ljubljane Je v soboto ob.lijonov kron v letu 1920), kar pomeni; 15.07 uri z vlakom do Škofje Loke. Od |36 odst. obrestovanje glavnice. Na glav-tu peš v Poljane in Javorje, kjer se pre- j ni skupščini, ki se vrši dne 25. maja, sr. nočuje. Sestop v nedeljo čez Leskovico bo predložila v izplačilo 25 odst. divi v Toplice (tu se lahko izletniki kopljejo) ; denda odnosno 125 K na delnico. Koli-in od tu z vozom na postajo Škofja Lo-1 kor nam je znano, stojijo dobro tudi. ka. Tura Je lahka in primerna tudi za'ostale tvornice sladkorja v državi. Za. netrenirane. Radi preskrbe prenočišča naj; kaj so pred kratkim tvorui5arji povišali
__..J.t.s«aa!	A n 1 1 4 m xr tri. ..»^A «1«/1 lrn*!it nem io noiviTmliirA
se udeleženci prijavijo do 11. t m. v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici. Hrano za nedeljo je seboj vzetL Izlet se vrši v slučaju slabega vremena en teden pozneje. Sodeč po dosedanjih prijavah in zanimanju, bo udeležba sijajna in tura ze-
cene sladkorju, nam je nepojmljivo.
Švica in zagrebški vzorčni sejem. O
priliki zagrebškega vzorčnega sejma namerava prirediti švicarski konzulat v Zagrebu več javnih predavanj s filmi.
= Živinski tedenski sejmi pri Sv. Ivanu ZelinL Dosedanji tedenski 6vinjski
Lauaviia.	I 11U 4.CUU!.	............. ~ - ... J^...
Gorlaške pipe. Na ljubljanskem ve- sejmi pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem
lesejmu je vzbujal	veliko zanimanje iz- se razširijo tudi za govedo in konje ter
«•• * _ %_ _ i__••	i.«__: _	a ___ 1.1___ T:	«/>{mS «<t KA<1/%
delek domače obrti, ki se je ohranila na Gorjušah v Bohinju. To so gorjuške pipe in čedre, ki jih izdeluje edini predstavnik te, žalibog, umirajoče stroke domače umetnosti Lovro Blažin v Spodnjih , Gorjušah št. 39. Te pipe, ki Jih je raz-; i stavil jugoslovanski generalni komisari-' i jat so se obiskovalcem velesejma tako ! dopadle, da so bile mahoma razprodane. Ma" ' Ravnokar je po posredovanju gorjuškega i ^ župnika g. Ksaverija Frana Steržaja pri- j; spela v Ljubljano nova pošiljatev gorju-ških pip, od katerih so nekatere naravnost krasno izdelane z vloženimi delci bisernice čisto v narodnem slogu. Liu-
Krojaški pomočniki v Celju. Kroja- bitelje narodnega blaga opozarjamo na
ški pomočniki v Celju so vstopili v stavko. Zahtevali so 50odstotno zvišanje mezde, dočim so jim mojstri dovolili le 30 odstotkov. Ker se ni dosegel sporazum, je izbruhnila stavka
•	Samomor v blaznosti V sredo zvečer si je zobozdravnik Teodor Schamer v Beogradu v svojem stanovanju prere-zal z britvijo žile na obeh rokah. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je vsled iz-krvavenja kmalu umrl. Schamer, ki je bil rodem Nemec, je bil že nekaj časa duševno zmeden ter je izvršil samomor v blaznosti
•	Vihar v Bosni Iz Sarajeva poročajo, da je zadnje dni divjal v Bosni hud vihar, ki je na brzojavnih napravah in na sadnem drevju napravil mnogo škode. Na železniški postaji Ilidže je prevrnil dva vagona, ki 6to bila v popravilu.
*	Smrtna nesreča. Tik železniškega mostu v Laškem je v noči od torka na sredo povozil vlak neznanega moškega. Nesrečnež je moral biti takoj mrtev, ker mu je odtrgalo pol lobanje in so bili možgani raztreseni na okrog. Domneva se, da je bil ponesrečenec spremljevalec živinskih transportov.
*	Nesreča v sarajevski džamiji Iz Sarajeva poročajo: Tukaj se je prigodila težka nesreča v času popoldanske molitve muslimanov. V džamiji se je zrušila »muštendera*. Dve osebi sta ostali mrtvi na mestu, več oseb je težko ranjenih.
•	Nezgode. Antona Jeriho, delavca pri tesarju Ravnikarju v Ljubljani, je pri delu stroj zgrabil za levo roko in mu zmečkal dva prsta. — Janezu Galetu, delavcu iz Korit pri Novem mestu, je pri razstreljevanju skalovja padel kos kamna s tako silo na levo roko, da je bil močno ranjen. — Ljudmila Bolka. sirota v Lichtenturmovem dekliškem zavetišču v Ljubljani se je pri igri zlomila desno roko. —
*	Konj ga je udariL Jernej Pusanc. hlapec pri konjskem trgovcu Kodelja na Glincah,- je po gospodarjevem naročilu gnal večje število konj v Divačo. Neki konj je bil posebno muhast in plašljiv. Ko ga je hotel Pušanc pomiriti, se je konj zopet splašil in ga tako močno brcnil, da je moral v bolnico.
*	Raz vlak je padel. Ivan Sušelj, za-virač južne železnice, je pri vožnji iz Zaloga proti glavnemu kolodvoru v Ljubljani, v trenutku, ko je vlak privozil na križišče, zgubil ravnotežje in padel iz voza K sreči je dobil pri padcu le neznatne poškodbe na glavi.
•	Opeklinam je podlegeL Stanko Su-hadolc, kajžarjev sin iz Poasmreke, ki se je o priliki zadnjega požara v domači šu-pi opekel po glavi in obeh rokah, je dnf 3. maja podlegel v bolnici dobljenim opeklinam.
•	Tatvina na železnlcL Tovarnar gospod Ivan Rebek je dne 4. maja prispel iz Celja v Zagreb, kjer je tamkajšnji policiji prijavil, da mu je bila med vožnjo od Podsuseda do Zagreba ukradena zlata žepna ura, vredna 16.000 kron.
*	Pasja steklina. Iz kamniškega okraja nam poročajo: V našem okraju se je nedavno pojavil stekel pes, ki je ogri-zel več psov in tudi drugih živali. Posledice so se že pokazale. Štirje psi, ki so bili ogrizeni, so že poginili, pri sedmih pa so se pokazali znaki stekline. Najhujše je učinkovalo okuženje pri psu Marije Gašperlin iz Mlake. Grizel je vse, kar mu je prišlo pred gobec. Pred hišo so imeli naloženo strešno opeko, ko je pridivjal do opeke, jo je pričel grizti in je štirideset komadov razgrizeL Kaj bi šele bilo, če bi napadel s tako besnost-jo človeka ali celo otroka? Tudi pes Lucije Keržič is Gmajnice je, predno so ga ubili ogrizel kokoš, mačko in domačega fanta, a k sreči je fanta prijel za škoren. Ker so ljudje precej brezbrižni, bi znale postati posledice še hujše. Ker je ogrizenih še mnogo psov in mačk, bi bilo pač umestno, da se pasji kontuma^ Doostri in raz tesne tudi na mačke.
te izdelke, ki so razstavljeni v Izložbi i generalnega komisarjata za tujski pro-I met, Dunajska cesta 18.
•	Kongres inženjerjev in arhitektov. i Od 22. do 29. maja zboroval bo v Sara-i jevu četrti kongres udruženja jugoslo-i vanskih inženjerjev in arhitektov.
j * Podružnici Jugoslovenske Matice v i Cerknici je darovalo omizje pri Homov-cu mesto venca na grob pok. kanclista i Frana Winterja — znesek 115 Din, za | kar se podružnica najtopleje zahvaljuje. ! * Za Jugoslovensko Matico. Šolska i mladina v Ribnici je nabrala za pirhe i needrešenim bratom 1400 kron. Iz neke j kazenske poravnave, pa je bilo tudi na-' klonjcnih Jugoslovenski Matici 400 K. Vsem prijateljem Matice najiskreneja hvala!
•	Za društvo *Gosposvetskl Zvon* Je plačal vsled poravnave g. Ljudevit Boh,
drugo blago. Ti splošni sejmi se bodo vršili, kakor doslej, vsako soboto.
= Poljedelska razstava v Pragi Češko slovaška poljedelska zveza uprizori od 13. do 17. maja razstavo, ki obeta živa hen obisk.
= Zabrana lombardiranja češkoslovaških kron v inozemstvu. Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva j« zabranil denarnim zavodom nabavo tujih deviz potom lombardiranja češkoslovaških kron v inozemstvu.
= Dovoljen izvoz Iz Romunije. Ra munski ministiski svet je dovolil izvoz, jajc, mlečnih hranil, salami, rogate živine. svinj, čebule in krompirja. Zabrana izvoza surovih kož in povolnegame-sa je še v veljavi.
= Obtok bankovcev v Avstriji se je v tretjem tednu aprila po dolgem ča&i: zopet enkrat zmanjšal in sicer sa 4.11 milijarde na 311.8 milijarde Ka.
=» Prema izvadku iz trgovačkog regi stra u Zagrebu razabiremo osnovanje no-vog poduzeča pod tvrtkom Palma-kau-čuk, d. d. u Zagrebu. Ovo poduzede stav-Ija na povoljan način inostrane stručnjač-ke krugove u službu domačih interesa. Gornja tvrtka je započela svoje djelova-nje organiziranjem prodaje »Palma*-kau-čuk proizvoda, pa se očekuje od izgradnje njenih daljnjih projekta velik utje-čaj na polet industrije gume i gumenih proizvoda. Članovi ravnateljstva jesu gg-Hugo Weinberger, ravnatelj Hrvatske podružnice Wiener-Bank-Vereina u Za-•rebu. Adolf Haas, upravitelj »Palma
fiac-ai	puia.uM.v	w j — - - - - —---- ^rcuu, nuuu 11.1<1-,	a. * tmij -.
uradnik »Jadranske banke* v Ljubljani,: Kautsehuk G. m. b. H. u Wienu, dr. Lju-
v kazenski zadevi »Jadran* contra Boh - - ~ •	—J-----
glabo 1000 kron na roke g. predsednika
devit Schwarz, član na/izornog viječa podružnice banke Franko-Serbe u Zagrebu, a uprava je povjerena g. dr. Mare celu Glancz u Zagrebu.
Odgovorni urednik Fr. Brozovi&
dr. Oblaka.
•	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihod-na javna odborova seja v sredo, dne 10.
maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mest- Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra:
nega doma. Društvena pisarna daje čla-	______
nom dnevno od 18. do 20. ure informa- i clje Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno. :
•	Pazniki mestnih nasadov. Mestna občina ljubljanska potrebuje tri paznike i za mestne nasade, proti primerni meseč- j ni plači. Reflektira se predvsem na upokojence. Prosilci naj se zglase v mest- ; nem gospodarskem uradu med navadnimi uradnimi urami
sa prisstre-nfe s¥if*&»lfe®v
THE BEX Gg., Ljubljana j
___olJ
Vremensko
Ljublana, 6 maja 1922.
poi>ooilo
Ljubljaua 306 m nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0 — 10	Padavin el BI j
Ljubljana . Ljubljana . ' Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Muuaj , . Praga . . Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7712 770-1 771	9 7660 765 7 769-4 772	9	9 l 17-6 12 7 100 110 10 0 70	ser.rih. ser. zap. n sever bresvetra V! ser. vzh	čež Teč jasno jasno oblačno del. obl. oblačno oblačno	E — j ro | 6-2 ;j
Ljubljani barometer višji, temper. normalna Soinee vzhaja ob 4 36, zahaja ob 19 14.
Zadnji teden je bilo vreme sicer še ved- ' hod. Območje Severnega morja ostane no zelo neprijazno, hladno in deževno, seveda še vedno pod nizkim tlakom. Pn vendar se je situacija nekoliko zboljšala. | nas nam je motila vreme plitva sekun-V splošnem se je zračni tlak nad Evro- ;darna depresija, ki se je držala nad es-_ po precej dvignil, in sicer nad celim kon- ; vernimi deli Sredozemnega morja; rap<v tinentalnim delom. Od jugozapada preko j r.led pa se je tudi tu vreme sčistilo. Z? Španije se je razširil proti Alpam podol- (koliko časa — v tem ozira si seveda ?» govati pas zračnega maksima. Velika ; vedno ne upamo biti optimisti: da se j« zračna depresija, ki se je nahajala pred j pa visok zračni tlak s Španijo po dolgew enim tednom nad severozapadno Evropo, ; času zopet enkrat strnil z onim nad ev-se je napolnila ter se obenem odmaknila i ropskim vzhodom, smemo smatrati ven-preko Skandinavije na skrajni severoiz- jdarle za dobro znamenje.
^venski4 piesfearsfea in sfea delavnica
ae priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Kupim pisalni stpoj
dobro ohranjen, dalje
zaboje
srednje velikosti.
Smrekove III	Stelaže i rt pult
ieBove hlode "	p5sa*
kupim takoj v vsaki množini ln debelosti v do žlnl od 4 do 16 m. IVAN ZAKOTNIH, meztnl tesarski mojster, parna žaga, LJUBLJANA.
Panajski cesta 46. i si
Pozor! Tovarnarji in trgovci!
Posedujem v Zagrebu na lepem in prometnem mestu Eokai ter želim prevzeti zastopstva in blaga v komisijo.
Za blago dajem jamstvo.
Ponudbe se prosijo pod „--C,MiSiJA,i na anončno družbo A LOM A C0#PANY, LJubljana, Kongresni trg 3.
koloturno zapornico
(Sollbalken).	tsi?
Pismena ponudbe s pcpisoai ;a oeno pod ,.SC5B£U&" na npr&vo „Jutra'-.
A
f\
l
i
*
5* *
©
is«
\i9	x
BRAHISLAT MJEfC:
DevetstopetnaJsto
u	Tragedija naroda.
y Ičotn feJK mlada žena, čvrsto objemajoča Ranka, tistega, Id je tako rad hoda v šolo. Majka prebodena z bajoneti, otrok ^ razbito glavo. Sredi hiše. kakor preklana ptička leži v svoji e krvi Bato, tisti Bato, ki se zmeraj smeje, ki je zmeraj vesel je tista sreča očetova in materina. Bato leži srafi krvi, poredno se posmehuje še sedaj v svoji smrti.	.
- Zločin se je moral izvršiti pred par dnevi, ker kri Je strjena, Tfca mrtvecev uvela in v nos udarja vonj mrličev. ^ " «0 greh, o greh, greh, strašni zreh,» zavpije kapta-"7 «0 ubogi Bojko, nič čudnega, da si znoreL*
»Kateri oče bi ne znorel, če bi zagledal kaj takega.»_ »Vidiš, strelja! je na nas, ker je mislil, da ima sovražnika
pred seboj.*	. . __ ..
<E, brate, v Boga bi streljala pristavi eden »zmed nas, H
bo jutri zagledal svojo vas.
Bojka smo zvezali, niti žal besede ran nismo spregovorili med potoma, tolažili smo ga. toda on nas ni razume!...
Ne vem, ah je moj sosed nadaljeval ali ne, zaspal sem. Čudne sank sem sanja! to noč. Na lipljanski postaji stojim poleg vreč, iz katerih se usipajo Karagjorgjevičeve zvezde. Pristopi genera! Bojkovič, se mi zdi Bela je njegova glava, poleg voza stoji, dviguje zlate križe, poprašuje po vrsti ter jih deli. Pa pristopi mali, smejoči se Bojko. Vpraša ga general: »Koliko otrok so ti poklali Avstrijci?« »Tri, gospod general*
»Vidiš, tukaj imaš tri križe, le vzemi se,» m daje mu medalje. Toda ti križi niso zlati, niso majhni, da bi jih nosil na
prsih, težki in veliki so. _ . ,
Ves se je skrivil Bojko pod njimi, znoj mu teče po čelu m zaprosil ie ljudi: »Ljudje božji, pomagajte, jaz ne morem teh težkih kržev.» In mi pristopimo in vsak izmed nas vzame po
enega in ga nosi dalje...
Štirideset tnučenikov.
Cesta iz Stimnje v Prizren se je od jutra popolnoma zagozdila. Nič več se ne vidi njene beline, sredi polja se vije živa črna linija, kakor bi mravljinci lezli iz mravljišča.
Kar je nocoj prenočevalo v Štimnji, se je vse podalo na pot in pridružili so se nam tudi prišleci iz Liplanja, ki se niso smeli niti spočiti Tudi s fronte so prihajale vedno nove množice, ki tam nič več ne morejo koristiti Topovsko grmenje odmeva iz najbližje razdalje in množica ga posluša, povešajoč glave, podobna vrsti obsojencu, kateremu so ravnokar prebrali obsodbo.
Tnžno, mračno ne&o Je poveznilo svol pokrov nad narodom, odhajajočim v planine, in tajinstveno zavija bedo in nezgodo s svojim pajčolanom, stkanim iz ugaslih žarkov.
Nemogoče je bilo pregledati vse trpljenje, ki se je pričelo zjutraj valiti po cestL Vsakdo je videl le svojo najožjo okolico. Ko je končno posijalo solnce, sem sedel na štor poleg ceste, preden se podam iz ravnine v globoko, crnovljevsko sotesko. Slika za sliko se je vrstila pred mojimi očmi, vsaka je sama zase predstavljala veliko bedo in nezgodo, skupno pa so iz-raževale tragedijo narodova
Sredi debelega blata se težko premika baterija. Pred njo jaše poveljnik izmučenega in upadlega obraza, v čigar globokih brazdah so zapisani vsi napori dolgih in nadčloveških borb. Molče izpričujejo prevaranje častitega starešine, ki je spremljal vse bitke, trdno zaupajoč v zmaga Zdaj jaše s povešeno glavo, globoko na čelo potegnjeno šajkačo, spominjajoč se vseh slavnih bitk iz let 1912., 1913., 1914., 1915., ki jih Je bfla njegova baterija, od katere se ni nikdar ločil. Danes pa mu teži dušo globoki sram, ne upa si pogledati kvišku, da se ne bi srečal s pogledi beguncev, skozi katerih vrste se preriva. Konji blatni, izmučeni, se komaj prestopajo. Njihova sedla so večjidel prazna, jahači so ostali daleč na bojišču. Votlo zabobne vozovi, kadar udarijo ob kamen, ker v njihovi praznini ni več streljiva. Umikajo se, da ne padejo sovražniku v roke.
Takoj za baterijo sledi Iojternica, polna stvari in otrok. Ljubeznive otroške glavice, zavite v cunje, pahovke in pokrivala, radovedno motre okrog sebe in mati spremlja voz z najdragocenejšim bremenom, z dojenčkom na svojih rokah.
Konjiček, šepajoč na eno noga vleče z največjo težavo voz iz blata s svojimi zakrpanimi ojnicami Za uzdo ga vodi starec, opirajoč se na batino, da ne bi opešal. Sin je na fronti Morda smo danes zjutraj čuli baš njegovo puško in tudi on najbrže ne sluti, v kaki bližini beži njegova družina, njegovi otroci in vse, kar mu milo. Ded, na katerega ramenih teži vsa hiša in briga, je popravil razsušene lojternice, zakrpal ojnice, majka je zamesila vrečo moke za poslednji kruh in tako so krenili na pot po par ur dnevno, kolikor so pač mogli hoditi otroci Niso vprašali ne kam ne kod, podali so se za narodom in tudi sedaj ne vždo, da bodo skoro prišli v albanske planine, kjer postanejo lojternice odveč in ne bo mogel beli konjiček na svojih izgaranih rebrih prenesti vse družine ter bo stari ded opešal pod težo tolike brige.
Za lojternicami težak voz z volovsko priprego, prenatovor-jen z ženami, otroci in orodjem. Volički vzdihujejo težko, pešajo, kajti vsak čas se globoko pogrezajo kolesa v blato. Dve, tri mlade snahe poleg voza se upro s svojo mlado močjo in
dvigujejo voz.	.
Za njimi se pomikajo ostanki angleškega artilerijskega oddelka, umikajočega se iz Beograda. Tujci so branili še pred
par dnevi srbsko presfoBco to sedaj so zaSR v naše pfanme. da skupno z nami prenašajo usodo nesrečnega naroda. Iz daljnih severnih otokov so prispeli, prebrodili prostrana morja, da nam prinesejo vsaj vero v tej gigantski borbi in zaupanje, da čuva nad nami skrb mogočnih narodov. Pa vera je bila slaba in zaupanje se je zrušilo pred močjo.
Zamazan, blaten avtomobil brni za Angleži in ljudstvo sc duši v njegovem trebuhu. Z isto brzino kakor volovski vozovi se pomika in marsikdaj zaman prha, ker ne more izvleči težkih koles, pogreznjenih v blatna jezera sredi ceste. Takrat skoči ljudstvo z voza in vleče.
Velik voz škriplje za avtomobilom. Vlečejo ga državn: voli Na vrečah, železnih posteljah in zabojih z instrumenti sede usmiljene sestre v vojaških oblekah, z zamazanimi belimi robci okrog glave in rdeči križi jim žare nad čelom. Predstavljajo ostanek ruske misije, njihov doktor šef v visokih čevljih mužikov vodi vole za uzdo.
Slika se vrsti za sliko. Brezkrajni niz vojaških vozov, med katere je zašel vaški voz, se počasi in težko uvršča v red. Semkaj so zabredla različna poveljstva, se pomešala v velikem neredu in jasno se vidi kako vsak računa le s seboj. Med njimi sanitetski voz vardarske, trije municijski vozovi moravske, poveljstvo drinske, kuhinja dunavske divizije itd. brez vsakega reda. Na njih pa se nahajajo državne in privatne osebe, bolniki in množica žena, otrok in starcev.
Za temi državnimi vozovi pa se pojavljajo zopet isti prizori, katere smo gledali na lapski cesti, ko so prihajali pro-kupski begunci Med različnimi, vsakovrstnimi vozovi se pomika velika masa ljudstva, do prs oškropljena z blatom, ki jim brizga tudi na lase in po obrazu. Med to množico pešcev se prerivajo posamezni konjiči, med njimi vleče mati edino kravico, da bi z njo prehranila otroke; mekeče ovca, katero je ubožec popeljal v planine, da tam prezimi
Vse je izenačeno. Vojak z meščanom, meščan se ne spozna od kmeta, uradnik ne od delavca. Enako ponižani nosijo svoje breme bolesti in trpljenja, ne vedoč, da so to prvi koraki na tem križevem potu.
Počasi se vije žalostni sprevod po cesti. Nesrečna majka r.osi na hrbtu svoje najdražje breme, izsušeno bledo, voščeno dete. Neozdravljeni ranjenec je krenil s postelje, ograjen v bolniško haljo, poleg njega oče, noseč vso hišo na ramenih, in majka, vodeča utrujene otroke za roke. Lačen, raztrgan ujetnik se vleče za množico med ruskimi mornarji, francoski bolničarji, zabredla deca brez starišev, brez tople odeje in zaščite se obupno preriva med njimi Vsakdo med njimi nosi s seboj poleg obče bolesti še svojo žalostno zgodbo. Nekateri so se podali v svet, zapustili hišo in vso posest na milost in nemilost grabežem, ki so se gotovo že polastili njihovega najdražjega.
(Dalje prihodnjič.)
Zahvala.
Povodom najinega odhoda iz Ljubljane — »opuščajoč vodstvo hotela in restavracije Grand hotela „Union* — se zahvaljujeva vsem cenjenim gostom sa njih dosedanjo na-\ Jdonjenost ter se jim priporočava tudi xa bodoče.	j
Ljubljana, 1. maja 1922.
1314	JaU itl KaU FialCL'
v UUSLJAftA A.
M*St
m ,
m t m m
a e 8 m
»MWMB«MMWB»WWW
O. Bernatovič
-p»
i i« *a»a
se dobe še po jako nizki ceni:
moške obleke........od 160 Din
Raglani...........od 250 D n
molike hlače.........od 80 D n
damski plašči ........»d 150 D n
damski kostumi . ......od 180 D n
damske modne obleke . . • . od 200 Din
damska krila........od 60 D n
in bluze..........od 30 Din
Spomladne novosti vedno v zalogi.
naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej
877
isasBi


Slovenska banka, Ljubljana.
1811
Vabilo
perfektna strojepiska, zmožna slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence
se išče.
Prednost ima stenografisti-nja. — Ponudbe na poštni predal 18. 1288
Kdor hoče imeti ree s pristnim blagom prepleskano hišo,	[f
pohištvo in lakiranje raznih .koles" t peči, naj se obrne na tvrdko	n
stavbni In pohištveni	|
pleskar in ličar	|
MubSfarta,	e
Kolodvorska ulica 6.	|
Tone Malpaj,
DRVA
hlode, jelove in bukove • se kupi.
Ponudbe pod »Beograd« na Anončni zavod Draco Beseljak ia drug, Ljubljana, Sodna! ^	oliea 6.	12601
Pozor!
ZIMA
prvi redni občni zbor delničarjev Slovenske banke v Ljubljani
kateri se bo vršil
dne 20 maia 1922., ob 10. ari dopoldne, v prostorih Scenske banke, Stritarjeva ulica št 9 (Filipov dvorec), s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo upravnega »veta o poslovanju za leto 182«. in predložitev bllano z zaključkom k 31. decembru 182!.;
2.}	poročilo nadzorstvenega sveta;
3.	odobritev bilance za leto 192«. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička v zmlslu
4.)	absolutorij ravnateljstvu in upravnemu svetu za upravno leto 1921.;
5.)	slučajnosti.
V zmislu pravil izvršujejo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji sami ali pa s pooblastilom drugI do glasovanja upravičeni delničarji.
Pravicc glasovanja imajo vsi oni delničarji, ki so naj-mani 8 dni pred občnim zborom založili «0 delnic pri Slovenski bank. v Ljubljani.
Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasovalno pravi«« se izda brezplačno legitimacijo z označbo števila po njih zastopanih, delnic In število glasov, ki jim pristajajo.
M"*«*— dM maia 1982	upravni svet.

1091
Pozor!
Zimo za žimniee vsake vrste izdeluje in prodaja trrda
Lovro Ješe-to va vdova
žimopreja, Stra±l46e, Kranj.
Vzorci zastonj in poštnine prosto. Knpim sče- j tine, kozjo dlako, grivo, goreje in konjske repe.,
TinTtonski !
tovorni auto FIAT se proda. Ogleda se v garaži J. Goreč v Ljubljani. _
H. KUŠTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINI'4 Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podrožnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.

Pletenine,
j raznovrstne, dama!« majloe to blu-I ze, Jope, otr. perilo, gamaae, doko-i lenloe. svlterj e, čepioe, itd. lastnega ir-delka priporoča	1120 i
(Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.
iKlfiiinsIainnihB
i vseh vrst, od preprostih do najfinejših uudi! j vedno t zalogi tovarna klobukov in slamnikov j
; Franc Cerar v Stobu
posta Id želez, postala Domžale pri Ljubljani, j
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna i dela ter preoblikuje po najnovejši modi V ; I.jabljani prevzema v*a naročila in moder- j airiranje tvrdka Kovaoevič 1 Tr»an v i i Prešernovi nllcl £t. 5. kjer se sr,re;erja 12006 v «redo in v eoboto.
jU
s »
W v\ o u
M M
V*
«
O
».M V*
U
Y>
V* «
i>
i'« «
^
VI U
V: *»
v* v*
w
u «
v\
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šeiatjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava
I»čehoslovaški in angleški koks za livarn© in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog
■vi
Vi
Vi IV". Vi %X t.\<
«1 vs?
V ».'»a
Iv*! i v. s
M
m
Kt
v-3 v* H
uj
v. i
i y> >
Naslov:
3013
Prometni zavod zo premog, d. d. s Linbljani, tata olica 19.
Natisnila DftlniŠka tiskarna, d. d. v Linbliaul